OGLAŠAJTE V
NAJBOLJŠEM
SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXIIL—LETO XXXlII.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), AUGUST 28, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 168
NOVI GROBOVI
george miller
Kakor smo že poročali, je v Četrtek zvečer George Miller, star 32 let, izgubil svoje življenje ko se je s svojim motornim kolesom, katerega je baš tisti dan kupil, smrtno ponesrečil. Pokojnik je stanoval na 2577 6 Place.
Tukaj zapušča soprogo Dixie Lee, sinčka Charles in hčerko Susan, starše George in Elsie, l>rata Edward in sestro Eleanor Maloney, ki je strežajka v Šornovi restavraciji. Pogreb se Vrši danes popoldne ob dveh iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na pokopališče Hilicrest.
anton kocjancic
Včeraj popoldne je preminil v Mestni bolnišnici Anton Koc-jančič, p. d. Radel, star 82 let. Stanoval je pri svojemu sinu Johnu na 6303 Schade Ave. Pogreb se vrši v sredo zjutraj iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda. Podrobnosti bodo poročale jutri.
*
peter klein
Nagloma je umrl Peter Klein, star 58 let, na domu svoje re, pri kateri je živel zadnja dva tedna, na 689 E. 130 St. Rojen je bil v Avstriji, odkoder so ga starši v ranih letih Vzeli v Korsulo, odkoder je pred leti prišel v Ameriko. Delal je pri General Electric Co.
Tukaj zapušča hčer Mrs. Ni-Tripi, vnukinjo in dva brata ter eno sestro. Žena Mary, dojena Hudnik, je umrla pred 23 leti. Pogreb oskrbuje po-gi'ebni zavod A. Grdina in si-novi, 1053 E. 62 St.
Helen bojach
Včeraj zjutraj je umrla v Charity bolnišnici t r i mesece stara Helen Bojach, hčerka Mr. in Mrs. Frank Bojach, 14618 Thames Ave. Dekliško ime ma-tere je bilo Kaye Zorich.
Poleg staršev zapušča dva bratca, Richarda in Russel. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 9:30 uri iz pogrebnega zavoda ^ary A. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 10. uri in nato na pokopališče Calvary.
Gen. MacArthur umaknil poslanico glede Formoze
WASHINGTON, 27." avg.—Gen. Douglas MacArthur je danes umaknil iz cirkulacije poslanico glede Formoze, katero je poslal organizaciji "Veteranov inozemskih vojn" v Chicagu.
Ta akcija je bila oči vid no
podvzeta po navodilu predsednika Trumana. To se da sklepati iz besedila kablograma, katerega je MacArthur poslal Clyde A. Lewisu, poveljniku omenjene veteranske organizacije, v katerem je bil slednji prošen, da poslanice ne objavi.
Besedilo kablograma, katerega je poslal MacArthur, je sledeče;
"Zal mi je, da vam moram poročati, da sem dobil navodilo, da umaknem svojo poslanico narodni konvenciji Veteranov tujezemskih vojn."
Bela hiša ni objavila nobenega komentarja
Iz Bele hiše ni bilo v tej zvezi podanega nikakega komentarja, pač pa se je dalo umeti,
da bo administracija jutri pojasnila svoje stališče.
Ko so novinarji v To kiju vprašali MacArthurja, če ima kaj izjaviti, je po nekem poboč-niku na kratko odvrnil: "Nobenega komentarja." Drugi vojaški krogi v Tokiju so poprej rekli, da če bo podano kako pojasnilo, bo isto moralo priti od gen. MacArthurja.
Nazori MacArthurja glede Formoze vir nesoglasja
Nobena tajnost ni, da med gen. MacArthurjem in administracijo obstoja ostra razlika glede Formoze. Ko je MacArthur nedavno obiskal gene- i mice.
rala Čiangkkajšeka na Formo-zi ter potem o obisku podal izjavo časnikarjem, je to očividno storil brez poverila državnega departmenta.
Novi incident glede Formoze utegne izzvati odločitev, kdo da je prav za prav odgovoren za formiranje ameriške politike na Daljnem vzhodu — državni department ali gen. MacArthur, ki je kot poveljnik okupacijskih sil na Japonskem in sedaj kot poveljnik sil Združenih narodov na Koreji ponovno pokazal, da želi igrati politično vlogo.
Na obisku
V Clevelandu so se mudili na obisku Mr. in Mrs. Stanko in Amalia Mozina, njiju sin Stanley ter Mr. in Mrs. Anton Gradišek iz Chicago, 111. Tu so se nahajali pri Mr. in Mrs. Martin Kožar, ki vodita vinarno na Waterloo Rd., ter pri Mr. in Mrs. Kondrich, ki imata svojo restavracijo na Madison Ave., kakor tudi pri mnogo drugih znancih in prijateljih. Upamo, da so se prav dobro zabavali!
Girard, O.—Pri družini John Racich so se oglasile vile rojenic in pustile prvorojenčka. Tako sta Frank in Louise Racich postala stari oče in stara mati — že tretjič — kakor tudi Joe in Ana Sršen, starša mlade ma-
ELEKTRIČNI TOK RADIJA UBIL ŽENSKO
AKRON, O., 27. avg.— Mrs. Josephine Yankovich, stara 30 let, stanujoča na 829 Easter Ave., je danes stopila na dvorišče, ko je začelo deževati, da pretrga električni stik malega radio aparata^ ki je zvezan z električnim tokom v hiši.
Ker so bile njene noge mokre, jo je prešinil električni tok in jo na mestu ubil.	i
Stavka pri Lamson & Sessions končana
Na seji med predstavniki UAW (CIO) unije, upravo in zastopnikom vladnega posredovalnega oddelka se je včeraj končala stavka 1200 delavcev v dveh tovarnah Lamson & Sessions Co. Unija je odredila, da se delavci, ki so stavkali 18 dni, takoj vrnejo na delo.
Unijski voditelji so rekli, da so dosegli poglavitne zahteve, radi katerih je bila stavka okli-cana, namreč preuredilo se je plačilo za delo od kosa in družba je tudi sprejela fiksen načrt glede počitnic.
Ta načrt je sledeči: delavci s sestimi meseci zappslenoeti bodo upravičeni do treh dni plačanih počitnic, oni z več kot enim letom zaposlenosti do enega tedna, po petih letih zaposlenosti dva tedna, po 25 letih pa tri tedne.
Mornarični tajnik dobil ukor radi


Redna seja
Jutri zvečer ob osmih se vrši redna seja društva "Zavedni sosedje" št. 158 SNPJ v AJC na Recher Ave. Članstvo je proše-no, da se udeleži v polnem številu. Podano bo tudi poročilo delegata s konvencije.
vojnega govora
WASHINGTON, 26. avg.— Državni tajnik Dean Acheson je danes z odobrenjem predsednika Trumana obsodil mornaričnega tajnika Francisa P. Matthewsa, ker je imel govor, v katerem je rekel, da bi Zedinjene države "morale biti pripravljene stopiti v vojno v svrho vsiljenja kooperacije za mir."
To pomeni, da je prišlo v kabinetu samem do prvega spora glede zunanje politike, odkar je bil notranji tajnik Henry Wallace leta 1946 prisiljen odstopiti, ker je v javnem govoru kritiziral državnega tajnika Jamesa F. Byrnesa.
Izgleda tudi, da je vsled tega incidenta neizogibna javna debata glede vprašanja, ali je upravičena "preprečilna vojna proti Rusiji."
Matthews je imel svoj govor snoči v ladjedelnici v Bostonu. Ko je bil državni department danes vprašan, če je mornarični tajnik govoril v imenu administracije, je bila podana naslednja izjava:
"Govor ni imel predložen državnemu oddelku za odobritev. Opazke Mr. Matthewsa glede podvzetja vojne v interesu miru ne zastopajo politike Zedinjenih držav. Zedinjene države niso za vojno nobene vrste."
Klub "Ljubljana"
Jutri, v torek zvečer ob 7:30 uri se vrši redna seja kluba "Ljubljana" v AJC na Recher Ave. Članstvo je vabljeno, da se udeleži v polnem številu.
Nove ugodnosti zakona za socialno zavarovanje
Kongresna zbornica je poslala predsedniku Trumanu se plačuje en odstotek več v podpis nov zakon, potom katerega bodo osebe, ki preje- za vsako leto take zaposlitve, majo podporo socialnega zavarovanja (social security), do-	^i so stare nad 65 let,
bivale večje vsote, kakor v preteklosti.	^ ki so plačevale v sklad soci-
Nov zakon predvideva zviša- sto po 10-odstotni kot do sedaj, finega zavarovanja najmanj 6
Poleg tega se je odpravilo ,	^ ...
IX • J J * u	„ četrtletij, bodo s 1. oktobrom
plačevanje dodatnih podpor na	. .
podlagi števila let zaposlitve Počele dobivati podporo, čerav-pod tem zavarovanjem, ki jih je no niso bile upravičene do nje delavec imel. Po starem siste- pod starim sistemom. Po spa-
nje mesečne podpore od $25 na $50 ža prvih $100 povprečnega zaslužka na mesec. Zaslužek poleg prvih $100 bi donašal podporo po 15-odstotni lestvici me-
rem bi morala tako oseba delati najmanj polovico časa izza 1937, da bi bila upravičena do podpore.
Pričenši s 1. januarjem se bo delavcem odtrgalo za socialno zavarovanje od prvih $3,600 letnega zaslužka. Do sedaj se je odtrgalo od prvih $3,000 let nega zaslužka.
PRIMERJAVA PODPORE POD STARIM IN NOVIM SISTEMOM
Zabava na prostem
Nocoj ob sedmih se vrši lepa občinska priredba na prostem za okrožje E. 140 St., ko se bo proslavilo dovršitev poprave ulice
140 St. od Lake Shore Blvd. ^0 Coit Rd. Proslava se prične ob sedmih s veliko parado, ki se pričenja na Deise Ave. in se po-^ika do Hale Ave., kjer se bo na praznem stavbišču med Hale in Thames Ave. vršil program, Vsebujoč govore mestnih predstavnikov, petje in godbo. Od 10.
12. ure bo igral poznani Johnny Peconov orkester in vršil se bo ples na ulici, ki bo v ta namen Zaprta prometu. Oddalo se bo tudi veliko dobitkov, katere so prispevali ondotni trgovci, ki so. se zavzeli za ta program.
Cenjeno občinstvo, posebno prebivalstvo collinwodske naselbine je prijazno vabljeno na obilen poset. Vstopnina je prosta.
Delavčeva povprečna meiečxia plača	Delavec, itar 65 let, z leno pod 65. letom gtarostl In tremi otroci pod 18. letom itaroitl (prispeval 13 let)		Vdova, pod 65. lelom «la-lOfli. katare mot Je prispeval 13 let v sklad, s 3 otroci pod 18. letom starosti.		Delavec, star 65 let, z ženo ftaro nad 65 let, brez otrok pod 18. letom ttaroitl (prispeval 13 let)		Delavec, star nad 65 let, z leno staro nad 65 let, brez otrok pod 18 letom starosti (prispeval Ii4-6V2 leta)		Vdova, stara nad 65 let, brez otrok pod 18. letom starosti, katere mož je prispeval 13 let.	
	Preje	1 Seda]	Preje |	Sedaj	Preje	Sedaj	Preje	Sedaj	Preje |	Sedaj
$300 >^11 več	$113	i $150	$101.70 1	$150	$67.80	$120	$0	$120	$33.90 1	$60
250	113	1 150	101.70 1	150	67.80	108.75	0	108.75	33.90 1	54.38
200	98.88	1 150	88.99 1	150	59.33	97.50	0	97.50	29.66 1	48.75
150	84.75	1 150	76.28 1	143.75	50.85	86.25	0	86.25	25.42 1	43.13
100	70.63	1 150	63.56 1	125	42.38	75	0	1 75	21.19 1	37.50
50	58.50	1 81.25	50.85 1	62.50	33.90	37.50	0	1 37.50	16.95 1	18.75
žinam z otroci pod 18. letom j v zaposlitvi, ki ni krita s to za-
Dodatni delavci bodo upravičeni do podpore
Ko bo nov zakon socialnega zavarovanja uveden, bodo deležne ugodnosti tega zavarovanja tudi osebe, katere vsled svojega dela niso bile zavarovane. V tej skupini so bili ljudje, ki so delali na svojo roko, hišni služabniki, vladni delavci, ki niso kriti z drugimi vrstami pokojnine in farmski delavci. Poleg teh imajo pod novim načrtom priliko pristopiti k socijal-nemu zavarovanju delavci in-štitucij, ki so ustanovljene na nedobičarski podlagi.
Osebe, spadajoče k tem skupinam, bodo lahko začele plačevati v sklad socialnega zavarovanja s 1. januarjem 1951, in sicer bodo oni, ki delajo na svojo roko, plačevali po 2%% od svojega zaslužka, drugi pa, ki
delajo za korporacije itd., bodo plačevali 1%% od svojega zaslužka, enako vsoto pa bo moral prispevati v isti sklad zanje tudi delodajalec. '
Prednosti za žene upokojenih delavcev z otroci
Zakon predvideva, da se plačuje ženam delavcev, ki so v pokoju, in ki imajo otroke pod 18. letom starosti. Pod sedanjim zakonom morajo biti žene delavcev v pokoju ali pa njih vdove z otroci pod 18. letom starosti, stare 65 let, predno so upravičeni do podpore.
Po novi določbi bo tudi raz-poročena žena delavca, ki je umrl, katera oskrbuje njegove mladoletne otroke, in kateri je on pred smrtjo plačeval, dobila podporo.	•
Dodatno eno četrtino prvotne podpore se bo plačevalo dru-
žinam z otroci pod 18. letom j v zaposlitvi, ki ni krita s to za-
Komunistična ofenziva ustavljena pri Pohangu
Američani ustavili dvoje napadov na jugu; mesto na zapadu padlo
TOKIO, ponedeljek, 28. vag.—Južne korejske sile so ustavile močno komunistično ofenzivo na Pohang, ampak Severni Korejci so zasedli mesto Uihung na severnem sektorju fronte.
Uihung se nahaja okrog 45]	-—-
zračnih milj zapadno od Pohan-ga, kjer je zasidrana vzhodna obrambna črta sil Združenih narodov, in 22 zračnih milj severno od Taega, vitalnega komunikacijskega centra ameriških čet.
Sovražnik je skušal prebiti linijo Združenih narodov na dveh drugih točkah, ampak brez uspeha.
Doba umikov končana,
izjavlja ameriški častnik
Gen. Walton H. Walker, poveljnik osme ameriške armade, je danes izjavil:
"To je zadnji napor sovražnika v njegovi prenagljeni ofenzivi. Doba umikov s strani sil Združenih narodov je končana."
Ameriški letalci, ki so stopili v akcijo s krova matičnih ladij, javljajo, da so potopili dvoje malih ladij in troje velikih tankerjev v napadih ob vzhodni korejski obali.
Nadaljnih 27 ladij je bilo poškodovanih in puščenih v plamenih.
Vlada prevzela obrat železnic
WASHINGTON, 27. avg. — Danes ob 4. uri zjutraj je armada Zedinjenih držav prevzela obratovanje ameriških železnic, s čemur se je preprečil prometni zastoj, ki bi drugače nastal jutri ob 6. uri zjutraj, ko je imela postati učinkovita stavka trainmanov in sprevodnikov.
To je četrti slučaj od leta 1943, ko je vlada morala nastopiti na sličen način v svrho preprečen ja prometne paralize v deželi.
Rojstni dan
V soboto je Mrs. Mary Selak iz Smithsonian St., Girard, O., v krogu svoje družine in prijateljev obhajala svoj rojstni dan. Hčerka Dorothy je bolničarka v Mt. Sinai bolnici v Clevelandu. Prijatelji izrekajo svoje iskrene č^);itke in slavljenki želijo še mnogo let sreče in zadovoljstva!
Potek 14. redne konvencije S. N. P. Jednote v Detroitu
Poroča Jos. F. Durn
DETROIT, Mich., 23. avg.—Po prečitanju zapisnika zborovanja prejšnjega dne, poroča poverilni odbor, da je vseh 310 članov konvencije navzočih, nakar se preide na dnevni red.
Citalo se je pozdrave in čestitke, katere je konvencija prejala.
Mrs. J. Spillar iz St. Louisa je podarila konvenčnemu predsedniku lep zvonček, s katerim naj opozori delegata ali delegatinjo,
ko ji poteče 5 minut, kadar govori h kakemu predmetu. Konvencija je namreč določila, da sme vsak govoriti le pet minut hkrati.
Nekatere važnejše spremembe v pravilih
starosti, ki sedaj prejemajo podporo socialnega zavarova-vanja. To je poleg obstoječe plačitve treh četrtink prvotne podpore za vsakega otroka. V nobenem slučaju pa se ne bo plačevalo skupne podpore več kot $150 na mesec. To je tudi v slučaju, da sta oba, mož in žena, na pokojnini.
Mesečni zaslužek upokojenca ne sme presegati $50
Maksimalna plača, ki jo more delavec ali delavka po 65. letu starosti zaslužiti in prejemati pokojnino, je bila zvišana od $15 na $50 mesečno. TjO. ta zaslužek se smatra samo zaposlitev, pod katero je delavec zaščiten, oziroma, da plačuje v sklad socialnega zavarovanja. Ni pa nobene omejitve na vsoto, ki jo more delavec zaslužiti
varovalnino.
Pod novo, določbo se bodo plačevale gotove minimalne vsote onim, ki so upravičeni do socialnega zavarovanja, toda bi na odstotni podlagi prejemali le majhne vsote.
Kakor določa novi zakon, se bodo prispevki v sklad socialnega zavarovanja postopoma večali za nekaj let. Pričenši v letu 1953 bo delavec in delodajalec vsak prispeval po 2% zaslužka namesto sedanjega IVz odst. Leta 1959 se bo lestvica zvišala na 2%%, leta 1964 na 3 odst. in leta 1959 pa na tri in četrt odst.
Temu primerno se bo tudi zvišalo odstotke prispevka, ki ga bodo morali prispevati v ta sklad, osebe, ki delajo na svojo roko.
Odbor za pravila je poročal, da želi podati svoje poročilo. Nadaljuje se pri točki 28, kjer se je na nik ob enem in istem času sorod prejšnji seji končalo. Točka se nanaša na uslužbence v glavnem uradu ter je odbor dodal, da v glavnem uradu ne smeta biti uposleni kot uslužbenec ali uradnika. Pri tem je nastalo vprašanje kje je definicija glede takega uposlevanja. Konvencija je naročila odboru za pravila, da to točko izgladi in jo zopet predloži.
Ni moj namen poročati o vseh spremembah pravil, pač pa le o najvažnejših.
Na popoldanski seji so bili prečitani novi pozdravi in brzojavka tiskovne družbe Enakopravnost ter SDD na Waterloo Rd. Delegacija iz Collinwooda upa, da se bo prihodnja konvencija SNPJ vršila v tem domu. Delegatje iz Pennsylvanije pa se zelo zavzemajo, da bi se prihodnja konvencija vršila v John-stownu, Pa. Imajo n^reč naprsne znake in razpečavajo oglaševalne letake, nanašajoče se na
(Dalje na 2. strani)
Prve britske čete dospele na Korejo
NEKJE NA KOREJI, 27. avgusta. — Danes so dospele na Korejo prve britske čete, broječe 2,000 infanteristov, ki so bile posebno trenirane za borbo na takem terenu, kakor je korejski.
Čete so prošli teden odplule iz Hong Konga in pričakuje se, da se bodo tekom tedna pridružile silam Združenih narodov, ki so že v akciji.
Britska posadka šteje 32 častnikov, med njimi brigadir B. A. Coad, ki ji poveljuje.
švedski sanitejski oddelek na poti v Korejo
NEW YORK, 27. avg. — Z letalom je dospel semkaj danes iz Stockholma na poti v Južno Korejo zdravniški oddelek, ki broji 44 oseb. Vsi so dobrovol-ci.
Nadaljni švedski sanitejci bodo sledili temu prvemu oddelku.
Dobil poškodbe
Prejšnji teden se je ponesrečil pri delu dobro poznani Anton Nagode iz Avon Parka, Girard, O. Delal je na neki hiši, _ ko se je odei", na katerem je stal, nenadoma podrl. Pri padcu si je zlomil vratno kost. Nahaja se na svojem domu pod zdravniško oskrbo. Prijatelji ga lahko obiščejo', mi mu pa želimo, da bi čim preje popolnoma okreval!
STRAN 2
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEndersoii 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)
enakopravnost
For Six Months—(Za šest mesecev)____________________________________ _____^5 OC
For Three Months—(Za tri mesece) _______________2IZZZ .	Z % 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto) ________________
For Six Months—(Za šest mesecev) _________]
For Three Months—(Za tri mesece) „ _ _
..$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
KAJ POMENI PREDLOG,
DA SE PODPRE REŽIM FRANCA?
(2)
Kaj pa Tito, ki je komunist, kateremu smo že dali po sojilo in smo mu verjetno pripravljeni še izdatnejše pomagati, ako bi Jugoslavijo napadli kominformski sateliti, argumentirajo nekateri podporniki Francovega režima, in bodo brez dvoma tudi v bodoče skušali ustvariti vtis, da "v principu" ni nobene razlike, kajti če ni Franco z ideolo škega stališča na naši strani, je Tito kot komunist še manj. Tako primerjanje je očitno iz trte izvito in ne vzdrži analize v luči ugotovljenih in ugotovljivih dejstev.
Tito je komunist, da, ampak imel je pogum upreti se diktattu iz Moskve, ko se je zahtevalo od njega, da v ime nu kominformske "nezmotljivosti" žrtvuje neodvisnost ju goslovanskega ljudstva in dovoli, da bodo kominformski birokrat je ukazovali, kako naj jugoslovanski kmet in delavec uredita svojo hišo. Mar se je Franco kdaj postavil po robu Hitlerju in Mussoliniju? Nikoli. Onadva sta ga ustvarila in ostal je lutka v njunih rokah prav do njunega pogina, dočim je bil Tito naš najboljši zaveznik na Balkanu skozi vso vojno in je po logiki dogodkov, ki so se razpletli od tedaj, naš logični zaveznik tudi danes, in to ne na skraj ni točki Evrope, temveč prav v njenem srcu, kjer bi v slučaju, da bi prišlo do'konflikta, tak zaveznik'res nekaj pomenil.
Tudi s strogo vojaškega stališča je taka primerjava absurdnost prvega reda. Notorično znano je, kako žalostni soldati so bili falangisti, katere je Franco med drugo svetovno vojno poslal na rusko fronto. Jugoslovanska armada, oije matica je Jugoslovanska osvobodilna vojska, je nesporno vrla borbena sila, in da narod v obče stoji za njo, zlasti v krizi, katero je izzvala kominformska nadutost, potrjujejo vsi pošteni opazovalci, med njimi tudi odlična publicista Ahne CHare McCormick od "New York Timesa," ki gotovo ni zaljubljena v noben komunizem, pa bil ruski, kominformski ali jugoslovanski.
Jasno je kot beli dan, da "realizem," v čigar imenu se skuša ugladiti pot za ohranitev najbolj gnjusnega ostanka fašističnega barbarstva v Evropi, ni noben realizem, temveč politična pustolovščina prvega reda, ki more prijatelje demokracije vsepovsod na svetu navdajati samo z gnjevom in obupanostjo. Ce bomo nasedali vsem lopovom in falotom kjerkoli na svetu, samo zato, ker kričijo proti komunizmu in jih pritisnili na svoja prsa kot naše zaveznike in demokrate, potem s tem smešimo same sebe in po nepotrebnem tvegamo prijateljstvo vseh resnično demokratično mislečih ljudi, neglede kje se nahajajo. Mi moramo doumeti in svetu jasno povedati, da ono, proti čemur se borimu v sovjetskem komunizmu, je kulturna in duhovna gniloba, ki se je zajedla v njegovo telo, ne pa proti malemu človeku, ki ne samo v Evropi, temveč tudi v Aziji in drugod, vidi v preureditvi socialnih odnosov, to se pravi, v socializmu, ne po potrebi marksističnega kova, izhod iz svoje mizerije in prihod srečnejših dni za ves človeški rod. Doumeti tudi moramo, da naš ameriški kapitalizem, ki je postal to, kar je, v posebnih razmerah, ki so lastne samo nam Amerikancem, in v čigar okviru je povprečen človek dosegel najvišji življenski standard, M ga je svet kdaj poznal, ni izvozno blago, in da ga narodi brez naših izkušenj in prilik ne bi mogli kopirati, tudi ako bi to želeli.
Predsednik Roosevelt je nekoč govoril o potrebi, da se učimo gojiti "znanost človeških odnosov.". Na slično noto je udaril predsednik Truman, ko je v svoji poslanici na kongres priporočil "Point 4," namreč, da se zaostalim narodom nudi pomoč, da si bodo mogli sami pomagati. Ista ideja je zapopadena v znanem programu Walter j a Reuterja, predsednika unije avtomobilskih delavcev CIO, in šele pred par dnevi je Delavska stranka v Angliji predložila mednarodni plan za vzajemno ekonomsko pomoč.
Vse to so zdrave, pozitivne ideje, v skladu z najboljšimi tradicijami demokracije v obče in torej tudi v skladu z ideali, ki so bili od nekdaj vir moči in rasti ameriške demokracije. Podprtje takega režima, kakršnega predstav-. Ija Franco, bi bilo slej kot prej udarec v obraz demokraciji, v današnjih razmerah in okolščinah pa bi bila to tragedija, ki bi utegnila imeti, usodne posledice za nas in za svet, ki bi v tem videl znamenje, da je duša ameriške demokracije resno bolna.
ZADRUŽNIKI V STROČJI VASI BODO ODDALI 4 VAGONE ŽITA
28. avgusta 1950
Na zadružnem dvorišču v Stročji vasi poje velika mlatilni-ca. Ni tuj izdelek, temveč domač iz Zemuna. Ječmen mlatijo. Zadružnega so omlatili v dveh dneh, zdaj pritiskajo k mlatil-nici še vozovi privatnih kmetov. Taka sodobna mlatilnica opravi svoje delo odlično. Ječmen se v treh vrstah vsiplje v vreče in že je lepo sortiran. Pa kako hitro dela ta jekleni zmaj! V enem dnevu omlati 15 ton žita! Mlatil-nici strežejo požrtvovalni zadružniki, ki so od ranega jutra do trde noči vpreženi v delo.
Martin Sitar, zadružnici Lizika Škrlec in Golobovka so neu-gnani v žetvi in mlačvi. Kdo naj dela, premalo je ljudi v zadrugi, posebno še sedaj ob žetvi, ko jih delo najbolj duši. Pa ženske bolj pritisnejo, da bo vse delo vendarle opravljeno pravočasno. Najvažnejša pa je žetev, to je njihov kruh. Slove kot najboljša zadruga v ljutomerskem okraju, zato pa tudi nočejo zaostajati za drugimi.
Ječmen je spravljen, žanjci in žanjice so se pognali na žetev pšenice. Snopovezniki in drugi žetveni stroji so se zagrizli v pšenična polja, kjer pa je žito močno poležano, bodo opravili delo s kosami.
Od Stročje vasi, doli do Pri stave in Razkrižja pa tja do reke Mure se vlečejo ogromna žitna polja pšenice, rži in soržice. zlato pšenično klasje se ziblje v vroč poletni dan.
Z brigadirko Kristino križa-riva po tem nepreglednem polju zoreče pšenice. Ves dan bi ho dil, če bi hotel obhoditi vsa žitna polja.
"Krasno latovje ima," pravi Kristina, "pšenica je zrela za žetev."
"Pšenice imamo posejane na 67 hektarjih njiv," mi gredoč razklada mlada brigadirka, "pridelek pa ne bo bogat, kakor smo pričakovali, ker je suša hudo škodovala. Belih žit bomo oddali štiri vagone, seveda največ pšenice. Ce bi bilo več moče, bi bil prav lep hektarski donos, saj smo dobro pognojili in obdelali. Jeseni z apnenim dušikom, spomladi pa smo prebranali in ponekod vrgli še čilski soliter. Računamo, da bo hektarski donos okrog 15 5centov." Tako je tudi s kropirjem. Posadili so ga 26 hektarov, 16 vagonov ga bodo oddali državi. Pa bi napolnili še več vagonov, če bi suša ne uničevala pridelka.
Po zorečem polju srečuješ delovne desetine. Kreft Ivana je starejša zadružnica in v pridnem delu daje drugim zgled. Z Jelico Severjevo in Julko Puconja delajo v "stročki" brigadi. Tekmujejo z ostalimi brigadami v vseh delih. Pri okopavanju krompirja so tako hitele, da si še male ju-žine niso privoščile, samo da bi zmagale nad brigadami Pristave in Podgradja. Pa so res zmagale, saj je ena zadružnica opravila po 3 delovne norme dnevno! Tako ublažujejo s tekmovanjem pomanjkanje delovne sile in skrbijo, da ne zastaja delo. Kosajo se pa še prav posebno v tem, katera brigada bo pridelala lepši krompir ali žito in kje ga bo več; tako tudi za vse ostale pridelke. Eden najbolj pridnih zadružnikov je Franc škrbec. Odlikuje ga visoka zadružna zavest in vsi zadružniki ga spoštujejo.
Zadruga v Stročji vasi ima velike načrte za nadaljnji ravoj. Pomnožili bodo živino in povečali svinjerejo. V ta namen bodo zgradili nove svinjake za 250 svinj in goveje hleve za 180 repov, Hudo pa se borijo za gradbeni material. Cement se težko dobi, lesa in opeke tudi primanjkuje, zato je težko uresničevati načrte.
Po planu morajo oddati letos 120 svinj iz lastne vzreje, dobavljenih mršavcev od Živinopro-meta po morajo zrediti 80.
"Po 400 svinj letno si upamo zrediti," pravi predsednik, "če bi imeli za to primerne hleve in dovolj krme. Obvezno oddajo svinj po mesečnih planih smo letos prekoračili za 20%. Oddajo mleka smo v maju presegli za 35%. Skupno moramo oddati letno 72,000 litrov mleka. Če le ne bo suša še naprej pritiskala in zavirala rast krme, bomo ta plan izpolnili. Tudi plan oddajo klavne živine izpolnjujejo zadružniki v Stročji vasi dis-
ciplinirano. Letošnje mesečne plane za oddajo goveje živine so izpolnili povprečno s 120%.
Zadružniki napenjajo vse sile, da bi v čim večji meri dvignili proizvodnjo. Za mehanizacijo kmetijstva so kupili več kmetijskih strojev, med drugim sejalni stroj, selektor, več kosilnic, lu-ščilec koruze, (ki v enem dnevu zrobka en vagon koruze) in druge. Nabavili so slamoreznico na motorni pogon, še posebej pa so ponosni na snopoveznik. Do 5 ha dnevno podere žita. V kratkem bodo dobili tudi traktor, ki so si ga zmeraj želeli.
(Po "Slovenskem poročevalcu")
v LJUBLJANI SO 303 SKUPINE LJUDSKIH INŠPEKTORJEV
Uspešen razvoj Ljudske in-1 dikalne skupine so špekcije v Ljubljani dokazuje,] skupno 124 pregledov.
izvršile
kako veliko in pomembno vlogo igra Ljudska inšpekcija, ta demokratična ustanova za vključevanje najširših množic v kontrolo nad upravljanjem državnih organov, za odpravljanje napak in pomanjkljivosti. Delo terenskih skupin ljudskih inšpektorjev se je zelo izboljšalo, pri čemer imajo veliko zaslug tudi rajonske komisije, ki so delale v tesni povezavi s terenom. Da so to svojo vlogo laže izpolnjevale, so bile rajonske komisije močno izpopolnjene. Kolikor so skupine na terenih postale žive in jih čutimo pri vsakem delu, tako peša delo ljudskih inšpektorjev v sindikalnih podružnicah, kjer se v večini primerov ljudski inšpektorji še niso seznanili s svojimi nalogami, ki jih imajo v podjetju ali tovarni. Sedem tečajev, ki jih je organizirala mestna komisija za Ljudsko inšpekcijo, je to napako znatno odpravilo. Tečaje, ki so bili prirejeni za terenske in sindikalne inšpektorje, je obiskovalo 85% vseh članov.
Kako je rasla in se razvijala Ljudska inšpekcija po rajonih v Ljubljani, nam povedo naslednje številke: v I. rajonu je bilo konec preteklega leta po terenskih frontnih organizacijah 23 skupin s 153 člani. Po sindikalnih podružnicah pa je bilo 60 skupin z 290 člani. IJanes pa dela v 25 skupinah na terenih 162 članov, pri sindikalnih podružnicah pa se je število skupin dvignilo na 61. Terenske in sin-
V	II. rajonu so imeli konec preteklega leta izvoljene vse skupine ljudskih inšepktorjev, to je na vseh 32 terenih s skupno 156 inšpektorji. Med tekmova njem, ki je trajalo od 15. decembra lani do 15. aprila letos, so se skupine razširile tako, da imajo sedaj 177 ljudskih inšpektorjev. Terenske skupine so izvršile 79 pregledov. Po sindikalnih podružnicah se je število skupin od 50 z 238 člani dvignilo na 61 s 309 člani. Te skupine so izvršile 49 pregledov.
V	III. rajonu so imeli že lani izvoljene vse skupine po terenih. V 21 skupinah je bilo 70 članov, letos pa jih je 102. Vse terenske skupine so izvršile 190 pregledov. Po sindikalnih podružnicah je bilo lani 113 ljudskih inšepktorjev v 27 skupinah. Sedaj je 28 skupin in 119 inšpektorjev, ki so napravili 49 pregledov.
Tudi v IV. rajonu imajo po terenih izvoljene vse skupine ljudskih inšpektorji^v (25 skupin s 149 člani), ki so izvršile 134 pregledov. Uspešno delajo tudi ljudski inšpektorji v sindikalnih podružnicah, ki so vključeni v 50 skupinah.
Ti podatki nam kažejo, da se Ljudska inšpekcija razvija čedalje važnejše orodje v rokah ljuciskih množic. Kažejo nam pa tudi, kako se pri nas v praksi izvaja načelo vključevanja čim širših ljudskih množic v neposredno upravljanje države in gospodarstva.
(Po "Slovenskem poročevalcu")
Potek 14. redne konvencije S. N. P. Jednote v Detroitu
Prekmursko ljudstvo obsoja zločinsko izseljevanje Porabskih Slovencev
v soboto je bilo v Murski Soboti veliko protestno zborovanje, na katerem je prekmursko ljudstvo najodločneje obsodilo izseljevanje sloveskih družin iz Porabja. Na zborovanju je govoril tudi predstavnik madžarske narodne manjšine v Prek-murju, ki je med drugim dejal; "V novi Jugoslaviji uživamo mi Madžari vse pravice kot ostali jugoslovanski narodi. Ogromna je pomoč, ki nam jo nudi ljudska oblast. — V Vojvodini imamo Madžari na razpolago vse šole, kjer se uče otroci v madžarskem jeziku. Imamo pa tudi najrazličnejše madžarske kulturne ustanove in kulturna društva. Toda ne samo v Vojvodini, ampak tudi v Prekmur-ju obiskujejo vsi madžarski otroci madžarske manjšinske šole, kjer se vrši pouk v njihovem materinem jeziku. V Doljni Lendavi je odprta madžarska nižja gimnazija. V Murski Soboti se vrši pedagoški tečaj, v katerem se 14 Madžarov iz prekmurskih vasi v madžarskem jeziku pripravlja za bodoče učitelje na madžarskih šolah. V novi Jugoslaviji pripadniki madžarske manjšine ne čutimo nikakršnega zapostavljanja, zato tudi ljubimo našo domovino in smo pripravljeni storiti vse za njen uspešen razvoj. Pripravljeni pa smo tudi braniti 'njeno neodvisnost pred kakršnimikoli sovražniki.
Z obžalovanjem pa ugotavlja-
mo, da madžarske oblasti ne kažejo take demokracije, ko zatirajo slovensko manjšino, ki živi na Madžarskem. Tega mi Madžari v Jugoslaviji ne odobravamo in odločno zahtevamo za Slovence iste pravice, kot jih uživamo mi v novi Jugoslaviji."
Prekmursko ljudstvo je s protestnega zborovanja poslalo ministrstvu za zunanje zadeve FLRJ resolucijo, v kateri zahteva, da madžarski informbi-rojci prenehajo s svojimi zločini nad Slovenci v Porabju.
PRAKSA ŠTUDENTOV BEOGRAJSKE UNIVERZE
Približno 6350 rednih slušal-cev beograjske univerze pojde v prihodnjih dneh na enomesečno prakso. Nad .2950 tehnikov bo delalo v raznih podjetjih in na gradbiščih, približno 2000 medicincev v raznih zdravstvenih ustanovah^ na državnih posestvih in pri večjih kmečkih zadrugah bodo delali študenti agronomije in veterine, prvič pa bo praksa uvedena tudi za študente pravne in ekonomske fa kultete. Študenti pravne fakultete bodo opravili svojo prakso pri sodiščih, javnih tožilstvih in okrajnih ljudskih odborih, študenti ekonomske fakultete pa v raznih upravnih ustanovah in podjetjih. Po končani praksi bo imelo nad 4500 študentov počitnice v raznih počitniških domovih v Srbiji, Hrvatski in v Sloveniji.
(Nadaljevanje s i. strani)
ugodnosti in privlačnosti tega mesta.
Medtem, ko se odbor za pravila nahaja na svoji seji, naproša konvenčni predsednik odbor za resolucije, da poroča. Joseph Skuk prečita resolucijo, nanašajočo se na uposlence v glavnem uradu in o pokojninskem skladu. Resolucija naglasa, da naj izvršni odsek Jednote sestavi primeren načrt za pokojninsko podporo in ga predloži skupni seji glavnega odbora. V raz pravo o tej resoluciji je poseglo veliko delegatov. Konečno je bil stavljen predlog, da se s to resolucijo počaka toliko časa, da konvencija ne izve, kaj se je določilo glede "starih" članov, itd Tako je bila ta resolucija vrnjena odboru, kateri ima pripravljeno tudi resolucijo o "starih" članih.
Sestra Vasil v imenu odbora za resolucije predloži resolucijo, nanašajočo se na ženske uposlen-ke v glavnem uradu. O tej resq^-luciji je bilo že preje poročano^ toda je prišla zopet na površje, ker je bilo nekaj vprašanja o njej, a se je izkazalo, da je bila primerno sestavljena kot je bila prečitana prejšnji dan.
Resolucijo "Odnošaji z našo rojstno domovino" je predložil Milan Medvešek. Sprejeta je bila z ogromno večino.
Konvencija razmotrivala o "starih" članih
Resolucijski odbor je soglasno sklenil, da se še danes predloži resolucijo, o "starih" članih, t,o morejo plačevati svojega ases-menta. Že več let Jednota skuša je za tiste člone, kateri sami ne skrbeti za take člane, da jih obdrži. To je bila menda najvažnejša resolucija in članstvo je že v naprej porabilo veliko prostora v svrho 'razprave teh članov v Prosveti. Tudi delega cija se je zavedala, da bo s raz pravo o njej porabljenega veliko časa na konvenciji, zato je takoj v začetku določila, da se naj razpravlja ne več kot 40 minut, ampak ta predlog ni prodrl. Kon vencija je pač smatrala, da je treba zadevo temeljito preštudi rat.
Nezadostna sredstva onemogočajo več podpore
Odbor za resolucije je smatral, da v danih razmerah, pri najboljši volji nam ni mogoče ukreniti kaj boljšega kot to, kar prakticiramo pri Jednoti v prid starih'članov že nekaj let, ker nimamo nikakega posebnega sklada za to. V razpravo je poseglo veliko delegatov. Ponovno in ponovno se je povdarjalo, da da za nič se vedno nič dobi. Ko bi bila delegacija pripravljena sprejeti predlog za zvišanje ases menta, oziroma da bi se prispe valo v tak sklad za stare člane bi bilo možno kaj drugega ukre niti. Tega se ni skušalo storiti ker bi bili mlajši člani proti temu. Za resolucijo, ki je bila v bistvu enaka oni, ki je bila sprejeta po 13. redni konvenciji, z edinim dodatkom, da se v vsa kem slučaju za take prošnje pri društvu glasuje tajno, je glasovalo 195 delegatov.
Kakor je bilo poročano po An tonu Trojaru, ki je sestavil tabelo v glavnemu uradu o starih članih, za katere Jednota že sedaj plačuje nad $1,500 mesečno, je jasno razvidno, da se sklad hitro črpa ter se jev zadnjih 3 letih izplačalo nad $40,000. Jednota plačuje za 704 članov. Glavni odbor poverjen predelati gl. urad
Pri resoluciji o glavnem stanu jednote je nastala tudi vroča debata. Že na 13. redni konvencija je to bil trd oreh. Tedaj je bilo sprejeto, da če se namerava zidati novo poslopje za glavni urad, se mora dati članstvu na referendum, kajti ohijska in
pennsylvanska delegacija je mo-
čno zagovarjala stališče, da bi se moralo glavni stan Jednote premestiti v Cleveland. Ker se ni medtem ničesar storilo, je to vprašanje zopet prišlo na dnevni red.
Resolucija predvideva, da v očigled današnjih razmer se počaka z novo gradnjo. Glavnemu odboru se naroča, da medtem predela prostore v sedanjem poslopju, da bodo bolje odgovarjali potrebam. Gl. tajnik Fred A. Vider zelo ugovarja, da je težko točno poslovati v pretesnih prostorih. Clevelandska delegacija pa vztraja pri svoji trditvi, da če se gradi, naj se vse poslovanje premesti v Cleveland. Resolucija odbora je konečno bila sprejeta z 161 glasovi proti 89.
ŽETEV JE V POLNEM TEKU
Kranj, 5. julija — Žetev v kranjskem okraju se je začela že pred dnevi. Najprej so začeli žeti zadružniki "Sorskega polja" v Žabnici, ki so kaj kmalu opravili z ječmenom, zdaj pa še z ržjo in pšenico. Donos ozimnih žit bo letos mnogo večji od prejšnjih let, dočim so jara žita precej zgubila zaradi suše. Tudi zadružniki iz Dupelj in Naklega so zadovoljni z žitno letino. Žanjejo tudi drugod, a posebno bogat je plod okoli Cerkelj, le žal, da je en del uničila nenadna toča v začetku poletja. V višjih predelih nad Cerkljami so prav tako že začeli z žetvijo. Dela povsod hitro napredujejo. Mnogokje, posebno v KDZ so začeli tudi že
z mlačvijo.	T.
*
Poljčane, 5. julija — Izredna vročina je močno vplivala, da j® žito začelo predčasno dozorevati, ječmen je v vseh nižinskih krajih že požet. Zadnje dni preteklega tedna se je pričela žetev rži, v tem tednu pa tudi žeteV pšenice, zlasti v okolici Poljčan, Slovenskih Konjic in Oplotnice ter ostalih ravninskih predelih. Na splošno lahko ugotovimo, predvsem pri pšenici, da je dozorela le do 14 dni prej kakor druga leta. Žita kažejo zelo dobro v vseh krajih, in ni bilo razen nekaj manjših primerov, nikjer kakšne večje škode. Lepo pokonci stoječa pšenica zelo olajšuje delo žanjic. Na splošno se lahko trdi, da bo letošnji pridelek žita precej dober ter bodo kmetje svoje obveznosti v žitu napram skupnosti lahko izvršili, seveda, če je bila odmera pravilna. v. v.
V SEZONI SONČNIC
Sončnice ali sončne rože se razcveto, ko poletna vročina doseže najvišjo točko. To je navadno proti koncu julija in v avgustu. Sončnice, ki jih vidin^o tu in tam po poljih in vrtovih in ki se v angleščini imenujejo sunflowers, v jeziku botanikov pa helianthus, so doma v tropski Ameriki, od koder so se v teku stoletij razširile sirom sveta.
Zanimivo pri teh cvetlicah je, da svoje velike cvete obračaj a za soncem. Od tega svojstva so najbrž dobile svoje ime, ali pa zaradi tega, ker veliki rumeni cveti nekako sličijo soncu.
V nekaterih deželah imajo te udomačene sončnice važen gospodarski pomen. V Rusiji, na primer, se seme sončnic primešava žitu in melje za krušno moko. V Jugoslaviji, kjer primanjkuje maščob, se pospešuje gojitev sončnic zaradi dobrega jedilnega olja, ki se pridobiva iz sončničenega semena. Seme sončnic vsebuje mnogo olja i" ga ljubijo mnogi ptiči, kakor tudi domača perutnina. Sončnice uspevajo skoro povsod in se primerno razmeram razvijejo. V dobri in gnojni zemlji ter p" obilici moče in sončnega sija dosežejo včasih višino 15 do 20 čevljev.
' —NOVA doba
28. avgusta 1950
Zgradba metalurškega instituta
ENAKOPRAVNOST
TERITORIJ GUAM
V obeh zbornicah zveznega kongresa je bila nedavno sprejeta postava, ki določa, da postane otok Guam v Pacifiku teritorij Zedinjejiih držav in oto-čani ameriški državljani. Postavo je predsednik podpisal. Dosedaj je bil otok samo posest Zedinjenih držav in je bil v upravi mornariškega depart-menta. Kot teritorij bo Guam imel svojo lastno notranjo upravo, potom izvoljene legislature in civilnih sodišč. Le governer bo nastavljen od predsednika Zedinjenih držav.
Otok Guam je naša republika dobila po špansko-ameriški vojni leta 1898 od Španije. Istočasno je dobila tudi Puerto Rico in Filipine. Kot znano, je bila Filipinom že dana neodvisnost. Guam je otok, ki meri le 206 kvadratnih milj in šteje okrog 25,000 prebivalcev. Prebivalci Čamori (Chamorros) so mešanica ras, med katerimi prevladuje malajska. Domačini govore ča-morsko, špansko in angleško; uradni jezik je angleški. Guam-čani se ne zavzemajo za neodvisnost, niti da bi dobili stališče zvezne države, ker je otok premajhen, toda želijo ostati pod protekcijo Zedinjenih držav, le da je notranja uprava v njihovih rokah. Zvezni kongres je njihovi želji ugodil.
—NOVA DOBA
Društveni koledar
septembra
. septembra, sobota — Plesna veselica društva "Napredni Slovenci" št. 5 SDZ v SND, na St. Clair Ave.
3. septembra, nedelja __ Piknik Farmskega odbora SNPJ.
3. septembra, nedelja—Piknik Kluba društev AJC na lastnih prostorih na Recher Ave.
17. septembra, nedelja—lO-let-nica društva Brooklyn št. 135 SNPJ y Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
17. septembra, nedelja — Proslava 25-letnice in razvitje nove zastave društva Danica št. 34 SDZ v SDD na Prince Ave.
34. septembra, nedelja — Skupni koncert petih pevskih zborov pod vodstvom pevovodja F. Vauterja v SND, St. Clair Ave.
oktobra
1. oktobra, nedelja — Ples društva "Washington" štev. 32 ZSZ v SDD, Waterloo Rd.
1. oktobra, nedelja — Vinska trgatev v Domu zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
1. oktobra, nedelja — Jesenski koncert pev. zbora "Zvon" v SND, E. 80 St. •
1. oktobra, nedelja — Igra in ples Gospodinjskega odseka v AJC, Recher Ave.
7.	oktobra, sobota — Proslava 39. obletnice društva "Slov. dom" št. 6 SDD v AJC, Recher Ave.
8.	oktobra, nedelja — Ples društva Združene Slovenke št. 23 SDZ v SDD, Waterloo Rd.
8. oktobra, nedelja—Vinska trgatev Slov. nar. doma na Stanley Ave., Maple Heights, O.
15. oktobra, nedelja — Ples podružnice št. 41 SŽZ v SDD, Waterloo Rd.
15. oktobra, nedelja — Maske-radna veselica krožka št. 3 Prog. Slov. v AJC, Recher Ave.
22. oktobra, nedelja — Predstava dram. zbora "Anton Verovšek" v SDD, Waterloo Rd.
29. oktobra, nedelja — Prireditev krožka št. 1 Prog. Slov. v SDD, Waterloo Rd.
29. oktobra, nedelja — Jesenski koncert zbora "Planina" v SND, Stanley Ave., Maple Heights, O.
novembra
4.	novembra, sobota — Plesna veselica društva Nanos št. 264 SNPJ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
5.	novembra, nedelja — Prireditev društva "Strugglers" SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
5. novembra, nedelja — Opero "I^a Traviata" poda Glasbena Matica v SND, St. Clair Ave. ob 3:30 pop.
11 novembra, sobota. — Plesna veselica društva Brooklyn-ski Slovenci št. 48 SDZ v Do-u zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak 'čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
John Oblaka
1146 East 61st St. - HEnderson 1-2730
!• julija so na Marmontovi ^lici v Ljubljani odprli Meta-lurški inštitut. Naša dolgoletna Metalurška tradicija bo s tem doživela nov uspeh, naša visoka pa bo dobila znanstveno Ustanovo, ob kateri bo naša rudarska in metalurška prizadevnost prinesla novih sadov naši znanosti in našemu gospodarstvu.
V novi stavbi bodo poleg šole Velike industrijske dvorane z napravami za pripravo in top-jenje rud. V talilnih pečeh bo Mogoče pripravljati različne vr-jekla in drugih zlitin. V institutu bodo lahko vse zlitine Mehansko obdelovali s kovanjem, valjanjem in vlačenjem.
oseben oddelek se bo ukvarjal ® termično obdelavo kovinskih tvoriv. Poleg glavnih dvoran bo JMel inštitut tudi popolne laboratorije in delavnice za mehansko, kemijsko in fizikalno Preiskavo novih zlitin. Zraven operativne zgradbe inštituta so Veliki šolski prostori.
Novi Metalurški inštitut je j^ot pedagoška ustanova dolo-'^en za vse republike naše drža-^e, ker nikjer v državi ni zbra-tako pisana metalurška proizvodnja kakor v Sloveniji. V dfiji je rudnik živega srebra, ^ Celju je cinkarna, v Strnišču aluminij, v Mežici svinec, na "Jesenicah, v Guštanju in Što-^ah so jeklarne, v Rušah pa iniajo elektrometalurgijo. Ra-tega je pri nas stara me-
(Nadaljevanje)
Tega jim ni ni bilo treba dva-fat reči. Mati, ki je šla z njimi ^0 doma, je seveda znala prepre-^'ti, da otroci niso bili tepeni.
o so otroci našo mater silno ^2ljubili in ji rekli: "Teta." Mi oinači otroci smo sčasoma po-. ljubosumni, ker jih je 'Mela rajši kakor nas. Nekoč
^Mo ji to tudi vrgli v lice. Ta-k.
talurška tradicija. Zato se je vlada odločila postaviti zgradbo, ki bo ustrezala vlogi instituta in jo opremiti z vsemi sodobnimi pripomočki.
Pred vojno so se morali naši metalurgi šolati v Avstriji, Nemčiji in na Češkem. Denar za to pa so zmogli samo redki. Razen tega sp bile metalurške pozicije pri nas v rokah inozem-cev, ki niso želeli, da bi v tej stroki uspeli domačini. Pod njihovim vplivom je imela takratna vlada neprijazen odnos do te ustanove. Ob osvoboditvi smo imeli v vsej državi komaj kakih 35 metalurgov-inženirjev, nekaj manj kakor je bilo metalurških obratov. Mogočen razvoj naše črne in barvaste metalurgije terja danes veliko raziskovalnega dela. Obsežen institut pa nam je potreben tudi zaradi problematike naše pisane rudarske in metalurške proizvodnje, saj imamo doma vse kovine in železno rudo. Velike so naše planske naloge na področju metalurgije, naši stari obrati pa so zaostali v razvoju. Ob teh razlogih je zvezno ministrstvo sprejelo načrt univ, prof. inž. Rekarja. Nimamo dovolj inženirjev za obrate, kaj šele za raziskavanja. V naši industriji ne moremo ustvariti trdnih raziskovalnih institutov brez krepkega osrednjega instituta, ki lahko visokošolskemu študiju pridruži prakso, rešuje operativne naloge in izvršuje od opera-
krat se je razžalostila, čez nekaj časa pa je rekla:
"Sosedovi otroci so sirote j i, ker nimajo matere."
To je bilo opravičilo za njeno veliko ljubezen.
Pred odhodom je mati otroke zmerom zopet obdarovala. Ce ni bilo drugega, je bil dober domač kruh, navadno pa je prišlo na vrsto še kako sadje, suho ali presno ali pa še kaj boljšega.
tive zahtevane raziskave. Institut bo študentom v veliko pomoč, saj bodo že med študijem spoznali praktično delo, po končanem študiju pa bodo prišli v obrate zrelejši, kakor prihajajo z drugih visokih šol, kjer obvladajo samo teorijo.
Zato je bil za Metalurški institut zgrajen najprej operativni del zgradbe, medtem ko je šolski še v gradnji in bo prihodnjo zimo izročen svojemu namenu.
Tudi Metalurški institut je zadela gospodarska blokada Ko-minforma. Potrebno je bilo znova naročiti v inozemstvu naprave in aparate. Dober znanstveni institut ni mogoče opremiti brez aparatov iz inozemstva. Zato v institutu danes še manjkajo številni aparati. Je pa težnja tudi na tem področju, da izdelamo čim več ^.paratov in strojev doma in da si pomagamo z opremo, ki prihaja z repa-racijskimi dobavami.. Čeprav po opremi institut še ne ustreza v vsem, vendar ima vse tiste stroje in aparate, ki so potrebni, da lahko opravlja pedagoško delo. Institut bo do konca leta lahko izvršil tudi svojih 24 raziskovalnih nalog, ki so mu jih za letos določila razna ministrstva, v glavnem ministrstvo za težko Industrijo. Med nalogami je treba omeniti vprašanje uporabnosti našega domačega koksa v zvezi z našimi rudami, izdelava raznih vrst jekla in pridobivanje dragocenih kovin iz domačih virov. Institut je pogodbeno vezan s svojim operativnim delom na ministrstvo za težko industrijo, čeprav je v sklopu Tehniške visoke šole, oziroma ministrstva za znanost in kulturo LRS.
V ITALIJI JE VEDNO MANJ VISOKOŠOLCEV
Eden najboljših dokazov o težkem gospodarskem stanju, ki ga danes preživlja Italija, je statistika o vpisovanju mladine v visoke šole. Ta statistika kaže, daje vpis v visoke šole v zadnjih štirih letih nazadoval za 12%. V zadnjem šolskem letu je bil obisk raznih fakultet v Italiji naslednji: medicina in kirurgija — 31,322 (od tega ženske 2785), gospodarstvo in trgovina 24,308 (ženske 3759), pravo 24,300 (ženske 2746), matematika, fizika in naravoslovje 21091 (ž. 7989), književnost in filozofija 14,820 (ž. 10,441), inženerija 14,084 (ž. 124), farmacija 12,819 (ž. 7588), agronomija 2,872 (ž. 86), arhitektura 2,250 (ž. 409), veterina 2,113 (ž. 10), pomorstvo 904 (ž. 2), politične vede 571 (ž. 61), industrijska kemija 346 (ž. 12J, statistika in demografija 184 (ž. 18).
SOVJETSKA ZVEZA PRODAJA SVOJE DIAMANTE
V Antverpnu v Belgiji se že več mesecev pojavljajo na trgu diatnanti, ki jih prodajajo sovjetski zastopniki. V 18 mesecih, kolikor časa že traja ta prodaja diamantov, ki so del narodnega premoženja Sovjetske zveze, so jih prodali za približno 50 milijonov belgijskih frankov.
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveše dnevne ' novice o aogodkih po svetu in doma!
Kadar so sosedovi prihajali k nam goli in bosi, jih je tudi nekako oblekla v primerne stare cape, zakaj tudi pri nas za obleko ni bilo predobro.
Včasih je potem, ko je že vsak otrok držal v rokah kos kruha, odrezala še en posebno velik kos, ga izročila najstarejšemu otroku in rekla i
"Na, to je pa za vašo mater, da ne bo huda."
Potem je odrezala še nekoliko manjši kos, ga izročila Naniici in ji rekla:
"Na, to je pa za vašo babico, ki nima zob."
"Pri sosedu so namreč tudi imeli babico, ki je bila še veliko
starejša kakor naša in je vedno ležala v dimnici na kupu slame.
Pri teh delitvah, posebno kadar so bili na vrsti orehi in drugo sadje, je natlačila otrokom vse žepe, kolikor so jih imeli. Starejši otroci so se takrat navadno mnogo bolje odrezali, ker so imeli večje žepe v svojih oblekah. Včasih pa so nosili tudi jopiče svojega nočeta,'v katerih so bili žepi skoraj brez dna.
Nekoč je bil mali Nacej v jopiču, ki mu je bil mnogo prevelik. Mati mu je napolnila desni žep do vrha z orehi in suhimi češpljami. Levega žepa pa ni takoj zagledala, ker je bil pod \eliko zaplato.
Tedaj je Nacej pokazal na le-
vi žep in zaklical s kislim obrazom in glasom, ki je šel na jok:
"Teta, tu je še en devžej!"
Materin obraz je pokril blažen smehljaj, nato je Naceju napolnila še ta žep s suhim sadr jem.
EJrug za drugim so se otročič-ki pobirali iz dimnice. Zunaj se je navadno že delal mrak.. Visok sneg je bil podoben kameniti odeji, ki ni imela ne konca ne kraja. Kmalu so se sosedovi otroci pogreznili v globoko gaz, ki je vodila čez polje. Nobenega glasu ni bilo slišati od njih. Zdaj so bile pike še temnejše kakor takrat, ko so prihajale k nam.
(Konec).

12. novembra, nedelja — Prireditev društva V boj SNPJ v SDD, Waterloo Rd. 19. novembra, nedelja — Koncert zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd.
23. novembra — Zahvalni dan Koncert zbora "Zarja" v dvorani SND, St. Clair Ave. 26. novembra, nedelja — Ples društva Collinwood Hive TM v SDD, Waterloo Rd.
decemebra 3. decembra, nedelja — Ples
STRAN 3
društva Združeni bratje SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
3. decembra, nedelja. — Koncert zbora "Slovan" v AJC, Recher Ave.
10. decembra, nedelja — Koncert Mlad. pev. zbora v SDD, Waterloo Rd.
17. decembra, nedelja — Ples dr. Waterloo Camp WOW v SDD, Waterloo Rd.
31. decembra, nedelja — Silvestrov ples zbora Jadran v SDD, Waterloo Rd.
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVENUE
Pokličite:
ENdicott 1-0718

TOhllc!


Take a good look at the label on this bottle. It offers a wonderful cure for headaches, worry and insomnia.
For this is a U.S. Savings Bond, guaranteed to pay you back $4 for every $3 you invest, after ten years. And the more of this sweet-tasting medicine you take, the healthier will be your income—the happier your outcome —in the near future.
So invest regularly every payday—summer, fall, winter, spring—in U.S. Savings Bonds. Join the Payroll Savings Plan where you work, or the Bond-A-Month plan where you bank. Remember...
Savings Bonds are the tonic that makes futures glow I
suhi/ SCUJWt^^
O.S. SMIH6S BONOS
ENAKOPRAVNOST
This is an official U. S. Treasury, advertisement—-prepared under auspices of Treasury Department and Advertising Council.
CLEVELAND, OHIO
R. W. RENTON & CO.
877 ADDISON RD., EX 1-3470
Imamo vsakovrstno opremo in potrebščine za čiščenje in poliranje kovine. V te prostore smo se preselili pred nedavnim ter se priporočamo.
CARLSON'S TEXACO SERVICE
17960 LAKE SHORE BLVD.
Marfak lubrikpcija, popravljanje zavor in "clutch," itd. ^ Vse delo jamčeno.
Johnny & Pat's Service Station
Texaco in Firestone produkti EAST 61st STREET in SUPERIOR AVE., EN 1-9563
Popravljamo ogrodje in fenderje ter barvamo avte vseh izdelkov.
WEALTHY'S BEAUTY SALON
Popolna posluga v lepotičju	'
Naša posebnost so "permanent waves"
Odprto v torek in petek zvečer—zaprto celi dan v sredo 778 EAST 200th ST., IV 1-2624 na domu: IV 1-0628
EUCLID, OHIO
.........NAJBOLJŠE PEČIVO
keke, kruh, paje, in sploh vsakovrstno pecivo boste dobili v naši moderno opremljeni pekariji.
Vse je okusne — cene zmerne. Zadovoljni boste.
HOLLOWELLS HOME BAKERY
824 EAST 200th STREET, EUCLID, OHIO
ELYRIA, OHIO
JEANCOLA COAL CO.
1783 ELYRIA AVE., LORAIN, OHIO — TEL. 2101
Najboljše vrste premog dobite pri nas po zmernih cenah. Dostavimo na dom kjerkoli v okraju Loraina in Cuyahoga.
V orane:
LEVI DEVŽEJ
STRAN 4
enakopravnost
ANTON INGOLIČ:
IVAN IVANOVIČ SEMJONOV
NOVELE
(Nadaljevanje)
V ozkem prostoru pod nizko streho sem v trdi temi ostal sam z neznancem, o katerem sem vedel, dar je Rus, davkar, vojak in da zna streljati. Videl nisem ničesar. Tipajoč z mokrimi rokami okoli sebe sem dognal, da se nahajam v polkrožni jami in da nizka pločevinasta streha sega le pedenj nad zemljo. Šele čez čas sem tudi z očmi razločil ozko podolgovato lino pred seboj, skozi njo naj tedaj motrim na ovire iz bodeče žice. Pred seboj seveda nisem razločil ničesar. Tudi čul nisem ničesar, niti vojaka, ki je zaprl za seboj vratca, samo dež je monotono trkal na streho in padal na polje naokoli. Moj tovariš je otipal pri vratih štor in se spustil nanj.
Bilo mi je neprijetno, mučno in zoprno zaradi vsega. Tudi zaradi neznanca, ki je največ molčal, čeprav sem nekajkrat začel pogovor o naši pravkar izgub Ijeni vojni, o okupatorskih vojakih, %o položaju na vzhodni fronti. Menjajoč temo pogovora pridem slednjič na rusko književnost. "Ali radi citate Puškinove pesmi?" vprašam.
"Ne čitam jih več!" se je oglasil trd, koščen odgovor.
"Ne citate jih več?" sem pre senečen vzkliknil.
Postalo mi je žal, da sem za čel z nekulturnim davkarjem ruskim emigrantom, takšen pogovor.	,
"Ne čit&m ga več," je čez čas Rus nadaljeval, "ker ga znam na pamet."
Zdaj sem se začudil še bolj Poltiho sem začel deklamirati Tatjanino pismo Onjeginu, ki sem se ga bil naučil v srednji šoli. Stihe sem izgovarjal poča si in oprezno. Emigrant mi je tu in tam popravil besedo, ko se mi je pa začelo bolj in bolj zatikati, ' je nadaljeval sam Sprva je govoril prav tiho in počasi kakor jaz, kmalu pa je vstal in govoril s toplim prizvokom. Od Pisma je prešel na druge dele romana. Najprej mi je v kratkih besedah v srbščini razložil vsebino in opisal lepo to dotičnega mesta, potem pa z občutkom deklamiral petdeset; šestdeset verzov.
V blag spomin
ob šesti obletnici odkar je umrl nai ljubljeni sin in brat
JACK ŽAGAR
Zatisnil je svoje mile oči dne 27. avgusta 1944
Kako pozabit to gomilo,
kjer Tvoje zlato spi srce, ki nam je vedno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne.
Žalujoči starši, brat in sestra
Cleveland, Ohio,
dne 28. avgusta 1950
■ "Iz Onjegina znam skoraj tisoč stihov. Toda Puškin ima še vse lepše verze."
Prešel je na ostalo Puškinovo poezijo. Deklamiral je pesem za pesmijo. Čeprav mi je vselej vnaprej razložil motiv ali vsebino, vendar vsega nisem razumel. Toda še nikoli prej nisem tako neposredno doživel lepoto Puškinove poezije. Prav zadnje čase so bile vse moje misli na vzhodu. Že mesece sem živel z ruskimi borci, ki so se hrabro boreč umikali pred podivjanimi hitlerjevskimi napadalci, živel sem z milijoni prebivalstva, preko katerega je šel strašni val uničujočega fašističnega že-lezja.
Cez čas je emigrant prenehal za toliko, da se je izkašljal Strogo me je opozoril, ko sem se obrnil k njemu: "Na straži ste, gospod, glejte predse, proti žični oviri."
Njegova trenutna strogost me je spet osupnila. Rekel sem mu, da naša služba vendar nima nikakega smisla, saj je ne moremo in tudi ne smemo jemati resno. "Kaj hočete storiti, če bi res kdo prišel?" sem ga še vprašal, smeje se.
"Storiti je treba, kar nam je naročeno!" je odvrnil emigrant ostro. "Ker ne znate streljati, boste zbudili vojaka Jaz bom pa sam pograbil puško ali bombo. Tod mimo ne bo prišel partizan, dokler sem jaz živ."
Tedaj se je v bližini razlegel kratek strel. Takoj po tem še dva.
"Vidite, paziti je treba. Nap-nite oči in ušesa!"
Že se je oglasila strojnica. Začele so pokati puške z vseh strani. Modra raketa se je dvignila in v dežju naglo ugasnila.
"Zbudite vojaka! Dajte puško! Vzemite bombo! Pripravite se!"
Emigrant je bil ves nervozen in služben, v njegovem glasu ni bilo niti sledu tiste topline, s katero je malo prej deklamiral velikega Puškina.
Ker nisem ničesar storil, je sam zbudil vojaka. Ta se je počasi privlekel iz luknje.
"Hudiča, kaj je že enajst? Donnenvetter, strela, še vedno dežuje.'
Razložil sem mu, da je šele desetih, toda vse naokoli streljajo.
"Gromska strela, ali s atnaiv-na! No, seveda, profesor. Ne kdo je videl mačko in je ustrelil. Drugi norci pa za njim. Va ši ljudje so nori puške pa streljajo. Kamerad profesor, ne budi me za take stvari! šele če boš videl bandita na svoje oči. Moj brat je hodil v gimnazijo in kakšne je pripovedoval profesorjih. Zdaj mu verjamem."
Spravil se je spet nazaj v luknjo in takoj zasmrčal. Streljanje se je stopnjevalo. Podražil sem tovariša, ki še ni odložil puške.
"Hujši ste kot vojak. Le zakaj?"
"Ali ne vidite, da je pijan," me je le-ta ostro zavrnil. "Ce pride patrulja, lahko vsi trije pridemo pred preki sod in z nami je konec."
Čez čas se je streljanje, le poleglo. Spet je samo dež pel na našo pločevinasto streho. Emigrant'je končno odložil puško in sedel. Po daljšem molku, ki mi je postajal vse bolj neznosen, sem ga vprašal, kateri izmed starejših ruskih pisateljev mu je najljubši.
In spet sem poslušal dolge odlomke Cehovljevih novel in posamezne močne prizore iz njegovih dram. Potem sva prešla na Gogolja, odkrival mi je lepoto njegovih del, ki jih dotlej nisem poznal dovolj dobro ali pa sploh ne. Slednjič sva prišla na pogovor o Dostojev-skem, ki je bil zanj največji ruski in svetovni pisatelj, čas je hitro mineval. Ko sem pogledal na uro, je bilo deset minut čez enajsto. Naglo sem zbudil vojaka.
"Tako, tako, drugič me pustita še dalje spati. Hudič naj vzame vse skupaj. Bil sem na Poljskem in Francoskem, a tako dobro in toliko nismo nikjer jedli in pili kakor tu v Srbiji. Toda ti prekleti patrizani! človek ni varen niti sekunde in to je najhuje, ko ne veš, od kod bo prifrčala krogla. Vaš narod je gad. Smeje se, ponuja ti vina in žganja, za hrbtom pa drži nož in samo čaka, da ti ga zasadi med rebra. No, pa tudi to bomo uredili, kakor smo na Poljskem. Hvala Bogu, da gredo naši naprej. Vrgli bodo Ruse onstran Urala in poteni gremo na Angleško. Z njimi bo hitro kočano. Še plesnive angleške lorde bomo hitro likvidirali; ljudstvo pa ni neumno, da bi se borilo. Kaj praviš, profesor? Treba je končati. Meni je že vsega dovolj. Ob Renu imam vinograd, na drugo leto bi ga rad sam obral. Donnenvetter, samo da pridem živ iz te vaše preklete zemlje. Tako, priprav Ijen aem. Profesor, pojdi leč Obadva. Ti, davkar, boš ostal? Dobro, pa ostani!"
Zavlekel sem se v luknjo. Bi la je nizka, da nisem moge dvigniti glave, s stropa je kap Ijalo na ležišče. Zaudarjalo je po vlagi in znoju. Že sem se hotel izvleči ven, toda vojakovo govorjenje mi je b^o še nepri jetnejše. Ležal sem na hrbtu, zatisnil oči in skušal zaspati. Vojak je nekaj časa še govoril, ker pa mu davkar ni znal vselej odgovoriti, je končno utihnil, le od časa do časa je zaklel ali
AKO ŽELITE
prodati vašo hišo, trgovino ali farmo, ali pa če želit6 kupiti posestvo, se obrriite na nas. Točna in poštena posluga.
Govorimo slovensko. BEACHLAND REALTY 767 E. 185 St.. IV 1-1012
PRODA SE
dobro obstoječa trgovina s
C 2 licenco.
Dobra priložnost za zakonca Cena zmerna.
Vpraša se na
256 E. 156 St.
PREVZEM PODJETJA!
Cenjeni javnosti želim sporočiti da sem prevzel
ČEVLJARSKO POPRAVLJALNICO
na 15701 Waterloo Rd.
poleg North American banke
Za vsa v to stroko spadajoča dela se priporočam in jamčim za solidno postrežbo.
Frank Kržišnik
Klub "Ljubljana"
Uradniki kluba "Ljubljana" za leto 1950 so sledeči: Predsednik George Nagode; podpredsednik Frank Derdič; tajnik John Barko vich, 20270 Tracy Ave., Tel.: IV 1 -3438; blagajnik Louis Godec; zapisnikarica Louise Derdič; nadzorni odbor: John Ludwig, Amalija Strgar, Andrew Ogrin; kuharica Angela Barkovich; zastopniki za Klub društev: Frank Segulin, Amalija Strga r in Andrew Ogrin; stric Joseph Pievnik, teta Frances Rupert, maršal. Louis Starman, pevovodja Frank Rupert.
Seje se vrše vsak zadnji torek v mesecu v Slov. društvenem domu na Recher Ave.
pljunil. Davkarja sploh ni bilo čuti. Tudi šumenje dežja je oslabljeno prihajalo k meni. Nisem mogel spati, a tudi razmišljati ne, ležal sem top, brez misli, brez čustev.'
Ko se je ob dveh zavlekel vojak v luknjo, sem se izkobacal iz nje in sedel na mesto, kjer je zvečer sedel tovariš, ki je zdaj stal ko kip.
Oprezno sem napeljal pogovor od Gorkega na sovjetske pisatelje.
"Kaj pa Pilnjak?"
"Izreden talent. Nekatere njegove stvari sem prečital po trikrat, štirikrat. Nov je po snovi, svež po jeziku in stilu, poln poezije. Poslušajte tele njegove vrstice!"
Z enakim navdušejem kakor pred polnočjo o Puškinu in Ce-hovu je govoril zdaj o Pilnjaku, o Konstantinu Fedinu in njegovih "Bratih," o Leonidu Leo-novu in njegovem "Tatu," o "Tihem Donu" Šolohova in o nekaterih najnovejših pesnikih, ki jih niti po imenu nisem poznal, Presenetilo me je, da mu je bila ruska književnost pred revolucijo in po revoluciji ena in nedeljiva. Najnovejši so bili zanj izredno pogumni in šo ustvarjali dela, ki bodo mejniki v ruski kujiževnosti. Brez pridržka jih je postavil v vrsto prvih evropskih pisateljev; za hip sem podvomil, ali stoji pred menoj res emigrant,
"Kaj pa vaša emigrantska književnost?" sem spet vprašal.
"Razen Remizova od mlajših ni nihče vreden omembe, posebno ti ne, kiso izdajali svoja dela v Beogradu. Sicer pa: kako naj ustvarjajo? Saj nimajo zveze z našo zemljo in z našim narodom."
Tedaj so se oglasili zunaj koraki. Davkar je žgrabil za puško. Nad vhodom sta se začrta-U temni postavi.
"Stoj! Parola?"
"Harkov!" se je oglasil od-
28. avgusta 1950
IŠČE SE ŽENSKO
za hišna dela vsak
petek ali soboto.
Pokličite Mrs, Benich IV 1-0551
COREMAKER
na plumberskih kovinskih potrebščinah. 50 ur na teden—plača od komada.
REPUBLIC BRASS CO. 1623 E. 45 St.
severno od Payne Ave.
SPLOŠNA TOVARNIŠKA DELA
Plača od ure; menjajoči se šifti. Zavarovalnina in penzijske podpore.
Stalno delo.
Mi ne iščemo delavce za začasno zaposlitev. Mi hočemo delavce, ki želijo imeti stalno delo pri dobri družbi, katera nudi zadovoljive delovne razmere.
Zglasite se na Employment Office
Ferro Enamel Corporation
4150 EAST 56th STREET
BEGUNCI, POZOR!
Izurjeni ali neizurjeni
delavci. Vas izučimo za delo v livarni in sicer v sledečih
strokah: MOLDING
HAND STRAIGHTENING INSPECTION SHAKEOUTS BRAKEOFF PATTERNMAKER Jamčena plača od ure — poleg plače od komada. Plačane počitnice in prazniki. 5 dni tedensko.
Stalno delo.
LAKE CITY MALLEABLE CO.
5000 LAKESIDE AVE.
2 bloka severno od St. Clair
govor, nato pa med smehom; "Civilist je, pa misH, da je general."
"Vse je v redu, sovražnik se ni prikazal!" je strumno p6ro-čal emigrant.
Vojaka sta se glasno zasme-jala in izginila v dežju.
Po kratkem molku sem se spet oglasil: "Vidite, kakšni so Nemci! Za parolo^ imajo ime mesta, ki je komaj padlo."
"Padlo?" se je s povišanim glasom obregnil vame emigrant. "Vedite, gospod profesor. Harkov ni padel. Harkov je osvobojen!"
"Osvobojen?" sem vzkliknil ogorčen.
"Nemci niso Harkova zasedli," je emigrant nadaljeval vročično, "osvobodili so ga. Osvobodili so moje rodno mesto, osvobodili so skoraj vso Ukrajino in Belo Rusijo in stoje pred vrati MoMskve in Petrograda."
Molčal sem, Kajti za tako zaslepljenega emigranta nisem
Spomnite se svojih dragih v stari domovini s
SINGER šivalnim strojem
Dostavljen brezplačno in brez vsakih stroškov za odpremljenje iz najbližje trgovine v Jugoslaviji.
Za podrobnosti se obrnite na
Singer Sewing Center
748 EAST Vssth STREET
Cleveland, O.
Tel,: IV 1-0660
(Govorimo slovensko)'
bi plačali toliko denarja za šivalni stroj, ko si lahko nabavite pr en vol j en stroj
ročen za $10 in več
ali pa na
elekrtični motor
od
$27.50 naprej.
Na lahka odplačila.
ROČNE VRSTE ALI KABINETI
Z vsakim strojem nad $25.00 damo brezplačen pouk v šivanju za en tčden. Prosta dostava kamorkoli.
SINGER SEWING MACHINE
CO. 748 E, 185 St.
mogel takoj najti prave besede, sicer pa je sam nadaljeval:
"Čez dvanajst dni, ko bova spet na straži, bo parola 'Moskva,' Moskva, matjuška Moskva!"
Vrglo me je pokonci. To je tisto, kar je prežalo tam nekje od daleč in nas zadnje dni davilo.
"Vi mislite torej, da jo bodo Nemci kljub junaški sovjetski obrambi zavzeli?" sem vzkliknil kar sovražno.
"Moskva je pred osvoboditvijo!" je odvrnil emigrant z glasom, da bi ga najrajši udaril po ustih.
"Ni res!" sem zakričal. "Moskva ne bo nikoli padla!" z zanosom. "Potem bo šlo hitro. Z osvoboditvijo glavnega mesta bo sedanji režim odstranjen in oklicana bo nova nacionalna vlada. Nemci nimajo namena osvojiti ruško zemljo, njihov cilj je streti njihovega in našega sovražnika, streti komunizem."
"Po vašem mnenju bodo tedaj Nemci zmagali?"
"Tega nisem rekel. Tudi Rusije ne bodo premagali, pregnali bodo samo boljševike in pO" magali nacionalni Rusiji do zmage," je nadaljeval emigrant ognjevito. "Ta bo sklenila z njimi mir in jih ne bo ovirala v vojni z Anglijo. Kako se bo ta borba končala, za nas W važno. Za nas je važno samo to, da bo kmalu vstala nacionalna Rusija, ki bo močna, zdrava in velika."
(Dalje prrhodnjič)
Prejeli smo iz stare domovine
licjan, brinjeve jagode in tavžent rože.
MANDEL DRUG
15702 WATERLOO RD.
A. Malnar
CEMENTNA DELA
1001 East 74th St.—EN 1-4371

ttow UJCK/
CAN vDu ser?
T|^ELL, YOU MIGHT find a gold mine, providing you know
y where to look. Maybe you'll inherit a fortune from a rich uncle, if you've got a rich uncle.
But, in the final analysis, it's usually the guy who looks ahead, who plans and works and saves for the future, that ends up with all the marbleSi
Here, as in no other country in the world, youVe got a chance to do just that. Experts predict that during the next ten years this country will experience the greatest economic boom in its history and . . .
"Hiere's no time like the present for you to start salting " a little something away—each ibonth—in V, S SAVINd BONDS!
Backed to the hilt by Uncle Sam, Bonds pay you 4 dollars for every 3 dollars invested. At the same time, Savings Bonds are one of the safest, surest places to invest your money.
And here's the pay-off"! Savings Bonds can be purchased under either of two entirely automatic plans. Signing up for either plan makes saving, for you, a positive certainty I
Automatic saving Is sure saving
U.S. SAVINGS BONOS ENAKOPRAVNOST
This is an official U. S. Treasury advertisement—■ prepared under auspices of Treasury Department and Advertising Council.