Domovi m

rft/tERieAlU—HOME

FOReiG^/^iNGUAGS ONLY
IN SPIRIT
NO. 158
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 19, 1971
ŠTEV. LXXII — VOL. LXXII
Nixon obljubil pomoč katoliškemu šoisfvu
Predsednik ZDA je na slavnostni večerji konvencije Kolumbovih vitezov v New Yorku izjavil, da je treba zapiranje privatnih šol ustaviti in okreniti v o-bratno smer.
NEW YORK, N.Y. — Predsednik Nixon je v torek zvečer govoril na konvenciji Kolumbovih vitezov. Obljubil je pomoč in podporo stališču kardinala Terenceja Cooke o potrebi in možnosti najti pot in. način podpiranja katoliških šol kljub odločitvi Vrh ovnega zveznega sodišča.
Predsednikov govor je prekinilo ponovno navdušeno ploskanje, ko je dejal: V času, ko gledamo te privatne in župnijske šole, ki dajejo poudarek verskim veljavam, zapirati po eno Vsak dan, se moramo odločiti u-staviti ta tok in ga obrniti nazaj. Vi lahko računate na mojo podporo pri tem.
Kardinal Terence Cooke je nakazal, da je mogoče katoliško šolstvo podpirati posredno, ko je Vrhovno sodišče odločilo, da neposredno podpiranje po ustavi ni dopustno. Doslej so podpirali iz javnih sredstev učenje splošnih predmetov, ki je v katoliških šolah popolnoma enako o-nemu v javnih. Zdaj to ni več dopustno, ni pa prepovedana Podpora staršem šolarjev za šolanje otrok v šolah po njihovi izbiri.
Predsednik je sicer govoril večji del o gospodarskih ukrepih, o potrebi njihovega moralnega podpiranja in podpiranja z žrtvami, da bo mogla Amerika hspešno tekmovati z drugimi gopodarsko razvitimi državami sveta in voditi svobodni svet v °brambi njegove svobode. Poslušalce je zagotovil, da se A-nierika ne bo obrnila sama vase ^n zašla v izolacionizem.
Turistične dolarje rabili za varčevanje!
Ljubljana, srs. — v Ju-
§oslaviji je do sedaj dobil vsak Potnik z rednim potnim listom $32 v gotovini za potne stroške, dokazalo se je pa, da del teh 2neskov ni bil porabljen za pot-1)6 stroške, ampak je jadrno od-■r°nial nazaj v banke v obliki po-^°ga na devizne račune.
Tako sploh ni bil porabljen za Potne izdatke. Narodna banka je 2ato sklenila, da bo “turistom” ^plačevala v gotovini le $7, do-bodo $25 dobili v čeku.
S turističnim prometom se le-*°s ne pohvalijo. Nagaja jim Vreme. Prevladuje suša; kadar Zožuje, je dežja preveč, pa tudi °ca pada vmes. To se je par kr at Pripetilo v avgustu. Še ostrejši s° prehodi od lepega na slabo yrerne na Hrvaškem, kjer je to-Ca napravila dosti škode polj-skim pridelkom.
Sirija in Jordanija zbirala šele na meji
AMAN, Jord. — Jordanija trdi, da zbira Sirija na njeni meji močne vojaške sile od pretekle sobote. V odgovor je tudi jcrdanijska vlada poslala na sever močnejše vojaške enote. Sirija je kot znano zaprla mejo napram Jordaniji, prekinila s to redne diplomatske zveze in pre povedala prelete jordanijskim letalom preko svojega ozemlja.
Do spora je prišlo, ko je kralj Husein udaril po palestinskih gverilcih v Jordaniji in jih z nekaj izjemami uničil. Sirija je del gverilcev, ki so pribežali iz Jordanije, sprejela in jim, tako trdijo v Amanu, dovolila streljanje preko meje v Jordanijo. Ko je ta na to odgovorila, je prišlo do streljanja med sirijskimi in jordanijskimi vojaškimi silami.
Sirija ščuva proti Jordaniji pri drugih arabskih vladah, pa brez posebnega uspeha, če ne ipoštevamo Iraka in Libije, ki obadva vodita močno levičarsk politiko.
Gen. G. A. Lincoln nadzira izvajanje določil zamrznitve
WASHINGTON, D.C. — Gen. George A. Lincoln, načelnik zveznega Urada za izredno pripravljenost, ki se običajno u-kvarja s koordinacijo pomoči po nesreči prizadetim področjem, je bil imenovan za vodnika glavnega urada za nadziranje določil zamrznitve plač, cen in najemnin.
Po vsej deželi bo ustanovil 10 uradov, ki bodo nadzirali vsak en del dežele v pogledu izvajanja novih gospodarskih določil.
Tajfun Rose je pokončal
okoli 90 ljudi
HONG KONG. — Do včeraj so potegnili iz morja in izpod podrtij 26 trupel oseb, ki jih je pokončal tajfun Rose. Pričakujejo, da jih bodo našli v ruševinah in v razbitinah ladij vsaj še 63.	*
Tajfun Rose je bil eden naj-hujših, kar jih je ta del Azije dciživel v zadnjih letih.
Navedita o larcrzmlvi pojasnjujejo
Zvezna vlada je izdala začasna navodila in tolmačenja za v nedeljo izdano zamrznil1 c v cen in plač.
WASHINGTON, D.C. — Zamrznitev cen, plač in najemnin je bila objavljena, tolmačenja in podrobna navodila pa šele delno včeraj, ostanek pa pričakujejo danes ali jutri. Med tem se je prvič sestal predsednikov osemčlanski svet za določanje in nadziranje ž i v 1 j enjskih stroškov. Njegova naloga je tolmačiti določila odredbe o zamrznitvi v posameznih spornih in nejasnih slučajih.
Na tisoče vprašanj prihaja v zvezne urade, ki zahtevajo naglih odgovorov, ko dežela izvaja določila zamrznitve cen, plač in najemnin.
Osnovno načelo za plače pravi, da so veljavne le one delovne pogodbe, ki so bile v celoti dogovorjene in potrjene tako od strani delavstva kot od strani podjetnikov in so dejansko že stopile v veljavo najkasneje do 14. avgusta. Če sklenjene pogodbe niso bile od obeh strani potrjene, bo treba na njihovo izvedbo počakati, dokler čas zamrznitve ne mine.
Sporno je vprašanje plač učiteljstva, ki so bile dogovorjene, pa bi jih začeli plačevati šele v septembru, ko se začne redni šolski pouk.
Slična vprašanja so nastopila na področju cen. Posebne prodajne cene za avgust bodo večinoma morale veljati za vso dobo zamrznitve, če ne bo drugače odločeno, kar pa se’ bo nemara' zgodilo le v redkih izjemnih slučajih.
Prisrčen sprejem romarjev iz Slovenije tudi pri Mariji Vnebovzeti
Včeraj dopoldne so obiskali romarji iz Slovenije slovensko župnijo Marije Vnebovzete, kjer }z ob devetih dopoldne škof dr. M. Držečnik skupaj s škofom dr. Jenkom, koroškim župnikom A. Čebuljem in 12 drugimi duhovniki scdaroval sv. mašo. Po sv. maši je bil sprejem gostov v šolski dvorani. Popoldne sc se ti odoeljali proti Niagarskim slapovom, od tam pa danes v Toronto, od koder odfete domov.
m	A ' - 'H
Dr. J. Jenko, škof koprski
Dr. M. Držečnik, škof mariborski
CLEVELAND, O. — Podobno prijetna, krasna, ne prevroča, kakor je v torek popoldne in; Kakor pri Sv. Vidu tako so zvečer sprejela župnija sv. Vida, sprejeli romarje tudi v Collin-tako je tudi včeraj dopoldne woodu prvi zvonovi tamkajšnje župnija Marije Vnebovzete v slovenske cerkve. In tudi collin-Collinwoodu prisrčno sprejela woodsko srečanje rojakov je bi-v svoji sredi rojake-romarje iz To nadvse ganljivo. Beseda v domovine, ki so prišli k zadnje-1prvem trenutku ne enim ne dru-nedeljski posvetitvi slovenske gim kar ni mogla z jezika, tako kapele Marije Pomaga; z Brezij so obojni bili ganjeni. Govorila v ameriškem narodnem svetišču | pa so srca, obrazi, oči. Vsem so Marijinem v Washingtonu, D.C., in ki so nato še za dan in pol prihiteli na obisk k rojakom v
Helikopter eksplodiral: 37 vojakov ZDA mrtvih
PEGNITZ, Nem. — Ameriški vojaški helikopter vrste Chinook je na poletu iz Ludwigsburga v bližini Stuttgarta proti vežbali-šču na Gornjem Bavarskem eksplodiral in treščil na tla. Vseh 37 vojakov v njem je bilo mrtvih.
Cleveland, O.
Že kar celo uro pred sv. mašo |S0 se začeli včeraj zjutraj zbira-• ti rojaki pred cerkvijo Marije
bile v tem trenutku solze v očeh.
Krasna collinwoodska slovenska cerkev, o kateri se ne da reči, da je majhna, je bila ob 9. uri, ko se je začela sv. maša, skoro popolnoma zasedena. Ma sevali so pri oltarju mariborski
Vnebovzete k sprejemu. Pol ure'škof dr. Maksimilijan Držečnik, pred začetkom sv. maše sta dva koprski škof dr. Janez Jenko in velika avtobusa pripeljala ro-|župnik iz Št. Lenarta pri Sed-marje iz Sheraton hotela, kjer mih studencih na Koroškem Av-so bili prenočili. Čeprav je bila'guStin Čebulj, duhovnik krške njihova noč od torka na sredo‘škofije, urednik mesečne kui-zelo kratka, so vendar vstali!turne revije koroških slovenskih polni novih lepih pričakovanj j rojakov “Družina in dom”, član čisto sveži. Oba dneva njihove-Zglavnega odbora Družbe sv. Mo-ga bivanja med nami sta bila horjav Celovcu itd., ki je na po-
Poravnajte naročnino, če le mogoče, na prvo obvestilo!
Vremenski
prerok
pravi:
Večinoma jasno in soparno. Naj višja temperatura okoli 88.
CLEVELAND, O. — Pred več kot 100 leti je zmagala ideja, da je zlato edino blago, ki se mu more določati cena na podlagi mednarodno ugotovljenih p r o i z vodnih stroškov. Zmagal je London s svojo politično filozofijo, ki je ustvaril iz zlata denarno enoto z nespremenjeno ceno. Londonska narodna banka je zamenjala vsako količino svojega papirnatega denarja za zlato in angleški funt je postal podlaga za mednarodno trgovino in za mednarodne finančne transakcije vseh vrst. Londonskemu sistemu zlatih “cen” so se postopoma priključile vse velike gospodarske države, tudi Amerika.
Zaupanje javnosti do sistema je bilo tako veliko, da so se ljudje branili zlatega denarja in imeli raj še papirnatega. Ruska narodna banka je na primer tik pred prvo svetovno vojno skoraj nasilno porivala zlat denar v promet, pa se je ves vračal nazaj v bančne blagajne. Delavci so se na primer naravnost jezili, ko so jim podjetja na vladno željo izplačevala plače v zlatih rubljih. Seveda je sistem zlate veljave zahteval od dr-
Ilafo si utira pot do stare veljave
žav tudi velike žrtve. Nobena država ni mogla na primer šariti s proračunskimi primanjkljaji, še manj pa s primanjkljaji v plačilnih bilancah. Če je poskušala, se je tečaj njenega denarja začel zibati, zlato je pa izgnilo iz prometa. Zato smo takrat res imeli svetovno gospodarstvo, ki je bilo nekaj vredno in ki se ga danes le redkokdo spominja.
Po prvi svetovni vojni so se razmere v mednarodnem gospodarstvu temeljito spremenile. Zapihal je nov veter, sovražen zlati veljavi. Anglija je sicer napravila obupen poskus, da da svojemu funtu nekdanjo zlato veljavo, pa je njen poskus postal žrtev znane medvojne gospodarske krize, ki je končno prisilila tudi pokojnega Roosevelta, da je ukinil ameriško zlato veljavo. Ali je izbral, pravilno taktiko, o tem se strokovnjaki prepirajo še danes. Ostalo je le dejstvo, da je’ zlato postalo navadno blago, ki se njegova vrednost določa na svobodnih trgih, ki jih je pa malo.
V naši deželi je trgovanje z zlatom izredno omejeno, pravih trgov zanj ni. To se je ponovno pokazalo pred par
tedni, ko so prebrisane glave izvrtale, da bi morala biti trgovina z zlatniki, kovanimi pred 1. 1934, prosta. So hitro ustanovili neke vrste borzo za take kupčije, pa je federacija še hitreje ta posel prepovedala.
Pa vendar to ni moglo spremeniti dosti sedanjega stvarnega stanja. Dokler je imel dolar stalen devizni tečaj, se je svet še nekako pomiril s sedanjim položajem, ker je videl v dolarju neke vrste nadomestek za zlato. Kdor j e imel kaj denarja, ga je iz previdnosti spremenil deloma v zlato deloma v dolarje. Sedaj je tudi ta nadomestek za zlato izginil, ker dolarjev tečaj ni več stabilen.
To bi moralo dosledno voditi k sklepu, da bo od sedaj vrednost zlata rastla. Do tega je tudi prišlo, toda ne skokoma in brez posebnega zanimanja mednarodne gospodarske javnosti. Na svetu imamo še nekaj svobodnih borz, kjer se zlato, lahko prosto kupuje in prodaja, na primer v Zuerichu, Londonu, Bejrutu, Hong Kongu itd. Promet na njih pa ni zaenkrat posebno velik, ker urad-
ne narodne banke tam zlata ne kupujejo in ne prodajajo. Pa imajo borze kljub temu svoj pomen. So prostor, kjer svet lahko pove, kaj misli o bodočnosti zlata. To sfe ravno sedaj znova godi pred našimi očmi. Cene zlatu znova postopoma rastejo, ne morda skokovito, ampak vendarle. Izvedenci trdijo, da se med kupci nahaja tudi dosti takih, ki bežijo od dolarja in se zatekajo k zlatu.
Ako bi tako naraščanje cene za zlato bilo stalno in trajalo cela leta, nastane vprašanje, ali ne kaže reformirati sedanjega položaja, ki se v njem nahaja promet z zlatom. Ali ne bi kazalo dovoliti svobodno trgovino z zlatom po vsem svetu, dočim si uradne narodne banke lahko ustvarijo svoj trg zanj, kot ga imajo sedaj. Ako bi ta ideja obveljala, bi bil narejen prvi korak k obnovi nekdanje mednarodne zlate veljave. Pot do tega cilja bi bila dolga, morda bi trajala desetletja. Končno bi tako reštev izsilil razvoj mednarodne trgovine, ki že danes težko prenaša politiko javnih uprav glede valut, ki je večkrat ponesrečena kot posrečena.
svetitvi slovenske kapele v Wash ingtonu preteklo nedeljo skupaj s šmihelskim dekanom-žup-nikom Kristom Sriencem in s Francem Hudlom, ravnateljem dijaških domov Družbe sv. Mohorja v Celovcu, zastopal Družbo pri tej za ves naš narod — doma, v zamejstvu in zdomstvu — tako pomembni slovesnosti. 3 temi je zbrano okrog glavnega oltarja somaševalo še 12 drugih slovenskih duhovnikov.
Med sv. mašo je imel govor mariborski škof dr. Držečnik. Govoril je o Mariji naši materi, kaj je bila ona pomenila našemu narodu v njegovi preteklosti, kaj mu je danes in kaj naj mu bo tudi v njegovi prihodnosti. Če ji bomo ostali zvesti še vnaprej tako, kakor smo ji bili v vsej zgodovini svojega 12-stolet-nega krščanstva, nam bo ostala gotovo zvesta tudi ona. Kakor nas je bila reševala v najhujših dneh naše preteklosti, tako nas bo prav gotovo varovala tudi v današnjih za Cerkev in narod tako nevarnih dneh. Nato se je še posebej ustavil ob Mariji Vnebovzeti, kateri je posvečenih največ cerkev na Slovenskem, med njimi tudi ta, v kateri smo bili zbrani.
Medtem ko je pel med sv. mašo pri Sv. Vidu v glavnem tamkajšnji cerkveni pevski zbor, je bilo pri sv. maši pri Mariji Vnebovzeti ljudsko petje. To je namreč v tej slovenski clevelandski župnijski skupnosti še prav posebej priljubljeno. Za orglami je bil g. Martin Rakar. Kakor pri Sv. Vidu tako so tudi pri Mariji Vnebovzeti zaključili sv. mašo z mogočno cerkveno himno “Povsod Boga” in z eno izmed najbolj ganljivih naših ljudskih Marijinih pesmi z ‘Marija, skoz: življenje voditi srečno znaš’.
Po sv. maši so se gostje-romarji in tukajšnji rojaki zbrali v tamkajšnji šolski dvorani. Medtem pa so jih dobre colllin-woodske slovenske žene in matere in dekleta ljubeznivo pogostile. Vmes se je zahvalil rojakom iz domovine za obisk tudi collinwoodske slovenske župnije rev. dr. Pavel Krajnik. V imenu gosto v-r omar jev je za zaključek še zadnjič med nami spregovoril koprski škof dr. Janez Jenko. Zares,^očetovska je bila ta njegova poslovilna beseda. Vsem je globoko segla v srce. Vemo, na kako kritični točki slovenske zemlje leži njegova škofija in kako težka je škofovska služba danes v Sloveniji. Zato še prav posebno čuti vso odgovornost, katero ima kot pastir svoje črede.
Malo pred 11. uro sta izpred cerkve odpeljala avtobusa goste spet v hotel, da se pripravijo za odhod k Niagarskim slapovom. Pred tem so fotografi še zadnjič uprli leče svojih aparatov, da vsaj ne sliki ohranijo sebi in nam za spomin tako ljube in drage obraze.
Obisk romarjev-rojakov bo o-stal ne samo nam, ki so nas obiskali, marveč, upajmo, tudi njim, ki bodo danes odleteli domov iz Toronta, za vse življenje drag spomin.
Iz Clevelanda
in okolice
RAZNAŠALCA IŠČENO—
Uprava Ameriške Domovine nujno išče zanesljivega razna-šalea za 72. cesto, do Aberdeen in Cornelia Avenue. Starost nad deset let. Prijavite se v uradu ali kličite 431-0628.
Seja—
iviuSLVo Dvor Baraga št. 1317 katoliških borštnarjev ima jutri večer ob 8. uri redno sejo. — ■vsesment bodo pobirali od 6.30 Jalje.
Zupani bi bili radi—
Za županske kandidate se je prijavilo skupno do včeraj, ko je potekel rok za prijave 11 oseb, 5 demokratov, 2 republikanca, 1 socialist in 3 neodvis-neži. Pri primarnih volitvah se bosta dajala za republikansko zaupanje R. Perk in G. Voino-vich; pri demokratih pa J. Car-ney, A. Garofoli, P. Gerity in A. J. Russo, med neodvisneži čaka na glavne volitve v novembru posebno črni kandidat A. R. Pinkney.
Tudi za mestni svet kandidatov na pretek—
Kot za župana kandidira cel trop tudi za mestni svet. V 23. vardi ima E. J. Turk tri tekmece, Donald F. Carey, 1272 Addison Rd., Willia Hill, 5713 Dibble Ave. in Josepha Lamont, 1060 E. 67 St. John D. Cimperman v 22. vardi ima tekmeca v Richardu M. Zwoleniku, 13411 Puri-Las Ave. John J. Prince v 32. vardi ima dva tekmeca, Nicho-lasa M. DeVito, 17801 Brian Ave. in Donno L. Devlin, 18125 Lake Shore Blvd.
Večina v kmetijstvu
HELSINKI, Fin. — Večina 3.5 milijona prebivalcev Finske se preživlja s poljedelstvom in živinorejo.
Iran priznal Peiping
TEHERAN, Iran. — Vlada Irana je priznala pretekli torek vlado v Peipingu kot edino zakonito predstavnico Kitaj ske, Poslanik Čangkajškove nacionalne vlade je zapustil takoj nato Iran.
— Avstralija je prva na svetu v produkciji volne.
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet. — Rdeči še dalje vstrajno napadajo vojaške postojanke tik južno od Demilitarizirane cone. Včeraj je prišlo do obsežnih bojev, ki so trajali 12 ur. Po uradnem poročilu naj bi padlo 142 rdečih, Južnih Vietnamcev pa 22. Rdeče so zasipala z bombami B-52 letala in težki topovi enot Sedme flote.
WASHINGTON, D.C. — Danes se sestanejo tu vodniki AFL-CIO z delavskim tajnikom Hodgesonom in predsednikovim svetovalcem, proračunskim direktorjem Schultzem na razgovor o novih predsednikovih gospodarskih ukrepih.
BELFAST, S. Ir. — Včeraj so vojaki ustrelili dva demonstranta, kar je znova razburilo katoličane in jih pognalo v nove nemire.
BERLIN, Nem. — Poslaniki štirih velikih sil so po sestanku objavili, da so dosegli precejšen napredek in da se bodo sestali znova prihodnji ponedeljek.
DAMASK, Sir.—Vodniki Egipta, Sirije in Libije so se tu na sestanku domenili o vseh podrobnostih povezave vseh treh držav v novo Arabsko federacijo, ki bo uradno proglašena 1. septembra.
Ameriška Domovina
:»■ .V m I I/ I C- » V
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 ior 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.ftQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Verjetno bo ta politična dvoličnost ubila še zaupanja v partijo, kar ga sedaj še je.
Drug hud oreh na Tita bo preobrazba partije v kadrovsko. Tu bo treba pomagati tovarišem, da odidejo v razne drugorazredne partijske formacije, na primer v SZDL, Zvezo mladine, sindikate, partizanska društva itd. Seveda bodo vsi nezadovoljni, kar jih bo hitro zapeljalo v dvoličnost: na zunaj se bodo laskali novemu stanju v partiji, na znotraj se bodo pa ozirali po novem gospodarju, morda pri četnikih, morda pri ustaših, morda pri rankovi-čevcih, morda pri kominformovcih itd. Pri tem jih vest ne bp grizla, saj so že šli skozi čase, ko so se dobrikali formalnemu gospodarju, na tihem pa prodajali komunizmu. Sedaj bodo lahko opravljali isto delo, samo v nasprotno smer.
Tako stanje more biti le začasno, stvarnost mu ne bo pustila, da se prelevi v nekaj stalnega. Zamenjal ga bo naj-brže režim trde roke; tam je na izbiro cela vrsta alternativ, ki jih lahko rodi domača ali pa zunanja politika.
SECOND Cl ASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO _
3	No. 158 Thursday, Aug. 19, 1971
Tito želi preobraziti stranko
O-	^
Bili so časi, ko je bil Tito zaverovan v številke. Pred očmi mu je bila milijonska partija. Upal je, da bo s številom napravil na vse jugoslovanske narode tak vtis, da mu bo politika šla kot po maslu. Pa se je kmalu prepričal, da se moti. Prezrl je drugo pravilo, ki bolj drži: v stranko, ki si lasti oblast za zmeraj, drvi vse, kar se rado greje na u-radnem soncu. Zato se je prva leta po vojni nateplo v stranko toliko tovarišev, ki niso bili za nobeno rabo^ režimu pa v breme, ki sedaj ne ve, kaj bi počel z njimi. Že pred leti je vzdihoval po “kadrovski” stranki, kjer naj^ se nabere cvet in sol delovnih ljudi, dočim je vero v ‘ množično stranko moral spremeniti v skrb, kam naj usmeri partijsko politiko.
Dogodki zadnjih par let v Jugoslaviji so ga znova in znova prepričali, da naj se Zveza komunistov Jugoslavije vrne h “kadrovski” partiji. To staliče je še podprla zadnja organizacijska sprememba ZKJ, ko je stranka dejansko razpadla v šest republiških s pokrajinskimi priveski v Vojvodini in na Kosovem.
Tito je na drugi strani še pred kratkim na svojem shodu v Beogradu trdil kar naravnost, da je stanje v deželi tako, da je edino še kompaktna ZKJ tista vez, ki drži državo pokondi. Koliko more biti vredna država, ki jo drži na nogah le diktatorska stranka s političnim monopolom, o tem nam zgodovina daje dosti dokazov. Težko si je zamisliti hujšo obsodbo o usodi Jugoslavije, kot jo je — najbrže nehote — izrekel sam Tito. Še hujše je, ako je to res, kar Tito trdi.
Če je partija hrbtenica države, potem mora biti hrbtenica močna in samozavestna. Kako naj bo partija solidna, ako ima toliko glav, ki vsaka misli drugače in se usmerja nekam drugam, tudi na to vprašanje nam zgodovina ne da zadovoljivih odgovorov. ZKJ ni le razcepljena in usmerjena v najmanj 6 pravcev, je tudi bolna v svojem članstvu. Tito sam prizna, da je v njem polno članov, ki spadajo drugam, ne pa med njegove tovariše, na primer v Socialistično zvezo delovnega ljudstva ali kaj podobnega.
Iz teh Titovih pripomb bi se dalo sklepati, da si “stari” želi monolitno kadrovsko partijo s primeroma majhnim številom članstva, zato pa morajo biti partijci taki, kot so bili med vojno in takoj po vojni.
Debato o teh vprašanjih je treba začeti kmalu. Tito mjsli, da se mora to zgoditi že v prvi polovici oktobra, torej takoj po poletnih počitnicah. Do takrat bo pa Tito imel še priliko, da kaj več pove o svoji zamisli. Molčati ne bo mogel, kajti vprašanje preobrazbe partije in zmanjšanje števila članov zadene v živo na stotisoče tovarišev, ki ne bodo imeli mirnega spanja, dokler ne vedo, kakšna bo njihova usoda.
Ko bodo dobili pojasnila, kaj vodstvo misli o tem, bo marsikateri postavljen v zelo neprijeten položaj. Na primer:
Tito trdi, da stranka mora biti le ena, da so sedanje republiške organizacije le deli partije in ne nekaj samostojnega. Pa recimo, da zmaga to načelo. Kakšna bo potem SFRJ, ako bodo tovariši v republikah istočasno deli partije, obenem pa voditelji “suverenih” narodov in republik, Ker v komunizmu velja načelo, da je država le orodje partije, je jasno, da bo monolitna partija kaj kmalu spremenila Jugoslavijo nazaj v staro centralistično državno tvorbo z vsemi napakami, kar jih na jugoslovanskem centralizmu že do sedaj poznamo. Ali ne bo po tej poti Titova partija prišla z dežja pod kap? Ali tak političen razvoj ne bo pognal dežele v nov val nezadovoljstva, ki bi utegnil zmleti tudi novo partijsko tvorbo?
Seveda ne bodo tovariši govorili pri obravnavanju teh vprašanj tako naravnost in odkrito, kot je tu napisano. Takega poguma še nimajo. Zato se bodo vrteli okoli obrabljenih gesel: “demokratski centralizem”, “samoupravna federacija ali konfederacija” itd. Take besede bodo samo pokrivale bistvo precepa, ki bo vanj zašla jugoslovanska politika. Precep se bo izražal v tem: V partiji naj zavlada demokratski centralizem, republiške stranke naj bodo poslušen organ glavnega odbora ZKJ. Vsi tovariši brez izjeme se bodo pa morali ravnati po navodilih iz izvršnega biroja, ki bo najbrže ostal glavni partijski organ. V domačih republikah sicer lahko govorijo., kar hočejo, toda ubogati bodo morali strankino centralo v Beogradu.
V republiških upravah bodo slepili ljudi še naprej s suverenostjo, neodvisnostjo itd. Tako bo v Beogradu dejansko vladal demokratski centralizem, ki ga bo izvajala federalna vlada po navodilih iz partije, v republikah se bodo pa demokratskemu centralizmu klanjali na znotraj, na zunaj pa uganjali demagogijo z republiško samostojnostjo. Koliko časa bo ta igra lahko slepila javnost, je težko reči.
!'
i
MmmmmmmmmmimmmimmmimmmmmmmmimmmmmimmwJ
BESEDA IZ NARODA 1
1
Druga knjiga o škofu itožmanj
CELOVEC, Kor. — Veličine ših vaseh in naseljih? Prav to so posameznih narodov ne pred-1 pa potrdili tudi nasprotniki Rož-stavljajo tehnične pridobitve ni- manovi, da je trpel zaradi zve-ti zakladi zemlje in tvarne do- stobe do Cerkve in prave vere. brine, temveč njihovi življenj-j On ni bil nikdar “trst, ki ga ve-ski nazori ter nesebični in dalj- ter maje”.
novidni voditelji.	Bil je res že čas, da se umak-
Že izraelsko ljudstvo se je v nejo podtikanja in pride okoli nekdaj ponašalo z Mojzesom in (osebnosti škofa Rožmana resni-mali, a slavni irski narod se za-(ca na dan. To je pač odlično u-veda, da ga je oblikoval veliki1 spelo R o ž m anovemu biografu učenik in svečenik Patrik. Sveti dr. Jakobu Kolariču, ki je izdal kralj Štefan je vtisnil ogrski de-1 že pred štirimi leti prvi del ško-želi in njenemu prebivalstvu fovega življenjepisa. Obžalovali neizbrisen pečat in podobno smo, da je ta del prenehal v do-najdemo tudi drugod osebnosti,'bi, ko so se začele vojne težave, ki so peljale svojo dobo k notra-Jn želeli, da bi čimprej dobili v nji omiki, sreči in blagostanju roke nadaljevanje. To željo je ali pa jo tirale v prepad nesre-(pisatelj mogel po velikem trudu če.	j izpolniti in Mohorjeva je tudi
drugi del bogato opremila.
Kdor vzame v roko Rožmanov življenjepis, bo videl: tu se nič ne spreminja in nič ne olepšava, tako je bilo zares. Marsikateri bivši vojak je že rekel: Rad pi še enkrat videl tiste kraje, kjer sem bil med xvojno in doživljal tiste čase. Če hočeš doma doživeti to razburkano dobo in tokrat tudi poznati zaledja dogodkov, imaš za majhno ceno zanesljivega vodnika v novi knjigi o Rožmanu.
In če moreš biti v tihi uri sam zase, bodisi doma ali na duhovnih vajah, vzemi to knjigo v roko. Toliko življenjske modrosii iza naš čas, toliko skušenj in zdravih načel ne boš našel zlepa drugod. Sama zlata zrna za tvoje osebno življenje, ki te morejo bolj obogatiti kot ves zunanji trušč.
Tudi Slovencem Bog ni odrekel vodnikov, ki so nas oblikovali na političnem, umskem in predvsem duhovnem polju. Za vse čase se bo svetilo nad nami ime prvega škofa na mariborski stolici, pesnika, rodoljuba, vzgojitelja in služabnika božjega Slomška. Na višku reformacijskih trenj je obvaroval naše dežele blodenj in zmot nemirnih duhov škof Hren. še hujši viharji so bili pa prihranjeni slovenskim deželam v dobi okoli druge svetovne vojne. Nikoli v naših deželah še niso trčile nasprotne ideologije druga ob drugo s tako. silo, kot se je to godilo v našem času. Ta doba je pa bila doba škofa Rožmana. Njegova osebnost spominja na papeža Gregorja VIL, ki je živel v srednjem veku. Kar je le mogel, je branil pravice Cerkve, a je nazadnje podlegel premoči. Na spomenik je dal zapisati besede: “Ljubil sem pravico, zato umiram v pregnanstvu.” Kakor papež Gregor VIL se tudi škof Rožman ni nikoli podal, pač pa se je moral umakniti. In po vsej pravici bi mogli tudi njemu zapisati na nagrobni spomenik: “Ljubil sem pravico, zato umi-i ram v pregnanstvu.”
Značilno je, da so o škofu Rožmanu govorili dostikrat nasprotniki in molčali njegovi prijatelji. Neka žena je na dolgo in široko pripovedovala, da so “vojnega zločinca” Rožmana po vojni obesili v Ljubljani na glavnem trgu. Kdo prešteje vse klevete in laži, ki so krožile svoj čas o škofu Rožmanu tudi po na-
Knjigo lahko naročite v Slovenski pisarni v Clevelandu ali v Torontu.
Matej Igerc
Rev. Leon Kristanc:
ipmlu] na lepe dni pri Umi Štifti pri Ršfsnid
Nova Štifta z ozadjem; Travne gore in Velke gore in s hribovjem v ospredju je že po svoji naravni krasoti privlačna točka za turiste. Je komaj 3 kilometre (2 milji) oddaljena od železniške postaje Žlebič, dobro uro hoje od Sodražice in poldrugo uro od Ribnice. Prav okrog Nove Štifte je doma vsa “suha roba” (žlice, kuhalnice, rešeta, rete,
tisti ostanek Škafi, bariglice in podobno) in je — vsaj za mojega časa — bila že redka hiša, kjer bi se poleg majhne kmetije ne pečali tudi še s to obrtjo, ki je bila lep vir dohodkov. In je menda Ribnica po tej suhi robi zaslovela in še slovi ne le po Sloveniji, marveč tudi po sosednih deželah. Šegavi Ribničanje s svojo krošnjo suhe robe na hrbtu in po svojem izrazitem dialektu, so znani povsod, kot pravi pesem:
Sem Ribničan Vrban, po cejlem svejtu znan, sem bistre jaz glave, pa žlice imam nove ...
Še bolj je Nova Štifta privlačna po svojem namenu, za katerega je bila ustanovljena, morda res na kraju, katerega si je po ljudskem izročilu božja Mati sama izbrala, biti med svojim ljudstvom v pomoč in tolažbo. Za ribniško in kočevsko stran je Nova Štifta kot ‘Dolenjske Brezje’.
Je res zanimivo, da je bil prvi javni nastop takratnega novega škofa dr. Gregorija Rožmana na deželi — pri Novi Štifti. Bili so takrat časi svetovne gospodarske krize. Zlasti v domači deželi je bila brezposelnost velika, kmetje so se pogrezali globoko v dolgove. Država Jugoslavija je po desetih letih obstoja že zašla v hudo krizo; narodi mlade države niso več mogli prenašati 'vsiljive srbske nadvlade, zlasti Slovenija in Hrvatska sta bili preveč izkoriščani. Misleč, da bo obvladal položaj, je kralj Aleksander proti odločnemu nasvetu dalekovidnih in izkušenih mož-državnikov z državnim udarom 6. januarja 1929 uvedel diktaturo pod vodstvom generala Petra Živkoviča.
“Živkovičev režim” je zadušil vsako svobodno, politično, prosvetno, in v mnogih primerih tudi versko delovanje. Dotedanje politične stranke so bile prepovedane, odlično delavna Prosvetna zveza je bila zatrta, telovadna organizacija “Orel”, ker se ni hotela vdati pritisku, da bi se vključila v “Sokola”, ki je postal edina v državi dovoljena telovadna organizacija in je mladino vzgajal v protiverskem duhu svobodomiselstva, je bila razpuščena. Vsak odkrit protest v ogromni večini nezadovoljnega naroda je bil nemogoč. Pa so se pojavili nasveti molče pokazati narodovo nezadovoljstvo. Tako so možje in fantje iz Ribniške o-kolice priredili skupno romanje k Novi Štifti na zadnjo nedeljo v avgustu 1930. Na “Dolenjskih Brezjah” se je ta dan zbralo nad tisoč fantov in mož, ki so v svoji sredi želeli imeti tudi novega škofa, kateri je komaj par tednov preje stopil v vodstvo Ijubij nske škofije, ko je prevzel ško-fovsko-pastirsko palico iz rok že onemoglega starčka, škofa dr. Bonaventure Jegliča, ki je po 32 letih trdnega in bogato uspešnega dela odšel v zasluženi pokoj. Mladi škof se je želji radevolje odzval in je bil pri Novi Štifti nadvse prisrčno sprejet.
Vse je bilo v vencih po vitkih mlajih s papeškimi zastavami --slovenske so bile režimsko prepovedane. Ribniški dekan Anton Skubic je v svojem pozdravnem govoru z govorniškega odra, prirejenega iz še preostalega lipovega štora, k sklepu izrekel, zaklical dobrodošlico “fantovskemu škofu” dr. Rožmanu — in fantje so mu izročili “ribniški pušeljc”, skrbno sestavljen iz miniatur suhe robe vseh vrst in spodaj okrašen z nageljni, ro-ženkravtom in rožmarinom. Radostno presenečen je škof sprejel tako iskren pozdrav in je takoj nato v pridigi v preprostih in prepričljih besedah fantom polagal na srce skrb za krepostno fantovsko življenje. In v na-daljnem je poudarjal važnost kmetskega in delavskega stanu hrbtenice naroda in je njegovo mladino treba pripraviti na čase, da bo varovala vsaj duhovne narodove zaklade, če mu bo drugo onemogočeno. Navdušenje je bilo čudovito, navzoči so razu-
Tine Debeljak: Žalost zmagoslavja
Kot izredno publikacijo je Kulturna akcija izdala prevod pesmi poljskih pesnikov, ki opevajo bridkost in žalost vojske in jih je prepesnil m povezal dober poznavalec polj s k e literature pesnik dr. Tine Debeljak.
Lep in izrazit se mi zdi že na-, slov. Pesmi v zbirki pa so nekatere tako blizu našemu čutenju v letih groze, da bi jih lahko prevzeli za svoje.
Prešla bodo leta in vek bo preminil,
ostali sledovi bodo davnih dni: bolj rdeči bodo maki na Monte Cassinu, ker bodo cveteli — iz poljske krvi.
(Konarski: Rdeči maki na
Monte Cassinu)
Glej, to smo zdaj nad zamrznjenim bregom, odtrgani od zemlje vekovite .. Pridi, Marija, z Jezuščkorn po snegu,
meli svojega nadpastirja; že njegova navzočnost jim je bila dokaz, da bo stopal po stopinjah svojega odločnega prednika. Že na predvečer je po “Marijinem zvonjenju”, kateremu je sledilo slovesno potrkavanje po vseh okoliških cerkvah, gorelo nad 40 kresov, nepozaben spomin na čudovito lepe dni pri Novi Štifti. Jaz nisem bil navzoč, ker sem takrat kaplanoval že v Višnji gori. Te spomine sem opisal, kot mi je pripovedoval dekan Anton Skubic, ko sem spomladi 1934 prišel za kaplana v Ribnico.
Državna oblast je tudi razumela položaj in skušala vpliv Cerkve vsepovsod kar moč otež-kočiti. Prosvetna društva niso bila le razpuščena in Orlovstvo zatrto; tudi Prosvetni domovi so bili kmalu oblastveno zaprti in uradno zapečateni. Oblast se je trudila, da bi mladino zajela v “Sokolu kraljevine Jugoslavije” (SKJ) in tako dobila vpliv na mladino že od ljudske šole naprej. Začel se je boj za mladino — up in bodočnost naroda. Sko-ro vsaka fara je imela že “Marijin vrtec”, kjer se je šolska mladina pri mesečnih shodih zbirala okrog Marijinega oltarja, “Po Mariji k Jezusu”. In pred začetkom šolskega leta smo v ribniški dekaniji prirejali skupne shode Marijinih vrtcev pri Novi Štifti, za gornjo stran dekanije okrog Velikih Lašč pa pri lepi Marijini cerkvici na Slevici. Kot dekanijski kaplan sem vsa leta vodil te otroške shode pri Novi Štifti. Vršili so se na Angelsko nedeljo — prvo v septembru, vreme nam je bilo vedno naklonjeno in udeležba je bila vedno čudovito lepa. V popoldanski uri je grič Nove Štifte ves zaživel od otroškega živžava. Vse od Loškega potoka in Gore in Sodražice, pa do dolenjevaške fare in ribniške so otroci peš in na vozovih ter v spremstvu staršev hiteli, da skupno zapoj o božji in svoji Materi pesem ljubezni in vdanosti:
Se gori ljubezen, blažena Gospa;
bodi Ti kraljica mojega srca...
Po pobožnosti v cerkvi, katera je pa vedno bila premajhna, so imeli še pozdrave na obširnem prostoru pod lipami, Mnogi či-tatelji Ameriške Domovine so bili med takratnimi srečnimi romarji in si tako gotovo obujajo svoje spomine na nepozabne, lepe dni pri Novi Štifti pri Ribnici.
(Konec sledi)
pomolita za ubite!
(Illakowiczowna: O, narod poljski)
Dr. Debeljak je zbral v zbirko skoraj štirideset pesmi, ki so po izrazni moči sicer različne, pa dajejo lep prerez poljskega trpljenja — od zagrizene volje do lvojaške udarnosti, od bridkosti katynskega grobišča do war-sawskega uničenja, od razočaranj do spoznanja, ki ga v pesmi Križi in meči z veliko muko izreče pesnik Wierzynski, “da smrt ni večna. Večna je — vera.”
Ne poznam originalov, toda ko sem prebral pesem pesnika Na-lecza: Deklica in odmev, ki mora biti za vsakega prevajalca trd oreh, sem bil prepričan, da je dr. Debeljak prepesnil verze z veliko ljubeznijo in z dobrim posluhom.
Knjiga je zelo lepo opremljena in jo bogate lesorezi Bare Remčeve. Izšla je samo v 500 izvodih in od tega jih je v prodaji le 250: Prepričan sem, da so že alf jih bo nekaj na razpolago v Slovenski pisarni.
Karel Mauser
Lojze Hi ja: Huda pravda
Kulturna Akcija v Buenos Airesu je izdala kot svojo 77. publikacijo Ilijevo povest Huda pravda. V podnaslovu je- zapisano; da je to povest iz domobranskega življenja in se torej pridružuje vrsti tistih povesti in romanov, ki opisujejo čas komunistične revolucije pri nas.
Ko sem Hudo pravdo prebral, mi je ostal trden občutek, da bo ostal Ilija bolj živ v folklorno bogatem Gospodu Šimnu kakor v Hudi pravdi. Tisto staro kmečko življenje, ki je že umrlo in pustilo za seboj lepo zarjo, ob kateri čuti človek domotožje, je pisatelju Iliji bliže kakor zgodba Hude pravde, čeprav jo je so-doživljal.
Na začetek zgodbe postavi odhod patra Benedikta iz samostana. V času narodovih stisk sredinec, notranje neuravnovešen, se odpravlja k lepi vdovi Angeli, kjer želi živeti kot kmet. Nebom rekel, da je ta zaplet nemogoč, je pa opisan tako naivno, da zgubi vso svojo moč. Ko bi ne bilo močnega prizora ob slepem Tomažku, bi ostal pater Benedikt v celotni zgodbi mrtva oseba.
Huda pravda je dejansko bolj mozaik dogodkov, ki bi lahko postali močni, če bi pisatelj notranje življenje glavnih oseb poglobil in tako mozaične drobce trdneje zvezal. Ni dovolj za zgodbo samo apologija protikomunistične borbe, nujno je potrebno za zgodbo, da značaji nastopajočih oseb barvajo čas in okolje. Zdi se mi, da je šibkost Hude pravde prav v tem, ker tega. manjk.a Morda je Gudbaj še najboljše orisan in blizu njega ' oče Arnavt.
Apologija protikomunistične borbe je dobra in močna, tiste o-pazke o četnikih, ki jih nekdo izreče po nočni borbi, pa so formulirane zelo nerodno. Čeprav mnenje le nekoga, so neposrečene.
Jezik v povesti je lep, kar me moti, je prevečkratna uporaba dialektnega govorjenja. V folklorni povesti daje- barvitost, tu je bolj v škodo.
Smem reči, da je Huda pravda prinesla na dan spet drobec težke preteklosti. Vredno ga je pogledati in pretehtati, zakaj s pisateljem vred vsi čutimo, da smo tisočem in tisočem, ki so padli ali bili pomorjeni, veliko dolžni. Ob teh in onih napakah, ki jih povest ima, lahh, opravi veliko dobrega.
Knjigo je zelo okusno opremil arhitekt Jure Vomherger. Dobi se v Clevelandu v Slovenski pisarni.
Karel Mauser
Karel mauser-.
VELIKA REDA
ExxxxxxxxxxxxxxxxxYXXxx^xxx^x^x^xxxxxxxl
Račnik vse to ve. Z zaprtimi očmi prebira med prijatelji. Tega ni, onega ni, tretjega ni. Skupaj so hodili, nekatere je potlej še' mrtve videl. Za njimi grobek, zverižen križ in na jermen obešena čelada. To je bilo vse, kar je ostalo za mladim življenjem.
Obrača se Račnik v izbi in melje besede gospoda Antona. Gospod že ve. Šibe smo bolj potrebni kakor kruha.
“Nemara, da resen,” reče Račnik na glas. Pa se splaši in trdo pribije: “Jaz že, Nantej pa Mojca pa ne. Ta dva pa ne.” — S pestjo pribija besede na zid, tako da se je Nantej zbudil in iz naiz-be prišel pogledat, kaj je.
Račnik se ie zmedel: “Nič ni,”
zeblo v srce do zadnje ure.
Ko je odšla iz cerkve, je pred farovžem naletela na gospoda župnika. Rada bi se umaknila, toda gospod jo je že opazil.
“No, Agata, še kar v našo cerkev hodiš?” se je nasmehnil.
“Rada pridem,” ji je bilo nerodno. “Mar ne bi smela?”
“Seveda smeš. še rad vidim. Saj si bila todle krščena in poročil sem te tudi todle.” S prijaznimi očmi je vrtal vanjo n Agati se je zdelo, da vse vidi. Vsako njeno misel posebej, še to zadnjo zavoljo Sedmenikove in zavoljo otroka.
“Za mašo bi dala, gospod,” je rekla nenadoma.
“Kar v farovž stopiva,” se je
obrnil gospod Anton in šel pred je vzdihnil. “Spati ne morem. nj0.
Vroče je in v nogi me trga. Vre-
me se bo sprevrglo.’
Ko sta uredila zavoljo maše,
. 'je gospod stopil po izbi. Z ro-
In se je resen. Račnik še ni jkaml na hrbtu ge je ustavil pred zaspal, ko se je v okrencih za- |Ag.ato
bliskalo. Po dolgem času se je ..£:o,r ]ahko čuc|eže deI A_
od dalee odtrgalo grmenje, k.	ne dela vsak dan.
se ie zgubilo za Dobracem. LT ,	j i r-t j
V v °	.	..	, Nerodno sem povedal. Jih de-
Racmk se je naslonil na ko-1	^	,
molče in se zagledal v okno. Eli-'a ’?*«“: Pk-a znotraj, ta-
akanje se ni ustavilo in grmenje	-P11 f	™
., . , , v- • un.v„	Kakor da mu je nerodno zo-
je prihajalo bliže m bliže.	I, ...	, „	.	,	,	.
.	, s___banti z decvo, je stopil do ok-
Potlej je zaropotalo po strehi,	’	1
in po dvorišču. Ulila se je plo- “ T' ™ ^itro obrnil, ha. Račnik je razločno slišal, I' kakoPa. FolteJ zinJa? Doma kako se krivi stari ledrar za se ne drzl in- ce Bog čudeža ne hišo. Trhleni, pa ga je tako ne- bo naredil — po svetu je toliko rodno posekati, da se ga Račnik stvari> ki človeka obrnejo... jjg jotl	| Ni končal stavka. Agata je
Ko se je grmenje pognalo tiho vekala. proti Reljaku, je Račnik zaspal. I “Vekati ni treba,” je žobaril Ni bilo pravo spanje, slišal pa gospod naprej. “Mlada si še. vendar, ni, da je Nantej spet pri- Morda je vse prav in bo otrok šel iz naizbe in prisluškoval, če pri Smrečniku še čuda veliko.” očetu ni morda slabo.	| Odkimala je.
Pa se je umiril, ko je slišal, da ! Kaj ti veš, telpa, je sku-oče globoko diha in da se je obr- šal biti trd, ker ga je Agatin nil na postelji.	|vek bolel, “še vse bo prav. Po-
*	*	*	! trpi, da si pekla na zemlji ne
Smrečnikova je slišala prvi ustvariš. Smrečnika pozna, oklic. Ne da bi premaknila gla- Samo zemljo vidi. Zemljo pa vo, je z očmi poiskala Sedmeni-' tistega, ki bi po tej zemlji ko-kovo, ki je sedela v predzadnji pal in njegovo ime nosil.” klopi in črnjeva gledala v maš-1 “Pa nobenemu ne povejte,” ne bukve. Čudno težko ji je po- je prosila. “Tudi pri nas ne.” stalo in sama ni vedela, kdaj so 1 “Saj nisem potovka,” je rekel ji prišle solze v oči. Sram jo je tiho. “In žebraj, dečva!” bilo in, da bi skrila ganjenost, | “Hvaljen Jesus,” je pozdra-se je zagledala v star kip sv. vila in prijela za kljuko. Pa Ane na stranskem oltarju. S j0 je še ustavil: “Agata!”
solznimi očmi je obstala na kipu. , Saj ni prvibart. Stari Smrečnik
Vzdignil je prst.
“Ne sovraži Sedmenikove, ki
je že zinil prve besede, ki so Nanteja dobila! Trpljenje zabolele, čeprav jih ni rekel pred včasih sovraštvo rodi. Ne daj, fijo. Slišala jih je pa.	!(ta te premoti zlodej.”
“Mar bomo na grunt tujo kri J Ni ga pogledala. Gospod Angeli?”	ton je gledal v	zaprta vrata in
Folteju jih je	rekel	v hlevu.	‘ majai z giav0.	Potlej je stopil
Za vrati je stala in je nista vi- ldo 0itnai
dela. Tiho se je umaknila, trna j Agata je koiavtrala po poti iz srca pa ni mogla izdreti.. j za farovžem Nič ni kazalo, da
Prav zato gre	toliko	barti na	oštirnikova.	Šla je, kakor
Bistrico k maši, čeprav	ima cer-	da je pr.§la o(J	da]eč in da ne
kev doma skoraj pred nosoiri. ^ kje se bo ustavila.
Vsaj zebra lahko pred sv Ano.	d Anton je	, d<>
Agata dobro ve: ce otrok ne	je ime, v kotu v
bo, bi bilo bolje, ko bi doma za	v .	•	.	,
strino ostala. Sto barti bolje. Pri skati, brancurjeve jagode. Vr-
Smrečniku bodo nekoč potre- J* ^	* “sta “ P™’
bovali mladega gospodarja.	Usto'“ “ sa P®-
V Agati je trma ugasnila. Nič	r grenkobo. Vsak dan
več ni tiste košatosti, od vsega Jih Je J«del z*™l,o bolezni, je ostalo samo še ostro sovraštvo | “Grenak je ta^ zakon ” je
do Mojce. Ni kriv Nantej, tudi kuntral na glas. “Grenak ka-Oštirnik ni kriv. Mojca je kriva, kor brancurjeve jagode. Pa bi Iz fače je znala spresti tisto, kar moral biti za čudo lep.
°na ni znala z bogatije. In ga je | Segel je po brevirju. Pa se je Pjela. Ujela ga je in zdaj bo Sp0zabil in pljunil grenke ja-ttjen. Nobene poti ni več dc g0de po tleh. “Nobeden grenkega.	kobe nima rad,” se je izgovar-
Sama ni vedela, kdaj je maša jaj • *‘pa je včasih edino zdra-
rninila. Ljudje so se razkapljali, 0ria je pa še vedno sedela in čakala.
Potlej so se ji sprostile solze. Se brisala jih ni. Šele ko je po-'asi drsala proti sv. Ani na sUanskem oltarju, je potegnila z rokavom čez oči in pokleknila fta stopnic^.
Da bi vlhtj nekaj imela na Smrečnikovi Košatiji: vsaj otroka, ki bi bil njen. To uro je vedela, da poti, po kateri gre, nima rada. S prisojne strani je prišla fta odsojno. Če bo vsa Smrečnikova hiša na soncu, jo bo vseeno
vilo. Cokobarti!”
(Dalje prihodnjič)
-----o------
Strašno droben prah
Najdrobnejši prah je aluminijev. Zrnca imajo v premeru povprečno 0.03 mikrona (mikron je tisočinka milimetra), gram takih prašnih zrnc pa ima 75 kvadratnih yardov površine. Za znanstvene poskuse so ga začeli prodajati v ZDA februarja 1959 po 30 dolarjev za unčo (2.835 dkg). Nekatera zrnca merijo celo samo 0.005 mikrona.
F. S. FINŽGAR:
NJIVA
Kadar koli hodim po tisti stezi, se razveselim. Ozka je, komaj ped široka. Ob njej ne rasto aloe in palme, ne diši jasmin in hiacinti, se ne košatijo pinije in oranže. Takih otrok vedno jasnega juga ni ob tisti stezi. Trdoživi trpotec poganja ob njej štible, bogate semena, ob grmičku cvete šentjanževa roža, z leske se usipajo abranki kakor mrtvi črvički. Tudi ni ta steza po nepotrebnem skrivljena in vijugasta, zakaj ni je zamislil umetni vrtnar, da bi pomagal krajšati brezdelju prazni dolgčas. To stezo je izhodila noga, kateri se mudi v rano jutro k delu, ki hiti ob žaru večernice z dela zopet na delo, k ognjišču, v hleve ... Zato pa teče stezica po polju, kakor bi rjav, od dela shujšan prst kazal in ukazoval: Naprej, na delo! Nič na desno, nič na levo! Še njive se ne ogibaj! Kar čeznjo! Čez 'brazde, čez lehe! Zakaj ti, ljudstvo, zvezano z grudo, nisi kakor gospoda iz mest, tudi nisi kakor obrtnik in tovarna! Tem je rodoviten slednji dan, tebi rodi gruda samo pol leta.
Razjokal bi se ob tej misli. Ti, ratar, si tisti, ki nimaš nikogar, da bi ti pisal ure dela. Petelinji klic je tvoja tovarniška sirena; ti si vsak boljši prigrizek odtrgaš od ust, da nasičuješ druge; tebi je krivična celo gruda, ki zapne svoja nedra in ti je dojilja samo pol leta! Razjokal bi se na tisti stezi...
In vendar, kadar koli hodim po njej, se razveselim. Ko za-gostoli škrjanec, ko zadiši mlado seno, ko se zganejo srecji ograb-kov beli rokavci, ko zapoje ko-ščevo kladivo na klepiščih svojo pesem, ko se sredi žita ukre-šejo plameni rdečega maka, takrat se razveselim na tisti stezi, ker vem in čutim, da hodim po naši zemlji, ki je tako neizmerno lepa, da bi se pripognil in bi jo poljubil... Na koncu tiste steze stoji na bregu hrast, star, močan, kakor zamišljen gospodar sredi svojega grunta. Pod njim je cilj mojih izprehodov. Zdi se mi, da je ob tistih urah to drevo moj najboljši prijatelj. Njegovo listje ne šepeta kakor tam ob vodi topoli, blebetavi opravljivci. Hrast molči, razmišlja in sanja. Misel in sanja je pa edina poezija življenja. Ker resnica je trpka, boj je vroč in znojen, visoko visijo kolači belega kruha in ni igrača, če se dokoplješ do njih. Sami se ti ne odkrhnejo in ti ne padejo v naročje. Sanja se pa pripogne sama do tebe, poboža te in te povabi s seboj in ti nalije čašo. Ko jo okusiš, zdrsne s tvojih pleč križ, noga se izmakne iz blata, kamni spotike se odvalijo s ceste, ki je gladka in drži brez truda visoko pod zvezde ...
Pozdravljen, tovariš hrast, pozdravljene tvoje in moje sanje! Pod hrastom mi je postlal
mah mehko ležišče. Tik ležišča 'je velika prometna cesta mravelj, ki tovorijo težka bremena do svoje trdnjave, ponosno sezidane nekaj korakov od hrasta na robu brežiča. Na hrastovem lubu se je utaboril brezdelni aristokrat, mogočni rogač, ki je ogledoval trpljenje mravljinčjega naroda z visoke višave in, oborožen s krasotnim rogovjem na neumni glavi, topo zabavljal socialnemu vprašanju manjvrednega ljudstva. Toda nekega dne se je zgodilo, da je ležal rogač vznak na tleh in psovano ljudstvo pridnih mravelj si je delilo bogate koline ...
Tedaj sem se obrnil od te pojedine, a žalosti ni bilo v moji duši. Veselo oko se je ozrlo na njivo pod brežičem. Čudna njivica. Ni dolga in ne široka. Še voglov nima. V kotanji jo je izkopala pridna roka, ki je v boju za obstanek zgrabila roynico, udarila in potrkala na zemljo in jo ogovorila: Daj mi kruha!
Mož in žena sta globoko sklonjena dvigala motike. Pod vztrajnimi udarci so poškripavali kamenčki, zameseni v prst. Mož je često postajala in si oddihal. Z rokavom si je brisal pot s čela. Takrat sem videl njegovo obličje. Izza prstene polti so se svetlikale blede, prosojne lise. Tudi pokašljeval je. Kadar je zakaš-Ijal, se je žena vselej obrnila k njemu. Na obrazu tiha skrb, sočutje, kakor prošnja: Počij, ljubi moj! Preveč te zdeluje! Mož se je pa ozrl na ozare, kjer je čepela kopa otročičev in z bilko klicala murna iz luknjice, in ni odnehal. Še globlje se je sklonil in motika je hitreje zapela lačno pesem: Njiva, daj nam kruha! Poglej jih tamkaj na ozarah... Ne sejejo še, pa bi radi želi... In njiva je odgovorila s tanko soparico, ki se je kadila iz nje, z brstečimi kalmi, ki so zelenele na njenih prsih, z voljnimi vzdihi, ki so se oglašali izpod motik.
Minilo je nekaj tednov.
Na njivi ni bilo več moža. Črna ruta na glavi vdove se je sklanjala globoko do zrelega klasja, na ozarah so takisto še sedeli otroci... Ko se je vdova ozrla po njih, se je skl j učila še globlje. Pokleknila je na njivo. Njeni prsti so se pogovarjali s sadeži na njivi.
Bodi pravična, ljuba zemlja! Obrodi mi! Poglej, kako te rahljam, kako te božam! Kaj se pripogiblješ, ti kapusova glava? Ne legaj na zemljo, segniješ. Obsujem te. Takole! Kvišku! Poglej jih konec njive! Vsi čakajo nate. Aha, zatrgal si se mi, plevel nepridiprav! Ne tako! Ne bo pila tvoja korenina iz moje njive. Izderem te!
Ljubezen matere je rodila ljubezen do grude. Ljubezen je žarela v sadikah, sadike so rodile.
Dan se je skrčil. Voziček za
vozičkom pridelka je vozila vdova v svoj dom. Na njenem obrazu ni bilo obupa pred zimo.
V mojem srcu se je pa rodila nova misel, nova želja: Da bi mi bilo dano dobiti iz srca te vdove njeno vročo ljubezen do grude in vzeti pridnost z njenih prstov, pa bi vse to posejal križem po njivi, ki je premalo ljubljena in premalo spoštovana od lastnih otrok! — Ta njiva je domovina.
ČUDAŠKI SRNJAK
Kakih sto metrov od Marguče ve hiše v Škofji Loki teče preko manjših brzic Poljanska Sora. Ta bistra reka privablja v svojo strugo razigrane otročaje, ki stikajo pod skalami za kaplji.
Med takimi razigranci je bil pred več kot pol stoletja tudi Julij Marguč. Tedaj je najbolj užival pri lovljenju rib “na črno.”
Leta so tekla in Julij evo prvo delovno mesto je bilo v ribogojnici na škofovskem veleposestvu v Nazarjah v Savinjski dolini. V letih, ko je mladenič dozoreval v moža, je veselje do ribolova zamenjalo resnejše, nevarnejše in za mladega moškega zanimivejše opravilo — lov. Iz svojega dolgega lovskega življenja se najraje spominja tega dogodka:
“Na Golte nad Mozirjem sem krenil na petelina. Dolgo sem hodil po precej visokem snegu, a o pernatem gozdnem kraju niti sledu. Odpravil sem se v samotno bajto na planini. Z lastnikom sva se dobro ogrela, potem pa šla skupaj poskusit lovsko srečo. Nisva dolgo hodila, ko mi je spremljevalec pokazal proti vrhu visoke smreke. Kakšen pogled! Na vejah je sedelo nekaj divjih kur in petelin. Dvignil sem puško, pomeril na petelina in sprožil. Kolega je zaklical: ‘Zadel si ga!’ Ko sem cev puške obrnil k tlom, je iz nje padel moker naboj.”
Pozneje se je Julij vpisal v lovsko in ribiško zvezo. V obeh je opravljal številne funkcije. Zdi se mu čudno, da ni več lovcev tudi v ribiški organizaciji. Morda se ne zavedajo, da se lov in ribolov dopolnjujeta.
Med najinim pogovorom sem si ogledoval stene zelo okusno opremljene lovske sobe. Posebno pozornost je vzbudila trofeja nad mizo. Julij mi je zaupal zgodbo o čudaškem srnjaku:
“Zasledoval sem ga dober mesec od jase do jase, od potoka do potoka in iz hoste v hosto. Nekega dne sva se srečala iz oči v oči. Štirideset korakov je bilo med nama. Pogledal sem skozi daljnogled. Srnjak je stal pri miru in me motril. Čudno se mi je zdelo, da tako mirno čaka na strel, kot da se je naveličal tegob sveta. Pomeril sem in sprožil. Počilo je in srnjak se je zgrudil.
Veste, to je ena najlepših trofej v škofjeloški lovski dru-
NIČ VEČ VOJNIH LADIJ? — Slika kaže 'pristanišče Valetta na Malti, kjer je bilo nekdaj oporišče britanskega sredozemskega brodovja, nato brodvja' NATO. Nova delavska vlada je odpovedala gostoljubje ladjam NATO, ko se prepira z Veliko Britanijo, nekdanjo gospodarico Malte, o obsegu pomoči.

žini. Ocenjena je bila s 116 točkami.”
“Lovca si vedno predstavljamo kot človeka, ki na veliko strelja divjad,” sem mu dejal.
“To prepričanje je zmotno. Pravi lovec le malokrat ukrivi prst ob puškinem petelinu. Tisti, ki hodijo v gozdove po trofeje, so strelci, ne pa lovci,” me je za konec poučil Julij Marguč.
T. J.
-------o
Politika presenečeni ni dobra za vse slučaje
CLEVELAND, O. — Predsednik Nixon je pred par meseci poskusil svojo srečo s taktiko presenečenj. Pri iskanju stikov s kitajskimi komunisti se mu je to obneslo. Nihče mu ni mogel očitati, da mu je zvezna vlada s tako taktiko napravila škodo. Nixon je sedaj nadaljeval taktiko presečenj pri objavi svoje “nove gospodarske politike”. Sedanji slučaj se mu ni posrečil. Natlačil je namreč v svojo prvo in načelno izjavo toliko gradiva za svojo novo politiko, da ga sploh ni mogel dobro razčleniti kaj šele razložiti. Posledica se je pokazala že prve ure po njegovem govoru na televiziji. Svet je postal zmešan, doma in na tujem, na tujem še bolj kot doma, iin zmešnjava se še ni polegla. Federacija je zato morala obljubiti za konec tedna nekaj več pregleda in nekaj dodatnih pojasnil. Upajmo, da bo držala besedo.
Med tem so se že pojavili prvi kritiki, doma med unijami, na tujem pa na Japonskem. Naši domači delavci in Japonci se namreč čutijo najbolj prizadete, posebno naši delavci. Ne bodo namreč za tri mesece dovoljene nobene višje plače in mezde, okrnjene bodo naravnost ali po ovinkih tudi njihove pravice do štrajka, vsaj tako namigujejo izjave voditeljev zvezne vlade. Delavcem ne gre v glavo, zakaj naj bi bili ravno oni najpreje in najbolj prizadeti po novi gospodarski politiki.
Kar se pa tiče tujine, se ta obnaša tako kot 1. 1934, ko je pokojni Roosevelt tudi kar na hitro roko razvrednotil dolar in pri tem še dejansko ukinil do-larjevo zlato veljavo. Tudi takrat smo se par tednov lovili semtertja, dokler se gospodarski svet ni vsaj malo pomiril. Ostal je na njem vtis, da je doba zlate veljave pokopana in da od tega mednarodno gospodarstvo ne bo imelo nobene koristi. Vtis je kaj kmalu postal resnica. Zmešnjava vlada tudi v naših političnih krogih. Nixon je pozval kongresne politike, naj podpro njegovo akcijo. Politiki so to tudi storili. Saj kaj drugega tudi storiti niso mogli, ker so jim osnove nove Nixonove politike še za-meglene.
Pojavilo se je novo vprašanje: Kako bo naša nova gospodarska pr/itika vplivala na našo zunanjo politiko. Mnenja so še deljena, večina pa že misli, da bo morala tudi naša zunanja politika plačati svoj “ceh”. Vprašanje je na primer, kaj bo napravila Japonska, ki spada med stebre naše politike na Tihem oceanu.
Zmešnjava v Evropi se da o-značiti z besedami: Evropa razpravlja in čaka, poslovanje pa omejuje, kar se le da!
ške gospodarske politike. Ta je zamrznila cene za tri mesece, verjetno bodo pa ostale zamrznjene še po poteku te dobe. Na račun večjih plač ne bo torej upravi ZN treba povečati proračuna. Korist od ameriške gospodarske politike bodo imele tudi vse države-članice ZN. Svoje prispevke bodo plačevale ZN v dolarjih, te bodo pa lahko cenejše nabavile, kajti ni dosti upanja, da bi se tečaj dolarja kmalu bistveno popravil.
------o----
Uvajanje decimalnega sistema v Angliji napreduje
LONDON, Vel. Brit. — Anglija je začela uvajati decimalni sistem 1. 1965. Začetek je bb težaven, toda vlada je vse zapreke premostila s potrpežljivostjo. Decimalni sistem kar lepo napreduje, v zaostanku je le tam, kjer ima opravka z vsakdanjim življenjem, na primer v trgovinah na drobno, gostilnah itd.
Vlada je zato sklenila, da nekaterih predmetov, kot so mleko, pijače itd. ne bo spravila pod decimalni sistem. Dobro napreduje d e c i m alni sistem v znanstvu prosveti tehniki in kemiji, kjer je bil deloma že preje v navadi. Na splošno se pa mora reči, da se angleški narod ni pokazal tako konservativen, kot so prvotno mislili.
-------o------
Priporočajte A.D. tem. ki jo še nimajo!
Ženske dobijo delo
Iščemo pomočnico
za splošno čiščenje, nič pranja, ob sobotah, na Cleveland Heights, 32 Fairmount avtobusna linija. Mora govoriti angleško. Kličite 321-7389 po 6. zv.
— (159
MALI OGLASI
V najem
Oddamo 3 sobe zgoraj, soparna gorkota in plin. Kličite po 6. uri
HI 2-7821
________________________(X)
Naprodaj
V fari sv. Vida, 2 hiši na enem lotu, 2-družinska spredaj ima 6 sob, kopalnico, furnez in garažo vsaka, in enodružinska hiša zadaj ima 4 sobe, kopalnico in furnez. Kličite 261-2492.
(159)
PLESKANJE
zunaj in znotraj po nizkih cenah. Kličite kadarkoli 391-6582 (164)
V najem
Oddamo 5-spbno stanovanje, zgoraj, lepo, čisto, na 1176 Norwood Rd. Nič otrok.
Kličite HE 2-2976
-(158)
V Nottingham okolici
se odda krasno, mirno, 6-sobno stanovanje z garažo, zakonskemu paru ali samski osebi. Nič živali! Cena $100. Kličite KE 1-5573 po 5. uri popoldne.
-(159)
Odda se
Apartment, 4 sobe, dvema odraslima v fari sv. Vida, me otrok. Kličite 361-0823.
(159)
U Tani stavil nov proračunski predlog
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Uprava ZN je sestavila načrt za novi proračun, ki je za 8% večji od lanskega. Lani je znašal $192 milijonov, letos je povečan na $208 milijonov. Predlog pride naj prvo pred pristojne odbore ZN, potem pa pred generalno skupščino, navadno v začetku decembra. Proračunski predlog je zato večji, ker hoče uprava ZN nastaviti 155 novih uradni-
i^arst memorials
[(raška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
481-223?
15425 Waterloo Rd.
Hiša naprodaj
Dvostanovanjska hiša (5 in 4) je naprodaj na Bonna Avenue. Kličite 221-0907. Najboljša ponudba!
— (19., 20., 23., 25., 27. avg.)
Hiša naprodaj
Euclid — bungalow, blizu
____________ ............. slov. doma in cerkve sv. Kris-
kov. Sedaj jih ima nekaj nad j line, 3 spalnice, klet, razvedrilna 8,000.	j soba, garaža, 50 x 150 lot, v sred-
Z dm u ž e n i narodi bodo med njih 20h. Lastnik 481-6859.
redkimi koristniki nove ameri-
(162)
ALEXANDRE DUMAS!
Grof Monte Cristo
“Njegov duh je jasen kakor rel, in samo slučaj ali pravza-vedno, toda njegovo telo nepre- prav srečna simpatija jo je pri-mično in jezik nem.”	i vedla na vrt.
“In njegovo srce polno ljubezni do vas, ljubo dete, ali ni res?”
“Da,” pravi Valentina in vzdihne, “on me ljubi.”
“Kdo bi vas ne ljubil?”
Ubogo dete se bolestno nasmehne.
“In v čem se kaže bolezen vaše babice?”
“Njeni živci so silno razburjeni, spanje nemirno, in trdi, da je v spanju duša zapustila telo. Zdelo se je skoro, da se ji blede; trdila je, da je videla to noč, kako je stopila v njeno sobo prikazen, in slišala, kako se je ta prikazen dotaknila njenega kozarca.”
“To je čudno,” pravi zdravnik. “Gospe de Saint-Meran doslej nisem poznal od te strani.”
“Danes sem jo prvič videla tako,” pravi Valentina; “in bala sem se svoje uboge babice ter mislila, da zblazni. Celo na mojega očeta, ki ga poznate kot močnega duha, je naredila, kakor se je zdelo, globok vtis.”
“Videli bodemo,” pravi zdravnik. “Kar pripovedujete, se mi zdi jako čudno.”
Notar odide, in Valentino obvestijo, da je njena babica sama.
“Pojdite k nji,” pravi zdravniku.
“In vi?”
“O, jaz si vas ne upam spremljati; prepovedala mi vas je poklicati, in ker so, kakor pravite, moj živci razburjeni, hočem iti na vrt, da se nekoliko razvedrim/’
Zdravnik stisne Valentini roko, in dočim odide on k njeni babici, odhiti ona na vrt.
Pač nam ni treba šele praviti, kateri del vrta je bil njeno najljubše šetališče. Ko utrga blizu hiše vrtnico ter si jo vtakne v lase, odhiti po temnem drevoredu proti klopi in proti omrežju.
Cim dalje gre, tem jasneje se ji zdi, da kliče nekdo njeno ime. In začudena obstane.
Vedno jasnejši postane glas, in končno spozna v njem glas svojega Maksimilijana.
(	XVI
Obljuba.
Res je bil Morrel, ki je izza včerajšnjega dne ni več videl. Z onim instinktom, ki je lasten materam in zaljubljencem, je uganil, da prihod gospe de Saint-Meran in smrt njenega soproga pri Villefortovih kaj provzro-čita, kar mora njega in Valentino zanimati.
Kakor smo pravkar videli, jel imel čisto prav, in ni bil samo nemir, ki ga je prestrašenega in trepetajočega vlekel k omrežju.
Valentina ni mislila, da ga najde tukaj; to ni bil čas, ob katerem je navadno prihajal Mor-
Ko je Morrel videl, da prihaja, jo je poklical in pohitel k omrežju.
“Vi tukaj? Ob tem času?” ga vpraša Valentina.
“Da, uboga prijateljica,” odvrne Morrel. “Prihajam, da slišim in povem slabe novice.”
“O, to je hiša nesreče,” pravi Valentina. “Govorite, Maksimilijan, toda resnično, mera najine žalosti je že tako'polna.. .” “Ljuba Valentina,” pravi Morrel, prizadevaje si, da bi skril svojo ginjenost in govoril mirno,
• “prosim vas, poslušajte me dobro, kajti vse, kar vam porečem, je resno. Kdaj vas nameravajo omožiti?”
“Čujte,” pravi Valentina, “ničesar vam ne morem skrivati, Maksimilijan. To jutro se je govorilo o moji možitvi, in moja babica, na katero sem računila kot na svojo oporo, ki nama ne more manjkati, se ni samo odločno izrazila za to možitev, ampak celo želi, da pride gospod d’Epinay kar najprej, da se takoj drugi dan po njegovem prihodu lahko podpiše pogodba.” Bolesten vzdih se izvije ubogemu Morrelu iz prsij. In nato opazuje mlado deklico dolgo in žalostno.
“Ah,” pravi s svojim nizkim glasom, “strašno je slišati, če pove to tako mirno ženska, katero človek ljubi. V nekaj urah je končano vse. O, jaz se ne bodem upiral čisto nič. Ali niste rekli, da čakajo le še gospoda d’Epinay, da podpišejo pogodbo? Gospod d’Epinay je prišel to jutro v Paris.”
Valentina vsklikne.
“Pred jedno uro sem bil pri grofu Monte-Christu,” nadaljuje Morrel; “govorila sva o nesreči, ki je zadela vašo hišo, ko' naenkrat pridrdra na dvorišče voz. Cujte, Valentina, dotlej nisem veroval v predzname-nje, zdaj moram pač verovati vanj; ko sem začul ta voz, me je streslo po celem telesu. Kmalu nato začujem korake na stopnicah. Komturjevi koraki niso mogli prestrašiti dona Juana bolj, kakor ti koraki prestrašijo mene. Končno se odpro vrata, in vstopi Albert Morcerf; menil sem že, da sem se zmotil, ko se naenkrat prikaže za njim še drug mladenič, katerega pozdra-
vi grof z vsklikom: “Ah, gospod baron Franc d’Epinay!” Zbral sem vse svoje moči in ves svoj pogum, da sem se obdržal pokonci; morda sem prebledel, morda sem se tresel, a moje obličje je obdržalo svoj navadni izraz. Pet minut pozneje sem se moral posloviti; tekom teh petih minut nisem slišal nobene besede, bil sem uničen.”
“Ubogi Maksimiljan!” vsklikne Valentina.
“Zdaj sem tukaj. Odgovorite mi in pomislite dobro, da je vaš odgovor za me življenje ali smrt; kaj nameravate storiti?”
Valentina molče povesi glavo.
“Čujte,” nadaljuje Morrel, “danes ne mislite prvič na položaj, v katerem sva. Ta položaj je resen, nujen, vzvišen; ne mislim, da je to trenotekk, ko se imava prepustiti brezplodni bolesti; to je za ljudi, ki trpe iz udobnosti in lenobe in se pri tem počutijo dobro. O, so taki ljudje, in gotovo jih Bog enkrat poplača v nebesih za to, čemur so se odrekli na zemlji; toda kdor se čuti dovolj močnega za boj, ne izgubi niti jednega dragocenega trenotka in neposredno vrne usodi udarec, katerega je dobil od nje. Ali vas je zdaj volja, bojevati se z usodo, Valentina? O, povejte mi, kajti samo zato sem prišel semkaj, da vas vprašam to.”
Valentina se strese in pogleda Morrela z velikimi, preplašenimi očmi. Misel, da bi se protivila svojemu očetu, svoji babici, svoji rodbini, jej je čisto nova.
“Kaj pravite, Maksimiljan,” vpraša, “in kaj imenujete boj? O, recite sakrilegij. Kako? Protivila naj bi se volji svojega očeta, želji svoje umirajoče baT biče? To je vender nemogoče!”
Morrel se zgane.
“Vi imate preplemenito srce, da bi me ne razumeli, in dobro me razumete, ljubi Maksimiljan, tako dobro, da morate molčati. Bojevati se? Jaz? Bog me varuj tega! Ne, ne, vse svoje moči rabim, da se morem boriti s samo seboj in piti svoje solze. Da bi žalila svojega očeta, da bi zagrenila svoji babici njene zadnje trenotke? Ne, nikakor ne!”
“Prav imate,” reče Morrel jako mirno.
“Moj Bog, kako mi pravite to!” vsklikne Valentina začudeno.
“To vam pravim kot mož, ki vas občuduje, gospica,” odvrne Morrel.
“Gospica!” vsklikne Valentina. “Gospica! O egoist! Vidi me, da sem vsa obupana, in se dela, kakor da me ne razume.” “Motite se, jaz vas nasprotno razumem jako dobro. Nočete se protiviti gospodu Villefortu in biti nepokorni gospej markizi, in zato podpišete jutri svojo mo-žitveno pogodbo.”
“Toda moj Bog, ali morem drugače?”
“Tega ne smete vprašati mene, gospica; v tej zadevi sem slab sodnik, in moja sebičnost me dela slepega,” pravi Morrel z votlim glasom, in njegova trdno stisnjena palca kažeta njegovo rastočo razjarjenos1;.
“Kaj bi mi bili pa predlagali, Morrel, če bi bili videli, da sem pripravljena sprejeti vaš predlog? Povejte mi! Ne gre se zato, da mi očitate, da delam napačno,
ampak da mi svetujete.”
“Ali so te vaše besede resne, Valentina? Ali vam res smem svetovati? O, govorite!”
“Gotovo, ljubi Maksimilijan, kajti če bode vaš svet dober, ga hočem ubogati.”
“Valentina,” pravi Morrel in poskusi zlomiti jedno izmed desk, “podajte mi svojo roko v znamenje, da mi odpuščate mojo razburjenost; samega sebe nisem mogel več premagovati, kajti že celo uro se bojujejo v mojem duhu najbolj brezumne misli. O, če zavrnete moj svet!” “Torej kakšen je ta svet?” “Poslušajte, Valentina.”
Mlada deklica dvigne oči proti nebu in vzdihne.
“Jaz sem neodvisen,” pravi Maksimiljan, “in dovolj premožen za naju oba. In pred Bogom vam prisegam, da postanete mo-
ja žena prej, kakor se dotaknejo moje ustnice vašega čela.” “Pri vaših besedah trepetam,” pravi deklica.
(Dalje prihodnjič)
Globoke korenine
Alfalfa seže s svojimi koreninami često do 15 čevljev globoko v zemljo.
LEPO PROSIMO:
Poravnajte /.aoadlo naročnin«) ie ob prvem obvestilu. Prihranite nam delo in nepotrebne stroške.
Omogočite našemu listu dober nadaljni razvoj.
Hvala!
INVITATION TO BID ON A 60 BED NURSING HOME ADDITION
Slovene Home for the Aged invites General Contractors to submit their qualifications for the purpose of bidding. Three story, masonry addition, 23,937 square feet. Address intention to bid, on or before Friday, August 20, 1971 to:
BUILDING COMMITTEE SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Road Cleveland, Ohio 44119

NOVA PASJA DRUŽINA — Znani ruski cirkuški kloven Oleg Popov ni smel vzeti,s seboj na gostovanje v Veliko Britanijo psov, s katerimi nastopa v eni od svojih predstav. Ker je to hotel v Britaniji podati, mu ni ostalo drugega, kot poiskati za svojo pasjo družino nadomestek na Angleškem. Na sliki ga vidimo s psi, ki jih je izbral za svoj nastop.
Oglašujte v naših malih oglasih
•	ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo,
•	ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje,
•	ČE POTREBUJETE delovno moč,
•	ČE IŠČETE zaposlitev,
•	ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine —
dajte mali oglas v
AMERIŠKO DOMOVINO!
Pokličite HE 1-0628.
■
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
BUTTERFIELD NEAR YORKTOWN — 9 rm. bi-level. 3 fodrm., IVz baths, den. pan. fam. rm., kit. with breakfast rm., 2 c. att. gar. on V\ A. Crptd. Hi $30’s. By Owner.	629-2061
BUSINESS OPPORTUNITY
SNACK SHOP - TASTEE FREEZE Newly remodeled. Near schools & shops on Northwest side. $5,500. Call owner at 278-0756
V BLAG SPOMIN
OB DESETI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG IN PREDOBRI OČE
Anton Baznik
Odšel je od nas v večno življenje dne 19. avgusta 1961.
Spomin na Te je naš zaklad, saj vsak od nas Te imel je rad. , Pri Bogu zdaj se veseliš, a v srcih naših še živiš.
Sveta vera nas tolaži, da se zopet snidemo, tam pri Bogu v rajski slavi večno srečo uživamo!
Žalujoči:
soproga MARY
sinova JOSEPH in. ANTHONY z družinama.
Cleveland, O., 19. avgusta 1971.
1.
What a lot ©f ten-year-olds are wearing this year.



Thousands of children afflicted with Muscular Dystrophy must wear braces.
Muscular Dystrophy destroys healthy muscle and replaces it with useless fat. After some time the child’s muscles become so wasted that even braces will no longer support him.
Later, he won’t have the strength to sit
in a wheelchair. Eventually, he won’t be able to
feed himself or even turn over in bed.
His weakness leaves him so vulnerable to colds, pneumonia, or other complications he rarely survives maturity.
Scientists are beginning to penetrate the mystery of this tragic disease. Today there is some hope for the children who must wear these braces, every day. That hope lies in MDAA’s massive research program.
Only your contributions keep it going.
Give generously.
Fight Muscular Dystrophy. Help them grow up.
Muscular Dystrophy Associations of America, 1790 Broadway, New York, N.Y. 10019^
Draga nevesta!
Poročni clan naj bi bil najsvetejši, naj veselejši in naj lepši dan Tvojega življenja.
Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so največje važnosti.
Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi.
Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejžih katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, H papirja in črk.
Naše cene so zmerne, postrežba
uslužna.
I« Na svidenje!
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. _	Cleveland, Ohio 44103
STARI BOREC — George Meany, glavni predsednik AFL-CIO, v svojem nagovoru konvencije v Washingtonu pouda-
'rnn r\nQ£>hiY)n ninžn.n t.nrlf.n.