Str. 28.	V Mariboru 10. julija 1873.	Tečaj VE.
SLOVENSKI
GOSPODAR.
JLiist ljudstvu v poduk. Izhaja vsak četrtek.
List velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 8 gld., za pol leta 1 gld. 60 kr. za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravništvu v stolnem farovžu. Deležniki tiskovn. društva dobivajo liet brez posebne naročnine.
Česa je zdaj pred vsem potreba?
Najpotrebnejša stvar, na ktero denes pozornost rodoljubov obračamo, je, da se na volilnih mestih, in kolikor le mogoče, v posamesnih župnijah osnujejo volilni odbori 3—5 veljavnih mož. Njim pripada pred vsem, skrbeti za to, da bodo za volilne može izbrani narodni poštenjaki, ki ne bodo gledali samo na to, daje kandidat za narodnost, ampak tndi na to, da spoštuje kat. cerkev in njene svete pravice. Obračamo se Iposebno do Vas, častiti gg. dušni pastirji, da kažete ljudem nevarnosti, če se volitve prav vršile ne bodo, in da osnuje vsak za svojo faro majhen volilen odbor. Naj nobeden ne misli: pri nas je itak vse v redu. Kakor Vam kaže dopis „iz Ljutomera" v denešnjem listu, so se m'adoslovenci vrgli na najhujše š čuvanje proti duhovnikom. Iz tega pa sledi, da je treba nemudoma ljudi učiti in zapeljivcev varovati. Cas je silno važen, in če se zdaj prav krepko povsod dela ne lotite, utegne biti pozneje — prekesno. Pozor torej, da vam volkovi med črede ne priderejo!
Kder koli sc odbor osnuje, naj se to blagovoli nemudoma naznaniti centralnemu odboru v Mariboru pod adreso: č. g. dr. Lav. Gregorec, profesor bogoslovja.
Posamezne liste prodava knjigar Novak na velikem trgu po o kr. — llokopisl se ne vračajo, neplačani listi ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr., in vsakokrat za kolek 30 kr.
Slovenski dijaki na Graškem vseučilišči in program pravne stranke.
? Zdaj smo pa pri kraji s programom „pravne stranke!" 80 slovenskih dijakov se je zbralo 1. t. m. v Gradci; vsi so po vrsti prijeli za težko liberalno kladivo, da so poslednji žre-belj zabili v mrtvaško trugo pravne stranke! Nad tem junaškim činom se raduje „Narod," in ž njim „Tagesp." t „Marburgerco" vred; mi se radovati ne moremo, in sicer ne zato, ker nas ta izjava Graških dijakov osebno napada, ampak zato ne, ker odpirajo take izjave prežalosten pogled v bodočnost naše domovine.
Da se vredništvo „Naroda" s to dijaško izjavo ne bode preveč ponašalo, mn damo pomisliti, da, če se je kedaj pečalo s pravnimi študijami, bode tudi vedlo, da veljava pravnih načel ni odvisna od pripoznanja človeškega. Pravna načela so od Stvarnika samega vtisnjena nravnemu redu stvar jen j a, ter nosijo svojo večno veljavo sama v sebi. Zgodovina nam kaže dosti zgledov, da včasih vesoljni narodni ali cele države teh ali onih pravnih načel niso pripoznale, ampak jih celó z ognjem in mečem preganjale, kakor v začetku sv. kat. cerkve. Ali pravna načela zavolj tega niso nehala biti in vladati nad človeštvom. Nesrečni narodi, ki so jih teptali, so se slednjič po mnogih britkih skušnjah ali k njim nazaj povrnili in se oteli, kakor Francija po prvi revoluciji, ali pa so v tajenji trdovratni ostali in poginili, kakor n. pr. izhodno rimsko carstvo. Tedaj tudi resničnost in veljava načel pravne stranke ni odvisna od tega, ali jih ta ali oni zbor sprejme ali zavrže. Take izjave kažejo edino le to, po kteri poti da oni hodijo, od kterih izjave prihajajo, in kakošna bodočnost čaka države in narode, ako pridejo taki duhovi do političnega vpliva.
Jedro našega programa je pravno načelo : suum cuiqne — vsakemu svoje. To načelo je in ostane vekomaj veljavno in ue potrebuje pri-trjenja ne graških dijakov ne vredništva „SI. Naroda." Kdor hoče tedaj naš program ovreči, mora dokazati, da ne stoji na načelih naravnega, tedaj večnega prava. Tega dosihmal še nihče ni dokazal, niti dokazati skušal, ampak nasproti se mu stavijo edine trditve, poljubna podtikanja, sumničenje — in fraze. Prav tako so delali tudi filosofi in juristi slovenske krvi v Gradci. Poglejmo si 5 toček njih I. resolucije.
a)	„Program pravne stranke nema vseh pogojev, koji so potrebni, da se narodi zamorejo razvijati na podlagi vsestranke svobode in omike."
Kterih pogojev mu pa manjka? Povejte jih vender, in hvaležno jih bodemo vvrstili svojemu programu.
Jih li več ima vaš narodni program? Če v-prašamo: kaj pa je vaš narodni program ? se nam odvrne: „Zedinjena Slovenja." Bo pa imela zedin-jena Slovenja vse pogoje omike in svobode? Kaj takega trditi, je preveč smešno, in le politiški otroci se zamorejo s takimi burkami kratkočasiti. — Vrh tega veste vi tako dobro kakor mi, da je do zedinjene Slovenije še daljna — prav daljna pot. V čem po boste našli med tem vse pogoje omike in svobode? Vam po vašem programu ne ostaje druzega, kot gojenje narodnosti. Ima li ona v sebi vse one pogoje? Starodavna in sedanja zgodovina odgovarja, da ne. Omika in svoboda potrebuje več in viaih in močnejših pogojev in poroštev. Prvi pogoj je: kerščanska vera, ki je čvrsta podloga nravnosti, brez ktere človeška drnžba obstati ne more; drugi pogoj pa priznanje pravnega načela: suum cuique — vsakemu svoje. Zvunaj tega načela ni svobode, ampak vojska vseh in zoper vse!
b)	„Bi se slov. narod po programu pravne stranke lehko zamotal v take zapletke, da bi se iz njih, odvisen od tujega življa, posebno nemškega, zna bit i le s prevelikimi žrtvami dokopal do sa-mostalnega, političnega obstanka."
Oj slovenski filosofi in juristi! ali vas ni sram s takim dokazom stopiti pred javni svet? Tedaj vi sami priznavate, da nikakor iz programa samega neobhodno ne izvira, da bi se naš narod po njem moral zamotati . . . , ali da bi si moral nakladati večih žrtev .... ampak vse to bi le utegnilo biti!! Če ne znate bolje filosofirati, Bogme! potem zares hlače zastonj trgate po klopeh graških šol.
Vam nasproti pa mi rečemo: Ne morebiti, ampak gotovo ne bo v Avstriji nijenega „za-motanja" več, nego vesoljni mir in red, pri kterem se tudi mi Slovenci slabo počutili ne bomo, ako se vsi avstrijski narodi poprimejo našega načela: Suum quique — vsakemu svoje!
c)	„Privrženci pravne stranke zasledujejo le . . . stanovske interese."
In po k t e r i točki programa nam zamorete to dokazati? Program je federalističen, piipoznava pa tudi kat. cerkvi kakor vsem v državi pravno obstoječim verskim družbam p r a-v i c o do samouprave in svobodnega razvoja. O kat. cerkvi je tedaj govor, ne o duhovnem stanu. Če je pa kat. cerkev svobodna, če ji liberalna vlada živca ne spodrezuje ter se v cerkvene zadeve ne meša, bode to največ srenjam, rodbinam, narodom in deželam na korist. Popravila se bo vojna postava, in srenjam se ne bo bati pomanjkanja dušnih pastirjev; kat. cerkev bo vzrejala v pravem duhu svoje služabnike, kar je vernikom v največi blagor; šolam se povrne pravo lice, da bodo zares namestnice krščanskih staršev ter po njih pravični želji mladež vzrejale. To in marsikaj, kar zdaj zatira blagostan in poštenost po srenjah, se bode popravilo, ako se svet spametva in sprejme načela pravne stranke. Da pri vsem tem duhovskemu stanu rožice ne bodo cvetele, zato že skrbé brezverci in radikalni liberalci, ki zavidajo duhovnikom betvico krvavo zasluženega kruha, dasi je premnogi sedanjih liberalnih gonjačev s pripo-močjo duhovnikov in cerkvenih zavodov se izšolal, in zdaj dobrotnike z blatom ometava.
d)	„S tacim delovanjem hočejo podreti vse pridobitve napredovalnega 19. veka . . .
Za Boga ! „vse pridobitve" — to bi bilo res hudo in strašno ! Pa kako boste to iz programa dokazali ? Oj vi veleuki ! gotovo ste, učeči se logike, prezrli zlato pravilo: „Qui nimi-um probat, nihil probat", — kdor črez tarčo meri, pike ne zadene" — sicer bi take bedarije ne bili zapisali.
Da pa zastran teh „pridobitev" svoje stališče odkrito povemo, rečemo: Nam veljajo tudi zastran njih besede sv. apostola Pavla: — „Vse poskusite, pa le dobrega se poprimite".
e)	Edino resnična je le zadnja točka: „Razkol mej Slovenci samimi le zanje same zamore imeti najpogubneje nasledke."
Kako tedaj ta razkol poravnati? Edino le tako, da si vsi na krščanskem stališči prijateljske roke podamo. Kajti tega se vendar nihče ne bode nadjal, da bi verno slovensko ljudstvo s svojim duhovenstvom vred 80 Graškim dijakom in vred-ništvu „Naroda" na ljubo, svoje krščansko prepričanje zatajilo! Slovenci so dosihmal in bodo tudi zanaprej brez vas prav lehko izhajali.
Počenjanje graških dijakov spominja vsacega mislečega človeka groznih nevarnosti, ki nam prêté. Prva francoska revolucija se vzvi-šuje kot zibelka narodnih idej. — Duhovniki, ki za narodnost delajo imajo „sebične namene !" Grozna sleparija! Ves drugi svet ve, da si v sedanjih političnih razmerah rodoljubni duhovniki prav vsled svojega rodoljubja zapirajo y se steze in d ver i do višjih služeb in bol-
ših dohodkov. — Duhovniki
ljudstvo „fanati-
zirajo če pa „Narodovci" shode napravljajo, n i to fanatiziranje. —Pravna stranka je „naj novejša hidra." Oj krasna omika in spoštovanje svobode ljudskega prepričanja! Skoda, da po doslednem mišljenji še ni pristavljeno: tej hidri se mora, kakor vsakemu drugemu strupenemu gadu, s krvavim kolom glava streti. Kakor se kaže, bi ob času nove prekucije ne manjkalo tudi slovenskih Robespierre-jev.
Vendar ne bomo preostoro sodili te političke izjave slovenskih dijakov. Nam je ta izjava le ogledalo sedanjega šolstva. Iz nje govori le oni duh, ki denes po visokih šolah vlada. Ne dvomimo pa tudi, kam da bode ta duh ubogo Avstrijo pritiral, ako se še o pravem času k krščanskim načelom ne povrne; kajti enaki vzroki imajo vedno enake nasledke. Komu da bode sad krvave žetve na korist, to seveda je v Božjih rokah; vendar verjetno je, da Slovencem rožce ne bodo cvetele. —
Cerkvene zadeve.
Stanje kat. cerkve na Švicarskem.
List iz Švicarskega dné 26. jun.
(Konec.)
Mnogo je še Švicarjev (katoličanov in protestantov), kateri so prepričani, da mir v deželi le obstati zamore, ako se pravice vsacega vestno spoštujejo; če se vodnikom sedanje liberalne stranke posreči, te poštenjake za svoje prekucijske namene pridobiti in v zvezi ž njimi zavezni ustav po liberalnem kopitu prenarediti, navstane za nas Švicarje presilni boj med strankami, bati seje celó krvavih bojev. V kratkem se mora pokaziti, bodo se li protestantovski federalisti, kateri so s zvestimi katoličani vred lansko leto 12. majnika načrt zavez-nega ustava pokopali, zdaj se združili s centralisti in verskimi odpadniki (staro - katoličani) ter se spustili v boj s kat. cerkvijo ali ne? Na to se zdaj vse pripravlja.
V B ernskem kantonu (Jura), kder so preč. škofu delovanje prepovedali, je tako žalostno, da ne more bolj biti. Vlada brani otroke krščevati, mrliče po cerkvenem obredu pokopavati, v cerkvah poročati itd. In to vse zato, ker pripoznavajo zvesti župniki izgnanega škofa kot svojega postavnega, cerkvenega predstojnika. V celem kantonu ni smela letos na Telovo procesija., biti. Vse nas spominja na grozovladje pred 80 leti, ko so tu-kajšni Jakobinarji vso javno Božjo službo odpravili bili.
Genevski katoličani peljejo svoje otroke na Francosko k svojemu prognanemu škofu, da jim sv. sakrament birme delijo. — Silno žalostni glasovi, ki niso neverjetni, prihajajo iz Argavskega kantona, domovine razupitega odpadnika, Avg. Kellerja. Po njegovem grozovitem hujskanji in zape-
ljevanji je mnogo katoliških srenj nauk papeževe nezmotljivosti (v verskih rečeh) zavrglo. Liberalci Kellerjeve baže pričakujejo, da bodo s srenjami tudi potegnili dotični duhovniki, kadar pride pravi čas. (Nič zato; pleve se morajo črstvega zrnja ločiti. V 4. in 5. stoletji je pol sveta z vrtoglavimi duhovniki vred božanstvo Zveličarja zatajilo, pa zarad tega resnica ni zadušena bila. Vred.)
V teh žalostnih časih potolažil nas je pogum luteranskega ministra žl. Mestral v Lausani (Luzani), ki je« nedavno v zboru zgodovinskega društva, ki se peča s popravo nekdanje škofovske cerkve v omenjenem mestu, v napitnici odločno grajal vladino preganjanje katoličanov. Med drugim je rekel: Mi bi te starodavne cerkve ne bili postavili; to je storil duh katoličanstva in nja bogo-častja. Spodobi se toraj, da smo svojim sodeželanom, katoliškim vernikom, tudi pravični.
Sad „uove" šole.
„Kärntner Blatt" poroča: „Ko je 19. junija eden graških milosrčnih bratov iz postaje v C el o v c i v mesto šel, kriči mnogo pobarjev iz oken realke nad njim: „Naj pogine ! Udri po črnuhu, pobijte ga!" In kdo je ta „črnuh" ? Pobožen, v naravoslovnih rečeh izučen, milosrčen brat, ki grede od hiše do hiše pobera milodare za bolnišnico v Gradcu, v kterej je bilo lansko leto 1466 bolnikov brez razločka vere in narodnosti iz usmiljenja preskrbljenih, med njimi 79 bolnih Korošcev, kolikor jih iz nobene sosednjih dežel v bolnišnici ni bilo. Taka pobalinska surovost se je redoma že 4 leta sem godila omenjenemu gospodu od strani celovških dijakov ali divjakov realke.
Morebiti da denes ali jutre eden teh fantali-j nov v največi stiski na vrata „usmiljenih bratov" potrka, naj mu v bolezni pomagajo? Lansko leto je po tiskanem izkazu zdravih odišlo iz bolnišnice tudi 62 hlapcev, 12 butcev in več — konfesijons-lozljerjev." Kaj boljšega iz take mladeži tudi ne bo. —
Gospodarske stvari.
O živinoreji.
(Poduk v ljutomerski kmetijski šoli.)
Teleta za pleme naj se odgojujo tako-le:
Precej prvi dan potem, ko je tele še zadnjič imelo polič pravega, ravno namolzenega maternega mleka med opihanim, naj se začne dajati vsaki dan polič čiste vode več namesto opihanega mleka. Voda se toraj za opihano mleko prav tako dan za dnevom menjava, kakor se je menjavalo prej opihano mleko za pravo materno še le na-molzeno. Ker se pa teletu krivica godi s tem, da se mu daje sama voda za opihano mleko, naj
dobiva za vsak bokal opihanega poldrugi lot raz-tolčenega lanenega semena ali pa ovsene moke za odškodovanje. Paziti treba, da tele ne dobiva niti pred, niti po jedi več tekočine (pijače), ker zarad preobilne pijače bi dobilo preobilen vamp, kar pa žival jako kazi.
Po dvanajstem tednu že pojeda tele vsaki dan tudi nekoliko funtov drobnega, prav lepega in dobrega suhega sena (otave), in naj se mu pri-voši za noževo šilino (špieo) soli, kar mu ne bode uzročevalo driste, nego pospeševalo prebavljivost.
Na to se začenja teletu polagati stolčena (zmečkana) repa, suho seno in za tem druga zelena paša. S kratka: sedaj se začne mlado govedo rediti splošno polago, katera se nahaja na posestvu.
Za pleme odločuj le najboljša teleta, po-kveke pa naj dobi mesar. Plemenska teleta je najboljše vzeti od 4. poroda naprej. Tele za mesnico naj je vsaj 8 dni staro. Je li bolje, da proda gospodar mlajše ali starejše tele mesarju, to naj odločuje pa kreda in številka. Znanstvo nas uči, da iz centa srednjega sen& spravimo na odraslo govedo 8 funtov mesa, in kakor je koristno gospodarju, da zna umno proračuniti to glede odrasle živine, prav tako mu hasne tudi, ako zna, koliko utegne dobiti za mleko, maslo ali sir. V sedanjih razmerah velja kot dognana reč: ako je mogDČe prodajati pint mleka po 8 kr., bolje je danes oddati tele mesarju, nego jutri. — Ako pripravljaš teleta za mesnico, imej ga na tesnejšem prostoru nego teleta, ki so za pleme, da ne more tako jako skakati, vsled česar se ne redi tako dobro. Pa tudi prenizka toplina debelenju močno škoduje, — vsaj 15° R. naj je temperature za taka teleta. —
Čeravno sem že naznanil zdravila proti telečji dristi, pristavljam še naslednje, naj prostejše: Kedar paseš tele, daj mu vselej vmes stolčene krede, za velikost trijeb orehov. Tudi pomaga teletu kreda, ako je daš, pa še enkrat toliko, v vsako polago njegove matere, od koje mleko uživa.
Dopisi.
Iz Ljubljane. 6. julija. (Občni zbor delničarjev „Narodne tiskarne".) (Dalje.) Vo-šnjakovci so bili vsled tega v hudi zadregi. Čutili so, da bo delniško društvo pred občinstvom ob vse zaupanje prišlo, ako se poizvč, da so morali delničarji, ki so račun zahtevali, pa namesto računa le surovosti čuli, zbornico zapustiti. Zato so se kmalu pomirili in prvosednik, g. dr. Ahačič, sam je precej ostro grajal, da se delničarjem računi niso predložili, ker se brez njih res ne more sklepati. Obljubil je, da se v prihodnje to več ne bo zgodilo ter opominjal delničarje, da naj denes že sami dotične predloge stavijo. Da
se pa denarji niso zapravili, se sleherni lahko prepriča, če si stroje in druge reči v tiskarni ogleda.
6. G r a s s e 11 i poroča potem o denarnem stanji delniškega društva in bere najprej pismo, v kterem se upravni odbor pred pregledovalnim odsekom opravičuje, da mu ni bilo mogoče sestaviti bilance za 1. 1872, ker so fabrikanti črke prepozno izgotovili, niti rečuna prej izvršiti in ga odseku v pregled predložiti, ker potrebnih delavnih moči ni bilo. (Kaj piškavi izgovori!!) Oziroma na to predlaga, naj se delničarjem, ki so delnice 1. 1872 vplačali, letos 1. novembra izplačajo 5°/0 obresti po razmeri plačil. Pregledovalni odsek je temu predlogu pritrdil in pristavil, naj se letni lačun za 1. 1872 v presojo izroči pregledovalnemu odseku, kteri bo pretresoval bilanco za 1. 1873.
G. Gr as seli i in g. Pajk, kot vodja Mariborske tiskarne, bereta potem še poročilo dohodkov in stroškov obeh tiskarnic. Iz njega je razvidno, da je bilo do konca junija delnic 401 popolnoma vplačanih, na 34 drugih pa 1400 gld., tedaj vsega 41.500 goldinarjev. Iz teh denarjev se je plačalo: Fr. Skazi in drugim za Mariborsko tiskarno 16713 gld. 28 kr., za založni fond in nove čike pa 9283 gld. 20 kr.; Ljubljanski tiskarni za mašine 6266 gld. 5 kr., za črke 3588 gld. 36 kr., za mizarska dela 1954 gld. 25 kr., za založni fond 2959 gld. 94 kr., tedaj skupej 40.736 gold. 8 kr.
Po tem povrhnem računu bi bili delničarji o delniškem društvu še precej ugodne misli imeli, da bi se ne bil prvosednik, dr. Ahačič, zagovoril, češ, daje tiskarna v vednih denarnih zadregah in da ji mora on s svojim kapitalom ali pa s svojim kreditom večkrat na pomoč priskočiti. Spodbujal je tedaj delničarje, naj skrbijo za to, da se še ostale delnice oddajo, da društvu ne bo potreba denarjev na posodo iskati. Do občnega zbora naredila je tiskarna, kakor je g. blagajnik konštatiral, okoli 9000 gld. dolgii!
Pri debati, ktera se je potem pričela, grajal je g. dr. P o k 1 u k a r, da se za 1. 1872 nista napravila niti bilanca, niti inventar Ljubljanske tiskarne.
G. faktor Kovač in g. Grasselli ugovarjata, da to ni bilo lahko mogoče, ker je bilo tačas v Ljubljanski tiskarni mnogo iz Mari borske izposojenih črk ; tudi je delo silno zamudno in časa je bilo premalo!
G. P o k 1 u k a r dokazuje, da bi se bilo to po fakturah lahko zgodilo, in bi delničarji vendar nekaj v rokah imeli, na kar bi se pri sklepih o-pirati mogli. Tako pa ne ved6, pri čem da so.
G. K 1 a v ž a r stavi zato predlog, da bi se v prihodnje poročilo o društvenem delovanji že osem dni pred občnim zborom vsakemu delničarju v roke dalo.
G. Grasselli reče, da pravila tega sicer ne ukazujejo, da bo pa upravni odbor rad to iz-
polnoval. G. predsednik hotel je g. Klav-žarjev predlog kar dati na glasovanje; g. K1 u n mu pa ugovarja, da se pravilno nikakoršni predlogi ne smejo niti staviti, niti sklepati, kteri niso na dnevnem redu. Novih predlogov tudi ni treba, upravni odbor naj le izpolnuje društvena pravila, ktera jasno določujejo, kakošne naj bodo priprave za občni zbor, in vsega ugovarjanja in prepira bo konec. Edini predlog, pravi na dalje, kteri se more še staviti in kterega glede na to, da ste sami obstali, da denes o denarnih zadevah ne moremo sklepati, zdaj stavim, je: Naj se v enem ali dveh mesecih skliče izvanreden občen zbor; upravni odbor pa naj med tem časom skrbi, da sestavi račune in bilanco, ter jih o pravem času delničarjem na znanje da in na ogled razpoloži. Predlog, podpiran po g. Zupanu iz Reke, se enoglasno sprejme. (Konec prih.)
Iz Slovenjgraške okolice, 1. jul. Dopisniku iz „Slovenjega gradca" v „Slov. Narod", št. 143. imam sledeče odgovoriti: Vi pravite v svojem dopisu, da je tukaj lehko narodno večino v okrajni zastop, spraviti. Če poznate vse tukajšne razmere, ter primerjate ž njimi volitveno postavo za okr. zastop se Vam to ne bo več tako lehko zdelo, ampak le samo mogoče. Dalje pravite, da narodno misleče ljudstvo tukaj nima voditelja. Od kod je le to ljudstvo kljubu mestjanom tako narodno postalo? Težko, da se je samo ob sebi tako zavedlo. Mora menda le voditeljev imeti? Gospod! idite kedaj k zborom kat. pol. društva v Slov. Gradcu in potem še le sodite! Pa saj itak sami spoznate, da imajo duhovniki tukaj dosti upljiva naljudstvo, kije„skoro skoz in skoz narodno." Odkod ta upljiv na narodno ljudstvo? Glejte, tako se sami po ustih bijete.
Kdo so pa tisti „nekateri" duhovniki, ki z nemškutarji v okr. zastop glasujejo? Letos še volitve bile niso, zastran zadnjih volitev bi se pa bili morali bolj podučiti dati, prej kakor sodite. Takrat so si duhovniki gotovo pošteno prizadevali, da bi se v zastop narodnjaki volili. Le od ene same strani se je neka napaka zgodila, ktero so pa vsi drugi duhovniki obsodili in tudi „Slov. Gosp." ob svojem času ostro grajal. Kdo so torej tisti „nekateri?" Ali mar hočete natolcevati? —Vi pišete dalje: Nekateri gospodje pa se sicer narodni hlinijo, pobegnejo pa pri volitvah v okr. zastop ali pa v dež. zbor v nasprotniški tabor, ali se pa glasovanju odtegnejo, da bi se mestjanom ne zamerili. Če pravite to tudi o duhovnih, Vam moram naravnost reči, daje to laž, ker so duhovni že večkrat le vsled svojega prizadevanja pri volitvah v dež. zbor k narodni zmagi pripomogli in nikdar ni nobeden odpadel, ali se koga zbal. — če pa mislite na svetne gospode (ne vem, koliko jih je kaj, ker se nikjer nič ne prikažejo), pa obžalujem, da so tako strahopetni. Samo to moram pristaviti, da bi menda ravno Vi, g. dopisnik, ki druge sodite, imeli vzrok, si na svoja
prsa trkati. — Kar govorite zastran mestne šole, je res želeti, da se okolica od nje odloči, ker se Slovenci v njej nobenega jezika prav ne naučijo; samo to bi še slobodno povedali, kakošne rožice na nravnem polji ta šola v novi šolski eri rodi. Slišali smo zadnji čas čudne reči. — Tudi to ni resnično, da bi si naše ljudstvo nov tednik želelo, češ, da bralcem „Slov. Gosp." več ne zadostuje, in da niso imeli drugega primernega tednika. Poznam večidel bralce „Slov. Gosp." in tudi vem, da mnogi izmed njih berejo tudi „Novice", „Danico", „Besednika", torej jim tudi drugi tedniki niso tako neznani. Da bi bil kdo kedaj kaj tacega o „Gosp." rekel, ste mu le menda Vi, g. dopisnik, to na jezik položili, da bi tako vsaj nekaj storili po uoročilu, ki ste ga iz Ljubljane dobili. Tisto „ljudstvo", ki si novega, Vošnjakovega tednika želi, ste tukaj menda le Vi gospod, sami, ali pa še menda eden ali dva Vaših privržencev. Ali je slednjič g. Vi vod narodni program s pristopom k „pravni stranki" zapustil ali ne, o tem zamorete čenčati le Vi, ki ponavljate brezglavno, kar v „Nar." citate. Vivod je zadosti bistre glave, da ve, kje da je blagor za našo domovino, in da tudi spozna, da katoličan &e stranko, ki je izbrisala Boga iz svojega programa, hoditi ne more.
Iz Celovca, 4. julija. (Velika svečanost.) Celovško mesto je prvo presvitli rajni cesarici Mariji Tereziji v hvaležni spomin njenih zaslug za Avstrijo in posebno za Celovec že leta 1765 postavilo lep spominek; ker je pa spominek, samo iz svinca vlit, že ostarel in skoro razpadel, napravil se je letos čisto nov — vlit iz broua, — ki se je danes slovesno odkril. K tej slovesnosti je v imenu presvitlega cesarja nja visokost cesar-jevič Rudolf blagovolil priti. Mesto je bilo praznično okinčano; po trgih in ulicah so vihrale velikanske zastave v vseh avstrijskih barvah — slovanskih vendar bilo je premalo — hiše so bile opasane in ozalšane z venci in preprogami. Na novem trgu, kjer omenjeni spominek stoji, napravil se je tako rekoč čez noč prelep vertič; šotor za cesarjeviča in visoko gospodu bil je s pomarančnim drevjem in cvetjem obdan. Pred mestom so bila napravljena slavnostna vrata, podobna velikim zunanjim vratam k cesarskemu dvoru na Dunaju, z avstrijskim napisom: „Justitia regnorum fnnda-mentum" — „Pravica podloga državam". Ljudstva od vseh strani so bile ulice res vse natlačene. Ravno zato so pa sveti Oče na škofovo prošnjo dovolili, da sme, komur se zavolj slovesnosti v petek, ni mogoče postiti, post na kaki drugi dan preložiti. — Došel je cesarjevič v četrtek ob treh popoldne; na kolodvoru je bil od najviše c. k. gospode sprejet. Pri častnih vratah je stopil iz kočije ter v pozdrav sprejel šopek cvetlic iz rok neke učenke. Med potom v mesto so mu veseli klici doneli od vseh strani. Pred „gradom" ' se mu je zapela cesarska pesem. Ob štirih bil
je velik obed. Proti večeru se je peljal na bližnje celovško jezero, kjer si je ogledal lepo plavališče („Schwimmschule"), nad katerim se je prav čudil, rekoč, da lepšega dozdaj še ni videl. Na noč bila je baklada z muziko in petjem.
V	petek ob 9. uri stopi nja visokost v šotor (že zgorej popisani). Župan g. Jessernigg (slovenski Jezernik) pozdravi cesarjeviča v imenu vsili zbranih, ter v svojem daljšem nagovoru popiše velike zasluge ranjke cesarice Marije Terezije in prosi nja visokost, naj blagovoli dati znamnje, da se spominek odkrije. Cesarjevič izreče svoje posebno veselje zarad danešnje slovesnosti, zahvali se za ljubezen in udanost, ki se ,s tim skažuje vsej cesarski hiši. Ves navdušen konča svoj govor s klicem: „Bog naj Koroško obvaruje!" — In zdajci se na nja migljej spominek odkrije, za-grome topovi na bližnjem mestnem obsipu, zadoni cesarska pesem; pevski zbor pa zapoje nalašč zat6 namenjeno slavnostno pesem. — Po dokončani slovesnosti obišče svetli cesarjevič baron Herbertovo fabriko za svinčno belobo; popoldne po obedu se odpelje v bližnji Vitriuj ter si ogleda slavno znano fabriko za izdelanje sukna.
V	nedeljo ob osmih zjutraj je nja visokost cesarjevič bil v stolni cerkvi pri sv. meši, ktero so služili milostlj. škof sami; peli so pri sv. meši učenci iz realke. Klečal je svetli cesarjevič pred altarjem. Milo je bilo videti, kako je ves pobožen prejel blagoslov, ki so ga ob koncu sv. opravila škof s presv. Rešnjim Telesom podelili. — Po sv. meši je svetli cesarjevič obiskal ljudske in srednje šole. Popoldan se je podal v tukajšnjo strelišče, na večer pa gor na križno goro v Franc Jožefov park. Ko se je blizo devetih zvečer vrnil nazaj v mesto, zasvetili so se kakor blisk zaporedoma po vseh višavah dalječ okrog, zlasti pa po južnih visokih gorah, veliki kresi. — Le prehitro so nam minuli veseli dnevi, ko smo visokega gosta imeli v svoji sredi. — Obče smem reči, da je ljudstvo pri tej priložnosti prav lepo pokazalo svojo udanost do presvitle cesarske rodovine, in da mu še ni pošlo avstrijsko domoljubje, dasi imamo posebno Slovenci na Koroškem v narodnem oziru mnogo mnogo želj, ki še niso izpolnjene.
V	ponedeljek 7. julija zapusti presvitli cesarjevič Celovec in se odpelje čez Belak na Trbiž v Kanalski dolini, noter do Pontebe.
Iz Ljubljane, 6. julija. — Vošnjakov tednik Vam je gotovo v roke prišel. Naši „Tag-blatovci" so ga kaj veseli. Pred leta dni bi bili veliko žrtovali, da bi bili enak liberalen slovensk list za „ljudstvo" spravili na dan; in zdaj jim ga dr. Vošnjak zastonj ureduje. Kmalu boste čuli, da bodo liberalni Tagblatovci skušali, z Narodovci se poprijazniti in zediniti. Tedaj se bo pokazalo, kdo je od narodnega programa odpadel.
Za pregnane Jezuite se po vsej deželi nabirajo podpisi, ki se bodo ministerstvu odposlali s
prošnjo, da jih iz Repenj ne prežene. Tudi ško-tijstvo je enako prošnjo do ministerstva vložilo, tedaj je neresnično, kar je un dan „Narod" trdil, da Jezuiti ne mislijo rekurirati, ampak se na Koroško vŠentPavel, (menda le v Sent Andrej, kder imajo svoj zavod) umakniti.
Iz Ljutomera, 5. julija. Neki prijatelj v Ljubljani mi je 23. junija sledeče pismo poslal: „Ljubi gospod Mokorič!
Nesramno je to, kar zdaj popji zoper najbolj zasluženega in najbolj nesebičnega moža celega „Slov. Štajerja" delajo, t. j. zoper dr. Vošnjaka. Dr. Vošnjak je tisti, ki vas je politično izbudil in organiziral. Ako ne bi bilo njega, spali bi še vsi po Štajerskem v temi narodne nezavesti. „Slov. Gospodar" postopa proti dr. Vošnjaku nesramnejše, kakor „der gemeinste Gassenbube". Herman na čelu in ž njim ogromna večina vsih popov se je izneverila slov. narodnemu programu, oni niso zdaj nič druzega, nego samo klerikalci, ali bori-telji za popovske pravice.
Torej ne volite na noben način Hermana! Bog nas varuj te nesreče! Volite dr. J. Ploja, on je naš kandidat, on bo tudi za Vaše okraje od centralnega odbora priporočen za državni zbor. Treba bi bilo volilni shod v Ljutomeru sklicati, pa brez popov. Nobenega popa ne smete k temu shodu povabiti, edinega dr. Klemenčiča.
Šmarski in rogaški okraj bo enoglasno dr. Ploja volil, Herman tam ne dobi niti enega glasa! Delajte tudi na to, da se povsod „SI. Gospodar", ki bi se moral imenovati „SI. Svinjar", opusti in si ljudje mesto njega „Slov. tednik" naročajo. Posvetovajte se o tem z veljavnimi možmi, kakor s Kukovcem, Gomilšekom, Lapajne-tom i. t. d., in trsite se, ka volilni shod skličete in Ploja za kandidata proglasite.
Vas presrčno pozdravlja Vaš stari in zvesti
prijatelj".
Ker se moj prijatelj na tem pismu, ne vem iz kakega uzroka, ni podpisal, kar med pravi mi prijatelji ni navada, zato se mi zdi potrebno, da po „SI. Gospodarju" taistega poprosim, da mi svoje ime pove, kar je tem bolj potrebno, ker so reči v pismu, katerih brezimeniku nihče r vrjcti ne more. Kdor se skriva, ko 1tlS*f 1'f'i' i počenja, ne more dobre vesti imeti.
Vatr. Mohorič l.r.
Pristavek vredništva. Bolj kakor vse drugo osvetljuje to pismo „omiko" Naro-dovcev in taktiko Vošnjakovcev. Je-li to korak k porazumljenju? Hočete s takimi surovostmi simpatije slovenskih kmetov pridobiti? Na take lima-nice poštenjaki ne sedajo!
Iz Braslovč, dnč 30. junija. (Vraže.) Neki tukajšnji gospodinji ni krava, kakor se pravi, delj časa liotla mleka dajati; babura pa, vseh praznih ver polna, si misli: ,,to mi je začarano." Žato si želi tudi copernico poznati in se nad njo zmaše-vati. V ta namen se napoti k nekemu vražarjn
na Kranjsko blizo Kozjaka, kterega iz naših krajev praznoverni ljudje zlo obiskujejo ter govorijo o njem, da je s hudičem v zvezi, da' vse ve in premore. Tako je tudi naši baburi, kakor pravi, obraz njene sosede v ogledalu pokazal. Vsa razkačena se hoče zdaj nad copernico znositi in išče prilike jo v pest dobiti, kar tudi stori. Dvakrat jo je že napadla in razpraskala, in obleko z uboge stare ženke strgala. Reva je sicer pri sodniji tožila, ali pa bo kaj opravila, je drugo vprašanje. Kdo bi vrjel, da je v naših krajih in sedanjih časih še toliko brezvernih in vražpolnih ljudji! Ni še dolgo let, kar je neki vražar po hišah ljudi slepil s tem, da zna oddelati, da se živina bolj redi, da zemlja bolj rodi, alj če se zakonski med seboj ne zastopijo; sploh se je delal pomočnika za vse. Poznam pa več naših kmetov, ki jih je ta slepar za več goldinarjev opeharil. In na to jo je pobrisal, nobeden ne ve, kam.
Po mojih mislih bi se tu vendar dalo nekoliko pomagati, in to tako-le: Naj bi se toliko hvalevredna in razširjena družba sv. Mohor a naprosila izdavati zato primeren poduk, po katerem bi se ljudstvo podučilo in prepričalo, kako da je vse to prazno in škodljivo. To bi bilo boljše za naše ljudstvo kakor pa tiste izmišljene povesti, ki jih družba drago plačuje in izdava. Koliko menj prepira in sumljenja bi bilo!
Iz Pisec. („Slovenski tednik.") Od „Slov. Naroda" toliko priporočani in hvaljeni „Slov. tednik" je pretečeni petek 4. t. m. na svetlo prišel, in po naključbi ga dobim tudi jaz v roke. Komej nekaj vrst preberem, in koj spoznam, po čem da je žofran. Bral sem že mnogo časopisov in knjig, alj kaj takega še nisem bral kakor v tem „Slov. tedniku", kateri samega liberalizma kar puhti. Dragi bralci „Slov. Gospodarja!" ne bom Vam prepisaval vsega lista, ampak le nekoliko naj iz njega posnamem, da spoznate liberalno nesramnost „Slov. tednika." Že precej v prvi številki hvali vlado, da je čč. oo. Jezuite prognala iz Kranjskega. In kaj mislite, zakaj da se neki veselijo liberalci tega pregnanstva? „Tednik" pravi, da so delali „nepotrebne misijone" po župnijah, da so imeli prenapete predige, vsled kterih je več ljudi obnorelo!" Dragi bralci, ali se Vam ne mrzi nad tako nesramnimi, hudobnimi in neumnimi besedami? Alj se vendar spodobi, kaj takega pisati in med kmete pošiljati? Kteri človek je od predige obnorel? Krivico ne storim možu, kteri je to v „Slov. tednik" pisal, ako mu rečem, da on sam nori, čeravno še ni menda nikoli Jezuita pre-digovati slišal. Bog je neskončen, neskončni so tndi njegovi sv. nauki; je-li mogoče, to dosti oz-nanovati, kar je neskončno ? In vendar ta neumnež pravi, da so imeli prenapete predige ti redovniki ! Pomisli to nekoliko dragi bralec, pa si tudi za sveto dolžnost štej, svojim sosedom in znancem, kteri si hočejo morebiti pu?ti „tednik" naročiti,
■ odsvetovati in jim rajši priporočaj „Slov. Gospo-| darja", kteri je v pravem keršanskem duhu pisan.
Vas pa, liberalne narodnjake slovenske, ki ste zaničevaje „Slov. Gospodarja" svoj „tednik" toliko hvalili in priporočali, bodi sram, da takim nekristjauskiin pisanjem pridete med še nepokvarjene kmete! S takim listom nas hočete zapeljati, da, bi namreč zaničevali vse, kar je Božjega! Naj vas bo sram noter do belili kosti! Pa Vam tudi zagotovim, da živoveren kristjan ne bo segel po „tedniku", k večemu boste ga vrinili kakemu mlačnemu kristjanu, kteri ne pomisli, na kaj to branje v „Slov. tedniku" meri, namreč na to, da se sovraštvo do sv. vere, do duhovnikov in sploh do vsega, kar je Božjega, vsadi v serca še pobožnih kmetov. Gorje mu, kdor ga bo bral; on bo pil slako in gladko tekoči s t r u p, kteri mu bo dušo za vselej umoril! K nam v Pišece naj se ne pritepe ta najemnik hudičev!
Pišečan,
ki je tudi Jezuite pridigovati čul, pa ni „obnorel."
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Na Štajerskem ste se vršili pretekli tjeden dve znameniti (!) volilni agitaciji: v Mariboru in v srenji sv. Krištofa i Laške župnije. V mariborskem volilnem okraji se pipljeta za kandidaturo v mestih in trgih : Reuter v imenu „starih" in Bran d s te tter vimenu „mladih." j „Mladi" se ne dajo strahovati centralnemu odboru, ki seje sestavil bil iz zastopnikov mariborske mestne srenje, med ktere spada tudi Korel Reuter. — V saboto 5. t. m. so sklicali „mladi" volilni shod in Frice je bil tako muhast, da je iz mnogo krajev zbobnal svojih privržencev. Pa tudi „stari" so se shoda udeležili. Od 8. ure zvečer blizo do dveh po polnoči so se zasegali in dražili, dokler ni mestni komisar, neplodnega pričkanja sit, zbora razpustil. — Brandstetterjanci so vsaj toliko do-j segli, da so gospode centralnega odbora razdvojili ; izstopili so namreč: župan dr. Reiser, Marko in Girstmayr. Za čas bo torej mir.
Kar pa zadeva shod kmetskih volilcev občine sv. Krištofa na Laškem dne 6. t. m.; se obrnemo s svojo besedo na dve strani: G. Vo-š n j aku, ki je z a se ta shod sprožil, rečemo : Dobro ste bobnali!— Srenjčanom pri sv. Krištofu pa rečemo to le: Patron Vaše srenjske cerkve je nosel, kakor starodavna govorica poveda, Gospoda in Zveličarja čez globoko vod6, Vi pa se branite Gospoda in Zveličarja , ker se ustavljate „pravni" stranki, katera je tudi Njemu zvesta in pokorna ter spoštuje Nja sveto cerkev. — Ko bi „Gospodarja" brali, bi bili brž spoznali, daje vse, kar Vam je g. Vošnjak v osmih rosolucijah za j sklepanje poslal, skoz in skoz puhla in izmišljena i reč. Kar ste pa posebno v 5. in 6. točki izrek-
li, da namreč protestujete proti vsiljenju „konservativnega" kandidata, in proglašate dra. Vo-šnjaka (tedaj liberalca) za kanditata, Vam ka-tolškim možem ni na čast, kakor se Vam tudi konserv. kandidat ni in ne bo vsiljeval. Toda mi Vas ne grajamo, marveč upamo, da se boste tudi Vi zavedli in krivo pot spoznali, na ktero ste speljani.
Jiodnjih volitev važna društva. Največ društveni-kov ima društvo v Grafendorfu (1076), naj manje pa dooačk^društvo pri Rogatcu (13). O društvu na Globokem pa gre celo govorica, da umira, ako že ni umrlo. Kje ste duhovniki? Na posvetno, za kat. stvar zamrlo „inteligenco" nikar ne štejte, niti se ne pritožujte, če je celo nedelalna!
(Gospodarsko-politično društvo) pri H V. B^ttV-
Vnanje države. Na Italijanskem je reucu v Slov. goricah, ima v nedeljo 13. t. m. po dolgem mešetarjenji novo ministerstvo sestav- popoldne občni zbor, ob koncu je tombola
ljeno ter šteje nekaj starih ministrov, nekaj pa „novih" mož. Minister vnenjih zadev je tudi zdaj Viskonti-Venosta, kar se v novinah tako tolmači, da je nadvladala stranka, Franciji prijazna.
Vzvišen zgled vernosti in pobožnosti se poroča iz Francoskega. Veliko število državnih poslancev, škofov in ljudstva zbralo se je namreč v božjopotni cerkvi presladkega srca Jezusovega , v Paray-le Monial, kder so ponovili staro zaobljubo, vsled katere je Francija izročena presvetemu srcu Zveličarja. — Nad tem lepim kristijanskim činom strašno nosove vihajo liberalne novine. Seveda: Kristus in liberalec! — to je kakor ogenj in voda.
Iz Ruskega je prišel zopet važen glas, da se je namreč Kiveški gospodar — Kan, ki je bil pri obladi glavnega mesta Kive zbežal, z ministri vred povrnul in ruskemu poveljniku Kaufmanu udal.
Razne stvari.
(Družba duhovnikov Lavantinske Škofije v medsebojno pomoč) dobro napreduje. V 12 dekanijah,	, . .. . , , .	. ... . kjer je pri prvem naznanilu družbe 72 duhovnikov	darJa °™Jah> da. "e zadostuje	v prvi številki svoj pristop obljubilo, jih je zdaj, koso se društ-	svojega lističa pa iz Gospodarja"	kradete in se
Odbor.
(Kat polit, društvo v M£»ttjiCillt) ima 6. nedeljo po Bink. t. j. 13 t. m. na g. prvomestni-kovem domu svoj občni zbor. Začetek je ob pol štirih popolne. Naj iz vsake okolice nekaj udov pride k zboru, ker se bode o imenitnih rečeh dogovarjalo.	Zapisovalec.
„Slovenski tednik".
Iz svojega stališča ne bomo pretresovali tega lista, kteremu je glavni namen, slov. ljudstvo zbegati in za liberalne kolovodje v Ljubljani pridobiti. Od vseh strani nam prihajajo protesti zoper nov listič; denes razglašamo le enega „iz Pišec". Naj glasovi iz ljudstva govore o vrednosti „tednika". Na sledu smo še hujšim spletkam, ktere odkrijemo brezozirno, ako zapeljevanja konec ne bo. Iz svojega stališča protestujemo le proti temu, da se je g. Vošnjaku poljubilo, za gospodarski članek posneti iz številk 20. in 21. „Gospodarja" spis. g. Vokana o reji kuretine, vira pa ne imenovati, kar postava prepoveduje. S tem se pobijate gospodje sami, ker ste „Gospo-
vena pravila razglasila, pristopilo 131. Močno je želeti, da bi se še ostalih 12 dekanij podvizalo, pristope kn. šk. konzistoriju naznaniti, da bi zamogel pravila c. kr. namestniji v potrjenje predložiti, družba pa svoje delovanje začeti.
(Svarilo pred mazači.) Pri sv. Tomažu v Slov. goricah je 121etna učenka štiri tjedne za glavno boleznijo trpela. Zdravniki je niso mogli ozdraviti. Po nasvetu praznoverskih ljudi pošljejo skrbni stariši po — konjederca, kateri je dekleta res naglo ozdravil: bilo je namreč vsled njegovih zdravil — v 2 dneh mrtvo! Vsaka bolezen se res ne da ozdraviti; pa konjedercev vendar k bolnikom ne kličite, oni so le za mrhovino!
(Toča) je 3.v t. m. od Gabernika doli po Hrvaškem in po Štajerskem pri sv. Miklavžu na Polju, na Bučah, v Kozjem itd. grozno škode napravila. Padala je vsa robata, kot sredne jabelka debela.
(Kat. političnih društev) štejemo na Stajarskem 71. Na Slovenskem jih je 15. To je gotovo premalo število. Zlasti utegne celjski volilni okraj kmalu pogrešati taka koristna in gledč pri-
tako s tujimi žuli bahate.
Tržna cena pretekli teden	V Mariboru		V Ptuju		V Celju		V Varaž-dinu	
	fl.	k.	fl.	k.	fl.	k.	fl.	k.
Pšenice vagan ....	7	"60	7	40	7	—	e	65
Eži .....	4	50	4	40	4	20	3	90
Ječmena „ ....	3	80	3	60	4	—	2	80
Ovsa v ....	2	20	2	40	2	tO	2	_
Turšice (koruze) vagan .	4	60	4	40	4		i	20
Ajde	4	20	4	30	4	—	4	40
Prosa „	4	—	4	—	4	—	3	6
Krompirja „	2	—	1	60	2	—	1	—
Sena.....cent .	1	50	1	90	1	20	1	
Slame (v šopkih) „	1	40	1	50	—	80	1	40
„ za steljo	—	90	1	—	—	60	—	—
Govedine funt . . ...	—	30	—	30	—	32	—	22
Teletine „ ....	—	29	—	28	—	28	—	24
Svinj etine „ ....	—	31	—	30	—	40	—	30
Slanine „ ....	—	35	—	38	—	38	—	36
Loterij ne številke:
V Trstu 5. julija 1873: 52 53 20 23 32. Prihodnje srečkanje: 19. julija. Zadnjič je bila pomota: v „Trstu'' namesti v „Gradol".