CLEVELAND S. 0., THURSDAY MORNING, APRIL 26, AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER LETO XLV1II—VOL. XLVIII fOVJETI OBKOLILI VES BERL mbe razdejale Hitlerjevo hišo *J ha*)arsKih Alpah 'cap. (« ntov težka ■Lp iz angleškega m •* }e zadela f^tevo hišo. K' apr. — Angleški » 80 Popolnoma porušili l^Hjl Palačo v Berchtesga-Bk' da so vrgli na hišo R Jm zadetkom 12,000 ■L'*0 bombo, dočim so ML^Se bombe na trdnja- Je mogoče, da so z bombami zade-Kjj, rJa, če je bil doma. Poroča, kako je vi-■L }z Hitlerjeve hiše fwnjen zubelj. Ker je 1 Sneg, so angleški f^IW?. težk0 našli Hitler- -onta r i % ^ :6%eiP JSi|at tonov težka bomba ^jth'tl ' nemško admiral-Taka bomba: ffjHfeon ,re skozi 20 čevljev iS I9B ki Zid-IIIBO 3ih vzeli letalci BC?U kažeJ°- kak° 80 p^^a Hitlerjevo hi-■C Pja okrog nje, kjer straža, ki šte-B^J^nrtruperjev. BNih 9 Se udeležil° angleških bombni-Iji .f® Je bil Hitler ob »Sedi-" ali ne> An" IV n&pad med 9 in IIP JN i V dveh oddelkih. m v * Pa Več kot 1,000 lliwm 2 ml)nikov napadlo l(SiiaS6bn° železnišk0 " 0(1 Bei'chtesgade- ' ' ^talci so tudi fi/ N od°ve municij- „ J X,.. eJ SO zavezniki "dO*«*J delavce v teh ^topy Pijejo, ker so "M-^ezemski delavci. ^ CCV,6dske trdijo, da ska vlada zdaj v CR^T^^Tce III1 I . ton Gubane, .> z modnim j® V0, 25 Waterloo ;A /§£ L„ala 110.00 za v Rimu. M iIN v1.8-88 E-81 st-> A- 1Sti namen ?2- 3 JW,Sem skuPaJ v fevežev. Delegatom Združenih držav na konferenci v San Francisco Ameriški državljani slovenskega pokolenja, združeni v Zvezi slovenskih župnij v Ameriki, sočustvujemo z žalostno usodo rojakov v starem kraju in stavimo vse upanje za njih pravo svobodo n-a čut pravičnosti zastopnikov Zedinjenih držav. Zato si dovoljujemo ob priliki konference v San Franciscu, ki polaga temelje novemu mednarodnemu redu, prositi delegate naše države, da posvete svojo pozornost temle idejam, ki v živo zadevajo mali slovenski narod: 1) Brez moralnih temeljev, danih v naravnih in božjih zakonih in izraženih v Atlantskem čarterju, ni mogoč noben trajen mednaroden red. Ker izviramo iz malega slovenskega naroda, še tembolj Čutimo, da je obstoj malih narodov nemogoč, če vlada samovolja velikih po zakonu močne roke. 2) Obsojamo idejo influenčnih sfer, v kolikor to pomeni politično dominacijo velikih narodov nad malimi. Kot je proti dostojanstvu človeške osebe, da jo kdo zasužnji, tako je nenaravno, da bi kak narod postal samo orodje drugemu. 3) V prepričanju, da je mednarodni red mogoč le, če se države drže strogo mednarodnih dogovorov, si dovoljujemo obrniti pozornost delegatov na dogovor krimske konference, kjer se določa, naj v Jugoslaviji zavlada demokracija v smislu zapadnih narodov in kjer se garantira resnična svoboda volitev. Konferenca je tako skušala rešiti Jugoslavijo pred popolno komunistično diktaturo in pred marksistično interpretacijo demokracije in svobode. Naj ne dopusti Amerika, da bi dogovor postal samo varanje javnosti. Naj zastopniki ameriške demokracije ne dovolijo, da bi se te obveze izigrale. Ne zahtevamo nic drugega za zatirani slovenski narod kot kar uživamo mi v Zedinjenih državah. Zveza slovenskih župnij v Ameriki. Cleveland, Ohio, 25. aprila 1945. Pozor, lovci! V torek zvečer so se prišle ponujat k Drenikovem na Ridge Rd. Wickliffe, O. kar štiri srne. Gospodar John, ki je ravno oral, jih je prijazno pozdravil ter jim naročil, naj se oglasijo enkrat na zimo in da bo povabil na domačo zabavo še druge elevelandske lovce, da bo bolj fletno. Ko so Mr. Drenika še vprašale, če bo na svoji lepi pristavi pose j al kaj ajde, ki jo imajo tako neznansko rade, so se prijazno poslovile in se zopet izgubile v bližnjem gozdiču. Na naše zmajevanje z glavo nam je John Drenik postavil več prič na razpolago. Torej — vse živa istina, fantje. -o- Kuouite voine bonde! LONDON, 25. aprila. — Maršal Stalin je danes naznanil, da sb ruske armade zdaj popolnoma obkolile Berlin in nemški radio iz Hamburga je istočasno naznanjal, da so Rusi dosegli središče Berlina. Stalin je izjavil, da so Rusi zdaj zaprli tudi vsa pota iz Berlina. »_; \| Središče mesta je smatrana slovita cesta Unter den Linden. Moskva tmfi poroča, da so dosegle ruske čete reko Labo na 22 milj široki fronti severno od Dresdena in da so tam že od pon-deljka. Kot se doznava iz poročil zaveznikov, stoje ameriške čete ob reki 1VIuide, vzhodno od Leipziga in 20 milj od Elbe. Kot se sliši, je Stalin zahteval, da se ruske in-ameriške čete ne združijo, dokler ne bedo Rusi popolnoma zavzeli Berlina, ker noče, da bi ona vest o spojitvi armad zatemnela zavzetje nemške prestolnice. Rusi rušijo v Berlinu blok za blokom. Poročila trdijo, da je Berlin že kup razvalin. Ruske topovske baterije neusmiljeno rušijo bloke v mestu. Maršal žukov se je pognal s svojo armado okrog Berlina ter presekal železniško progo, ki vodi iz Berlina v Hamburg. Nemški propagandni minister Goebbels je na radiu iz Hamburga danes tolažil Berličane, da je pomoč že na potu ter apeliral na garnizijo, naj še vzdrži. Naciji v meštu izvajajo protinapade na Ruse in padajo kot snopje pod ruskimi kroglami in granatami. Rusi sporočajo, da NOVI GROBOVI Ameriika delegacija bo neizprosna napram zahtevam Rusije San Francisco, 25. aprila. — Ameriška delegacija, ki je bila poslana na zborovanje Združenih narodov, kaže vse znake, da bo ostala nepremično proti vsem nadaljnim koncesijam Rusiji na glasnih problemih. Delegatje mislijo in so dalj to tudi razumeti ameriškemu narodu, da so šle Ze-dinjene države dovolj daleč,s popustom in ustrezanjem napram Rusiji. V tem ima ameriška delegacija očividno vso podporo predsednika Truma-na. Načelnik ameriške delegacije, senator Connally, je povedal časnikarjem, da bo kon-iferenca imela uspeh le, če bo-'do imeli zborovalci pred očmi j glavni smoter in ne osebne ko-iristi. Vsem je bilo jasno, da je senator to serviral na mizo ruski delegaciji. Da ima ameriška delegacija v mislih "business" in ne prazno govorjenje, je pokazal nek drug ameriški delegat, ki je izjavil, da če ne bo Rusija odnehala od svojih zahtev, da se radi tega zborovanje ne bo razbilo. To pomeni, da se bo konferenca vršila tudi, če Stalin odpokliče svojo delegacijo domov. Predsednik Truman je pozdravil danes delegacijo 46 držav z apelom, naj zborujejo s ciljem pred očmi, da bodo ustvarili pravičen in trajen mir. John Možič Kot smo že včeraj poročali je umrl v sredo zjutraj okrog petih John Možičf' Ob štirih sta še z ženo govorila in je tožil, da ga boli glava, ko ob šestih ni vstal, ga je šla klicat, pa se ni več zbudil. Doma je bil jz Boštaj na ob Sevnici. V Ameriki je bival 25 let. Zadnih 12 let je delal v Graphite Bronze Co. Delal je redno in skrbel za dom in družino. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Marijo, doma iz Ambrusa, roj. Hrovat, sina Josepha in hčer Mary. V stari domovini pa zapušča mater, štiri brate in eno sestro.' Bil je član društva Slovenec št. 1 SDZ, št. 47 SNPJ in podružnice št. 5 SMZ. Služil je v zadnji svetovni vojni, kjer je bil ranjen. V redni armadi je bil že eno let prej, predno se je vojna začela in je potem ostal notri do konca vojne. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v Grdinovem pogrebnem zavodu jutri popoldne, odkoder se bo vršil pogreb v pondeljek zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida in na Kalva-rijo. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje. Mary Leslcovec V torek popoldne je umrla v bolnišnici Mary Leskovec, roj. Kune, stara 60 let. Stanovala je na 716 E. 155. St. Doma je bila iz vasi Žiberše pri Gornjem Logatcu, odkoder je prišla v Ameriko pred 32 leti. Tukaj zapušča sina Anthony in tri vnuke, v stari domovini pa brata Janeza in sestro Uršulo Petek. Pogreb bo v soboto zju-tra ob osmih iz Svetkovega pogrebnega zavoda na 152. cesti v cerkev Marije Vnebovzete in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Anton Vardijan Po kratki bolezni je umrl na svojem domu, 16119 Parkgrove Ave. Anton Vardijan, star 66 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Ano roj. Vardijan, sina Antona, hčere: Stella omož Seršen, Vida omož. Beres, štiri vnuke, dve nečakinji ter bra tranca Antona Veselich v Pitts burghu, Pa. Rojen je bil v vasi Dolenče, fara Adlešiči, kjer zapušča brata Nikolaja in več sorodnikov. Tukaj je bival nad 40 let in je bil po poklicu mizar, zaposlen dolgo let pri NYiC železnici. Bil je član društva Blejsko jezero št. 59 SDZ in Srca Jezusovega. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 9:45 iz Želetove-ga pogrebnega zavoda na 152. cesti v cerkev Marije Vnebovzete in na Kal vari j o. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. -o- Armada bo odpustila one, ki služijo 4 do 5 let Washington. — Dasi ni nobenega uradnega potrdila o tem, pa se vendar govori, da bo začela armada odpuščati take vojake, ki služijo že od 4 do 5 let. Nekateri pravijo, da se bo to zgodilo sredi poletja. Nek vojaški uradnik je tozadevno rekel, da bo armada res nekaj takih veteranov odpustila, ampak oni, ki so v vojaški službi 'nenaddmestljivi, bodo morali še nadalje ostati v uniformi. -o- Guverner Lausche ni hotel pardonirati raketirja Columbus, O. — John McGee, ki je bil leta 1938 obsojen v ječo radi izsiljevanja kot vodja unij-skih barvarjev, se je obrnil na guvernerja Lauscheta, da ga popolnoma pardonira, da se tako izbriše njegov kriminalni rekord. Guverner Lausche je pa to odločno odklonil, češ, da so taki tipi preveč nevarni človeški družbi. " McGee je prišel iz ječe še leta 1943. Zdaj bi pa rad, da bi se njegove grehe popolnoma izbri salo iz rekordov. je danes padlo najmanj 6,000 nacijev v prestolnici za barikadami. Nemška Lufwaffe, ki se je hranila za ta zadnji odpor, je danes izgubila 26 letal. Rusi poročajo, da vodijo fanatični naciji v Berlinu boj v prostorih podzemske železnice. Po teh predorih, ki so razpeljani kot mreža pod Berlinom, se naciji pojavljajo za hrbtom ruskih čet, zdaj tu, zdaj tam. Naciji se vozijo pod zemljo z ekspresnimi vlaki ter se nenadoma pokažejo na tem ali onem kraju za rusko linijo, ki se pomiče proti središču mesta. Taka poročila kažejo, da se bodo naciji lahko še nekaj časa v držali v Berlinu, vsaj dokler imajo prostore podzemske železnice* v rokah. Naciji premikajo s podzemsko železnico celo .topove na razne kraje, s katerimi začno naenkrat streljati na Ruse daleč za linijo. Rusi morajo te nacije ali pobiti, ali pa jih pognati nazaj v podzemlje, da ne napravijo zmešnjave za fronto v mestu. Rusi poročajo, da je trajal vroč boj v nekem takem kraju eno celo uro, ki je bil že ves očiščen nacijev. Pa so nenadoma vdrli iz podzemlja Nemci in se vrgli Rusom za hrbet. Rusi so se morali obrniti ter jih z bajoneti pognali nazaj v odprtino. To so potem Rusi zaprli. Rusi so imeli danes zjutraj v rokah 27 predmestij nemške prestolnice ter najmanj osem glavnih kolodvorov. Rusi vedo, da je začelo v mestu primanjkovati vode in hrane, telefonske in električne žile so tudi po tleh. Rusi vedo, da Berlin ne more več vzdržati dolgo. TANKI 3. ARMADE SE VALE NAGLO PROTI AVSTRUJ Pariz, 25. apr. — Tanki 3. armade so se v naglem tempu približali na 15 milj do avstrijske meje, ali 75 milj od Berch-tesgadena v bavarskih hribih. Amerikanci so na tej točki oddaljeni od ruskih armad še 105 milj ter so začeli ustvarjati novo ogromno past za nacije na Češkem. Istočasno pa 7. ameriška in 1. francoska armadi počasi ob-koljuj^ta Monakovo v velikem loku. Tretja armada je zdaj ob Donavi v Bavariji. Od mesta Linca v Avstriji so približno enako oddaljeni Amerikanci in Rusi. Ako se Rusi in Amerikanci spojijo na češki zemlji, bodo s tem obkolili vse Nemce na češkem in Moravskem. Nekoč je nemški Bismarck izjavil, da kdor ima v oblasti Češko, drži v rokah ključ do Evrope. Na severu naskakujejo Angleži Bremen in obkrožajo Hamburg. Nekatere divizije 3. armade prodirajo na češkem proti Pilznu in Pragi. Do prvega imajo še 39 milj in do Prage 91 milj. Pri Pilznu so znane škodove municijske tovarne. To je zadnja industrija, ki dela še za Nemce. Ameriške in francoske čete so včeraj zajele 12 nemških generalov. -o-- Dobro smo ga sekali Državna komisija za žganje poroča, da so Ohijčani lansko leto spili 1,134,684 galon žganja več, kot leto poprej. Naciji so na potu sem kot ujetniki London. — Rcuterjeva depeša iz Montevideo trdi, da je na potu iz Evrope ameriško prevozno letalo, ki nosi osem nacijev kot vojne ujetnike v Zed. države. Med temi je Fritz Mandl ter princ von Starhem-berg. -o-— Držite pse doma Mestne in okrajne oblasti so trdno odločene, da ne bodo popustile, da se zatre epidemija pasje stekline. Noben pes ne sme letati prosto po cestah. Lastniki, ki se zoper to pregreše, bodo kaznovani. Včeraj so bili kaznovani na sodniji trije in sicer od $25 do $50 vsak in v plačilo sodnij-ski'h stroškov. Iz bolnišnice Iz bolnišnice, kjer je prestala težko operacijo, se je vrnila na svoj dom, 5709 Prosser Ave. Mrs. Rose Chesnik. Tem potom se želi zahvaliti za številne obiske v bolnišnici, za lepe cvetlice in kartice. Prijateljice jo zdaj lahko obiščejo na domu, kjer bo morala biti še pod zdravniško oskrbo. šesta obletnica . V petek ob šestih bo darova na v cerkvi sv. Vida maša za po kojno Johano Svete v spomin 6. obletnice njene smrti. Vabilo na sejo Redna seja Norwood Commu-' nity Councila bo nocoj ob osmih v mednarodni knjižnici na 55. cesti in St. Clair Ave. izpustili, mlajši1 pridejo pa pred mladinsko sodišče. Med invadniki so fyili večinoma fantiči italijanske narodnosti in pa par Slovencev. Vojska je bila napovedana v soboto večer, ko se je sprlo par collinwoodskfh petelinov z euelidskimi. Collinwoodča-ni so obljubili, da bodo pometli ž njimi v torek večer. Res je dospela ofenziva iz Collin-vvooda, toda sprejela jih je bojna linija euelidske policije. Aufbiks se je torej ponesrečil. $r'1 Stari franco" JiXoV6 d08pel iz tow ter je izjavil, ? So701jno odzval , VV> obravnavo / st V fran-ly dospel na " i h v°da ni dobil V^JP V Švico. V S> sodišče v na smrt. 1,0' in^brže do- V s ^opoldu od-'Adedovanjem v\ki • 10 st„___i- • K^TAIN JE V ŠVICI NA Ik ^ANCUO k obravnavi i Dil od švicarskih oblasti dele-! { jen vse pozornosti kot star mož;c in kot častnik. Izjavil je, da|| ija je nemška Gestapa s silo odvedla iz Fi-ancije in ga dozdaj | držala kot talca. Maršal Petain se je proslavil v prvi svetovni vojni pri 1 Verdunu, kjer je ustavil 80 1 najboljših nemških divizij s po- 1 veljem: "Nemci ne smejo sko- ; zi!" Ko so zavezniki invjadirali Normandijo je Petain po radiu apeliral na francoski narod, naj ne pomaga invadnikom, ker bi se Nemci maščevali. Belgijski kralj Leopold je bil nemški ujetnik od časa, ko je 28. maja 1940 ukazal svoji armadi naj položi orožje in se vda Nemcem. Isti dan je bil tudi odstavljen od vlade. INVAZIJA EUCLIDA SE JE PONESREČILA NA CELI ČRTI V TOREK VEČER V torek večer se je pripeljalo v Euclid na avtih menda par sto nadebudnih dečakov iz col-linwoodske okolice, ki so hoteli premlatiti euelidske fantiče okrog Shore višje šole. Invadniki so bili pa razočarani, ker so naleteli na močno bojno linijo, obstoječo iz vse euelidske policije, ki je hrabre in-' vadnike polovila in zaprla, kakih 38 po številu. Taki, ki so bili nad 18 let stari, so morali položiti varščino, da so jih *upu|mo vojne BONDE In znamke ' 96 JM HL : AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 26, 1945 ~ * H "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME . SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBKVEC, Editor) (117 St. Clair Ave. HKnderson 0628 Cleveland S. Ohio. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto »6.50. Za Cleveland, do DoAti. celo leto $7.50. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $3.25. Za Cleveland In Euclid, po raznaSalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cente n i» i e tiwiniowiT^wTHwmrntnwffwi BESEDA M NARODA 411111 H'i 11 t I I H 1 Vabilo na veselico SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year. U. S. and Canada. $3.50 for 6 month«. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months. U. S. and Canada, $2.00 for 3 month«. Cleveland, by mall, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier. $8.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. Entered as second-class matter January 5th. 190», at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 1878. •^Jgg^SS No. 96 Thurs., April 26, 1945 % Berlin naj vzamejo Rusi Govori se, da so bili ameriški parašutarji že v predmestju Berlina, pa so se morali umakniti nazaj do reke Labe na zahtevo iz Moskve. Govori se tudi, da je poslal Stalin ostro besedo predsedniku Rooseveltu malo pred njegovo smrtjo, češ, da zapadni zavezniki prenaglo prodirajo proti Berlinu, za katerega je bilo določeno na Jalti po veilkih treh, da ga bodo okupirale ruske čete. Predsednik Roosevelt je baje odgovoril Stalinu, da ameriške čete prodirajo v Rajh, kjer morejo in ne gledajo kam, samo da bodo čim prej zaključile vojno v Evropi. Isto je povedal Stalinu tudi Churchill. Baje je Stalin obdolžil zapadne zaveznike, da so napravili kupčijo z naciji, ki so ponudili okupacijo Berlina Ame-rikancem in Angležem, dočim so vzeli iz zapadne fronte večjo bojno silo tir jo poslali proti Rusom. Po našem mnenju se je Stalin popolnoma brez potrebe razburil zaradi Berlina. Če so ameriške armade tako naglo prodirale v Rajh, je pač njih zasluga in pa posledica spretne strategije generala Eisenhowerja. Ali naj so Amerijcanci čakali pri Reni ter vprašali nacije, ali pa celo Ruse, kdaj smejo naprej? Če je general Patton s svojimi tanki 3. armade pometal pred seboj po Rajhu po 50 milj na dan, ali naj se mu da zaradi tega morda ukor? Rusi naj kar vzamejo nase vso čast, ki jo bodo dobili z okupacijo Berlina. Bog, da ga hočejo in da so pripravljeni za to žrtvovati svoje borce. Nam bi bilo tudi popolnoma vseeno, če bi Rusi zavzeli vso Nemčijo ter bili s tem deležni vse glorije, če jo gre kaj s tem. Nam gre za tem, da čim prej končamo vojno v Evropi, evropske narode osvobodimo na-cijev, nato jih pa pokličemo na karpet. Drugega mi Ameri-kanci v Evropi ne iščemo. Zato bomo odpoklicali svoje armade domov, čim bodo nemški naciji zatrti in pa, vsaj upamo tako, ko bo zagotovljena malim narodom popolna svoboda v njih mejah. Mi damo Rusom popolen kredit, da hočejo zavzeti Berlin. Nihče tudi ne bo imel nič proti temu, če prihranijo zaveznikom drago obravnavo proti nacijem s tem, da jih čim več spravijo v krtovo deželo. Le po njih! Bojne slave bo za vse dovolj, za Ruse, Angleže in druge, ker so štrli osišče. Mi pa prav radi odstopimo, nekaj slave drugim, samo če moremo s tem ohraniti življenje ameriškim fantom. Ameriški levičarji bodo cvilili Po našem skromnem mnenju ne bo dolgo, ko bodo ame-'riški levičarji (komunisti in njih cenjeni sopotniki) zacvilili, kot bi jim kdo stopil na kurja očesa. Ameriški radikalni element, ki se je bil vsesal na Rooseveltovo kožo kot klop, bo začel kmalu čutiti, da je izgubil močno zaslombo. Razume se, da njim ni bilo nikdar do demokratske stranke, ampak so se ji pridružili, ker so videli v Rooseveltu sredstvo za svoje cilje. To so takozvani "Rooseveltovi demokrati," ki niso bili nikdar člani demokratske stranke in je tudi danes ne marajo, pa so se s tem' geslom, da so postali "Rooseveltovi demokrati," skušali oprati pred javnostjo zaradi obračanja plašča po vetru. Prav te "Rooseveltove demokrate" smo videli prej v raznih taborih, pa nikdar v demokratskih. Videli smo jih med socialisti, republikanci in komunisti. Nikjer niso mogli najti masla za svoj kruh. Dobili so ga v demokratski stranki za Rooseveltovih dni. Radovedni smo, kaj bodo počeli zdaj, ko so s smrtjo Roosevelta izgubili svojo barvo. Zelo se nam smilijo, ker so postali naenkrat brez stranke. Kam bodo zdaj galopirali, ne vemo. Ti ljudje namreč ne priznajo kake politične stranke za stalno. Ti ne vedo, da politična stranka ostane, pa naj že zmaga ali propade, človek, ki je v politiki se ne more vsak dan iznova preleviti iz ene stranke v drugo. Ako se, potem se iz osebnih sebičnih nagibov in t;ik človek v politiki ni zanesljiv. Ranjki predsednik Roosevelt je bil eden največjih politikov. pa vendar svoje demokratske stranke ni nikdar zatajil. Ohijski guverner Lausche ni prav nič prijazen političnim organizacijam v svoji stranki, pa ni svojega demokratskega političnega prepričanja še nikdar zatajil in ga tudi ne bo, kolikor ga poznamo. Roosevelt je učil svojo stranko novih pesmi, toda svojega glasu ni pri tem nikdar spremenil. Dasi je sprejemal k sebi tudi take, kot so "Rooseveltovi demokrati," pa se z njimi ni nikdar poročil, ker jih je predobro poznal. Leta 1940 je vzel Wallaceja kot podpredsednika, toda 1944 ga je zavrgel, ker ga ni hotel za predsednika, ker ni — demokrat. ' Zdaj je prišla stara demokratska stranka v Washing-tonu zopet do polne veljave s predsednikom Trumanom. Prav lahko si privošči, da izgubi takozvane "Rooseveltove demokrate," ki niso pristopili k stranki zaradi stranke, ampak zaradi upahja priti do moči s pomočjo Roosevelta. Taki, ki so dozdaj kandidirali na Rooseveltovi suknji, bodo imeli v bodoče težko pot, ker bodo morali stati na svojih nogah, proti sebi bodo imeli pa prave demokrate. Nazaj v svoje stranke ne bodo moglf, redni demokrati ne bodo marali zanje. Zato ni čudno, če jim bo to neprilično in bodo začeli javkati o veliki krivici, ki se jim godi. Stara demokratska stranka bo pa živela naprej brez Rooseveltovih demokratov." Čas je že! Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ priredi v soboto večer 28. aprila lepo in prijetno domačo zabavo v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair ju. Godbo bo oskrbel dobro poznani Johnny Pecon orkester. Postrežba bo kolikor mogoče v danih razmerah dobra, kar se tiče jedače in pijače, seveda suhih klobas pa ne bomo imeli. Saj to menda veste zakaj ne — da se ne bi potem preveč nalivali... No, če pa ne bo klobas, bo pa že kaj drugega, da se bomo lahko oteščali in po potrebi tudi dobro zalili, a mlajši svet se bo pa lahko zavrtel po mili volji ob zvokih prijetne godbe. Ker je naše društvo vedno precej odprtih rok, kadar je treba sem in tja kake podpore in tudi postregli bomo kar najbolje bo mogoče, vstopnina je tudi za ples in zabavo malenkostna, ker je samo 60 centov, zato vabimo vse naše članstvo, prijatelje in somišljenike in na splošno vse rojake, da se te naše prireditve v kar največjem številu udeležite. Začetek ob osmih zvečer, konec ob polnoči. Na svidenje, Matthew Penko, zapisnikar. Slovenec—ameriški vojak piše iz Nemčije Nekje iz Nemčije se je oglasil T-Sgt. Joseph A. Gombach, ki piše svojim staršem Mr. in Mrs. J. Gombach, 22294 Arms Ave. naslednje zanimivo pismo, ki je pisano v slovenščini: Nemčija, 30. marca 1945. Draga mama in ata ! Danes je veljki petek in moje misli se mi obračajo na vas doma. Sedaj smo že bolj globoko v Nemčiji, kot smo bili takrat, ko sem vam zadnjič pisal, že več kot teden dni dirjamo naprej in kmalu ne bo več Nemčije. V mojem zadnjem pismu se mi zdi, da sem vam bil že omenil, da sem srečal mnogo Poljakov, Rusov, Srbov in drugih narodnosti, ki so bili tu v Nemčiji na suženskem delu in katere smo mi osvobodili. Pred par dnevi smo predrli v veliko vas. Pol ure potem, ko je bitka končala, so ti priseljeni delavci pričeli prihajati nazaj v vas. še nikdar nisem videl toliko ljudi različnih narodnosti v enem mestu naenkrat. Bili so to Rusi, Poljaki, Srbi, Hrvati, Afrikanci, Francozi, Slovaki, Belgijci in mnogo drugih. Nad tisoč jih je bilo in vsak je imel "punkel" na hrbtu. Mi smo kar stali ob cesti in jih pozdravljali. Med mojimi fanti je en par Poljakov, en Srb, dva Francoza, en Rus in več Italijanov. Vsak je iskal kakšnega od svojega naroda. Ko so ti ljudje slišali govoriti njih jezik, so l^ar planili na nas in nas poljubljali, objemali in nekateri so k^r jokali od veselja. Vse mogoče jezike je bilo slišati klepetati, le nemškega ne. Ravno, ko sem bil že obupal, da bom tudi jaz srečal kakšnega 'Slovenca, pa pridrdrajo z malim vozom po cesti. Ko sem jim za-klical, če razumejo slovensko, bi me bili kmalu podrli, štirinajst jih je bilo in vsi so me hoteli naenkrat objeti, vsi so Hoteli govoriti hkrati. Pravili so mi, kako so Nemci kruto ravnali z njimi in kako težko so morali delati. Vsak izmed njih je bil poročen in imajo družine doma, o katerih pa niso slišali že po več let. Vsi pa so bili tudi radovedni, kaj se bo sedaj z njimi zgodilo in kdaj jim bo mogoče iti zopet domov. V tej vasi nismo ostali dolgo in smo zopet odrinili naprej. Predno pa sem se poslovil od teh revežev, sem jim rekel, da naj mi napišejo na listek sv6ja imena. Ta listek je priložen pismu. Eden, po imenu šemen Marton, iz Bogojne v Prekmurju ima v Clevelandu sorodnika z imenom Janez Kuzma, katerega naslova pa ne ve. Imena teh prekmurskih Jugoslovanom, ki sem se tu z njimi srečal so sledeča, kot so mi jih sami' napisali: Husar Franc, Obal Janez, Horvat Janez, Antolin Ivan, šemen Marton, Vogrinec Štefan, Serec Jožef, Perša Ivan, Kerman Lud-vig, Raščan Andrej, špilak Štefan, Horvat Marton, Božek To-rrlož, Hoblaj Marton. Vsi ti so doma blizu Murske Sobote (Mu-raszombat, Ungarn). Bog daj, da bi vsi srečno prišli na svoje domove. Kako je kaj doma? Pred par tedni sem videl tukaj že šmarnice, takoj sem se zmislil na vas doma in na naše šmarnice v domačem vrtu. Bog ve, kdaj bom zopet videl naše šmarnice?! Sedaj, ko je vreme gorko in lepo, se nas vseh prijemlje domotožje še z večjo silo. Nam gre sedaj vse precej dobro in vsi upamo, da ne bo dolgo, ko bo vsega tega enkrat konec. Sedaj bom pa zaključil to pismo, ker bo kmalu čas za odhod. Upam pa, da mi bo kmalu mogoče vam zopet kaj napisati. Osta-nita zdrava in molite za me. Z Bogom! Joe. čka Jevnik pa mora imeti dosti pontov in mesa, da je tudi zaposlena na domači fronti. Pa pridite zopet enkrat v Newburgh. Naš mežnar me je že večkrat vprašal, kdaj bo zopet Tončka kaj prišla k nam. No, ako pridemo skupaj, se še lahko vidimo. Pozdrav vsem skupaj in na svidenje v nedeljo večer v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Jacob Resnik. Poročilo zbiranja za Rdeči križ 23. varde Kaj bo v nedeljo v Newburghu Ko to pišem, še ni bilo nič po-ročano, kaj bo v nedelje 29. aprila v Newburghu. Vsi dopisovalci, bodisi iz Newburgha ali od-kje drugje so prezaposleni in nimajo časa za pisanje. Ko bi še Mr. Leskovica ne bilo in pa new-burškega poročevalca, pa bi ne vedeli, kaj se v Clevelandu in na Hubbardu godi. Pa je tudi prav tako. Najprej moramo skončati to nepotrebno vojno, potem bomo pa zopet na domači fronti bolj aktivni. Mislil sem poročati, kaj bo v nedeljo pri nas, pa so mi misli kar drugam ušle. Bom pa sedaj povedal. Naši mladi člani SDZ, to je, od Commodores priredijo prav lep program v SNI) na 80. | cesti. Ne bom vam opisaval, kaj vse j bo na programu, saj boste sami i videli vsi ki boste navzoči. Voditeljica te naše miadine, Miss Vickica Hočevar nam bo povedala, pa ne vsakemu posebej, ker je tudi ona zelo zaposlena, ampak vsem skupaj. Saj veste, da dela čez dan v glavnem uradu SDZ zvečer pa pri otrocih, katere prav pridno uči za ta nastop. Seveda ob priložnosti ali ob prostem času, kadar ga kaj ima, pa gotovo tudi za kakšnim fantom kaj pogleda; pa ji tega prav nič ne zamerimo, saj je mlada in prav dražestna. Zopet sem zašel s pravega pota. Za v nedeljo večer prav prijazno vabim vse prijatelje mladine, da pridete v veliko in malo dvorano SND. To sem vam hotel povedati, se reče, saj bi bil lahko to kar na kratko napisal, a pri vsaki povesti so vse okoliščine prej opisane in šele ob koncu povesti izvemo pravo jedro. Začetek programa bo ob pol osmih zvečer, konec pa ob polnoči, kot zahteva postava, če vam pa ne bo ugajal program, me pa v spodnjih prostorih malo pred polnočjo okregajte in poženite domov, kar bo tudi prav. Pa menda ja ne boste spet rekli, da vedno le v "cajtenge" pišem, saj zdaj že dolgo nisem nič" zapisal in zopet bom molčal za nekaj časa, ker je dobro in prav posebno sedaj, da smo pri vsaki stvari bolj i<-arčiii in tako tudi mi dopisovalci pri črnilu in papirji-, pa tudi pero se no obrabi, če lepo mirno' počiva v žepu telovnika. Ker se je papir zelo podražil, je tudi prav, da ga bolj varčujemo. Zdi se pa mi, da sedaj, ko ni ne pointov in ne mesa, da bi imele naše ženske več pri-' ložnosti za pisanje. Mrs. Ton-' Javnosti v informacijo podajamo tem potom kompletno poročilo o nabiranju s sklad za Rdeči križ ter vsote, kolikor je kateri nabral. Radi številnih imen ne moremo vseh priobčiti, ampak navajamo samo imena nabiralcev in vsote. Toda imena in darovano vsoto vsakega posameznega darovalca smo poslali na urad Rdečega križa. V naslednjem so imena in nabrane vsote nabirateljev: Mrs. Mary Makovec ........................$ 85.50 Ameriška Domovina ...................... 201.00 Anton Grdina .................................. 177.00 John Tavčar .................................... 82.31 Enakopravnost ..............i................. 17.00 John Gornik Sr............................... 126.00 John Sušnik ................................... 202.00 John Vargo ...................................... 171.50 Mrs. Frances Marold .................... 99 00 Joseph Fortune ................................ 116.50 Mrs. Anna Tomšič .......................... 256.95 Mrs. Frank Virant in Mrs, Tekavec ................................ 172.30 Mrs. Marion Kuhar ........................ 54.00 Mrs. Marv Otoničar ...................... 24.50 Mrs. Cecilia Subelj ........................ 127.55 Mrs. Petrovich .................................. 5.25 Mrs. Jos. Rossman .......................... 100.50 Mrs. Adol. Syroney ........................ 45.25 Mrs. Adeline Stervagi .................. 55.90 Mrs. Emma Drobnic ...................... 111.50 Mi's. Anna Zallnik .......................... 40.40 Mrs. Helen Mihelich ...................... 178.00 Mrs. Mary Armbruster ................ 42.00 Mrs. Anna Sternisha ...................... 39.75 Mrs. Agnes Princic ........................ 19.50 Mrs. Marie Kovacic ...................... 64.50 Mrs. J. C. Tait .................................. 10.00 Mrs. Jose. Zakrajsek ...................... 132.00 Mrs. Anna G. Mihelich, Frances Perme in Johanna Mervar ...... 255.20 Nabrano v Ezella gledišču .......... 358.94 Darcvi poslani naravnost Rdečemu križu .................................... 916.09 Obl.iubl.ieno ........................................ 30.00 Skupno v kredit 23. vardi ........$4,287.89 Tem potom se želimo iskreno zahvaliti vsem nabiralcem za njih požrtvovalno delo, dalje društvom in organizacijam ter posameznikom za njih prispevke, ki so pomagali do tako lepega uspeha. Organizacija Rdečega križa 23. varde: John L. Mihelich, predsednik, John Susnik, podpredsednik, Johanna Mervar, tajnica, Anna G. Mihelich, izvršna taj. -o- Kitajske vojaške postave pred 2400 leti če pregledujemo kitajsko zgodovino, zasledimo vojaške oseb nosti najboljšega kova. Predvsem je očitna osebnost enega človeka, ki je živel pred 2400 leti. To je bil Sun Tsu, čigar 13 vojaškilf členov je bilo še stoletja na Kitajskem v veljavi in ki so dali narodu železno, vojaško hrbtenico. Sun Tsujeve vojaške postave so bile deloma prav modernega duha. že ta Kitajec je bil pred 2430 leti spoznal, da bo njegovo ljdustvo le tedaj imelo dobro ar mado, če bo tudi moralno na visoki stopnji. Prvi pogoj za uspešno vojskovanje mu je bilo tako državno vodstvo, v katerega je imelo ljudstvo zaupanje. V bitkah je zahteval od-poveljnikov, da skrbno pazijo na obliko ozemlja in podnebja. Predvsem pa je zahteval, da bodi vojaški poveljnik značajen človek. Dejal je, da se more samo plemenit človek ubraniti skušnjavi, da ne deluje rajdi časitihlepnosti. fča-stihlepje in častilakomnost le prehitro zavedeta poveljnika, da mu ni mar ljudi, ki jih po nepotrebnem ugonablja. Poveljnik bodi človek železne hrabrosti, tako pri napadu kakor tudi pri umiku in se ne sme bati, da se bo zameril višjim. Prav tako sta bili pokorščina in obvladanje samega sebe kar najstrožje izoblikovani v teh vojaških postavah. Motili bi se, če bi mislili, da Kitajci nimajo vojaškega duha. Kitajci imajo fino, staro vojaško tradicijo, ki je bila sicer že 'MMlIllilaillli« _ "Ja, ja, Miha naj/^ jager in ki bo edini ve^ tej stvari in če bo trelja . a pil t je v Pretržje ter jim pihavnikom neko" j nil iz oči v oči z vedjo. Pijmo, govoril Herblan, o kate °»n'1 | (JI Rožice že zop** j0, ,. !i ptički pa lepo^,: K® h Ti vatam v V" ^ k * kjer se več ne > ^ Večni mir nai^A jČJ spavaj zdaj f1/, Jv0' v raju večnem ^^ potem skupM ' ; k L» awaaiilltfBMP^.I'lfl' i Joseph H ki jc V B«. l«y, „ minov. Ob Wf>>$: f/ & -Tvoji ljubljeni ^./ \ materi, Varna V ^ Mb >>h b ni do svidenja ■ »t>r, Žalujoč^ i VSjA o Cleveland. I\ ^ ^ "Da je Vile medveda videl," je poprijel Vikle, ki je imel cel grunt in kot tak se je lahko oglasil, ne da bi koga vprašal za besedo. "Bog ve, kaj je videl, pa ne medveda," podvomi >čiopec, ki je imel poleg grunta tudi malin in žago, zato je imel tudi pravico, da je vrgel med zbornico nevero, dočim so smeli bajtarji in mali gruntarji samo kimati, če so računali na kak krajcar žernade pri gruntarjih. "Kaj se ve," je posredoval kovač Barkelj, ki je imel zaslužek od vseh, torej mu je najbolj kazalo držati z vsemi ter pomenljivo dodal: "Morda ga je, morda pa ne." "To je moška beseda," je naglo poprijel] Vlidmarček, kji je bil kovaču dolžan dve šestici od zadnjega kovanja kapyia, "na, pij." je porinil poln kozarec pred Barklja, kar naj bi bilo nekako za tekoče obresti od tistih šestič. "Jaz pa pravim? da Vile ni videl nič!" svečano izjavi Brezec, ki je bil siten človek, ki ni imel vere niti v fronke, niti v biriče, zato je pa tudi imel čist grunt in hoje v gozdu, da bi eno trije ne obsegli. "Dajte, možaki, da bom še jaz eno rekel, ki nekaj vem," se je ponudil Susman, ki je bil bajtar in ki je imel hudo ženo, da ni smel drugače do besede kot med možaki, ki so ga radi najemali na žernado, ker je čikal za tri, delal ža štiri in snedel za dva poda mlatičev. "Kaj pa ti veš," ga je hotel posaditi nazaj gornji malnar, ki ni rad videl,, da bi imeli bajtarji kako besedo med možaki. "Toliko še vselej kot ti!" mu zabrusi nazaj Susman ,ki ni bil malnar ju nič dolžan, pa mu je vseeno močno zavidal polno skrinjo Marije Terezije križevcev, kot se je govorilo, da jih ima malnar. "Kaj pa ti veš," se je razvnemal Susman, 'ki nisi bil še drugje po svetu, kot če si nesel v ljubljansko šparkaso tiste plesnive šestice, ki si jih, kakor si neumen, po taki sreči priženil. Bonač, en liter ga prinesi, kaj bomo tukaj cagali pri teh kapljicah!" Susman primeža prazen liter in ga trdo postavi na mizo, da je dal toliko več pomena svojim-besedam. "Vidiš jo, žabo, kako se napihuje. Doma ga bo Johanca pa k jaslim privezala, kakor ga je že, ha-ha," ga zavrne malnar vnic, ki mu je sicer močno pri-jalo, če ga je kdo zmerjal z bogatašem, pa vseeno ni rad videl, da ne bi bila njegova beseda vzeta na znanje kot paragrafi iz sv. pisma. opuščena, ki je pa še zmeraj živa in na katero se iznova naslanja močno čankajškovo vodstvo. -o-- Domača fronta Več odmerkov bo treba za konzerviran grah in šparglje Washington. — Sedanja doba racioniranja bo zahtevala več odmerkov za konzerviranih grah in šparglje, počenši od 1. aprila naprej, dočim so bile znižane vrednosti za sladke češpje v konzervah, za češplje in sok paradižnikov. To je naznanil OPA administrator Chester Bowles. (OWI). Produkcija letal je bila v marcu -7,053 komadov Washington — J. A. Krug, chairman produkcijskega odbora za letala, je naznanil, da je bilo v mesecu marcu zgrajenih 7,053 letal vseh vrst. Prebitek preko načrta, ki je predvideval 6,863 letal, je torej v teku meseca marca. Napram mesecu februarju se je število zvišalo za 12 odstotkov — od 6,296 na 7,053. (OWI). v- AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 26, 1945 r Pravica do življenja iti, jj b»la obsedela v iz-efe^j0 se je poigrala s ;da!;'La!t)e iznenada zastala noP^l^ 0r v navdihu je za-«^1,:° ®ed Betinim jo- i#!K!Jem- SaJ j« Jer- J {l» so m ni bila ljub0-ii^ Jli ,°J0 že ves dan tra- ' P';# Cah°Vi pred bodoč" i*3k°fje zdaj sama se-Kiaj0Čem mraku, J Zlveje stopili pred Pestrega življenja K nenedoma zbala PfL^o jo je domo-|Jl8e Je tedaj prvič JL «ak izreden, rekel ■L 1 način se je izvr-KPoroka. » ° solze. ■L J Preprositi," je KJ' 0 je vstopil. "Ne J Je zgrabilo. Jutri ŠEU ni odgovorila. . . ■L Je °Pazil, da joče. R°benem ga je čud- I ^ in jo objel čez I ti je? Zakaj lil • pO1" V 3e,žena hlipala, zaradi mene Povedati vsega, v K a Sfcu. "Saj ne bo tako hudo. Oče se bo sprva jezil, potem bo pozabil, ko bo videl, da,se nič ne da preprečiti. Marula! Ako jo-češ, je tudi meni hudo. Nasmej se!" Marula si je obrisala solze in se poskusila nasmehniti. 23. Drejc Savli še nikoli ni imel tako nemirnega življenja ko iste tedne.^ Slutil je, da se nekaj pripravlja za njegovim hrbtom. Kaj — tega ni mogel zvedeti. Še nikoli ga ni tako pekla gluhota. Pol premoženja bi bil dal, ako bi mogel slišati vsaj na eno uho. Tako pa je poslušal le z očmi. (Dalje prihodnjič.) -o- Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. MALI OGLASI Stanovanje želi želim dobiti stanovanje 4 do 5 sob. Dva otroka. Kdor ima kaj pripravnega, naj pokliče čez dan do 5:30 HE 9231, zvečer pa HE 7014. (97) MALI OGLASI Dobra prilika Ako želite imeti svoj denar investiran po 10%, potem kupite posestvo, ki se nahaja na 63. cesti blizu Glass Ave. Hitremu kupcu se proda pod ceno. Več podrobnosti izvesti pri J. Sterle 6713 Edna Ave. EN 0147 Kličite po 6 uri zvečer (Tues. & Jhur. May 17) Išče stanovanje Išče se 5 ali 6 sob od E. 65. ceste naprej za 4 odrasle, ta ali drug mesec. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (97) Stanovanje v najem V najem se odda stanovanje samo zase, 6 sob, kopalnica, furnez. Zglasite se na 12831/2 E. 55 St. Tel. HE 8162. (Apr. 26, 28, 30.) East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. _* Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV RE-NU AVTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding! J. FOZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830. FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9350 6% pivo. vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj ^HpT^in izmenjavamo Eagle znamke s; the may co. ? ftfRODAJA. KONCEM MESECA i Mrebščme Otroška oprava ne f v^Ava ,„ E' vzete iz naše u ronfl POLO SRAJCE; nekoliko neregularne srajce Mit* i/ vrednosti ../2 CenQ boljše vrste; preje 1.25, QA- H« ' i V fiav RIB NOGAVICE, "}Qr sedaj ...................................................-__________ 'V1 . > Vot6^ heather, par-----------------PLETENI SUITS, nekoliko neregularni! mere /J «wENE KRATKE NOGA- A Q g. 3 do 6 za dečke; O 07 kU s' V HAttk' preie 65c do 125 par preje 3.95 .........„:................................. W seT^MNlCE, z elastiko, "JQe ODEJA, dobro napolnjena; topla in z atraktiv- V o»t!1' : ^'T V."-------------------------------------* nimi vzorci; rozaste in modre barve; OQ JoCl j ft sed:ARAMNICE, z elastiko, 1 preje 4:50 ____________________________-.................- .(■G* rV,1.-----------------------------------------------------PODLOŽKI ZA OTROŠKI VISOK STOL; neko- RjA^ AcrETS. preje 12.95, Q AC liko zaprašeni; udobni in dobro na- CQr # --------------------------------- ° * polnjeni; preje 1.39 _........... .................... *n$$> JACKETS, preje 7.95 e QE VOLNENI AFGHANS; Mehiško ročno | Q-W l^liiu__________________________________________________________delane; s franžami; preje 3.95 ---------------- a $ j, Union SUITS, preje fQr VARNOSTNI PASOVI za varnost otroka, AA. ). 1; 5 ------------------------------------------ * ko gre na sprehod; preje $1 -.......................... 5 a 42> v raznih 1/ r«,nn IZBERA SLIK; v pastelnih barvah z za- £Q j^^SflB' ^ Sedai ________________/2 nimivimi predmeti; preje $1 --------------------W P^E,. ( ITLIČJE ONTARIO THE MAY CO____DRUGO NADSTROPJE ža svetilke,-- ^JgM i>s Sejala Cisikal Moških Kj^vrste senčnikov, le 56, Leisure sukenj J ........-...................72 cena 50c % cena Bihe IZ JAVORJA. 1 f\f\ J 3.98, sedaj ......l.UU so bile po 10.95 do 19.95 K' ftM^LNO STOJALO IN TACA za SEDAJ 5.47 DO 9.97 - 12-98' 10 98 If V, A v.................................IV.* W Smart tweeds in herringbones. V eni ali k ^HK ' Sattio ?ILNA STOJAWV S TACO za dveh barvah. Mere 36 do 46. Pridite zgodaj, m inM^' Preje 8.98, A QQ da si lahko dobro izberete, želeli jih boste jat ' "iWfU -.....................-............imeti več po tej nizki ceni. jjk AW^^80CSužLiOimLEDALOM' $30 THE MAY CO.....DRUGO NADSTROPJE S^kMIPo1**:8^ ALI 'sTEKKLENE OCCA- ----- ■■F "19.98 "24.98 v \ c° • • •PETO nadstropje Kociie lorDice Š3~do $3.95 ROČNE TORBICE; velika izbera N-jC^rtif^ vt . stilov in barv; nekoliko do | QQ . J --zaprašene ...............................1,77 \j\tm ,%h atm0 NA' velika izbera zaponk, S5 do $25 ROČNE TORBICE; boljše vrste; neko- hKP', ;,»reiJ zapestnic v novih pomladan- liko zaprašene; sedaj 1 K do 1A AA ^ $1> 2nižani na AQC znižane od 1/3 do Vi-.. 3.35 IO.OO ' < ( bi W~-.............-...........----- THE MAY CO____PRITLIČJE , PrC" jc. I h.!88' veliki, kvadratnega -TQ . riieni M W v^e 2.95, sedaj ____________________, . m > '{IfT -Tz usnjom Pleteno spodnje penlo sfe^ie'C^ !! cetv, -1-95 do 3.95; znižani za raz- 1 gi 4 % ^ Meseca $m do J) Od nis0p>;fr /vŽA"-- ■ 2.2V si SPODNJA KRILA iz pletenega rayona; ne- Jv.HlpGARETEr z usnjom prevle- koliko neregularna boljše vrste; g g .ja ^ Preje 1.95, zni- 1 M O različno mere ..... , " .. A. JAjS ^Naji l.'I'V 1.15 SPODNJE HLAČE; samo v majhnih O** IJ 'JVL1'^ ClGARETE, z "usnjom prevle- merah; Trico-knit cun-resist stili r ^AI Zlliža»e za razprodajo 70l> MINIATURNA KRILA; iz modelov; na- CQ j., sedaj ....................../VC pravljena v stilih kot za "odrasle" ... »J^C ^JT IV ' CO. . . . PRITLIČJE THE MAY CO. . . . PRITLIČJE PRVI DAN ŠOLE Kadar bo konferenca v San Francisco končana, tedaj bodo delegati okusili "prvi dan šole" v proučevanju zapletenih problemov svetovnega miru in razvoju poteka stalne šole. Vsakdo vsepovsod naj bi jasno razumel, da je ta konferenca najbolj važen mednarodni sestanek v zgodovini. Lahko smo hvaležni, da je naš narod zastopan po modrih in iskušenih državnikih z iskreno željo po miru, in prepričani smo, da imajo drugi narodi ravno tako zastopstvo. Konferenca bo nudila vodstvo in načrt, toda mir je odvisen od narodov Združenih Narodov—od njihove volje po miru, od njihove požrtvovalnosti za mir, njihovega dela za mir. Težkoče so velikanske, nekaterih problemov ni mogoče takoj rešiti in kompromise bodo sklenili vsi narodi v namenu, da pridejo do zaključkov, ki bodo pravični za vse dežele. Konferenca ne more vstvariti trajnega miru. Toda postavila bo temelje za načrt miru, ki bo uveljavljen čimprej mogoče , in ki ga moramo obdržati mi in bodoče generacije sveta. Bodimo prizanesljivi v svoji kritiki in velikodušni s svojo pobudo in tvorljivimi priporočili. Pred vsem pa molimo, da se bodo misleči narodi sveta poslu-žili priložnosti, ki jim jo bo nudil "prvi dan šole," in da bodo stalno gradili v smeri trajnega niiru. INTERNATIONAL BUSINESS MACHINES CORPORATION MALI UGLASI Farma naprodaj V Ashtabula okraju se proda farma 124 akrov; lepa 8 |Ob hiša; vsa potrebna poslopja na farmi; nahaja se v bližini dveh industrijskih mest; voda; sa-donosnik. Cena je $3,500. Pokličite po 5 popoldne CE 0885. DELO DOBIJO Vas muči revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna (Thur.-x) FOR SALE 6 room single home with carpeting and Venetian blinds, 666 E. 96 St., north of St. Clair. $6600. Open Sunday from 1 to 5 P. M. E. 67th St. 7 rooms, large lot.—$4300. E. 71st St., two family 6-6 rooms.—$5500. Holmes Ave. 2 family. 4-4 rooms.—$6800. Mihaljevich Bros Co. 6424 St. Clair Ave. Takoj se sprejme METAL PORERS CORE MAKERS TEŽAKE Moderna fondra Važno vojno delo z izvrstno priliko za delo po vojni Dnevno ali nočno delo Plača od ure in overtime National Bronze Aluminum Foundry Co. DELO DOBIJO DELO DOBIJO THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za hišno oskrbovanje ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. 3420 E. 93rd St. (102) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste fyrneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. (x) Ženske za v*v v • čiščenje Podnevi ali ponoči Plača. Zglasite se V Employment Office . The May Co. (96) ^uiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiii^ J o§. Zele in Sinovi i POGREBNI ZAVOD E Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri nai razpolago. Mi smo vedn0 pripravljeni z najboljfio postrežbo = = 6502 ST. CLAIR XVENUE Tel.: ENdicott 0583 = = COLINWOODSKIURAD: 5 i 5 452 E. 152nd STREET. xel.: KEnmore 3118 E illlllllllllllllllllllllllllUlllllinUUII||||llUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU!IIIIIIUIIIII!IIIHIIIIIl7: Moške se sprejme za Shipping in Packing v Axle in Gear oddelkih Dobra začetna plača in bonus Predznanje ni potrebno Zglasite se Lempco Products, Inc. Warehouse 10205 Harvard Ave. (99) FORGE POMAGACl NA DROP KLADIVIH HEATERS OILERS SCALE BLOWERS TRIMMER OPERATORS Plača od ure in plača od kosa Steel Improvement & Forge Co. 970 E. 64. St. (99) Težaki Delo zunaj za mesto Cleveland Heights Dobra plača, stalno delo Zglasite se pri City Manager Cleveland Heights City Hall 2953 Mayfield Rd. FA 0100 (96) AMBRlSKA-DOMOyitfA, Afttlt. 26,-1945 znamenja nepotrpežljivo ča- Chukoti in Loharo je treba kal, da je oni končal s tistim,'držati za vsako ceno. Dva mo-kar je hotel povedati. V nekaj |ja najbolj skušena častnika bo-minutah se mu je posrečilo, da'sta branila ti dve strategično je častnikom razložil svoj na-jlako važni oporišči." črt in povedal svoje mišljenje. ';sir Benjamin , . ." "Grozi nam nevarnost, toda Sir Benjamin Warrenton je ta nevarnost ni tako velika, da pogledal v guvernerja. To je bi se morali preveč vznemirja- bil majhen, močan človek, siti. Glavno je, da domačini ne vih brk in malce zadirčen, to-začutijo, da nas sploh kaj skr- da eden najsposobnejših pol-bi. Vsekakor pa moramo biti kovnikov v indijski vojski, pripravljeni. In pripravljeni ". . . vi boste prevzeli po-bomo! . . . veljstvo v Lohari!" Mslim, da vam je slika na Sir Benjamin se je priklonil, zemljevidih jasna, odnosno, "Polkovnik Campbell . . ." da se zavedate strategične važ- Polkovnik se je malo vzrav-nosti, ki jo ima za nas severno- na]. zahodna fronta. Če se Surat- "... vi prevzamete povelj-kan upre, bomo morali držati stvo v Chukotiju. Woodward trdnjavo Lo'haro, to se pravi je že malo ostarel. Prestavil trdnjavo Chukoti, ki Loharo sem ga v Kalkuto. Vi pojdete brani in ki leži tik pred sovraž- na njegovo mesto!" nimi četami. Polkovnik Campbell se je priklonil. "Gospoda, še nekaj! Zvečer prirejam ples na čast Surat-kana. Ni mi treba poudarjati, da je treba maharadžu in njegovemu spremstvu izkazovati največje spostov razumete?" Na vratih je P Pribočnik je ^ ročil: (Dalje pn'! / V oficirski kazini, v guvernerjevi palači, po klubih, vse-| povsod so pripovedovali o novem političnem položaju, ki je nastal zaradi neprijateljskega vedenja Surat-kana, nevarnega soseda na meji angleškega pokroviteljskega ozemlja. Seveda niso o'teh stvareh govorili odkrito in naravnost, ker ni bilo uradno še nič sporočenega in so si Angleži z vsemi močmi prizadevali, da bi svoje vznemirjenje prikrili. V guvernerjevi palači so i-meli noč in dan seje, nagli odposlanci so na konjih odhajali na vse strarii,, toda Angleži, gospodarji sveta, so kljub temu znali na zunaj ohraniti svoj mir in dostojanstvenost. Častniki, ki so prihajali iz guvernerjeve palače domov a-li v kljub, so bili mirni in nasmejani kakor vedno. Videli so, da vsepovsod preže indijski vohuni, plačanci Suratovi, ki so pazili na vsak korak slehernega častnika, kam hodi, s kom se sestaja. Ti ljudje so z ostrimi očmi opazovali tudi obraze vseh teh Angležev . . . častniki so to vedeli. Vsi so bili že od prej Vzgojeni v tem diplomatskem duhu, da sovražnik po človekovem obrazu ali vedenju ne sme ničesar sklepati. Brž ko prideš iz svojih štirih zidov — krinko na obraz. Krinko mogočnega gospodarja in prijaznega človeka * • • Tudi angleški vohuni so bili na delu. To so bili po večini Indijci ki so bili vdani podložn-iki Angležev, starejši ljudje, k'i so prej služili v angleški vojski, ki so si tam pridobili pokojni-i no ali kake druge ugodnosti. Včasih so to bili mlajši ljudje, ki so se uklonili Angležem, ker so sovražili svoje lastne kneze, ki so z nasiljem tlačili svoj narod. Med angleškimi vohuni je m Ur Wmm V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE IN DOBRE MATERE Josephine Slapnili ki je za vedno zatisnila svoje mile oči 26. aprila 1944. Ljuba žena, draga mama, več ne čuje se Tvoj glas leto dni te bridke tuge, odkar si zapustila nas. Snivaj zdaj Ti sanje sladke na njivi božji v miru tam, da se snidemo v nebesih, sprosi Ti pri Bogu nam. Težka bila, je ločitev, grenko bilo je slovo, pač tem slajša bo združitev, ko se zopet snidemo. žalujoči ostali: * ANTON SLAPNIK, soprog; FRANK, JULIUS in HARRY, sinovi; JOSEPHINE, hči. Madison, O. 25. aprila 1945. bilo tudi nekaj ljudi, ki so bi-^ li nekdaj Suratovi podložnikijv in so na lastni koži občutili jv njegovo krutost. Ti ljudje so n zdaj bili najzvestejši podložni-ki angleškega cesarstva. si V mestu samem je življenje k teklo v navadnem koraku, sa- š' mo tu in tam je bilo opaziti ne- j' kako skrivno valovanje. Lju- n dje so se zbirali po trgovini- k cah, po kavarnah, na trgih. Do- u cela nepoznani ljudje so imeli " tam in na javnih prostorih govore. Ti domačini so bili natanko obvečeni o vsem, kar se je godilo: govorili so o velikem indijskem gibanju, ki bo osvobodilo vse Indijce, o vojni, ki jo bo Surat-kan začel, o veliki indijski vojski, ki že koraka na Kalkuto. Vsa ta poročila so dobivala pošastne mere in oblike. Tri angleške vohune, bivee Suratove ljudi, so našli umorjene čisto blizu guvernerjeve palače. . . . Skrivnostnega morilca niso mogli dobiti . . . Toda Angleži so ves ta čas znali ohraniti svojo dostojanstvenost in svoj mir. Ni prišlo ne povelje, naj ojačijo straže, niti niso ukrenili na zunaj ničesar, kar bi izdajalo vznemirjenje . . . Vsakemu posameznemu Angležu je bilo jasno, da je v teh usodnih dneh treba ohraniti mir, popolni mir. Sredi tega dogajanja je stal sam guverner, sir Charles Ma-, cefield. To je bil mož kakih šestdesetih let, preizkušen di-i plomat, ki je že pet let bival v Indiji in ki je s svojo odločno, , toda kljub temu miroljubno • politiko znal vzdržati red. U-spelo mu je celo nekaj več: ,'med Indijci samimi je dobil ve-•!liko zvestih podložnikov in .'pristašev angleške politike. To je bil človek železnih živ-■ cev. Tako so mu rekli častniki v Kalkuti. Nič ni moglo kaliti njegovega miru. V njegovih o-čeh ni bilo mogoče brati ničesar. Vedno enako ostro in jas-jno so zrle v človeka, ki je go-'j voril z njim. Njegov glas je bil |! vedno nespremenjen, blag in ! prepričevalen, naj je govoril s komerkoli in o čemerkoli. Guverner je v tem usodnem času ostal tak, ka,kor je bil prej in vedno. Ko so ga pred nekaj meseci vprašali iz Londona, ali naj nehajo dajati Su-ratu letno rento, je zahteval, naj vlada ta svoj namen opusti. To svoje stališče je razlagal s tem, da bi neprijatelj-stvo s Surat-kanom zaradi odvzema rente imelo za Angleže močne posledile. Njegov nasvet so odbili. V ' Londonit se je v ministrstvu * najbrž našel kak finančni taj-. nik, ki se je s tem prihrankom hotel izkazati. Kakor po ,na-vadi v takih primerih, je vlada sprejela tajnikov predlog, ker ji je to bolj godilo. ' Guverner je že vnaprej vedel, da odposlanstvo sira Har-courta ne bo imelo nič uspeha, zato je že prej, preden je ta dospel iz Londona, ukrenil vse potrebno, da bi ga morebitno kanovo sovraštvo ne ujelo nepripravljenega. Sir Charles Macefield je znal zelo pravli-no ceniti strategični položaj trdnjave Chukotija in zdaj se je vsa njegova skrb usmerjala samo na to važno obmejno postojanko. Za to popoldne je sklical sejo generalnega štaba, da bi sprejeli končne sklepe za o-rambo Chukotija in vseh obmejnih točk. V veliki sobi za seje se je zbralo kakih deset častnikov, ki so čakali, da jih bo guver- ner poklical v svojo delovno sobo, ker so jim dejali, da bo 'seja tam. To je pomenilo, da I pripravlja guverner važne no-|vosti, ker so take seje sicer v tej dvorani. Nazadnje je indijski pribočnik odprl vrata in gospode povabil, naj vstopijo. Sir Charles Macefield jih je sprejel stoje pri svojem pisal-I niku, na katerem je ležalo ne-' kaj zemljevidov. Kakor po na-jvadi se je tudi zdaj ljubeznji-|vo smehljal, ko je vsakemu izmed njih stiskal roko. Guverner je takoj začel s stvarjo ter svojim častnikom-na kratko razložil položaj, kakr-• šen se je zdel njemu. Govoril ■ je kratko, toda z dovolj jasni-- mi besedami, z venomer ena-. kim glasom. Kadar ga je kdo . ustavil, je brez najmanjšega M. Jacoby - R. Leigh: POROČNIK INDIJSKE BRIGADE ROMAN Za premog Agnes Klemenčič obvešča svoje odjen^ pridejo po naročilne listine za naročilo smislu ukaza od strani vlade morajo biti vsa | la za premog vložena do 15. MAJA 1945 ?<