147. številka. Ljubljana, v ponedeljek 30. junija 1902. XXXV. leto. Izhaja vsaK dan zvečer, IzimSi nedelje tn praznike, ter velja po pošti prejemati M avstro-ogrsk« de&ele aa vse leto 36 K, aa pol leta 13 K, za četrt teta 8 K 60 h, za Jeden mesec 1 R 30 h. Za Ljubljane brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K, 80 h, aa jeden mesec 1 K 90 h. Za po&iljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znafia poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpo&iljatve narečnine so no ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopce oetit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 t 8a se dvakrat, in po 8 h, če ae trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se ievold frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu 3t. 12. Upravnlštvu naj se bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 3t. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga 5t. 12. ..Slovenski Narod'1 telefon št. 34. - „Naro ina tiskarna" telefon št. 85. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, ka-ierlm bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobš vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto. ... K 22-— I Četrt leta ... K 550 Pol leta . . . . „ 11'— J En mesec . . . „ 190 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2*—. S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25-— I Četrt leta ... K 6-50 Pol leta . . . . „ 13'— I En mesec . . . „ 2*30 $3" Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. §3T Ust se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času. Upravništvo »Slovenskega Naroda". Protestni shod. Ivrševalni odbor narodno-napredne stranke je sklenil, sklicati na prihodnjo nedeljo, dne 6. julija vLjubljano protestni shod, na kateri shod so vabljeni somišljeniki iz cele dežele. Povod temu shodu so nečuvene dogodbe v deželnem zboru, vsled katerih je osrednja vlada zaključila zasedanje dež. zbora, dogodbe, katere je sicer provzročila ožja klika dr. Šuster-šiča, za katere pa je odgovorna cela klerikalna stranka. Nameravani protestni shod mora biti kar mogoče sijajna ter impozantna manifestacija na-r o d n o - n a p r 6 d n e stranke zoper škandale, ki jih je uprizorila klerikalna stranka v deželnem zboru, in mogočen protest proti predrznosti in nasilnosti ljudskih sleparjev. Klerikalna stranka je doslej vedno načeloma obsojala vsako obstrukcijo kot nedopustno, kot nasprotje parlamentarizma in kot škodljivko ljudskih koristi. Posebno slovesno je ta stranka obsodila vsako obstrukcijo v volilnem oklicu, ki ga je izdala povodom zadnjih državnozborskih voli lev in ki je bil natisnjen v »Slovencu« dne 17. novembra 19 00. Tista stranka, ki je 17. nov. 1900 v veleoficialnem oklicu načeloma in z največjim ogorčenjem obsojala vsako obstrukcijo, je sedaj poteptala in popljuvala to svojo načelo in je začela obstrukcijo, ne da bi za to imela le najmanjši vzrok. Vsled zaključenja deželnozborskega zasedanja je vsa dežela silno oškodovana. Prebivalstvo potrebuje za svoje gospodarstvo trajni vir deželne zakonodaje in pričakuje od deželnega zbora izboljšanja svojega položaja, a klerikalci so to preprečili. Nameravani protestni shod je zategadelj največjega pomena za vso deželo. Dežela mora protestovati proti temu, da so klerikalni sleparji onemogočili vsako de1 ovanjedeže1nega zbora ter so namesto, da bi izpolnili svojo dolžnost, onemogočili vsako delovanje. Protestovati mora proti temu, da hočejo klerikalci, ker nimajo v deželnem zboru večine, s silo in s terorizmom primorati druge poslance, da se jim pokore. Protestovati mora proti temu, da ti ljudski sleparji, ki sede kot kmetski zastopniki v deželnem zboru, uganjajo v deželnem parlamentu škandale, kakršni se še nikjer niso primerili in da z naj-podlejšimi psovkami obsipajo cele stanove. Klerikalci so s svojim nastopom storili celi deželi velikansko škodo, osmešili parlamentarizem in grešili proti najvažnejšim intere- som ljudstva, sedaj pa še kakor pravi sleparji to na Dunaju taje, s čimur se v Ljubljani ponašajo. Pričakujemo, da se somišljeniki odzovejo vabilu izvrševalnega odbora na-rodno-napredne stranke v kar največjem številu, da bo protestni shod čim najbolj impozanten ter dokaz, da vse razsodno prebivalstvo kranjske kronovine z ogorčenjem obsoja pobalinstva in nasilstvaŠusteršičeve klike. Hrvatska nagodba. Zagreb, 27. jun. 1902. II. S svojim sistemom je dospel grof Khuen do tega, da že več let vlada v budgetu deficit. Od vseh strani se je obkolil z elementi, ki so mu na videz vdani in privrženi, vsi so, bodisi na kateremkoli mestu, slabi sluge svojega gospodarja, pripravljeni tudi brez zapovedi učiniti največjo brezzakonitost in krivico, a da tak aparat dela brez pretrganja, treba ga je marljivo mazati in nagrajati. To se godi seveda na najrazličnejše načine, bodisi s protekcijo v organizmu, bodisi tajno s ko rupcijo, na vsak način mora biti za to sredstev. No, ko se je enkrat s tem začelo, potem ne more ali bolje ne sme več ustavljati na tem potu, kajti tak materijal, ko začuti, da se nima ničesa več nadjati, začne obračati hrbet. Da mu se to ne pripeti, je bil grof Khuen primoran, ko niti zaklade niti blagajniški preostanki ne morejo dajati, česar nimajo, da si potom finančne nagodbe zagotovi 2—3 milijonov kron na leto, da bi bilo nadalje mogoče vršiti častito misijo na Hrvaškem. Zlepa Madjari ne dajo, pač pa bi radi celo s silo znižali odstotek, in bilo bi preveč neverjetno, da tako nenadoma brez drugega povoda izide nuncij v formi, v kakršni je ravnokar izišel. Povod moral bi se najti v tem, da so bili v regnikolarnem odboru predlagane še mnogo dalje segajoče za hteve, tako da se pač tudi ti ne bodo zdele Madjarom prestrašne. Take zahteve so mogle iziti samo iz opozicije, pa ker je za tedaj (1897) izjavila koalirana opozicija da noče sodelovati v regnikolarni deputaciji, izagitiran je dr. Frank, da naj on, ako je naslednik Starčevića v vodstvu mase, vzame nase to breme. On se je tega oprijel in tako je izišel zraven njegovega posebnega nuncija (1899), ki kulminira v zahtevi finančne samostalnosti, tudi prvi nuncij madjaron3kega odbora s sličnimi zahtevami, ki so v letošnjem nunciju pogrete in deloma bolje pointirane. Ta Khuenov »šahzug« je bil gotovo priskrbljen od madjarske strani, tembolj, ker on s tem ni ničesar takega storil, razun da je imitiral taktiko samih Madja-rov napram kroni in avstrijski državni polovici. Nekaj vsled tega, a drugo zato, ker Madjarom konvenira status quo, hotečim nemoteno še tudi v nadalje sesati in eksploatirati Hrvatsko, a morejo se tudi pro forma izgovarjati na neurejene odno-šaje napram Cislitavi; vse je ostalo pri starem in neurejeno. Povodom obnove odbora po novih volitvah sicer koalicija fuzija ni preklicala odklonitve, volitve v regnikolarni odbor, izvoljen je vanj njen član dr. Vrbanič, ki je istotako izdelal posebni votum, s katerim na koncilijanten način razpravlja žaljenja Madjarske napram Hrvaški, konkurira z nuncijem vladne stranke, a z zahtevo po finančni samostojnosti se zlaga z nuncijem Frankovim. Frankov posebni nuncij to pot ni obelodanjen, a govori se, da se to ne stori na izrecni sklep odbora, ker da bi obelodanjenje tega nuncija bilo pripravno, poroditi v Hrvaški revolucionarni preobrat. Na dlani je, kako smešna je ta trditev, kajti na Hrvaškem je vse tako pobito duševno in moralno, da nihče več niti ne reagira na največje brutalnosti in protipostavnosti, kamoli, da bi se LISTEK Kralj na Betajnovi. Drama v treh dejanjih. — Spisal Ivan Cankar. Ljubljana 1902. Založil L. Sch\ventner. I. Pravkar sem prečital to tretje Cankarjevo dramatično delo. Pod neposred-njim dojmom se lotevam, da napišem nekaj misli in očrtam čustva, ki me navdajajo. In takoj naj povem, da je do jem te drame mogočen, porazen. To je tragika, ki ubija! Noč je povsod in zaman se oziram po malem žarku vesele nade. Vtisk imam, da sem vžival pristen umotvor, ki imponira, a ljubiti ga ni možno. Drama ima namen, da se igra. Ali — da bi se ta drama vprizorila na odru? Da bi se igrala večkrat, je naravnost izključeno. — Zdi se mi, da bi se ji s tem ne izkazala nikaka vsluga. Ali — saj Cankar na gledališče niti mislil ni. Pod drobnogledom iz parterja in lož bi se videlo marsikaj, kar nas pri čitanju navdušuje ali vsaj tragično pretrese, naravnost nemožno, morda celo smešno, gotovo pa nenaravno in v življenju še ne videno in ne slišano. Vzemite na pr. prizor na str. 38. »Vagabund« Maks — ponesrečeni študent — sluti, da je fabrikant J žef Kantor — Nietzschejev »nadčlovek« s kmetov — zadavil bratranca, Martina Kantorja. Maks sedi v gostilni s svojim propalim očetom Krncem — tudi tega je uničil fabrikant — in pravi: . . . Umoril ga je, oče, in jaz sam Vam pokažem, kako ga je zadavil. Poglejte mu v obraz, kadar pride . . . Kadar pride, mu pogledam v obraz . . . v obraz mu pogledam, oče, in stopim predenj in ga pozdravim — — (Na levi se duri odpro, vstopi Kantor, smejć, v suknji, klobuk na glavi v naročju Franceljna, ki ima v rokah njegovo palico.) Maks (vstane in «e okrene) — morivec! Kantor izpusti otroka, omahne za korak proti durim, kakor v sanjah jecaja: Kdo si? In sedaj ga Maks sugestivno prisili, da ponovi vse priprave za umor Martina Kantorja ter končno plane na namišljenega bratranca — Krnca — ter ga hoče zadaviti. V hipu, ko davljeni Krneč zakriči, ga Maks prebudi . . . Kantor pa se naglo otrese »sanj« ter se začne igrati s sinčkom Franceljem . . . Kako naj se ta prizor igra, — kje je igralec s toliko umetnostjo, da doseže pri občinstvu nameravani včinek ter da se ne oglasi z balkonov, galerij in pa tudi od drugod — krohot? — In pa ta kontrakst med sugeriranim davljenjem ter nedolžno, idilično igro z otrokom! Prenagel, prebrutalen je! — Nekdo je rekel, da bi »Kralja v Betajnovi« ne bilo, ako bi Cankar ne bil či-tal prej Ibsenovih »Strahov« in Nietzsche-jevih del. Gotovo se kaže prav v tej drami vpliv Ibsena in Nietzscheja marsikje, saj bi mogel človek zasledovati v vrsti Cankarjevih spisov celo njegovo lektiro. Kakor izpreminja svoje berilo, tako se iz-preminjajo tudi ideje v njegovih spisih in njih smer. Začel je ruskim realizmom, ljubil drastiko in brutalnost, opisoval blato in nag greh, a kmalu se je izpremenil, postal novoromantik in celo simbolističen dekadent. Brutalnost življenja projicira rad na romantične duše; sanjače, v strahove in v pomembnost sanj verujoča nežna bitja posaja v milieu pretirane surovosti. Pretirava pa na obe strani, na dobro in na slabo. Ti njegovi zločinci so velikani v svojih sredstvih in ciljih, — ti njegovi plemenitniki pa so rahli, mehki in nežni kot krilca metulja! Čudovito pa je, s ko liko umetnostjo zna Cankar vse velikanske neverjetnosti napolniti z življenjem, kako zna oviti vse te nenaravnosti s pristnim poetičnim občutjem ! Da, Cankar je mojstrski stilist, in njegov jezik je suge-stiven, briljanten. Samo radi teh dveh vrlin mu gre mesto med prvimi beletristij Filozofija te drame temelji na Nie-tzscheanizmu. Le kar je močno, zdravo in brezobzirno, ima pravico do obstanka; vse drugo se mora umakniti. Moč je nad pravico! Moč energije in volje na poštenjem! Tak nadčlovek junak v zločinstvu, gigant v neizbirčnosti sredstev ter v svoji brezobzirni energiji, je Kantor. Izreden, menda nemogoč značaj. Vsaj v kulturni Evropi bi mogel živeti tak č!ove*k k večjemu za omreženim ozidjem ječe. V drami pa je kralj v svoji srenji, prvak med so-vaščani in kandidat za poslaniški mandat. Ta Kantor, do skrajnosti nesimpatična oaeba, je junak drame! Nad glavo sanjača Maksa pa je razlil Cankar ves sij suverenega vagabundstva. Genialni vagabundi, ki ničesar ne delajo, nego le kritikujejo, zasledujejo svoje nasprotnike s svojim sovraštvom, so Cankarju najljubši. Ti revolucionarski lenuhi so mu vzorniki; deiavni, resni možje, skrbeči za svoj napredek in blagostan, pa ostudni filistri. Tako sta normalnim ljudem nesimpatični glavni osebi: Kantor in Maks. Nesimpatična postane s tem vsa drama. Nesimpatičen umotvor pa gledalcu ne do-naša vžitka, a tudi umetnik nima od takega dela nikake koristi. Kaj naj še rečem? Da je tista pozabljena puška prav neroden gledališki rekvizit, ki pa igra nezasluženo imenitno kdo dvignil na kakršnikoli, pa bodisi tudi najbolj zasoljen nuncij. Z druge strani je opravičeno vprašati, ali je pa tudi istina, kar Frank pravi, ali ni istina. Ako ni istina, lahko ga je pobiti s samo večino, ako je istina, s kakšno pretvezo se krati javnosti zvedeti zanjo? A z druge strani opravičeno je tudi vprašanje, zakaj dr. Frank sam ne da tiskati svojega posebnega nuncija? To je njegova dolžnost tudi vkljub zabranitvi odborovi, ker s to zabranitvijo hoče odbor nekaj potlačiti, česar bi on kot patriot ne bi smel pustiti potlačiti. Kdor je pripravljen se dati kamenjati za narodno stvar, kakor je on to enkrat o sebi napisal, ta bi tem preje moral obelodaniti svoj spis, zaradi česar bi mu niti las ne padel z glave. Toda ljudje, ki poznajo tako naše ljudi kakor tudi razmere, pravijo, da je s tem nuncijem dr. Franka posebna pripovedka, in da ta nuncij sploh ne bo videl luči sveta, a kaj je resničnega na stvari, bomo videli. Njegov nastop v prvem odboru je preveč dregnil v oči Madjarom, ki so baje vsi razlagali ta nastop z onim, kar smo navedli malo višje ter da mu ne pripisujejo posebne važnosti, češ, da za njim nihče ne stoji. Nastop Urbaničev je imel popraviti ta vtis, imel je dokazati, da v ljudstvu živi zahteva za popolno finančno samostalnost, a s tem obenem podpreti zahtevo vladnega nuncija. Dočim so se naši domači piškurji tako pričkali, poročale so madjarske novine očitno in glasno, da je zaman ves trud s hrvatske strani. Madjarska da ne more in neče niti za joto popustiti, za Hrvatsko da daje celo več nego je potreba in nego bi z ozirom na svoje potrebe dajati smela, a da bo ironija še večja, dokazovale so z emfazo, kako neutemeljeno je s hrvatske strani se pritoževati na Madjarsko, ko postopa Madjarska po postavah, ki so sklenjeni s sodelovanjem hrvatskih zastopnikov, in kar Madjarska dela, dela vse v sporazumljenju s hrvatsko vlado. Ako Vam ni prav, sami ste krivi — tako pravijo. In s popolno pravico! Mesto da opravljamo svoje posle doma, da se jačimo in organizujemo, da vsako podrobnost obračamo zase in v svojo korist, da začnemo ono svoje demoralizirano društvo poštenih ter podvojeno odstranjujemo in pobijamo ono pauperiziranje, oziramo se vedno po drugih in za druge. Tudi niso regnikolarne deputacije mesto, kjer se dela finančna samostalnost. Taka samostalnost se dela v narodu, a zunaj se ne dela z nikakimi nunciji, temuč z ustvarenjem pogojev za ekonomsko življenje. Komur krojijo drugi hlače, ta jih nosi tudi po tujem kroju. Kogar Pešta eksploatira, Rim zatele-buje in Dunaj za nos vodi, ta ni sam svoj in niti ne bo, dokler se vsega tega ne otrese. A to bi bilo silno, nedogledno delo, za koje je komaj volje in razuma v narodu, kjer nikakor nočejo zrak zdravejšega shvatanja o lastnem položaju. Kadar Khuen doseže vrhunec za vzdržavanje svojega nesrečnega madjarofilskega sistema, ker vlogo usode. Kaj bi se zgodilo, ako bi Brnot puške slučajno ne pozabil? In ti sodniki! Na Slovenskem takih sodnikov ni. Satira na sodnike s takimi sredstvi se ne more posrečiti, ker je preveč — drastična. Izvrstno je naslikano občutje strahu in napetega pričakovanja katastrofe v II. dejanju, kjer je cela niz krasnih prizorov. Tretje dejanje pa je iznova mučno, nenaravno in skranje nesim patično. Konec je nesrečen. Da bi vzlic vsem očitnim dokazom ne zaprli Kantorja, da bi vklenjali Franca, dasi vsa vas in vsa Kantorjeva družina ve, kdo je morilec, je v Evropi nemožno. Končni prizor je efekten, a zapušča vtisk gnusa, katerega poveča še Francka s tem, da nese — kakor kakemu beraču — svojemu nedolžnemu ženinu na ulico kozarec vina. O drugih malenkostih ne govorim. Dejstvo je, da je ideja drame nesimpa tična in surova, da sta glavni osebi odurni, in da zato vzlic vsem krasotam sloga, imenitni karakterizaciji in duhovitim mislim drama čitatelja in gledalca ne more zadovoljiti. Umotvora, ki pa odbija in vzbuja odvratna čustva, ne gre vpri-zarjati. Ali najnovejša Cankarjeva drama je vendarle prezanimivo berilo polno lepot in tudi resnic, zato to knjigo vsakomur toplo priporočamo. , . mu bodo to tudi dali Madjari v svojem interesu, se bomo mi veselili, kakor da j« narodna politika slavila uspeh. Mesto da pretrgamo i njimi nesrečni ta finančni odnošaj, izginjali bomo veselo i v nadalje v kačjem zagrljaju — brače. _ Verua. V IJulllJitvil, 30 junija. Koerber in Szell. Madjari ne morejo razumeti, odkod si je vzel Koerber toliko poguma, da se je uprl ogrski hegemoniji ter da noče sprejeti nagodbe pod pogoji, katere diktira ogrska vlada. Doslej so namreč vedno Madjari narekali, avstrijska vlada pa je podpisala. Madjari mislijo, da smejo že po ustavi zahtevati, da jim Avstrija v vsem odnehuje. Zato se razmere med Ogrsko in Avstrijo vedno bolj poostrujejo. Bržčas bosta žrtva nastale krize Koerber in Szoll. To se sedaj še ne zgodi, ali v avgustu ali v septembru se mora odločiti, ako ministrska predsednika izjavita, da se ne pogajata več. Takrat izroči Koerber svojo demisijo, a avstrijska javnost bo zahtevala, da stori isto tudi Szell, kajti triumfa Szčll s svojo trmoglavostjo ne sme doživeti na škodo Avstrije. Ako pa odstopi Koerber, tudi njegov naslednik ne bo smel odnehati Ogrski, sicer se ne bo mogel vzdržati. Vse parlamentarne stranke skoraj so edine v tem, da je Koerberjevo stališče pravično in neizpremenljivo. Padec Koerberja provzroči tudi padec Szolla. Iz vsenemške družbe. Vsenemci so se proglašali dolgo kot najčistejša, najvzornejša stranka, ki ima v svoji sredi le poštenjake in neomadeže vane značaje. Zadnji meseci pa so dokazali, da stranka, v kateri je bil Wolf vodja in kjer je Schonerer bog, tudi ni brez blata. Afera Schalk VVolfova je dvignila mnogo prahu ter razkrinkala vse nemške značaje. Sedaj pa imajo novo afero — Herzoga, ki je tudi državni poslanec in ki je bil dolgo vrsto let najintimnejši prijatelj Wolfa in Schčnererja. Tudi tega so razkrinkali kot moža najnižje kvalitete. Na raznih shodih, v mnogih listih in tudi v parlamentu se mu je očitalo, da je denunciant in lažnivec. Dunajska »Arbeiter Zeitung« ga je z neštetimi napadi prisilila, da jo je Herzog končno tožil, a uredništvo je pred sodiščem dokazalo, da je Herzog res opetovano lažnivo denunciral ter naznanil celo svojo bivšo nevesto, da je hotela šiloma odstraniti posledice njegove ljubezni. Herzoga k razpravi ni bilo, a prišle so priče, ki so s pismi in drugače neovržno dokazale, da je Herzog neznačajen ovaduh in lažnivec, ki bi moral že davno izginiti s političnega površja, ako bi ga ne bil branil Wolf v svojem listu. Ali sedaj izjavlja tudi »Ostdeutsche Rundschau«, da ga ne more braniti več. Tudi Herzog je padel, Vsenemci pa imajo zopet en škandal več. Trozveza obnovljena. Iz Berolina se poroča, da sa je trozveza neizpremenjeno obnovila ter da ao pogodbo v soboto podpisali državni kancelar grof Bili o w, avstro-ogrski poslanik grof Sz6gyeny-Marich in italijanski poslanik grof Lanza. »Preigrani klavir« se torej še ne postavi v kot, nego se postavi z novo častjo tja, kamor zahtevajo Nemci in Madjari, ki so obnovitve tro zveze seveda veseli. Dvajset let že obstoja ta iznajdba Bismarckova, ki ima namen jamčiti za evropski mir, v resnici pa nalaga naši državi ogromnih žrtev ter pospešuje nemštvo. Ves odpor Slovanov je bil brezuspešen, Biilow je znal pridobiti Prinettija in Goluohowskega. Najnovejše politične vesti. Go r n j e a v s t r i j s k i deželni zbor je sprejel proračun deželnega zaklada v znesku 3,012,100 K. — Tirolski deželni zbor je izvolil v deželni odbor 4 Nemce in 2 Italijana. Avtonomni odsek si je izvolil za predsednika dr. Kathreina. — Alkoholni davek hoče vpeljati italijanska zbornica. Vlada se je izrekla proti predlogu. — Državni dolg 106 milijonov si |e najela Bolgarska pri ruski in francoski državni banki. — Nove kitajske vstaje je provzročilo iztirjavanje vojne odškodnine. V Tien Kahao so vstaši razdjali angleško ameriško naselbino ter enega misijonarja umorili. — Rumunski kralj Karol pride v začetku avgusta obiskat cesarja Franca Josefa v Išl. — Pomiloščenje političnih ujetnikov s Filip in, tudi Aquinaldota, je sklenil senat v Washingtonu. — Švedsko ministrstvo je podalo odstavko. Kralj je poveril bivšega premir ministra Bo-stroma, da sestavi novo ministrstvo. — Vohunstva su m 1 j i v e g a č 1 o v e k a so prijeli v Mauxu na Francoskem. Baje je to pruski častnik Latter. — Bivši turški generalni konzul v Gene vi baron Richthofen je izgnan iz mesta. — Črnogorski knez Nikita pride v kratkem v Sofijo, da vrne obisk bolgarskega kneza še iz leta 1898. Iz Sofije potuje potem v Carigrad. — Razpuščen mestni zašto p. Mestni zastop v Stanislavi je razpuščen zaradi protesta zoper govor nemškega cesarja v Marienburgu. Dopisi Iz Idrije. Za letošnjo sokolsko slav nost v Idriji vlada v vseh krogih največje zanimanje. In veselo dejstvo je to, da v slovenskem narodu še ni izgubilo sokol-stvo one privlačne sile, ki jo ima- od prvega svojega začetka. Sosebno pa v zadnjih letih, odkar se je slovensko so-kolstvo prerodilo, vzbujajo sokolske slav-nosti največjo pozornost in one so naj bolj obiskane izmed vseh narodnih pri redb. Zanesljivo upamo, da se tudi letos zbere v Idriji vse slovensko sokolstvo, da tako z mogočnim nastopom pokaže slo venskemu narodu, da ono razume svojo vzvišeno sokolsko nalogo, da nevzdržno speje po trnjevem potu do težko doseženega cilja sokolske ideje. To pa dokaže le z lepo javno telovadbo in odbor idrijskega »Sokola« stori vse, da se izvrši ista dostojno slovenskemu sokolstvu in ne bo se plašil tudi največjih denarnih žrtev. Dolžnost naših sokolskih društev pa je, da pošljejo kolikor možno največ telovadcev na telovadišče in s tem pokažejo, da jim je na srcu nadaljni vspešni razvoj sokolstva med slovenskim narodom, kate remu je ideja sokolska neprigledne koristi in največjega pomena za njegov obstoj, ker le zdrav in krepek narod je sposoben braniti samega sebe. Pa tudi druge točke vsporeda nudile bodo zbranemu narodu največ užitka. Sosebno velika narodna veselica na »Zemlji« bo poleg javne telovadbe najlepša točka vsporeda. Pevske točke na tej veselici izvaja pevski zbor slavne »čitalnice« in slavnega delavskega bralnega društva, godbene pa tukajšnja izvrstna c. kr. rudniška godba. Mladina pa bo v plesu našla gotovo svojo največjo zabavo. V predvečer slavnosti oskrbi slavnostno predstavo v c. kr. rudniškem gledališču tukajšnjo slavno dramatično društvo. Vsa idrijska narodna društva so se združila in zastavijo vse moči, da se ta slavnost izvrši kar najlepše in ostane vsakemu udeležniku v naj prijetnejšem spominu. Za to redko slavnost naročili so se lepi slavnostni znaki in spominske kolajne. Natančneje vspored in vabila razpošljejo se ta (prihodnji) teden. Vabimo vse brate »Sokole« in prijatelje sokolske ideje širom slovenske domovine kar naj-prisrčneje k našemu prazniku! Na veselo svidenje v Idriji dne 20. julija! Na zdar! Slovenskim abiturijentom. Približal se je čas, ko se ima odločiti marsikateri abiturijent za oni važen korak v življenje, ki mu biti ima prvi in me rodajen na poti do njegovega poklica. Med mnogimi pomisleki, ki motijo sosebno slovenskega dijaka ob določevanju njegovega bodočega stanu, stojita si v posebno ostrem nasprotju — na eni strani ponos ter iskrena ljubezen do svojega naroda, kojemu pomagati in žrtvovati vse, je bistven sklep čistega slovenskega značaja, — a na drugi strani zlasti osebno gmotno slabo stanje. Olajšati slovenskemu dijaštvu to težfco odločitev ter pomagati mu na poti do nje govih narodnih in socialnih ciljev, je bila že dolgo resna skrb naše domovine, ki je čutila živo potrebo po narodnem razum ništvu ter krepkem vodstvu. Dolgo vrsto let obstojajo v drugih vseučiliščnih mestih dijaška društva z lepim namenom, pomagati potrebnemu slovenskemu dijaku ter mu svetovati črez vsakdanja življenjska vprašanja, biti mu veren prijatelj in svetovalec v stremljenju za stavljenimi si smotri. — Potrebo po takem društvu ču teč, ustanovili smo tudi v Pragi društvo z enakim namenom, reševati označeno nalogo napram vsem Slovencem, ki prihajajo učit in pripravljat se za svoj bodoči poklic med vzgledne nam brate čehe. Ob pomoči raznih podpornih društev, so- sebno »Podpornega društva za slovenske visokošolce v Pragi« ter mnogih drugih naklonjenih nam čeških društev, kakor tudi ob splošni nam naklonjenosti češkega razumništva, dana je vsakemu slovenskemu dijaku, tudi najrevnejšemu, ugodna prilika, izobraziti se brez velikih življenskih skrbij po vzorih širšega slovanskega duha. — česar se učimo drugod v sovraštvu od strani neprijaznih nam tujcev, imamo tu v svežem, čistem slovanskem duhu tako lepo izraženo, da nas s silo uči in bodri vsak čut ukaželjne narave. Praga je pač tip prodirajoče slovanske kulture, koja je podčrtala v njej vsako zgodovinsko črtico s krvjo in napredkom; omenjamo naj le vzgledno narodno gospodarsko stanje, trgovino in cvetočo obrt, — a na drugi strani umetnost, glasbo, slikarstvo itd. Vsled tega vabimo najtopleje svoje bodoče tovariše v Prago ter prosimo, da se obračajo glede informacij do podpisanega odbora društva »Ilirija«, koji si je postavil nalogo, stati tudi v počitnicah tovarišem abiturijentom v vsem z odkritosrčnimi nasveti na strani ter preskrbeti ob morebitnem prihodu vse potrebno po želji posameznikov. Za čas počitnic (od 1. julija do 1. okt.) prosimo, da bi naslovljali pisma na sledeče Člane: Evgen Sajovic, pravnik, Kranj — Kranjsko. Julij an Pavliček, pravnik, Bovec — Primorsko. Miloš M eža, pravnik, Velenje — Spodnje Štajersko. Razen navedenih dajejo radevolje tudi ostali člani društva »Ilirija« zaželjena pojasnila. Z bratskim pozdravom! Za odbor: Jul. Pavliček m. p. Evg. Sajovic m. p. t. C. tajnik. t. C predsednik. Izpred sodišča. Gospod deželnosodni nadsvetnik Fon je predsedoval v petek tudi sledečim bolj zanimivim obravnavam deželne sodnije: 1. „Šnajdfedre". 19. majnika so se fantje v Ribnem (Gorenjsko) napili. Kakor je to že navada, so se pričeli prič-kati, v šali ruvati in psovati in končno v resnosti klofutati. Zidar Jakob Kumer-d a j iz Ribnega, dolg in močan Gorenjec, je skočil med fantine in vzel posestniko-vemu sinu Janezu K r s n i k u »šnajdfedre« h klobuka. Znano je, da ni hujega za gorskega fantina, kakor če mu vzame kdo peresa, katera imajo izkazati njegovo fantovsko korajžo. Naravno torej, da je bil i Krsnik hudo razburjen. Ker pa je Ku-merdaj veliko večji in močnejši, je skočil Krsnik z nožem nanj, ga sunil silovito v levo pleče in ga nevarno poškodoval. Potem je nastal kmalu mir . . . Pri včerajšnji obravnavi je bil Kranik hudodelstva težke telesne poškodbe spoznan krivim in obsojen na tri mesece težke ječe. Plačal bode tudi troske in odškodnino. 2. „Dolgoprstič". Na obtožni klopi sedi baitarja sin Tonček Skok p.d. »Martinove« iz okolice Mengša; fant je sedaj »kalanir« in že predkaznovan. V noči na 29. septembra so hlapci nekega lesnega trgovca pripeljali »švelerje« v Dom žale. Toženec, ki se je mudil takrat ravno v Domžalah, se jim je približal ter se izkazal prav posebno prijaznega. Pokazal jim je hlev in pomagal pod streho spraviti. Potem so se zopet v gostilni pri Matičiču videli. Pri jedni mizi so sedeli domači fantini, pri drugi pa hlapci. Ti so dali za nekaj pijače. Ko so fantini odšli, se je vsedel toženec k mizi hlapcev. Videl je pri tej priliki, ko je dal jeden hlapcev svojemu tovarišu petak. Prvi hlapec je šel kmalu nato spat. V hlevu ležeč je slišal toženca, ki je za njim prišel in se poleg njega ulegel. Zadnji hlapec je pa v krčmi na mizi zadremal. Gostilničar je še videl, da ga — toženec prav iskreno objema, da pa stika pri tem v njegovi obleki. In res — drugi dan so videli hlapci, da jim manjkajo denarnice z denarjem. Hlapcu čednjaku je bila ukradena denarnica s 6 K, Vončini listnica z 80 K in Pavšiču mošnjica s 7 K in nekaj vinarjev. Sum je padel precej na prijaznega toženca. Ta je kupil pri nekem »štantu« na semenju nov mošnjiček, vrgel starega proč in zapravljal tako lahko »zaslužene« kronce. Ko so ga prijeli, je imel le kakih 30 K. Toženec je vse tajil. Pomagalo pa mu ni nič, bil je obsojen na 10 mesecev težke ječe s postom in trdim ležiščem na mesec ter na plačilo troškov in odškodnine. Dne v ue vesti V Ljubljani, 30. junija. — Osebne vesti. Železniški višji oficial gosp. Josip Mazi v Ljubljani )e imenovan inšpektorjem. — Cand. meču. Pavel Kobler je napravil na dunajski tehniki inženerski izpit. — Občinski svet ljubljanski ima jutri ob 6. uri popoludne sejo. Na dnevnem redu so poročila o razpisu službe pisarniškega praktikanta; službe elektrar- niškega knjigovodskega asistenta eventu-valno knjigovodskega praktikanta in o podelitvi službe magistratnega konceptnega pristava; o prošnji mestne hranilnice glede določevanja obrestne mere pri eskompto-vanji menic in pri zastavi vrednostnih papirjev; o izbrisu služnosti na Trnovskih partih ilovico kopati; o poročilu mestnega pravnega zastopnika glede služnostnega bremena na hiši, ki jo je mestna občina kupila od Ivana Jermana; o dveh ponudbah za nakup neke parcele na Golovcu; o ponudbi Josipa Javornika za odkup njegovega zemljišča ob Domobranski cesti; o prošnji »c. kr. zemljepisne družbea na Dunaju, da bi mestna občina postala nje član; glede odstopa sveta, oziroma naprave hodnika pred ograjo evangeljske cerkve na Marije Terezije cesti; o računskem sklepu in o bilanciji amortizačnega zaklada mestnega loterijskega posojila za leto 1901 potem o glavni bilanciji mestnega loterijskega posojila in o računu o anuitetah ter dobičku in izgubi tega posojila za 1. 1901; o prizivu Emilije Poppove glede odstranitve nove ograje ob Dolenjski cesti; o zavezi mestne občine nasproti c. kr. vojnemu erarju glede načina zazidavanja v okolici bodočega vojaškega preskrbovališča na severni strani južne železnice; o parcelaciji posestva kongregacije sv. Vincenca Pavlanskega; glede pokritja stebričev na stolpu na gradu; o pogodbi o prejemanju električnega toka; o prošnji v zadevi oddaje električnega toka v motorične namene in o raznih dopisih v zadevi potresnega posojila. — Uradnistvo in dr. Šuster-aič. Z ozirom na sobotni nai članek pod tem zaglavjem se nam piše iz uradniških krogov: Vsi uradniki smo radovedni, kaj povedo tisti poslanci-uradniki, katere ste v sobotni številki imenoma navedli in katerih se Šusteršičeve psovke ravno tako tičejo, kakor vsakega drugega uradnika. Tudi smo jako radovedni, kaj poreče najnovejši sotrudnik » Slovenca « , gospod dvorni svetnik Šuklje, k tem insul-tam. Jedno pa vemo, da je Šusteršičev tast, gospod dvorni svetnik Šuman skrajno ogorčen in baje neče več poznati svojega zeta. Žlindro mu je še odpustil, a teh nečuvenih žaljenj, s katerimi je Šusteršič obsul ves uradniški stan, mu ne more odpustiti. Ko bi to storil, bi pač zaslužil preziranje vseh uradnikov. — „Gospodarska zveza" je imela v četrtek, 26. t. m. svoj klaverni občni zbor, čegar pofarbano poročilo prinaša sobotni »Slovenec« z očitnim namenom, farbati katoliške voliče. Občni zbor je moral biti kaj slabo obiskan, ker si »Slovenec« niti ne upa povedati števila udeležencev. Predsedoval je podpredsednik, »svetnik« Šiška, ker je bil načelnik dr. Žlindra zadržan, bržkone je bil še od ponedeljka hripav. V nagovoru je rekel g. svetnik (seveda je pri tem po svoji navadi v tla gledal), »da ima »G. Z.« iz ključno le gospodarski namen, da mora povdarjati, da cela organizacija ni politična, ampak gospodarska.« — Kmalu potem pa »Slovenec« v svojem poročilu o tem zboru sledeče piše: »Pri razgovoru so se pretresavale tudi razne ljubljanske tvrdke ter se je razmišljalo, katera bi zaslužila zaupanje zadrug, in katera ne-Odločno seje izrekla misel,da se pri liberalcih kupovati ne s m e.« Predsednik zbora tedaj »odločno« zatrjuje da ima »G. Z.« le gospodarski namen, da cela organizacija ni politična, a občni zbor pod istim predsednikom »odločno« izreče liberalne trgovce bojkotirati! Predsednik je potem prečital neko priznalno pismo o lepem redu kranjske klerikalne organizacije od »starega zadružnika« Štefana Richterja, o katerem le vemo, da je moral zapustiti nemško zvezo zadrug na Češkem, ker nekaj ni šlo z žlindro skupaj. Gliha pač vkup štriha! V tem pismu je polno neresnic, katere sicer ne očitamo Rich-terju, temuč napačnim informacijam, katere mu je dala »G. Z.« Richter pač ni mislil, da pride za njegovo hvalo »o kar naravnost vzornem knjigovodstvu in računstvu« polom vzornih in pobožnih zadrug v Poljanah, Dobrunjah, Kropi, Škofji Loki itd. — Ravnatelj Jeglič je poročal da ima »G. Z.« že (! ) 1514 članov, kajti nihče ni izstopil. Jeglič pa ni poročal, da je med člani 90% najbolj zabitih kmetov, izmed katerih za 1. 1901. morda niti po- lovica ni plačala letnega prispevka, ker ti reveži ne vedo, da morajo delež eno leto naprej odpovedati in mislijo, da so s tem že izstopili, če letnine ne plačajo. Z veseljem je občni zbor vzel na znanje, da je »G. Z.« imela tudi 1. 1901 9 4 61 kron 27 h izgube (leta 1900 menda 10000 kron), kajti ta izguba j e v r e s n i c i dobronaložen kapital, kateri se bo še vrlo obrestoval v bo-dočnostiiz del, ki se so zanj naredila. Drugod bi odbor take zadruge, ki ima leto za letom izgubo, lin-čali, naši klerikalci imajo pa svoje voliče tako na špagi, da se ž njimi kar naravnost norčujejo in jih farbajo »daje izguba dobro naložen kapital«. To je tisto »dobro« ljudstvo, ki stoji za razgrajačem Šusteršičem! — Na tem občnem zboru je dr. Lampek tudi opozarjal, da se bodo v bodočnosti morale zadruge s kol-portažo, seveda klerikalnih, ljudstvo po-neumnejočih časopisov pečati. Ubogi Lampek, beri vendar zadružni zakon in videl bodeš, da je to pač tvoja brumna želja, a po zakonu ni dovoljena. Vsa »G. Z.« deluje na popolnoma nezakoniti podlagi, ona kupuje od nečlanov, prodaja nečlanom in ni nič drugega kot navadna katoliška kramarija na delnice, ki po zakonu ne bi smela obstajati in ima edino le politični namen pošteno trgovstvo, ki je v rokah mož, ki ne tulijo v Šuaterši-čevo trobento, uničiti. Naša trgovska zbornica ni v položaju bogvedi kako posegati v svetovne razmere, a nje sveta dolžnost bodi skrbeti za ugodni položaj domače trgovine in ravno glede »G. Z.< se ji nudi prilika nekaj koristnega ukreniti, če natančno preišče vso katoliško sleparsko organizacijo in če le samo tisto zahteva, kar trgovstvu po zakonu gre. Prid rži mo si o tem, ko pride čas, še več pisati. — Volitve delegatov delojemalcev III volilni okraj v okrajno bolniško blagajno so vsled priziva kršan-skih socijalistov zopet od strani mestnega magistrata razveljavljene. Vzrok je bil ta, ker ni bil volilni imenik pravilno sestavljen, ker so se izpustili opravičeni volilci in ker so se vpisali taki, ki niso bili opravičeni. Ko bi zmagala klerikalna stranka, bi pač Kregar & Co. ne prišli na to, da je imenik namenoma nepravilno sestavljen, saj so ga sestavljali! Pritožili so se proti lastnim nepravilnostim, katere so napravili s skritim namenom, da se v slučaju svojega poraza nanje sklicujejo. To so tudi res storili. — Goriški deželni zbor je v zadnji seji vzlic vsem spletkam klerikalcev odobril izvolitev dr. Treota deželnim poslancem. Slovenski klerikalci so se silno trudili, da bi se volitev drugič razveljavila, a to pot niso hoteli Italijani sesti na njihove limanice. — Iz odbora Dramatičnega društva" se nam piše: »Dramatično društvo« namerja v prihodnji gledališki sezoni poleg drugih opernih novosti vpri-zoriti »P s o h 1 a v c e«, znamenito opero češkega skladatelja K. Kovafovica. Ker je odboru do tega, da dobi kolikor možno dovršen prevod libretta, se je obrnil do g. prof. A. Funtka s prošnjo, naj se loti tega dela. Gospod profesor F u n t e k je ustregel odborovi prošnji ter obenem zopet prevzel prevajanje opernega in dramskega repertoarja. Odbor daje to tem veseleje za znanje, ker je popolnoma prepričan, da g. prof. Funtek ni imel nikdar namena škodovati slovenskemu gledališču. Odbor je sprejel poleg »Pso-hlavcev« še sledeče operne novitete: Čaj-kovskega »Pikova dam a«, Mozartov »D on J u a n«, ThomasoVa »M i g n o n«, Offenbachove »H offmannove p r i -povesti« in Albinija »M a r i č o n«. Poleg teh novitet se uprizore" še druge, za katere se vrše še pogajanja in nekatere opere starejšega repertoirja. Odbor je anževal najivko in mladostno ljubimko g. J o s i p i n o Kreisovo, igralko Pi-štčkovega gledališča v Pragi. — Operni zbor. Ker se mora osobje opernega zbora za bodočo gledališko sesono deloma izpremeniti in popol niti, oglasijo naj se jutri, 1. julija, ob 8. zvečer vsi oni, ki žele" vstopiti v operni zbor, v dvorani pevskega društva »Slavec«. — Vrtna veselica na Kosler-jevem vrtu. Šišenska čitalnica je priredila včeraj dobrodelno narodno veselico ki se je obnesla v vsakem oziru izvrstno. Vzpored so isvajala pevska druitva »Slavce«, »Ljubljana«, »Lipa« in Žirovnikov meiani zbor. Igrala je vojaška godba ter kakor društva žela mnogo priznanja. Prireditev je bila srečna in zabavna. Vdele-ženoev je bilo okoli 1500 ter je pri manj-kovalo prostora. Polet balona se je izjalovil, a zato je bil umetalen ogenj lep. Waldsteinova dekorativna slika nad vhodom je splošno ugajala. — Kolesarji na jesenskih vojaških vajah. Kdor izmed rezervistov domačega pešpolka se želi udeležiti letošnjih vojaških vaj kot kolesar, javi naj se nemudoma pismeno pri svojej pristojni politični oblasti (okrajnem glavar stvu) ali pa naravnost pri kadru pešpolka št. 17 v Ljubljani. — Dotičnik mora imeti svoje, popolnoma dobro kolo, ter dobi koncem vaj odškodnino 10 K. V slučaji poškodovanja kolesa med rabo v službi izplača se posebna odškodnina, ki jo določi za to sestavljena komisija. — Iz Vevč se nam poroča, da je vodstvo »Levkama« pred nekimi tedni odredilo, da se imajo delavci vevške papirnice, kateri vsled starosti za delo niso več rabni, odpustiti in da se jim podeli pokojnina v znesku 30 vinarjev na dan. — Konkurs je napovedal znani restavrater na Bledu in v Opatiji g. T i r-m a n n. čujemo, da so posebno prizadete ljubljanske firme. — Strajk v Škofji Loki. 200 delavcev pri kamnolomu, kjer se pripravlja kamen za bohinjsko železnico, je začelo štrajkati. — Umrl je v Tinjah na Koroškem v starosti 94 let rodoljubni slovenski duhovnik prost g. Lovro Serajnik. Bodi mu zemljica lahka! — Deželni proračun Koroške za tekoče leto izkazuje potrebščine 3,618.177 K pokritja 635028 K, potemtakem primanjkljaja 2,980 507 K. Potrebščine so narasle od lani za 147 040 K. — Pogreša se od 28. t. m. 451etni posestnik Matija Presetnik iz Stožic. V soboto je še kosil na ljubljanskem barju ter se zvečer prepeljal črez Ljubljanico v črno vas, od tedaj pa je iz ginil brez s!edu. — Štrajk. Pasarski pomočniki so danes začeli štrajkati. Štrajkujoči zahtevajo skrajšanje delavnega časa za jedno uro pri sedanji plači. — Pobegnil je v soboto popoludne od dela v Sodnijskih ulicah prisiljenec Fr. Leiner. Skril se je pod stopnjišče v Kri-sperjevi hiši, kjer ga je ujel policaj in ga odpeljal v prisilno delavnico. — Strugar Mihael Mirtič, o katerem smo poročali, da se pogreša, se je vrnil nazaj v Ljubljano. — Ženo napadel in pretepel je v neki gostilni na Zaloški cesti trgovec I. S iz B. Žena je bila brez njegovega dovoljenja s svojimi stariši v gostilni. Mož je prišel za njo v gostilno in jo udaril s palico tako po glavi, da jej je kožo prebil in palico zlomil. Lotil se je tudi tasta. — Seno s travnika ukradel je nekdo na Burgerjevih partih v Mestnem logu. Danes so prišli Burgerjevi kosci kosit, pa so našli travnik pokošen. Tat je bil že pokosil, posušil in odpeljal seno. — Harmoniko ukradel je danes ponoči neznan tat Martinu Isteniču iz Gun-celj št. 21, ko je zaspal pod nekim kozolcem na Ljubljanskem polju. — Z rešilnim vozom so prepeljali v deželno bolnico z južnega kolodvora tesarja Ivana Pogačnika iz Zalošce. Pri tesanju se je vsekal v levo nogo in se hudo ranil. — S kolesa padel je včeraj do-poludne na Marijinem trgu neki kolesar. — Pogreša se črevljar Alojzij Eržen, 45 let star, oženjen, od meseca novembra 1901. Bil je v zadnjem času poto-valec pri tvrdki Detterjevi. — Pod konja je padel na Blei-weisovi cesti kolesar Franc Rakovec, pekovski pomočnik na Sv. Petra cesti št. 48. Trčil je z nekim fijakarskim vozom skupaj. — Most je gorel. Železniški čuvaj Ivan Platnar je včeraj popoludne na ob hodu po progi opazil, da gorijo deske na mostu, ki pelje čez Gruberjev kanal ob Dolenjski cesti, čuvaj je ogenj takoj po gasil. Nastal je ogenj najbrž vsled tega, ker je padel žareč pepel iz stroja na most. — Utonil je v Auerjevem ribniku pri Rakovniku Sterletov hlapec Franc Lu kano, 27 let star is Zaloga v kamniškem okraju, stanujoč na Poljanski cesti št. 26. Sel se je v ribnik kopat in prišel na globoko mesto, kjer si ni mogel pomagati, ker ni znal plavati. Delavci so včeraj zvečer in danes zjutraj iskali truplo v vodi, pa je niso dobili. Danes popoludne so mestni delavci pripeljali čoln na ribnik in vnovič začeli iskati utopljenca. Ribnik je zelo globok in ima na dnu polno blata. — Na cesti zaspal je delavec Peter Hribar iz Glino št. 12. Dva metlarja sta ga dobila ležati na Tržaški cesti. Nekaj časa sta ga dramila, potem pa sta ga pretepla, da je bil ves krvav. — S kamnom po glavi je nabila danes zjutraj neka žena v Prečnih ulicah ljubico svojega moža. Pričakala jo je na ulici in jo s kamnom, katerega je imela v ruti zavitega, udarila večkrat po glavi. — Vojaka se je lotil delavec Anton Marolt v neki gostilni v Cerkvenih ulicah. Dvakrat je udaril vojaka s pestjo po hrbtu. Morali so poklicati policaja, da je naredil mir in Marolta odstranil. — Šunko ukradel je v soboto zvečer neznan tat gostilničarki Jožefi De-bevčevi na Poljanski cesti št. 21. — Nepreviden kolesar. Črev-ljarski pomočnik Franc Traven, Sv. Petra cesta št. 9, je v soboto zvečer v Sv. Flo-rijana ulicah s kolesom podrl na tla 91et-nega Ivana Pistotnika. Deček ni bil poškodovan. — Nepreviden voznik. Hlapec Josip Holer iz Spodnje Šiške je vozil ob času škropljenja tako nerodno, da je na križpotu Knaflovih ulic in omenjene ceste zadel ob hidrant in ga polomil. — Pazite na otroke. V soboto okoli 8. ure zvečer igrali so se trije otroci ob bregu Ljubljanice na Trnovskem pristanu. Otroci — stari 3 do 4 leta — šli so k vodi in jeden deček se je splazil v čoln. Neka deklica je hotela iti za njim in se je prijela za rob čolna, kateri pa se je začel odmikati od brega tako, da je deklica prišla z nogama v vodo. To je videl tam v bližini službujoči policijski stražnik in je tekel otrokom na pomoč. Spravil je otroke domov. — Izgubljene reči. Na poti od Jurčičevega trga po Židovskih ulicah, čez Dvorni in Kongresni trg, po VVolfovih ulicah, čez Marijin trg, po Sv. Petra cesti in po Kolodvorskih ulicah do južnega kolodvora je bila izgubljena zlata ženska ura z zlato kratko verižico. — Neznano kje v mestu je bil izgubljen zlat uhan. — Ljubljanska društvena godba priredi jutri, ob 8. zvečer koncert v Švicariji. Za nečlane 30 h vstopnine, člani in otroci prosti. — Popravek. V sobotnem članku o »Hrvatski nagodbi« je v drugi koloni v drugi alineji neljuba pomota. Tiskano je, da mostovi propadajo, kar naj se popravi, da mesta propadajo. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 30. junija. „Neue Freie P res se" prijavlja danes obširen članek o obstrukciji v kranjskem deželnem zboru. List konstatuje, da obstrukcija ni nastala iz narodnih nasprotstev, nego da je le posledica osebnega štreberstva klerikalnih kri-čačev, v prvi vrsti dr Šusteršiča. Sploh je treba konstatirati, da vse avstrijsko časopisje, nemško kakor slo-vanskOj liberalno in klerikalno obsoja Šusteršičev nastop. Posebno ostro je to storil tudi „Czastf, glasilo poljskega kluba. Dunaj 30. junija. Ogrski ministrski predsednik Szell je prišel danes sem, bil v avdijenci pri cesarju in odpotuje že popoldne v Pešto. S Kor-berjem najbrž ne pride v dotiko, kar je gotovo značilno za stanje nagodbe-nih pogajanj. Korber je bil včeraj v zadevi nagodbe v jako dolgi avdijenci pri cesarju. Dunaj 30 junija. Tržaški namestnik grof Goess poj de koncem meseca avgusta za osem tednov na dopust, po preteku tega dopusta pa odstopi definitivno. Dunaj 30 junija. Poljsko zasebno učiteljišče vTeš in u je zagotovijo no in se otvori 15. septembra. Dunaj 30. junija. Cesar je pomi lostil grofa Potockega, pl. Szemere in pl. Pechvja, ki so bili zaradi hazardi-ranja v jockey-klubu iztirani iz Cislit-vanske. London 30. junija. Kralju se je glasom uradnih poročil zdravje že toliko obrnilo na bolje, da se izdajajo buletini samo dvakrat na dan. Lord Salisburv je izdal poziv, naj se v izraz veselja nad rešitvijo kralja po vsi Angleški napravijo kresovi. Borzna poročila. Dunajska borza dnć 30. junija 1902. Skupni državni dolg v notah .... 10165 Skupni državni dolg v srebru .... 101'60 Avstrijska zlata renta....... 120 65 Avstrijska kronska renta 4% .... ^9 75 Ogrska zlata renta 4°/0....... 120*70 Ogrska kronska renta 4°/0 ..... 97 90 Av8tro-ogrske bančne delnice .... 1684 - Ki3ditne delnice......... 676 25 London vista.......... 240 17", NemSki državni bankovci za 100 mark 117 321/. 20 mark............2346 20 frankov...........1908 ItalijansKi bankovci........94*— C. kr. cekini......... . 1124 Žitne cene v Budimpešti dne" 30. junija 1902 Termin. Pšenica za oktober . . . . za 50 kg K 7'58 Rž „ oktober ...... 60 „ „ 6 36 Koruza „ julij.....„ 60 „ „ 602 „ „ avgust .... „ 50 „ „ 513 „ maj 1903 ... „ 60 „ „ 617 Oves „ oktober .... „ 60 „ „678 Efekti v. 30 vinarjev ceneje. Darila za „Narodni Dom". CM. izkaz „Krajcarske družbe". Prenos . . . 77-325 K 65 v. Doneski za mesec april ; plačali so čč. p. n. dame in gospodje : Dr. Ivan Tavčar,...... 10 „ — „ Dr. A. FerjanCič, Fr. Kollmann, M. Pleteršnik in D. pl. Trn- koczy, a 6 K, sknpaj ... 24 „ — „ I. Vončina in Fr. Žužek, a 5 K, skupaj ... ..... 10 , — „ Dr. vitez K. Bleiweis, Fr. Goričnik, dr. M. Hudnik, Fr. Mally, dr. Fr. Munda. V. Rohrmann in S Rutar, a 4 K, skupaj . . 28 „ — „ A. Bayr, J. S. Benedikt, vitez J. Bleiweis, A. Decman, O. pl. De-tela, P. Drahsler, J. Duffe, I. Gričar, dr. I. Jenko, dr. J. Kušar, E. Lah, M. Levstek, J. Lozar, J. Martinak, G. Pire, L. Pire, dr. M. Pire, dr. L. Požar, J. Rode, A. Skabrne, dr. St. Sterger dr. Fr. Tekav-čič, dr. Fr. Zupane, M. Zupane in K. Žagar, a 2 K, skupaj......... 50„ — „ Fr. B*rle, I. Hrast, I. Kavčnik, J. Maček, Fr. Pretnar, L. Schwentner, Fr. Stare, I. Šu-bic, A. Tavčar, A. Trstenjak, in I. V., a 1 K, skupaj . . 11» — > Darilo g. Ferija Souvana mesto venca na grob g. A. Berganta 10 „ — „ Doneski za mesec maj; plačali so čč. p. n. dame in gospodje: dr. Ivan Tavčar...... 10 „ — , Dr. A. Ferjančič, Fr. Kollmann, M. Pleteršnik in O. pl. Trnkoczv, a 6 K, skupaj...... 24 „ — „ J. Vončina in Fr. Žužek, a 5 K, skupaj......... 10 „ — „ Dr. vitez K. Bleiweis, Fr. Goričnik, dr. M. Hudnik, Fr. Mally, dr. Fr. Munda, V. Rohrmann, in S. Ratar a 4 K, skupaj........ 28 , — „ J. S. Benedikt, vitez J. Blei- weis, A. Dečman, O. pl. Detela, P. Drahsler, J. Duffe, I. Gričar, dr. I. Jenko. dr. J. Kušar, E. Lah, M. Levstek, J. Lozar, J. Martinak, G. Pire, L. Pire, dr. M. Pire, dr L. Požar, A. Skabrue, dr. St. Sterger, dr. Fr. Tekavčič, dr. Fr. Zupane, M. Zupane in K. Žagar, a 2 K, skupaj 46 „ — „ Fr. Barle, I. Hrast, I. Kavčnik. J. Maček, Fr. Pretnar, L. Schweutner, Fr. Stare, I. Subic, A. Tavčar, A. Trstenjak in I. V., a 1 K, skupaj .... 11» — » Doneski za mesec j unij; plačali so čč. p. n. dame in gospodje: Dr. Ivan Tavčar,...... 10 „ — , Dr. A. Ferjanćič, Fr. Kollmann, M. Pleteršnik in U. pl. Trnk6czy, a 6 K, skupaj..... 24 , — „ I. Vončina in Fr. Žužek, a 5 K, skupaj......... 10 „ — ,, Dr. vitez K. Bleiweis, Fr. Goričnik, dr M. Hudnik, Fr. Mally, dr. Fr. Munda, V. Rohrmann in S. Ratar, a 4 K, skupaj ... 28 , — „ J. S. Benedikt, vit. J. Bleiweis, A. Dečman, O. pl. Detela, P. Drahsler, J. Dnffe, I. Gričar, dr. I. Jenko, dr. J. Kušar, E. Lah, M. Levstek, J. Lozar, J. Martinak, I. Mejač, G. Pire, L. Pire, dr. M. Pire, dr. L. Požar, A. Skaberne, dr. St Sterger, dr. Fr. Tekavčič, dr. Fr. Zupane, M Zupane in K. Žagar, a 2 K, skupaj......... 46 „ — Fr. Barle. I. Hrast, I. Kavčnik, J. Maček, F. Pretnar, L.Schwen- tner, Fr. Stare, I. Šubic, A. Tavčar, A. Trstenjak, in I. V. a 1 K, skupaj...... 11 i — „ Skupaj . . 77.726 K 55 v. Opomba: Vsem čč. gg. darovalkam in darovalcem, ki ž njim v težavnem položaju rodoljubno vztrajajo ter ma pri nabiranju novih naročnikov ljubeznivo pomagajo, izreka najtoplejšo zahvalo odbor „Krajcarske družbe". V Ljubljani, dne 23. junija 1902. Mateorologično poročilo. V ti ima nad boiJub MM-t m. BrađoJ* mirni Uak 7M-0 mm. Junij 1 Cas opa-oovsnja Stanje barometra v mm. t Ig Vetrovi Nebo |1 I? 28. 9. zvečer 7413 184 sr. zahod jasno 1 29. 7. zjutraj 2. po pol. 7410 ■38 2 143 281 hI. svzhod sr. jzahod jasno jasno o o s 9. svečsr 7*8 2 191 sr. jzahod jasno 1 30. ■ 7. zjutraj 2. popol. 7379 736 6 175 284 si. svzhod sr. jzahod jasno jasno o č> Srednja temperatura sobote in nedelje 183* in 20 6°, normale: 190» in 19 0». Albini* baronica Uolkeii-■perg roj. liura« naznanja v lastnem in v imenu svojih sinov Arlurs in AigiiMlaltaruiiMi 11 olkenmper« kakor tudi v imenu svojega vnuka Aw-ffUBtlni* Beriboltla bolestno vest, da je njen preljubljeni soprog, odnosno oče in stari oče, veleblagorodni gospod Avpst baron VVolkensperg c. kr. žandarmerijskl nadporoenik v p. In lastnik fidejkomisnega posestva Puštal dne 29. junija t. 1. ob 4. uri zjutraj po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 81. latu svoje starosti mirno umrl. Telesni ostanki dragega pokojnika bodo v torek, dne 1. julija, ob 6. uri po-poludue v graščinski kapeli v PuStalu blagoslovljeni in potem na novem pokopališču v Škofji Loki k večnemu počitku položeni. Sv. zadušne maše se bodo darovale v raznih cerkvah. (1510) Puštal, dne 29. junija 1902. Zadnji teden! Lattermannov drevored. 0 gledališču živih fotografi} je že od petih naprej vsako uro nova predstava znamenitega „elektro-bioskopa" izboljšanega kinematografa. 0d 30. junija popolnoma nov program. (1511—1) Z velespoštovanjem K. F. Llfka. xxx uhe najnevarnejše prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. (416-110) Najboljše sredstvo je amerikanski Tanglefoot ki bo dobi v vsaki boljši prodajalnici po 6 kr. pola. Prva moravska tovarna za vodovode in sesalke Ant. Kunz-a c. kr. dvornega zalagatetja v Mor. Granica h (Miilir.WoisskircliciiNi na Moravskim. Največji in najstarejši slovanski zavod v državi za dobivanje vode. Samodelni vodovodi ki iz globoko ležečih in oddaljenih izvirov popolnoma samodelno, nepretrgoma vodo dobivajo na poljubne iave v mesta, vasi, graščine, gospodarska posestva itd. Edino pravilna konstrukcija tehniške dovršenosti. (1459—1) Več sto zahvalnih izpričeval se dopošlje na zahtevanje. ja jfc -A- "vv- •7V- Prospekti gratis in franko. Mesečna soba lepo meblirana, v I. nadstropju, na ulico, odda se s 15 julijem. Izve se v Židovskih ulicah št. I, I. nadstropje. (1467—3) Firm. 197. Firm. p t. H. 70/1. Vpis firme posameznega trgovca. Vpisala se je v register za firme posameznih trgovcev. Iijnbljana, Florjanske ulice št. 37. Jon. Jebseln, trgovina z mešanim blagom in žganjem. Imetnik: Josip Jebačin. (1487) C. kr. deželno sedlsee. Ljubljana, dne 24. junija 1902. Mesečna soba ■ popolno oskrbo in opravo za 2 gospoda (ali tudi samo enega) se takoj odda na Starem trgu st. 32, I. nadstr. Firm. 200. Einz. II. 24,6. Loschung einer Firma. Geloschu wurde im Register fiir Einzelfirmen: ■jaibaen, Marienplatz Nr. 1. Hf. F. Ifllnlbek, Manufactur- und Kurz\varenhandel infolge Geschaftsveniusserung. (1486) ■i. k. l,untli-Hjc«'rh-hr. Laibach, am 24. Juni 1902. (Izbrisala se je v registru za posamezne tvrdke: Ljubljana, Marijin trg št. 1. N. F. Minibek, trgovina z manufakturnim in drobnim blagom vsled prodaje trgovine. C. kr. deželno sodišče. Ljubljana, dne 21. junija 1902 ) Ces. kr. avstrijske državne že eznice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1902. leta. OAhnd. Is /LJ ubij line j kol. Proga dos Trbiž. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeate, Inomost, Monakovo, Ljabno; če: Selzthal v Aassee, Solnogr?d, čez Klein-Reifiing v Steyr, v Line, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vb:k v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfesle, Ljubno, Dunaj; čoz Selzthal v Solno grad, Inomost, čea Klein -Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; Čez Amstetten na Dunaj. — Ob ti. nri 51 m dopoldne osobni vlak 7 Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Ljabno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, v Pontabel, Celovec, Franžensfeste, Monakovo, Ljabno ; čez Selzthal v Solijogrud, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Eregenc, C^irib, Genevo, Pariz : čez Klein-Eciding v Steyr. Lise, Budejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Francovevaie, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne v Podnart- Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Mo-nakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda;. — Proga t Novcosesto in v Kodevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto« Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 08 m zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v ljublje.no juž. kol. Proga is Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjatraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten in Monakovo, (Monakovo-Ljubljana direktni vozovi I. in II. razreda), Inomosta, Franzensfeste, Soluograda. Linca, Stevra, Aasseea, Ljubna, Cciovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjatraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob li. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Kariovib varov, He.ba, Marijinih varov, Piznja, Budejevic. Solnograda, Line*, Steyra, Paviza, Geueve, Curiha, Bregenca, Ino-mostfcj &ula ob jezeru, Lend-Gaste-na, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 mpo> w>!t.dr,t: osobni vlak z Dunaj a, iz Ljubna, Sfclzthala, BebakSj Celovca, Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 3ii m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. uri 51 m £=7ecer osobni vlak z Dunaja, iz Lipakega, Prage; Erancovib varov, Karlovih varcv, Heba, Marijinih varov, Piznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta. Proga 1% Novega mosta in KoOevja. Osonni vlaki : Ob b. ari in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob ii. ari 88 m popoludite iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 0. uri 35 m zvečer, istotako. — Odtsou is JLJubljaae drž. kol. v lilk.. Mešani vlaki: Ob i. ari 28 m zjatraj, ob 2. uri B m popoludne, ob 6. uri 50 m in ob lo uri ižo ui zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah ia praznikih. — Prihod v LvJorj^Hcc drž. kol. is K&uaaiJka. MeSani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob II. uri 6 ci dopoludne, ob