Leto LXX. št. 102 Lfablfraa, W7 Oem Dfa 1- većjt iznaja vsak dan popoldne* izvzema nedelje ta praznike. — a EHn 2, do 100 vrst a Din 2-60, od 100 do 800 vrat a Din 8, Din 4.— Popust po dogovoru. lnaeratBl davek posebej — velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. as teoaamatvO Din 35.— Rokopisi do tfo peut laaerats petlt Narod« os vračajo UREDNIŠTVO UUBUAKAs Telefon: 81-22. 31-33. Pod ruto les: MARIBOR. 8trossmayerjeva 3b — NOVO MESTO, LJanijanata c Utafon it 26 - CELJE, oeljako uredništvo: Stroanmaverjeva anca l. telefon st 65; podružnica uprave: Kocenova al 3, telefon st 190 — jesenice: Ob kolodvoru io: Postna nranUnlca v Ljubljani st. 10^01 Ozadje Neurathovega obiska v Ril Gospodarska plat osisča Rl Berlin Nemsko-italijansko gospodarstvo naj so Čimbolj prilagodi usodi Avstrije — Skupno stališče glede Španije in Priprave za vojaško pogodbo RIM, 5. maja. V>r. Nemški zunanji minister Neurath je bil včeraj dopoldne v polurni avdijenci pri italijanskem kralju, popoldne pa je imel zopet nad dve uri trajajoč razgovor z Mussolini-jem. Neurath ostane še danes ves dan v Rimu ter bo imel ponovno sestanek z Mussolinijem. V poučenih krogih se doznava, da se nanašajo razgovori na štiri glavna vprašanja. Gospodarska plat Glavni predmet razgovorov tvorijo gospodarska vprašanja. Tako Italija kakor Nemčija trpita na pomanjkanju deviz za nabavo potrebnih surovin. Zato bosta skušali kar najbolj prilagoditi svoje gospodarstvo tem razmeram in druga drugi pomagati, da bi bilo tako osišče Rim—Berlin tudi v gospodarskem pogledu tako popolno kakor je že v političnem. Španija Drugo glavno vpraašnje, ki ga razmotri vajo pri teh razgovorih, je Španija. Glede Španije sta Italija in Nemčija, ki sta v začetku zasledovali isti cilji, nekoliko razšli. Nemci so razočarani z neuspehom generala Franca in nimajo več upanja, da bi imeli od intervencije v njegov prilog kake koristi. Italijani so nasprotno mnenja, da v Španiji ni mogoče več popuščati ter da je treba iti do kraja. Mussolini bo sedaj skupno z Neurathom skušal najti izhod, ki bi omogočil vsaj časten umik, če že ne bi bilo mogoče pri sedanjem mednarodnem položaju vendarle doseči gotove koncesije v Španiji. Predvsem pa bosta Nemčija in Italija tudi še nadalje složno nastopali za to, da se v Španiji prepreči tudi v primeru popolnega poraza generala Franca izrazito levičarski režim. Avstrija Tretji glavni problem, ki trenutno ranima Italijo in Nemčijo, je Srednja Evropa. V načelu sta se Nemčija in Ita- lija o tem že sporazumeli na račun Avstrije, ki jo je Italija žrtvovala prijateljstvu in zavezništvu Nemčije. Zalo veliko vlogo pa igra pri tem prizadevanje kancelarja dr. Schuschnigga, da se s podporo Madžarske in Češkoslovaške kolikor toliko otrese varuŠtva Italije ter umakne kot neposredni Člen osisča Rim —Berlin. Italija in Nemčija na to ne moreta pristati, ker bi to prekrižalo vse njune račune. Zato pripravljata nov načrt, ki naj bi Avstrijo še bolj povezal v italijansko-nemški sistem. Med vsemi tremi državami naj bi se ustvarila neke vrste carinska unija, tako da bi bila Avstrija v gospodarskem pogledu še bolj odvisna od naklonjenosti Rima in Berlina. Varnostni pakti Četrti problem, glede katerega se morata Rim in Berlin končno odločiti, je vprašanje zapadno evropskega varnostnega pakta. Dočim bi Nemčija koncem koncev pristala na ta pakt, če bi si za to ceno zopet pridobila naklonjenost Anglije, se Italija predlogom Anglije in Francije odločno protivi, ker smatra, da je načelo kolektivne varnosti že propadlo in da je mnogo boljši sistem dvostranskih pogodb. Na ta način bi mogla Italija vedno igrati vlogo jezička v evropski situaciji, dočim bi si pri sklenitvi pakta o kolektivni varnosti ne mogla dovoljevati nikakib ekstratur. To pa bi utegnilo zrahljati ves sedanji sistem Italije, zlasti tudi v Srednji Evropi. V Rimu iščejo sedaj primerno formulo, ki naj bi na eni strani ustrezala Franciji in Angliji, na dragi strani pa varovala interese Italije in Nemčije. Vojaška zveza Popolnoma negotovo je še, ali bo že sedaj prišlo do konkretnih razgovorov glede sklenitve vojaškega pakta. Če bo prišlo v vseh vprašanjih do povoljnega sporazuma, tudi to ni izključeno. V tem primeru bi mogli tak pakt o priliki obiska generala Blomberga že svečano podpisati. Zdravici Ciana inNeuratha Italija in Nemčija hočeta v stolnem sodelovanju izvršiti svoje poslanstvo Snoći je grof Ciano priredil v vili >Ma-dame* slavnostno večerjo rta čast nemškemu zunanjemu ministru Neurathu. Grof Ciano je izrekel prisrčno zdravico nemškemu gostu, zaželel dobrodošlico v imenu italijanske vlade in italijanskega naroda, obenem pa je podčrtal tudi občudovanje italijanskega naroda za delo g. Neuratha. Iz tega dela se dviga prijateljstvo in trdna vez med narodnosocialistično Nemčijo in fašistično Italijo. Ta čustva izvirajo iz skupnih idealov nemškega in italijanskega naroda in služijo velikemu poslanstvu obeh narodov ki ga s pogumnim delom vrši oba naroda v K v ropi aa ohranitev njenih najvišjih vrednot. Nemčija in Italija sta postavili za temelj temu delu vse čednosti svojega prebivalstva. Tako stoji to prijateljstvo na trd nih osnovah, ki ga ščiti še trdna volja Du-ceja in vodje rajha. Značilno je. da je Neurath obiskal Rim ravno v trenotku, ko se Italija pripravlja, da proslavi prvo obletnico ustanovitve imperija. Ob tej priliki se bo vsa Italija spominjala pomoči, ki jo je Nemčiia nudila Italiji za časa abesinske vojne in tudi tega. da je Nemčija najhitreje priznala italijansko suverenost nad Abe-sinijo. Neurathov obisk je v zvezi z obiski generala Goringa in drugih nemških državnikov v Italiji. Ti obiski so pokazali, kako rastejo simpatije iz dneva v dan med obema narodoma. Italija in Nemčija bosta nadaljevali to svojo miroljubno politiko in dali tako vzgled drugim državam, da ni izključen sporazum tedaj, če je dobra volja pri vseh in tudi ne more biti med državami tastih nasprotij v interesih, ki bi izključevala kak tak sporazum. Interes Nemčije in Italije zahteva, da se naj to sodelovanje nadaljuje v bodočnosti prav tako plodno, kakor je to bilo dosedaj. Grof Ciano je nazadnje dvignil čašo na zdravje g. Hitlerja in za blagostanje in veličino Nemčije in in v osebno srečo er. Neuratha. Nemški zunanji minister se je v svoji zdravici najprej zahvalil za prisrčen sprejem v Italiji. Zagotovil je Italijo, da bo Nemčija zmeraj iskrena prijateljica Italije in v ta namen prinaša tudi najprisrčnejše čestitke ob obletnici ustanovitve italijanskega imperij. Prav sedaj je Hitler položil pred nemškim narodom račun o tem, kaj je dosegel v štirih letih. Izdelali smo si cilje, ki jih moramo doseči v prihodnjih štirih letih. Isti duh navdaja oba pridna naroda. Prepričan sem, da bo Italija podpirala Nemčijo pri izvajanju njenih velikih nalog, ker želi sodelovanje, ki ga razumejo v Nemčiji vsi ljudje. Grof Ciano je pravilno povdaril. da to delo ne koristi samo obema državama, ampak dviga tudi' splošen pomen miru in mu koristi. Tuđi Nemčija ve, da se morajo premagati velike težave, da se lahko tako omogoči sodelovanje vseh narodov. Vsi narodi morajo tudi razumeti življenske potrebe vsakega naroda. Tako razumevanje že obstoja med Italijo in Nem čijo in to bo lahko tudi pokazalo pravo pot za razumevanje med vsemi narodi. Ob koncu je Neurath dvignil čašo na zdravje in srečo kralja in kraljice, na srečo Mussoli-niju in v osebno srečo grofa Ciana in za blagostanje vsega italijanskega naroda. Pariz o pomenu sploh pripravljeni misliti na sodelovanje i Italijo in Nemčijo, ki .imata s svojo osjo prav določene namene. Rim, 5. maja. r. Med drugimi vprašanji, ki sta jih obravnavala general Goring m potrebam — Odločitev o varnostnega pakta — italijanski ministrski predsednik Mi*sso4i-ni, je bil tudi nameravani sestanek Mussolini—Hitler. Glede ns sedanji položaj v Španiji pa je bilo sklenjeno, da se bo ta sestanek za enkrat odgodil. Vsekakor ga ni pričakovati pred mesecem decembrom. Položaj Bilbaa vedno bol] kritičen Na eni strani vedno hujši pritisk firankovcev, na drugi strani pa nesloga med Baski samimi PARIZ, 5. maja. o. Informacije, ki jih prejema francoski tisk iz Bilbaa, kažejo, da je položaj baskovskega glavnega mesta kritičen nele zaradi silnega pritiska fran-kovcev. nego še bolj zaradi nesloge, ki je zavladala v vrstah Baskov samih. Komunisti in anarhisti so odločno nastopili proti baskovskim nacionalistom, ki bi radi resili svoje glavno mesto in bi se v skrajnem primeru sporazumeli za to celo s Franoum. Komunisti in anarhisti zahtevajo, naj se borba za vsako ceno nadaljuje, čeprav bi general Molla Bilbao razdejal. Tak način borbe proti nacionalistom bi bil po njihovem mnenju odločilnega političnega pomena, ker si je Kranco s svojim razdejanjem Madrida nakopal še največ sovražnikov. Položaj v Bilbau je tem težji, ker se je v zadnjih dneh zateklo vanj še okrog 30 tisoč beguncev iz krajev, ki so jih zasedli frankovci. Vprašanje prehrane je postalo zopet Izredno pereče.' Baskovska vlada po* ztva dan za dnem vladi v Valenciji in Barceloni, naj ji priskočita na pomoč. Sedaj ji je predvsem na tem. da bi se mogla v redu izvršiti evakuacija civilnega prebivalstva. Na nekatere angleške ladje se je doslej vkrcalo že več tisoč žena in otrok. PARIZ, 5. maja. g. Po zadnjih vesteh iz Bilbaa so priprave za evakuacijo žensk, otrok in starčkov zaključene, tako da se bo lahko takoj začela evakuacija. Poleg ladij baskiške vlade je v pristanišču še devet angleških trgovskih ladij. Tudi v Santandru in drugih pristaniščih so pripravljene ladje. Angleška admiraliteta je dalje obveščena, da bo več ladij iz Borde-auxa odplulo v Bilbao. V francoskih in angleških uradnih krogih ne skrivajo dejftva. da čas hiti in da je treba vsak čas pričakovati novo obstreljevanje Bilbaa. Obsroii možnost, da bo tudi nacionalistično bro-dovje obstreljevalo mesto. V Bilbau baski-ška vlada noč in dan dela na to, da organizira odhod žensk in otrok. V mestu samem se odigravajo zelo razburljive scene. Prebivalstvo nima dovolj Živil, čeprav je prispelo več ladij z Živili. Transport beguncev ni brez nevarnosti. Sicer ni pričakovati, da bi nacionalistično brodovje z ozirom na prisotnost angleških vojnih ladij delalo zapreke v baskiškem vodovju. Upor v Barceloni? Vesti o krvavih spopadih med pristali vlade in anarhisti Pariz* 5. maja. o. Obisk Neuratha v Rimu m njegovi razgovori z Muasohnijem in Cianom so izzvali v pariški politični javnosti veliko zanimanje ter jim pripisujejo prav poseben mednarodno-politični pomen. NedVornno skušajo v Rimu najti nove osnove za ojačenje gospodarskih in političnih odmoSajev med obema državama. Vprašanja, ki se Obravnavajo, morajo biti nedvomno zelo tehtna, ker bi drugače Neurath ne šel v Rim že sedaj in bi jih uredili enostavno po diplomatski poti. Po mnenju pariških političnih krogov skušajo v Rimu predvsem ejačiti os Rim — Berlin, ki naj bi se ji priključile nekatere podunavske države, s čimer bi Sele d~*>ila prav za prav svoj pravi pomen. Neurath hoče nedvomno osebno proučiti tudi položaj, ki je nastal po Članovih obiskih v Beogradu, na Dunaju ter v Budimpešti in po Muasolinijevem beneškem sestanku s Schusehniggom. Po slehernem izmed teh obiskov in sestankov se je stalno negla-šala os Rim — Berlin. J^sno je, da pogosta nozivi Rima in Berlina, da bi se k tej osi priključile Se druge države, ne prihajajo vpeatev za. Anglijo in F"rancijo, nego le za države v Podunavju m na Balkanu. Iz- . ključeno je, da bi bih Francija ki Anglija j PARIZ* 6. maja. g. Kakor poročajo tukajšnji Usti, bo vsak čas v Kataloniji izbruhnil anarhistični upor. Generalidad v Barceloni je v sporazumu z Valencijo sklenila od posla ti močne oddelke Čet na ozemlje upora, ker se nahaja v nekaterih krajih več sto anarhistov. Perpignan, 5. maja. AA. Ha vas: Po izjavah neke osebnosti, ki je prišla iz Barcelone, je bil položaj v prestolnici Katalonije včeraj naslednji: Vlada v Valenciji je predlagala, da naj se imenuje general kot poveljnik vladnih čet v Kataloniji. Anarhisti so odbili, da bi se na to mesto imenovala kaka voja&a osebnost. Vlada v Valenciji je nato krat-komalo hotela preiti preko tega in v Barceloni je nato prišlo do neredov po ulicah. Po raznih ulicah so postavili tanke in strojnice. Zdi se, da je vlada gencralidada gospodar položaja v središču mesta, ibereki anarhistični sindikat pa gospodari po predmestjih in na periferiji. Ista oseba je povedala, da je okoli 14. ure bilo že nad 100 mrtvih in da so ulice polne ranjencev. PARIZ, 5. maja. AA. O dogodkih v Barceloni poroča »Journal« naslednje podrobnosti: Spor med vlado generalidada in odborom ekstremistov je nastal zaradi vloge tega odbora na vlado, ki je imela ultimati ven značaj. V tej vlogi je odbor zahteval, da naj mu vlada izroči vso oblast, ker naj vlada tisti, ki vodi vojno in zato naj odbor prevzame vso oblast nad katalonskimi četami. Vlada je odbila to zahtevo in naro- čila odboru, da naj podpre vlado, ki hoče razorožiti prebivalstvo. Vlada je takoj poklicala na pomoč del svojih čet, ki se bore na aragonski fronti. Odbor je odgovoril, da s svojo akcijo ne bo prenehal in da hoče popolnoma izolirati vlado. Pristaši odbora so takoj začeli ustavljati na ulicah gardite in redarje, ki so izjavili, da so pristaši vlade. Vse so takoj polovili in jih s spremstvom odpeljali v dele meta, kjer so jih delavci proglasili za jetnike. Ko so tako vladi odvzeli precej njenih oboroženih oddelkov so člani odbora zahtevali od vlade, da naj takoj izpusti pristaše odbora, ki so bil: aretirani v zadnjih dneh. Vlada je tedaj poslala nad odbor svoj napadalni oddelek, med tem pa so se ekstremisti zabarikadirali okoli telefonske centrale, ki je na Katalonskem trgu v sredini mesta. Ekstremisti so odbili ta napad in napadalni oddelek je imel težke izgube. Ekstremisti so nato odšli pred palačo generalidada. Vojaki civilne garde so jih hoteli razgnatf. Nastalo je strel lan je in obležalo je mnogo mrtvih in ranjenih. Med manifestacijami se je pojavil na balkonu Oomt»anys. ki pa se je moral kmalu umakniti. List pravi, da so vse telefonske zveze z Barcelono prekinjene. Prefekt vzhodnih Pirenejev je zastonj poskušal tele fonsko govoriti z Barcelono m francoskim konzulom v Barceloni. Znano na je. da ščiti francoski konzulat oddelek francoskih mornarjev ki so odšli v mesto s francoskih vojnih ladij, ki so v barcelonski luki. Balbo abesinski podkralj? Rim, 5. maja. AA. Tu krožijo glasovi, da bo Italo Balbo imenovan za abesinske-ga podkralja na mesto generala Graziani-ja. Kakor znano, je general Graziani dobil med atentatom v Adis A bebi hude rane in boleha še sedaj zaradi njihovih posledic. Poplave v Bolgariji Sofija, 5. maja. AA. Na Bolgarskem je preteklo noč divjala huda nevihta in so se večkrat- utrgali oblak;, kar je povzročilo veliko škodo. Glavna železniška «sroea od Sofije do črnomors-ke^a pristanišča Burjrasa je pretrgana, ker je ploha povzročala po vodenj, k, je preplavila tračnice več kilometrov daleč. Posebno hudo je prizadeta okolica Sofije kjer je več vasi pod vodo. Mno-«m hiš se je podrlo. V Vidin« ob Dunavu je BSŽ, _y°/fo 7fo N^-_ čitajte in širite »Slovenski Narod«! Nevtralnostni okrepi Zedinjenih držav VPashingion, 5. maja. o. Glede na novi nevtralnostni zakon Zedjnjenih držav je zunanje frtinstnafcvo Izdalo včeraj naslednje odredbe, ki »topijo v veljavo 1. julija: 1. Prepovedan je vsak izvoz orožja, streliva in vobče vojnega materijala v države, kjer je državljanska vojna. 2. Vsem ladjam, ki plovejo pod ameriško zastavo, je prepovedan dostop v španske vode. če prevaža jo vojni materi jaJ. 3. Prepovedano je dodeljevanje slehernih k red; tov vojskujočim «e stranloun. Dr. HodSa aa poti v London Praga,^ 5 maja. g. Ministrski predsednik dr Hodža je opoldne odpotoval v London, kjer bo po nalogu vlade in predsednika re» publ-ke zastopal Češkoslovaško pri sveeano-**:h kronanja. V to svrho mu je bilo podeljeno dostojanstvo poslanika s posebno misijo, kakor zahteva mednarodni ceremo-niel. >tin. predsednika dr. Hodžo bo za nje* sov? odsotnosti zastopal železniški min »ter Bechvne. potiticni of$otni& „Hrvati lah bo vzdrze sto let" Dr. Vlodko Maček je dal beograjskemu »Vremenu«- ki je. kakor znano, polsluzbe nt organ Stojadino^viče^ vlade, izjavo, ki je po svoji zanimh-osti vredna, da seznanimo ž njo tudi slovensko • tavnost. Izja\;i se v gla\wiih potezah glasi takole: ffajta moč, pokojnega Stjepanu Radića in mm h je v tem, da mi govorimo narodu isto. kar govorimo tudi politikom za zeleno safrn med štirimi očmi. Naš narod, ki nam daje zaupanje in nas pooblašča, da \r*dimo v njegovem imenu politiko po njego\i volti in v smislu njego\'ih interesov, te \*edno točno obveščen o vsem. kar mi delamo in kar nameravamo. O vsem tem obi^eičamc narod in mu polagamo račune Niti **no politično dejanje se pri nos ne iz\TŠi. ne da bi narod ne bil \~nanrej o tem ob^ščen in ne da bi da! na to u*o/ pristanek Na ž:i!o*t smo imeli \* tem pogledu često pr>-liko. da smo se prepriča/i, dn imajo vod}* srbijanskih političnih strank in skupin dva •4<.\.-f/r.i tisti, ki ga <»ov ore pred narodom je mnogokrat popolnoma dru^a^en. kak^r oni. ki ga na primer čujemo tu. kadar U" vore pri zaklenienih \~ratih. To je razlog raka j mi predsta\'itel jem zdrurenc opornic je in vsej javnosti zahičujemo. da je potrebno, da oni odkrito in točno po\*edo svojim pristašem, v čem obttoja hr\\ttsko \*pr,/* sanje, kak<} ga mi p<*sto\'liamtt, kai pr. \-mo ;it kaj prič oku jemo. \'i dvoma, da h: bila sittiacila mnogo lažja in enostin'nc sa. ako bi bila ^r'niianskn javno*4 taloi r>' lanski politiki Hrvati lahko je treba, tudi s/o let. Ifr\\.t- /;>hte\'a\n re šite\' xvt>jegn vprašanja *umo na en edini način, vse in naenkratl In imajo mnogo raz!ogo\' za upravičenost in možnost, da to svojo zahtev oži\*ot\r>re Čudna znamenja K Novem Sadu izhaja kot afmmUo J k'/ tednik »Pokret*. Za pravoslavno veliko je imel list. ki se tiska na osmih straneh, posebno — nemško prilego, ki nosi naslo\% »Das Leben in Deutschland« (Življenje v Nemčiji). Priloga je tiskana v Nemčiji in obsega 32 strani velikega formata. Priloga ie propagandni spis za nacionalsocialist\< no Nemčijo. Istt>časnt> objavlja list dva interesantna članka. PrvO^I je napisal nemški poslanik v Be(>i*rada v*on Ileeren, drugega pa nemški poslanec v Narodni skupščini dr. Štefan Kraft Poslanik vem Ileeren se zahvaljuje redakciji 'Pokreta* za nemško prilogu, ki ima nalogo \rbsko ja\-nost temeljito seznaniti z novim stanjem v Nemčiji, pridobiti tej Neme in in nem škemu narodu simpatije in poglobiti nemško- jugoslovenske odnoia,e. Dr. Krait po udarja v svojem članku, da ttoje \*ojvodin-slc\ Nemci z obema nogama na tleh no\e države Jugoslavije, m razpravlja nato oh širno o nemikih kulturnih zahtevah, zlasti pa o šolst\'U. Svoj članek končuje dr Kraft »Prav v tem šolskem \*pra*an ju smo Nem ci pričakovali in pričakujemo razume\ .«n e pa velikodušno podporo in /x>moč naših pr/-jafeljev Srbov." — (udna znamenja se kažejo na obzorju! Dimitrije Ljotič in „Vreme" »Otadžbina«, glasilo p< kreta »zibor«, javlja, da je vodja tega pokreta Dimitrije Ljo-tič tožil urednika beograjskega »Iremen.h radi klevete, ker je i* s^jem listu pis.il da je »Zbor« pustolovska skupina, plačana iz inozemstva, ki izziva nerede v državi in izdaja interese države. Ljotiču pa. da je izdajalec Jugoslavije in da dobiva denar i/, inozemstva. T e dni se je iTšiht obra\*nava pred sodiščem. Urednik »Vremena« je bil obsojen na 10 dni zapora brezpogojno ter na plačilo strošk(n in primerne odškodnine. Poleg tega mora sodbo objaviti na čelu Usta. Ta sodba je vzbudila v Beogradu mnogo zanimanja in pozornosti. Vseazijska konferenca v Toki j * Ankara* 5. maja. o. Japonska vlada k postala nurškj v4»dd po«»eono notu v kateri jo vaoi na konferenco vseh azjskjh iržav, ki bo meseca julija v Tok iju. Ra toj konferenoi naj bi se «*klenjl spor:« 71 mi veeh a*ijskih narodov za za>Ćjt<> njih interesov. Japonska vlada *j v«ekakoi ž.e'j nrfdotoft-i dominantn nok>£ai v Azijj in no-krovitoljstvo nad manjšim; ajMskim mr«. dl. A/fjskn narod- rvaj hi s** oo-^ani7:rnlT v svojem nos+^em Drfk^tvu narodov Zi va4a z rasko vlado.. Sorzna ooro6i!a. Carih, 5. maja. Beofltad 10. Pam 19.64."j, London 31-3775 Now Tor* «7.— Bravi j 73.S2R. M*ten 25.—. Anatezđam 980.30, Berlin 175.76, Dana* 80l36_ftUKi Paa«*. 15185, Vat** «A " Sfran 2 »SLOVENSKI NAROD«, mda, 5. meje 1037. gicv. 102 NA SPLOŠNO fcELJO PREDVAJAMO PONOVNO NAJLEPŠO OPERETO LETOŠNJE SEZONE SE OD 6. — 9. T. M. ROSE MARIE V glavnih vlogah:Jcanette Mac Donaid in Eddy Nelson — najlepši ljubavni par. Divne pokrajine, čarobna glasba, romantični plesi. Za popolno univerzo v Ljubljani ftteSa akademska mladina zahteva, da se odmerja ljub* ljan&ki univerzi delež, ki ji gre Ljubljana, 5. maja Akademska mladina vodi že več let borbo za okrepitev in razširitev naše najvišje kulturne ustanove, univerze. Po prevratu smo jo prejeli, nastanili jo, kjer je bilo mogoče in smo bili veseli. Za kar je bilo preje treba hoditi v Gradec, na Dunaj itd., smo imeli sedaj • doma. To veselo dejstvo je bilo skoraj težko verjetno za tiste čase in zato ni čuda, če smo plavali v slepem ponosu in brezskrbnosti, iz katere nismo vseh deset let opazili, kako revna in neznatna je naša univerza v .Ljubljani. Bili smo mnenja, da imamo vse, da, preveč, a smo imeli tako malo. Velikega nismo bili vajeni, zato nam je bila vsaka malenkost — monumentum in epoha. Naša zadovclj-nost je ob vsaki priliki narasla do višine, s katere ni bilo mogoče videti še tako velikih potreb. Sele polpretekla doba, ki je začela stegovati roko po naši univerzi, nas je predramila. Začeli smo natančneje ogledovati njen položaj. Iskali smo vzrokov, razlogov. Sli smo globlje, pogledali na šir-je, tehtali namene, ugotavljali pomene za kulturo, znanost, narod sploh. Vso težo revščine smo začutili šele ob misli, kaj če nase univerze več ne bi bilo! Kako hitro zajadramo v lagodnost in zaspimo z odprtimi očmi, dokler se pod nami ne zamaje. Skrajni čas je, da smo budni, predno nas kaj doleti. Pravico imamo, da, a moramo si jo znati nad sabo uresničevati! Pred očmi nam je porast univerze v Zagrebu, pomnožitev njenih fakultet, postavitev zgradb zanje, za institute in oddelke. Univerza v Beogradu je dosegla v zadnjem desetletju razvoj, kakor ga beleži malo-katera tovrstna institucija v Evropi- Njen napredek je bil nagel in v velikih dimenzijah. Poslopja so se dvigala brez presledkov drugo za drugim ter so po svoji širo-kopoteznosti in velikosti prestolnici v ponos. Privoščimo, da se gradi i v Beogradu i v Zagrebu, a opravičeno pričakujemo, da se sorazmerno zida tudi pri najs. V naglem tempu gradbenega razmaha obeh univerz se za njuno posestrimo v Ljubljani ni premaknil kamen, ne položila opeka. Naša univerza je obsedela v tujih poslopjih, pro-vizorijih in podstrešnih sobicah — in tu sedi še danes — najvišji kulturni in znanstveni forum slovenskega naroda! To nas, akademsko mladino boli, v tem čutimo zapostavljenost in ponižanje, ki nam reže v globino srca in okrutno podira vse nade naših prednikov, ki so jih ti gojili do ustvaritve današnjih razmer. Akademska mladina zahteva — in tej zhtevi naj se pridruži vsa Slovenija, da se Aleksandrovi univerzi odmerja delež, ki ji gre! Nič več. Za svojo rast ni vseh petnajst let prejela niti dinarja, a sedaj se ji odkazujejo postavke, ki niso v nikakem sorazmerju s tem. kar se je v letošnjih amandmanih zagotovilo univerzi v Zagrebu in v rednem proračunu univerzi v Beogradu, vkljub temu, da je bil razvoj univerze v Ljubljani vso dobo od prevrata na mrtvi točki in bi se to žalostno dejstvo moralo že enkrat začeti upoštevati. Z gradnjo univerzitetne knjižnice je bil lanske jeseni šele podan začetek — to je. po sedemnajstih letih njenega obstoja se je prvič za njo zasadila lopata! Akademska mladina se bori za potrebe naše univerze po zato ustanovljenem forumu — Akademski akciji za izpopolnitev univerze. Njeno delo za univerzo je bilo letos široko razpredeno, sistematično in agilno izvajano. Z javnim manifestacijskim zborovanjem, ki se je vršilo sredi zime, s tremi delegacijami v Beogradu in drugimi neštetemi koraki, ki jih je odbor podvze-mal. je dosegel primerne odmeve kakor v javnosti tako na merodajnih mestih v Ljub Ijani in Beogradu. Z enako vnemo vrši delo naprej. V področje delovanja Akademske akcije spadajo vse potrebe naše univerze, vseh fakultet in oddelkov. Najbolj pereče je pomanjkanje prostorov. Zato sedaj dominira v delovanju AA tovrstna skrb in njej odgovarjajoče delo: postavitev zgradb institutom in fakultetam. Za vse naenkrat se poslopja ne morejo graditi, ker na enkratno dobavo tolikih kreditov ni misliti, zato si je Akademska akcija osvojila vrstni načrt — vrstni red. po katerem naj dobivajo instituti in fakultete svoja poslopja. Pri vrstnem sestavu se je Akcija ozirala na velikost potrebe posameznih faknltet po novih zgradbah. Vrstni načrt predvideva tri glavne etape dokončne izgraditve naše univerze: L Tehniška fakulteta: kemični institut, hidro tehnični laboratorij, rudarski oddelek, strojni, elektrotehniški in fizikalni institut n. Medicinska fakulteta. Klinika — s predhodno dopolnitvijo medicinske fakultete od štirih sedanjih semestrov na deset. — m. Centralno poslopje, filozofska fakulteta, juridična fakulteta. — Prva točka v prvi etapi (kemični institut) je dosežena s postavko 2 mil. din v letošnjem finančnem zakonu. prva etapa predstavlja rngfraditev tehnike. Instituti kot taki že itak obstojajo, a se nahajajo v prostorni mizeriji. Hidro, tehnični institut n, pr. predstavljata dve podstrešni sobici, kemičnega realnčne kleti in hodniki, kjer se dva ne smeta srečati, ker ne moreta mimo. Prostori sami so nehigienski, vlažni in zatohli, prava zalega j etike in revmatizma. Temu je treba najprej cJpoarjOčL Za tebrdko kot prvo etapo govorijo tt rseđo^k: t. zdravstveni, ker obstoj sedanjega stanja redotaaija kuiW,X fikaodal prve vr. 2. da se obstoječim Institutom pripravi dostojno mesto za nj hevo znanstveno delovanje in razmah, 3. da se instituti čimpreje priklenejo na odgovarjajoča lastna poslopja, ki bodo nudila precejšnjo garancijo za njihc-v stalen obstoj v Ljubljani, 4. kei so za navedene institute vsaj nekatere že izdelani načrti in sestavljeni proračuni. Za hidrotehnični laboratorij je ta materijal pripravljen že tri leta, načrti odobreni od banovine, zavrnjeni od gradbenega ministrstva, popravljeni, z:pet poslani v Beograd in sedaj od tistega ministrstva končno odobreni, o čemer je dobila obvestilo tudi že univerzitetna oblast. Sedaj forsirati nekaj drugega, je zapravljanje v te svrhe nakopičenega delovnega materijala, časa in sractrenosti. Zato je prva m največja naloga Akademske akcije in vseh merodajnih činiteljev, da se instituti tehniške fakultete spravijo čim preje pod streho. Druga etapa — klinika. Zgraditev bolnišnice z vsemi oddelki, ki naj ustreza vsem potrebam ljudskega zdravja in študirajočega naraščaja, predpostavlja velike priprave. Pogoj za zgraditev kliničnih zgradb je načelno priznanje popclne medicinske fakultete v Ljubljani. Dosedaj legamo obstoječim štirim semestrom je treba pridružiti še ostale. Popolna medicinska fakulteta predstavlja deset semestrov. Medtem se bo treba resno lotiti dela za izdelavo načrtov, idejnih in detajlnih ter sestave proračunov. Nato mora nastopiti edinost glede prostora, kjer naj klinika «toji in načrtov. Pri tem so navadno težave, kakor se je to občutno pokazalo pri delu za univerzitetno biblioteko. V tem mora nastopiti zboljšairje, posebno če gre za uresničitev tako pomembne zahteve kot je klinika — zdravje slovenskega naroda. Tu m-r-ra stopiti v ozadje i ljubosumje i ka- prica, drugače latoko izgubimo se to, kar bi se nam sicer poarecilo ujeti. Ce bodo vse te priprave Isvrsene enega Ista bo zabeleaen velik domač peh. Uresničitev druge etape bo zahtevala posebnih vatrajroosti jn žrtev. Tretja etapa — centralno univerzitetno poslopje in zgradbe aa ostale fakultete. Problem je tukaj se večji in bo edinost še težja, predvsem kar ie tiče mesta, kjer naj centralno poslopje stoji. Tesleč-e mnenj se nagibi je na sedanji prostor. Za tega govorijo manjše finančne zahteve, ki bi se z adaptacijo poslopij med sedanjo univerzo in novo knjižnico dale izvesti, neposredna soseščina omenjene knjižnice, bližina, tehnike in cen trum mesta. Ta nadeva je kot nalašč z* na rešeto, ki ga LJubljana tako rada vrti. Moral se bo dcseči konkreten sklep, pri katerem obstanemo in se ne premaknemo niti za ped! V ven k tak voz je treba vpreči zdravo pamet, voljo pa ukloniti, četudi se bo kdo čutil prizadetega, da ne bomo zastonj zgubljali časa in energije. Vrstni načrt, ki predvideva izgraditev univerze v treh etapah, si je odbor A A osvojil na podlagi tehtnih ugotovitev in preračunanih možnosti čimprejšnje uresničitve. Z dosego prve zahteve (kemični inst.) je bil aiirmiran. Vsaka potreba v njem je bila pretehtana in ogledan a od vseh strani, predno je bile izvršena tozadevna konkluzija. To je pot ,ki si jo je odbor AA izbral že meseca januarja t. 1. in je realna, brez iluzij ter pelje po trdnih tleh najboljših možnosti čimprejšnje realizacije vseh zahtev. Akademska akcija in z njo vsa akademska mladina poziva vso našo kulturno in gospodarsko javnost, da jo podpira v njenih borbah in delu. Popolna univerza predstavlja najvišje kulturno žarišče in podlago uspešnemu gospodarskemu razvoju. Je os. okoli katere se v svojem jedrn vrti vse kulturno m gospodarsko udejstvovanje naj-oda. V boju za njo je zato potrebne sodelovanje vseh vej in panog javnega življenja. Akademska akcija usmerja gonilne sile želja in hotenja akademske mladine, jih formulira in prednasa na merodajnih mestih. Temu toku naj se pridružijo tokovi enakih želja in enakega hcte.nja iz čimveč področij našega vsestranskega javnega, kulturnega in gospodarskega življenja. Naj ta tok postane veletok, reka naše skupne volje po uresničitvi naših upravičenih zahtev. Ker — ena nvsel. misel vseh — svetlejša bo. Ena volj«, volja vseh — izpolnila se bo. ker bo mogočna kot orkan, ki ga poganja mlada moč v združitvi v?eh. Pravica pa ji bo v bodrilo, da ne klone. Za popolno Alek-«iandrovo univerzo —*o naj b:> odslej naše skupno geslo in v boju za njo naj ne bo nihče ob strani! To nam veleva dolžnoet. — Akademska akcij* za izpopolnitev univerze. V Ljubljani je okrog % odprto Ljubljana, 5. maja. Člankov o tako žalosnih rečeh nekateri ne litajo rad;. Mnogim ljudem je pač Še vedno največja tolažba nevednost. Toda nevednost je največja nesreča, čeprav je marsikdo zadovoljen v nji. Marsičesa ne veste, kar se tiče vseb in kar ne spada le v neko stroko. Tako b\ moral vedeti vsak, ne le /alo, da t?pada med inleliL'cnco, temveč kot član skupnosti, ki jo imenujemo narod, da je tuberkuloza še vedno največja nesreča našega naroda. Da ne pretiravamo dokazuje statistično razstavno gradivo na razstavi, prirejeni ob prilikj protituberkulozneca teils na v dvorani OUZD. V NAšl BANOVIM JE 10.000 J ETIČNIH Z ODPRTO TUBERKULOZO Resnici (e treba pogledati v oči, čeprav bi nas to bolelo. Najbolj stvarno pa lahko presodimo pomen jetike kot socialne bolezni v lučj Številk. Sicer je statistika v tem pogledu če nepopolna, a vendar že dovolj zanesljiva. Ce bi bila popolnejša, bi nam samo se bolj živo pokazala usodnost tuberkuloze za narod, nikakor pa b\ ne mogla omiliti, česar mnogi nočejo videli. V resnici so zdravstvene razmere v naši banovini mno^o ugodnejše kakor v drugln pokrajinah drŽave. Lahko celo trdimo. da spada Slovenija že med civilizirane evrop* ske dežele glede na umrljivost za tuberkus lozo, a še bolje po svoji zdravstveni organizaciji v primeri z drugimi banovinami Vendar nikakor ne moremo biti zadovoljni, saj je v naši banovini okrog 10.000 bolnikov z odprto tuberkulozo. &e lem bolj žalostne so razmere v vsej državi, saj v Jusjo* slavi ji umre na leto okrog 50.000 jetičnikov ali vsak 6. Človek! Zdravstvene razmere bile prej še mnogo slabše, s čimer se seveda zdaj ne moremo izgovarjati in ne zaradi tega zanemarja!j dela. Za primer naj navedemo samo, da je pred vojno 1. I°d3 umiralo za jeljko na 10.000 prebivalcev v USA 20 ljudi, pri nas, na teritoriju Jugoslavije pa 80. Leta 1f>33 ie umrlo pri nas za jetiko 23 ljudi na 10.000 prebivalcev, v Ameriki pa t^amo 7. V Sloveniji jih umira na 10.000 prebivalcev 15 za jetiko. NAJPOPOLNEJŠA ZDRAVSTVENA ORGANIZACIJA V SLOVENIJI Samo po sebi se razume, da je treba pri5 pisati predvsem popolnejši zdravstveni organizaciji v Sloveniji, da jetika ne žanje več toliko žrtev. Nazorno vam bo stopilo pred oči, kako prednjači Slovenija po zdravstvena organizaciji dTuirim banovinam, fesi ogledate karto, ki prikazuje število ^ proti tuberkuloznih dispanzerjev po pokrajinah. V dravski banovini je 18 dispanzerjev, v *av5 ski drinski m dunavski jih le po & po 2 sta v vrbaski in primorski, po eden v zetsk; in vardarski, 3 so v Beogradu, v moravski pa nj niti enega. GOSPODARSTVO TRPI SIVSO ŠKODO ZARADI JETIKE Ko govorimo, da je jetika socialna bolezen, to pomeni, da zaradi nje trpi skupnost, in ne le bobii posamezniki. Statistični podatki OUZD nam nazorno kažejo, kakšne ogromne gmotne žrtve zahteva jetika od skupnosti. Tako je OUZD izdal za jeiirnjke že 15 milijonov Din. Oe pomislimo, da •© kljub temu med bolniki OUZD največja umrljivost med jetičnimi, sprevidimo. da so izdatki za jetičnike čeprav so še tako visok;, brez pravega učinka. Boj proti jetiki zahte vajo torej že hladni gospodarski računi in ne more nihče reči da ie protrtuberkulozna propaganda podprla le s kakšnimi eenti* mentalnimi razloči. Kakor vasi trpimo posredno zaradi ejtike, tako bi imeli vsi posredno zaradi jetike, tako bi imeli vsi po* nevarnejšo socialno bolezen. 350 f etičnih tuberkulozo NAJVEČ j A UMRIjJIVOST MARCA IX SEPTEMBRA. Posebej vas moramo opozoriti na modo! in sliko, kj prikazujeta, da največ jetičuikov umira meseca marca in septembra. Ta slika je bolj zgovorna kakor dolga učena razpra* va. Brez posebne razlage boste kmalu spoznali, zakaj umira toliko ljudi prav ta mf sec Splošno je znano, da je pomlad najbolj kritičen čas za jetičnike. Zakaj, ni težko odgovoriti. Bolnik pozimi oslabi, ko je manj solnca in ko ne prebiva mnogo na prostem. Razen tega pa pozimi tudj ni mnogo hrane, ki bi vsebovala dovolj vitaminov. Toda še pomembnejše je, da veste, zakaj umrljivost zopet tako naraste septembra. Tedaj je si* cer navadno ie manj aoliiunib dnj in dnevi so kratki, vendar to ni edin; razlog višje umrljivosti. Strokovnjaki mislijo da marsikateri bolnik grešj poleti zoper svoje zdravje, ko pretirava s solnčenjem in ko sploh nepravilno izrabi najlepši čas za zdravljenje, kar se maščuje ob prihodu jeseni. BOLNIKI Z ODPRTO TUBERKULOZO SO PO VSEJ LJUBLJANI Ce se boste ustavili pred načrtom Ljub* liane, k; so vanj zabodene številne rdeče in črne zastavice, nedvomno ne boste mogli ostati ravnodušni. Samo kratek napis pojasnjuje sliko — jetika v Ljubljani. Rdeče zastavic- označujejo bivališča bolnikov z odprto tuberkulozo, črne pa, kje so že letos umrli bolnik; za jetiko. Na prvi pogled se vam zdi neverjetno, da je ie^ka posejaia tako gosto skoraj enakomerno po vse-m mestu. Ta strašen zemljevid jetike v pravem pomenu besede je napravil protttuberkuloz-ni dispanzer po povsem zanesljivih poda i kjb. Seveda rumaio še evidence nad vsemi jetičnjki. ki imajo odprto tuberkulozo. Računajo, da je v Ljubljani okrog 360 bolnikov z odprto tuberkulozo. Proti tuberkulozni dispanzer ima v evidenci okrog tretjino jetje"-nikov z odprto tuberkulozo. Motj se, kd.">r misli, da so bolniki z odprto tuberkulozo samo v predmestjih, bolniki so po v»sem mps stn v starem delu. pa tudi novem, v središču in stanovanjskih četrtih, v ulicah, zazidanih v odprtem stavbnem sistemu kakor v ulicah s strnjenimi hišami. Raeatava se deli v tri oddelke: v statističnega, v oddelek, ki prikazuje hoj proti jetiki (zdravljenje), in v propagandni od; delek. Razstava je dobro obiskana, zlasti ]*> dijastvu, ki sc letos udeležuje predavani v tej dvorani, dočim so prejšnja leta v proti" tuberkuloznem tednu b'l» predavanja za dijake po šolah. Prireditelji imajo v pror;i candne namene tudi dober film >Dva hnts Predavanja so zanimiva za splosnost. zlasti š>. ker nas seznanjajo s sodobnimi smerni« rami boja proti jetik= Na razstavi lahko «1o-hnte posebna pojasnila o vsem, kar vas rut-nima. Občni zbor »Dobrote« Ljubljana, 5, maja. Ob priliki 15 letnice obstoja se ie snoč.i vršil v beli dvoranj hoteja ^Uniona" slavnostni občni zbor OK^mrtnega društva postnih nameščencev Dobrotar. Zbor. ki se ga je udeležilo mnogo članov je otvoril ob 20. uri predsednik, višji svetnik dr. Miroslav Ma-tjašič. kj je uvodoma pozdravil zboroval-ce. nato pa podal pregled dosedanjega Jela in uspehov te humane orgaoizaeij~ tg bilo pr^isnje ^aae telečje. Podražila se je tudi slanina in jo prodajajo po 15 do 16 run Najcenejšo sveže prašičje meso ie po 15 din, V splošnem ga pa prodajajo po 16 din kg Zdaj ni več mnogo dražja zaklana pei utnUvt od govejega in telečjega me.-.t. TeKije m« -so je v splošnem p.> 14 do lH n.n, zaklane kokosi so pa pu 20 din. ounosno po 22 din sekane. Morali bomo po.sta.ti vegetarijanci. '<> • ne le vegetarijanci, temveč ludi asketi. Zelenjava zdaj se tudi ni tako poceni, da bi se lahko hranili samo z njo. Same berivke. ki je po dinarju do 1 50 din merica, »e pa^ kmalu preobješ, ce ti ni treba delati perila ».inih kur. Uvožena glavna t u salata je po 7 do 8 din kg. Nekoliko »e je pocenil še uvoženi grah, ki ga prodajajo najceneje po 5 din kg, lepšega pa po 6 din. Po 6 din je tudi novi krompir in cvetoča. Stročji fižol je še drag, najcenejši je po 16 1in. najdražji pa po 24 din kg. To 24 din so tudi uvoženi paradižniki, ti :v An je so se pocenile na 15 do 16 din kg. Živa perutnina se je tudi nekoliko podra-iila, zlasti danes, ker je bilo nekolika p:.\praševajije zaradi jutrišnjega praznika. Putke so prodajali nekoliko težje po :0 Din komati. Piščancev še ni mnogo naprodaj in tudi ne gTcdo posebno v denar, ker so Is tem ti raž ji. Krompirja na debelo je bOo naprodaj nad 30 vozov. Ker je bilo živahno povpraševanje po njem - - V mesto so danes prišli mnogi kmetje, ker je sejemski dan — se i je nekoliko podražil. Prodniili so ga po I 85 par do din« rja kg. Prvi nastop Ksenije Vidalijeve v operi Izreden uspeh mlade rojakinje iz Trsta, ki obeta postati resna umetnica Ljubljana. 5. maja. E'omlad je priletela i juga tudi v našo opero, resnično svetla, topla, najlepše nade zbujajoča pomlad, ki smo ;c odkritosrčno veseli. Nič nismo vedeli o nji, pa je kar nenadoma stala na odru pred nami. vsa sveža in nasmejana, jedva 24 letna Ksenija \ idah. hčerka tržaških rojakov. Nastopila je v partiji Mirni Puccinijeve »Bohcmeor. Ce je resnica, da je bil njen nastop sploh prvi na gledaii\klij/en ■pecijakli aplavz. Polno se jo uveljavila v J dei., bila v det. zopet na viku, a 4. dej. jc pevski in igralski podajala s tako iskrenim en t tvom in močnim dojmom resnioneM d* >- življanja. da ie pretresa in doscejla uspeh. k; jc za začetnico voo kot samo časten. Vse v vsem ie Ksenija Vidali pe\ka pr ti ne topline, zelo simpatične vaaaJosH tn igralka osabneji larma, lako da Ima vsa pogoje, ila se ob vzgoji >krbnili kapelni- k<>v in režiserjev kmalu razvije v umetni« co, ki je bomo veseli menda predvsem v visoko dramatski pevski stroki, a bo hkra-tu vrlo uporabna za mladodramatskl repertoar. Ksenija Vida!;icva jc — po tej Muni sodeč — mlada pevks izrednega talenta in bogatih fllasovnia sredstev, /a na> opemj ansambl b. bila torej pra irei ia pridobi' tev. Seveda je žola pri na>i publiki prisrčno topel sprejem, mnogo aplavza in tudi res zaslužen bOneJL / r. (/. Nase gledališče O R A M A Začetek ob 20. uri. Sreda, 5. maja: Zadnji signal. Red Sreda. Četrtek. 6. maja: Matura. Izven. Znitanc cene od 20 Din navzdol. Petek, 7. maja: Med štirimi stenami. Red Č"etrtek. OPERA Začetek ob 20. uri. Sreda. 5. maja: Veseli studenček. Premi-jerski abonma. Četrtek, 6. maja: zaprto. (Gostovanje v Celju: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron). Petek, 7. maja: Ob 15. uri: Otrok in ples. Prireditev Katje Delakove in njene otroške skupine. Cene od 20 Din navzdol. Izven. Rančigajevi mali harmonikarji na.stopijo skupno z otroškim pevskim zborom, v katerem sodeluje 26 otrok od 4. do 6. leta in z mladmskim pevskim zborom na Mladinskem koncertu, ki ga priredi društvo "Skrb za mladino- v nedeljo 9. t. m. ob pol 11. uri dopoldne v ljubljanski operi. Skupno nastopi 1S0 otrok z izbranim koncertnim sporedom. Sodeluje konservatorist —-violinist Sever Marko. Cene od 24 din navzdol. Iz Ptuja — živila so se podražila. Kakor v drugih krajih, občutimo tudi pri nas drajjinjo, ker so se cene skoraj vsem življenjskim potrebščinam občutno dvignde. zlasti špecerijskemu blagu. Podražil se je tudi kruh za 50 psr pri kg. Govori se že tudi. da »e bodo cene mesu istotako povišale, ker je cena živini poskočila. Čudno je, da tako mirno gledamo, kako narašča draginja, nihče pa ne vpraša, kako bo ubogo ljudstvo živelo in od kod naj javni nameščenec vzame denar, da bo kril vse potrebščine ob sedanjih njegovih skromnih dohodkih. Vlada. CSR je plače državnim uradnikom zvišala za 25 r'c\ Kaj pa pri nas? Ali so samo poslanci potrebni zvišanja dnevnic, ki so že itak previsoke? — Muhasto vreme. A kora vno so minuli 40 m učen i ki. se vreme ni zholjaalo. Dežuje kar nepretrgoma. V nedeljo popoldne se je vlila strahovita ploha, ki je trajala približno pol ure. Potoki in hudourniki naraščajo ter delajo občutno &kodo na poljih, travnikih in cestah. Vse s»e tolaži, da bo po križevem tednu vreme stanovitnejše. —« Otvoritev podružnic« »Putnike« v Ptuju. Te dni se je vršila konferenca, za otvoritev podružnice -Putnika« v Ptuju, katere so se udeležili za mestno občino župan dr. Remec, za olepševalno in tujsko-prometno društvo predsednik g. Pretner, šol. nadzornik v pok., predsednik tujsko prometne zveze inž. fclajmer in ravnatelj Loos iz Maribora. Ugotovila se je potreba ustanovitve >Putnika* v Ptuju, ker ao vsi pogoji podani in bo podružnica začela poslovati že s 1. junijem. Svoje prostore bo imela v Mestni hranilnici, kjer se bodo nalašč za to preuredili prostori. Z otvoritvijo »Putnika« v Ptuju se bo gotovo poživil tujski promet na Dravskem polju in tudi v Halozah. čitajte in širite »Slovenski Narod«! KOL EDA K Danes: Sreda. 5. maja katoličani: Pij V. Jutri: Četrtek, 6. maja katolirnn>- Ym bonod. DA A . 1 s\V/1 PKIKKDITl E Kino Matica: Juanita. ZRD Brod brez lukec ob 14.15 v Matici. Kino Ideal: Avo Marija. | Omamljeno srce). Kino Sloga: Eva, matineja 2 Eva« ob 14.15. Kino Union: Zavržena žens, matineja -Praški študent ob 14.15. Kino Moste: Tiran (Nedovoljena ljubezen ) in Nj. Vel. postrešCek. PRIREDITVE S A PRAZNIK Kino Matica: .luanita. 7JiD: .Brod brez Inke- ob 10.30 v Matici. Kino Ideal: Avo Marija. (Osamljeno srce). Kino Sloga: Roee Marie, matineia -Eva ob 11. dop. Kino Pnion: Zavržena žena, matineja > Prask i študent« ob 11. dop. Kino >iNa Trški cron -ob 20.15. Obiščite razstavo Društva slovenskih likovnih umetnikov v Jakopičevem paviljonu. DEŽVRSE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 43, Trn- koezv ded. Mestni trg 4 in Ustur, sel**r\- burgova ulica 7. Jutri: BakanMč, Sv. Jakoba trg 9, Ra- mor. Miklošičeva esta 20. Gartus. M mn> nernatna pomota v tolmačenju niegt>- vega povelja in posledica jc bila, da M I morala njegova vojska umakniti. So\'ra/n;k • haje sploh ni pritiskal na traneove funa ' Are. Umaknili so se kar sami na povelje svojega štaba. Pono\Hla se je stara Morfes iz SSStssSlf \"Ojne. ko na zapadu nikoli ni bilo nič novega. In pomislite, junaški rr..n co je še pripomnil, da je manjša skupina njegovih junakov zgrešila pot, pa je pr '? naravnost so\~ražniku v roke. Ko je tako imenitno pojasnil s\*oio »zmago*, se je potrkal na prsi. češ, v tem vidi S .»ovTain/A: .n»o/o zmago. Končno fe pa he I povedal, da lahko njegova \-ojska vsak hip zasede Madrid, da se pa noče prenagliti, da bi povedal, kako dolgo bo špansko glavno mesto še kljubo\*alo njegovemu oe/sga nju. Delfijski orakcl je govoril v $tmih časih tako. da so ga lahko ljudje razume/i kakor so ga hoteli in kakor jim je bolj kazalo. Zdaj je pre\'zel njego\x> vlogo španski tjgpoleon. Njegovi trenutki so pa nekam dolgi. Nemara je Franco večji nnulri-/an kakor strateg, ker se noče zaleteli in povedati* kdaj mu bo general Miaja uročil ključe Madrida. Previdnost jc mati modrosti. Stev. 102 »SUOVBKftKl hhbvhbmhhhhhi Bfatta*|a Z. K. D. harry piel BROD BREZ LUKE in njegove tajlnstvene pnstolovščine v velefilmn (IZ ARHIVOV POMORSKE POLICIJE) CENE DDT MS ki &M DANES oh 14.15 mrl v četrtek ob 10.30 M In v petek oh 14.15 „ ¥ kinu Matici Društvo »Trgovska akademija" Akcija za zgradbo trgovske akademije v LfoU}aai srečno zaključena — Program bodočega dela Ljubljana, 5. maja V petek 30. aprila se je vršil v pritlični sejni dvorani Zbornic« za TOI občni zbor društva > Trgovska akademija«. Iz poročila, ki ga je podal g. predsednik Ivan Jelačin, je razvidno, da društvo s tem občnim zbor oni. zaključuje važno razdobje svojega dosedanjega dela, ki je bilo v glavnem posvečeno eno najvažnejših in naj te žn jih njegovih akcij, zgradbi poslopja za Državno trgovsko akademijo in Drž. dvorazredno trgovsko Šolo v Ljubljani. Predsednik se je spominjal velikih naporov, ki so bili potrebni, da je društvo premagalo težke ovire, ki so večkrat ogražale in tudi onemogočale izvedbo akcije že tik pred ugodnim zaključkom. Toda društvo ni odnehalo. Ko se je pokazalo, da kljub požrtvovalnemu prispevanju in pomoči privatne inicijative, ki je zbrala znatna denarna sredstva, ni bilo mogoče izvesti gradbene akcije s sodelovanjem zasebnih institucij, se je obrnilo društvo do države. Tu se je pričel križev pot. Kljub naklonjenosti merodajnih čim tel jev in kljub temu, da je bilo zaradi nujnosti ponovno v državnem proračunu predvideno najetje gradbenega posojila, se je situacija stalno menjavala in je stvar po več letih trudapol-nega dela in neštetih intervencij končno propadla. Nazadnje se je društvo obrnilo do Mestne občine ljubljanske, ki je v polnem razumevanju velikega gospodarskega in kulturnega pomena te akcije končno pristala na to, da je najela gradbeno posojilo 6.5 milijona din in da je društvu poverila nalogo izvedbe gradbenih del. Tudi pozneje so nastale ponovne velike težkoče, zlasti, ker je bil radi neizogibne potrebe in utemeljenih razlogov proračun prekoračen. Ob uvidevnosti sedanje občinske uprave pa se je dosegel — četudi z občutnimi žrtvami društva in mestne občine — sporazum, ki je omosročil ureditev vseh še visečih spornih vprašanj ter končno likvidacijo in srečen zaključek te gradbene akcije. Danes imamo v Ljubljani moderno zgrajeno in opremljeno višje trgovsko učilisOe, pod katerega streho sta našli svoj dom Trgovska akademija in Dvorazredna trgovska Šola. Ta zgradba bo priča stanovske zavesti in požrtvovalnosti slovenskih gospodarskih slojev, bo pa tudi v ponos slovenske Ljubljane. Društvo ^Trgovska akademijam stopa 8 tem v novo dobo svojega delovanja. Z vztrajnim, žilavim in smotrnim delom, ki se ne ustraši nobenih ovir, pristopa takoj k izvršitvi drugih važnih nalog, ki si jih Je zastavico. Dobro se zaveda, da je napredek teb kulturno in gospodarsko važnih učilišč mogoč le. ako se ustvari prvovrstno usposobljen kader šolnikov in ako se učeči mladini omogoči temeljit studij in priprava za bodoči trgovski poklic, ki bo ustrezala zahtevam modernega časa in trdi gospodarski konkurenčni borbi. Društvo bo zato v bodoče zbiralo v ta namen potrebna sredstva ter s privatno inicijativo izpopolnilo to, kar zaenkrat se ni mogoče doseči z javnimi sredstvi in podporo. Pri tem pa bo društvo svoj delokrog razširilo tudi na Trgovsko akademijo v Mariboru. Poročilo tajnika g. dr. Josipa Pretnarja in blagajnika g. gen. ravnatelja Hanuša Krofte so pokazala obsežnost podrobnega dela društva, obenem pa tudi težak finančni položaj, v katerega je prišlo zlasti radi zamrznjenega premoženja v denarnih zavodih. Kljub finančnim težkočam se je gospodarilo previdno, tako da bo mogoče zadostiti zahtevam Mestne občine ljubljanske glede doplačila znatnega zneska za kritje naraslih gradbenih stroškov, da pa bo obenem tudi mogoče poleg vzdrževanja profesorskega podpornega fonda, ki znaša danes okrog 30.000 dinarjev, nuditi že v prihodnjem letu vsaj skromne študijske podpore učeči mladini. Občni zbor je soglasno in s priznanjem vzel na znanje poročila. Pri nato sledečih volitvah je ostal odbor v glavnem neiz-premenjen. Ob zaključku zbora je prvi podpredsednik g. dr. Fran Windischer naslovil na predsednika Ivana Jelačina tople besede zahvale. Med drugim je zlasti povdarjal, da je g. Ivan Jelačin dal pobudo, da se je ustanovilo 1. 1923 društvo >Trgovska akademija«, kateremu je ves čas neprenehoma načeloval. Omenjal je, da se je predsednik že v svojih dijaških letih v Pragi pečal z mislijo slovenske trgovske akademije v Ljubljani. Ob krepkem zavzemanju Trgovske In obrtniške zbornice in drugih gospodarskih organizacij, zlasti Slovenskega trgovskega društva »Merkur« še v predvojni dobi je končno stoprav v Jugoslaviji prišlo do ustanovitve trgovske akademije v Ljubljani. Omenjal je nato trud in napore predsednika g. Ivana Jelačina, da se temu učiliscu in dvorazredni trgovski šoli postavi lasten dom. Izrazil je mnenje, da smemo pač brez pretiravanja trditi, da. je samo mož tiste neupogljive volje in tiste neupogljive vztrajnosti, ki je lastna Ivanu Jelacinu. mogel premagati vse ovire, katere so prečile pot uresničenja velike zamisli. Njegova smotrna prizadevnost in jeklena volja, ki raste s težavami, zaslužijo občudovanje in priznanje vsakega, ki pozna veličino opravljenega dela. Na predlog: g- dr. Windischerja je občni zbor z burnim odobravanjem izvolil g. Ivana Jelačina za svojega prvega častnega člana. Manifestacija za boljše ceste Resolucija o neustreznosti načrta zakona o cestnih fondili Ljubljana, 5. maja. Včeraj smo že poročali o anketi glede načrta zakona o cestnih fondih. Priobčili smo glavne misli iz referata predsednika Društva za ceste dr. Vinka Vrhunca, katerega so v bistvu odobrili vsi zastopniki in-teresiranih krogov, ki so v daljši debati vsak s svojega vidika ugotovili, da je skraj ni čas za zboljšanje cestnega omrežja v dravski banovini. Med zastopniki naše javnosti na anketi je bil navzoč tudi načelnik tehničnega oddelka banske uprave inž. Vik tor Skaberne. K debati po referatu dr. Vrhunca so se priglasili gg. predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin, generalni tajnik Zveze indu-strijcev dr. Golia, podpredsednik Zveze trgovskih združenj Fran Skrbeč, podban dr. Pirkmajer, predsednik Društva hišnih posestnikov Frelih, zastopnik ljubljanskega Avtokluba dr. Ciril Pavlin, ravnatelj Putnika« dr. Žižek, vseučiliški profesor inž. Horvat in predsednik Inženjerske zbornice inž. M. Pirkmajer. Govorniki so soglasno odklonili načrt zakona o cestnih fondih v obliki, ki jo ima sedaj, a soglasno so odobravali v načelu ustanovitev cestnih fondov. V drugih kulturnih državah imajo take fonde že dolgo in s pridom rešujejo s sredstvi iz teh fondov svoje cestne in prometne probleme. Predsednik dr. Vrhunec je ugotovil, da vlada glede načrta in glede osnovnih cestnih problemov skladnost v mišljenju v vseh interesiranih krogih. V principu je Društvo za ceste zavzelo isto stališče glede obravnavanega načrta kakor govorniki, ki so se prijavili k debati. Predsednik je poudaril, da je bil glavni namen ankete, da manifestira za boljše ceste v dravski banovini in da protestira zaradi tega proti načrtu, po katerem bi dravska banovina ne dobila jamstva, da bi imela kake koristi od predvidenih cestnih fondov, čeprav bi morala za te prispevati velike vsote. ODKLONITEV NACRTA . Predsednik dr. Vrhunec je po debati in pojasnilih prebral resolucijo, katero so navzoči soglasno sprejeli in pooblastili predsednika, da jo odpošlje vsem Odločilnim činiteljem. V sprejeti resoluciji odobravajo namen vlade, da ustvari z zakonom o cestnih fondih trajno osnovo za izgraditev in sodobno obnovo cestnega omrežja v državi. Predloženi načrt pa ne ustreza dejanskim potrebam in ne rešuje perečega vprašanja naših cest na smotrni in pravični način. Načrt zakona, ki je zasnovan na sistemu centralnega fonda za vso državo in posebnih banovinskih fondov, ne določa jasno, kako bodo razdeljena denarna sredstva, pobrana na področjih posameznih banovin. Določba, da bo s posebno uredbo urejeno, katera dela se bodo izvršila, ne nudi nobenega jamstva, da bo dravska banovina sorazmerno z važnostjo cestnega omrežja za mednarodni turistični promet in sorazmerno z dejanskimi na področju banovine pobranimi vplačili v fond. Dravska banovina je dobila pri razdelitvi sredstev, ki so bila določena za ceste iz eno-rrulijardnega kredita, komaj eno tretjino tega, kar mora plačevati za amortizacijo posojila. Dravska banovina tudi ni pravično upoštevana pri porazdelitvi zneskov, ki so določeni v državnem proračunu za vzdrževanje cest. Prav tako je nejasno formulirana določba glede razdelitve sredstev iz državnega cestnega fonda za dotacijo banovinskih fon dov. Gradnja nujno potrebne cestne zveze Slovenije z morjem po tem načrtu ne bi bila zagotovljena ker bi se s sredstvi tega fonda gradile samo ceste, ki so kot državne ceste že uzakonjene. Zaradi teh stvarnih in tehtnih razlogov moramo načrt odkloniti in zahtevamo, da se s sodelovanjem strokovnjakov sestavi nov načrt na sledečih osnovah: 1. Za vso državno ozemlje se mora določiti promet- nome hm čnl načrt za obnovo in izgraditev cestnega omrežja na sodoben način za daljša razdobje, upoštevajoč potrebe mednarodnega turističnega prometa. — 2. Izvedba tega programa naj se prepusti banovinam, katerim se morajo prepustiti tudi dohodki, pobrani na področju banovin. Glede potrebnih žrtev bi bilo tako neposredno zainteresirano prebivalstvo in gospodarstvo posameznih banovin. — 3. Za pospeševanje cestnih del v šibkejših banovinah naj staži državni izravnalni cestni fond, ki naj se dotira s stalnimi dohodki in morebiti iz sredstev državnega proračuna, — 4. V cestne fonde se morajo stekati tudi že vse veljavne dajatve, ki se danes trosijo na osnovi fonda za izvrševanje javnih del. bed nostnega fonda itd. Tako bodo cestni fondi sposobni nositi finančne transakcija večjega obsega. Na teh načelih zasnovan načrt naj stopi v veljavo že z novim proračunskim letom. Trboveljski dom v Bakra Trbovlje, 4. maja. Ze leta m leta so pošiljala trboveljska društva m korporacije deco, pa rudi odrasle v počitniške kolonije na morje, na Gorenjsko m druge kraje, da se telesno in duševno okrepijo, zlasti najpotrebnejši m najrevnejši. Kolonije so letovale po šolskih prostorih in šatorih. kar je bilo združeno z raznimi neprilikami in se zlasti glavnemu principu letovanja ni moglo v polni meri zadostiti, t. j. principu higiene. V zadnjem času sc je pa odstranil tudi ta nedostatek, ker so Trbovlje dobile po zaslugi g. Mirka Sušnika in ga. Ane Lapornikove svoj Trboveljski dom, ki obsega 2 hiši, tako da bodo lahko letovali odrasli zase, deca zase. Cene v Trboveljskem domu so skrajno nizke in bodo jedva krile dejanske izdatke za prehrano in režijo. Za mladino do 12 leta sc plača za tritedensko letovanje Din 300, in je v tem znesku zapopadena tudi oetrtinslca voznina iz Trbovelj in nazaj. Od 12. do 14. leta je ta prispevek Din 350. Odrasli plačujejo na dan v maju, juniju in septembru po 25 do 30 Din, v juliju in avgustu po 30 do 35 Din. Iz navedenega je razvidno, da si bodo tudi manj premožni sloji lahko privoščili blagodat počitnic in okrepčila na morju. Hrana bo. kot posnemamo iz prospekta, prvovrstna m obilna. Prijave sprejemata Sušnik Mirko, učitelj v Trbovljah m Ana Lapornik. šol. upraviteljica v Trbovljah za društva, ki bodo letovala v omenjenem domu. Ker je dom obsežen, pridejo v poštev rudi prijavljen-ei iz drugih krajev, v kolikor bo prostora na razpolago. V maju in juniju pa bo ta dom na razpolago za šolske ekskurzije. Prometne omejitve v Ljubljani Ljubljana, 5. maja Mnogim, zlasti zunanjim voznikom, avtomobil Lstom. motocikl istom in kolesarjem niso znane prometne omejitve in prepovedi v mestu. Zato se množe mučni nastopi, intervencije stražnikov in slednjič tudi nepotrebni stroški. Ne bo torej odveč, če v izogib takim sitnostim naštejemo ulice in ceste, ki so za vozni promet prepovedane ali le delno omejene. Sleherni vozni promet je prepovedan po naslednjih ulicah: Nunska ulica od Gradišča do Bleiweisove ceste. Židovska ulica, Puharjeva ulica od Gledališke do Tyrseve ceste, Vosnjakova ulica od Gosposvetske do Bleiweisove ceste, Ribja ulica. Ključavničarska in Krojaška ulica, Za čreslom, Strojarska in Barvarska steza, Medarska ulica in Hribarjevo nabrežje. Vožnja v eno smer je dovoljena in sicer po Frančiškanski ubci s Tvrševe ceste proti Miklošičevi cesti, dalje po Dalmatinovi proti Miklošičevi cesti ter po Gallusovem nabrežju v smeri od šentjakobskega mosta proti Čevljarskemu mostu. Kolesarji smejo menda tu voziti v obe smeri. Med 7. in 11. uro dopoldne je prepovedan vozni promet na Pogačarjevem in Vodnikovem trgu, po Domlčarjevi in Semeniški ulici ter po Nabrežju 20. septembra. V šelenburgovi ulici je prepovedan promet s tovornimi vozili vsake vrste in so izvzeta le vozila lokalne potrebe v tej ulici. Ljudska univerza v Kranju Kranj, 4. maja Ljudska univerza« v Kranju je zaključila drugo leto svojega obstoja. S svojim delom, s svojim programom se je uvrstila med društva, ki Širijo in sejejo prosveto. Vedno nujne jša je namreč zahteva, da si tudi širšim ljudskim plastem čim objektivne je pokažejo problemi, ki so za obstoj neokrnjene narodne bitnosti življenjskega pomena. Prav je, da tudi preprost človek spoznava z njim organično povezano celotno narodovo življenje. Temeljitejše poznavanje sodobnega potekanja življenja, razmer, težav in potreb napravi človeka bolj kritičnega, širokogrudnega ter aktivnega v borbi za svoje pravice. Dejstvo je, da kljub množici dnevnega časopisja in revij, kljub različnim že obstoječim kulturnim ustanovam, predavanjem, tečajev itd. ie vedno ni dovolj storjenega, da bi bila vsaj splošna povprečna izobrazba res last vsega naroda. Vprašanje, ali so temu krive metode, ki se več ali manj ravnajo po političnih vidikih, pustimo ob strani. V te razmere je z vso ostrostjo svojega kritičnega gledanja in presojanja posegla v Kranju akademska mladina, ki je pred d verni leti osnovala »Ljudsko univerzo«. Drzen je bil ta poskus, saj je bilo pričakovati reakcionarnega odpora, ali vsaj nezanimanja in slabega odziva. Kljub težkim razmeram, ki so v takih ozirih za naša provincijama mesta tipična, je bilo nekaj uspeha. Sodobnim potrebam ustrezajoč program je potrdil važnost »Ljudske univerze«, čeprav jo je odklonil tisti de! iaobrazenstva, ki si v svoji okoreli tradi-cijonalnosti lasti vso pravico pri odločanju v vseh vitalnih problemih in vprašanjih. Dejstvo, da so predavali na »Ljudski univerzi* znanstveniki m strokovnjaki, dokazuje njeno informativno nepristranost, v okviru katere je mogoče doseči vsaj delno objektivno jasno sliko, ki mora beti cilj in namen te lepe ta idealne ustanove. Prve osnove so podane, na njih bo treba gram dalje in ispopoinjevati ki se ni doslej sistematično »grajen in_ ten ter premalo vsestransko zajet, bo skrbeti, da se bodo v bodoče predajanja vršila redno vsak teden, vsebina naj bo poljudno podana in zanimiva vsem, rfasti ne inteligenčnim stanovom. Uspehi bi bCi tudi se lepši, če bi bila »Ljudska univerza* deležna javnih podpor, kot druga društva. Zadnja pot moistra Hubada Ljubljena, 5. maj«. Kako zna centti LfvMjena svoje velike može. je pokazala včerajšnja zadnja pot očeta slovenske pesmi g. Mateja frobada. Skoraj vse mesto je bilo na nogah, a rudi tz bližnje okolice in z dežele so se ogrinjale množice v mesto, zlasti pa v široko Vegovo ulico pred poslopje Glasbene Matice in na prostrani Kongresni trg, mimo Zvezde prav tja do opernega gledališča. nepretrgan špalir pa jc bil rudi še po Aleksandrovi in Tvrševi cesti. Ob 16. so sc pred G M oglasile fanfare in še predno so izzveneli zadnji akordi, je pristopu h krsti stolni dekan in skladatelj dr. Ki m ovce ter ob asistenci treh duhovnikov blagoslovi krsto. Po cerkvenem obredu so Matičarji pod vodstvom direktorja Poliča zapeli veličastno Gallus-Petclinovo »Glej, kako umira pravični!« Kot prvi sc je poslovil od pokojnika predsednik GM dr. Vladimir R a virih ar, naglasu j oč, da stojimo v nemi rug i ob svežem grobu moža* ki jc s svojim velikim delom postal eden najbolj dragocenih zakladov svojega naroda. V zanosnem govoru je očrtai Huba-dovo delo ter poudarjal, da jc bil pokojnik GM vse, saj je iz skromnih početkov naš glasbeni zavod pod njegovim vodstvom rasel od glasbene ljudske šole do konserva-torija. Vzgojil nam je celc generacije glasbenega naraščaja, ki nadaljuje njegovo delo. Govornik je še ocenil Hubadovo delo pri pevskem zboru, ki jc bilo en sam triumf od začetka do konca. Mateju Hu-badu bodi večna hvaležnost za vse, kar jc storil za svojo in našo GM. To lepo dediščino hočemo varovati, spoštovati in negovati z isto ljubeznijo in požrtvovalnostjo, kakor nas je on učil. Množica je trikrat vzkliknila »Slava!«. Od pokojnika sta se v toplih, iskrenih besedah poslovila še skladatelj dr. Božidar Širola in rektor zagrebške Glasbene akademije skladatelj Lhofka, nato so pa Mati- čarji in akademski pevski zbor zapeti Poer-sterjevo kanta to »Umrl je mož*. Izpred Matice se je razvil veličasten talni sprevod točno po doiočenem sporedu. Za nosilci prapora, črne zastave in križa je stopala godba »Sloge«, ki ji j« akedAa. deputacija Ljubljanskega Sokola. Nato so se razvrstili pokojnikovi rojsSri rz Sksruon*. gojenci državnega konsc rva toni ja, nosilci praporov ljubljanskih in podeželskih pevskih -/borov. Matičarji, AFZ in drugi. Za vozom s krsto sta stopala užaloščena vdova in sin. na zadnji poti pa so spremili moj6tra Hubada tudi ban dr. Natlačen v spremstvu divizionarja generala Tonica, župan dr. Adlešie, minister n. r. in senator dr. Kramcr, senator dr. Gregorin. pred^ Narodne galerije dr. \Vind!«»cher, preds Slov. Matice dr. Lončar, zastopniki u/niver zc, odvetniške in notarske zbornice, CMD ZKD in ra/nih drugih kulturnih organizacij, a polnoštevilno jc Kil zastopan odbor GM / dr. /Jrovnikoin na čelu. Žalni sprevod jc krenil pred operno poslopje, kjer je bilo /brano vsmj operno osebje. Turobno so sc oglaskle fanfare opernega orkestra, a ko so zamrli njih zvoki, se je od pokojnika poslovil pesnik Oton Zupančič s kratkim, pietetc polnim govorom, za njim sta spregovorila še preds. Hubado ve župe in zastopnik Jugoslov. pevske zveze dr. Anton švigelj. Pevci Hubadove župe pod vodstvom Z. Prclovca so zapeli žalostinko »Poljana toži«, takoj nato pa se je žalni sprevod začel pomikati po mestnih ulicah proti Sv. Kri žu. Pri odprtem grobu »c jc od pokojnika poslovil v imenu /bora GM njegov pred sodnik Sil van Pečenko. $e enkrat so Mati carji svojemu ljubljenemu dolgoletnermu vodji in mojstru zapeli v slovo in sicer njegovo najtiuKšo, koroško narodno »Gor čez izaro«r. potem jc pa sprejela remija, kar jc njenega. Inozemski strojniki so pri nas nepotrebni Tudi med strojniki se pripravlja mezdno gibanje — Zahteva po kolektivni pogodbi Ljubljana, 5. ma jr. Nedavno je bila plenarna seja Zveze strojnikov Jugoslavije v Beogradu. Na nji je bila zastopana tudi ljubljanska sekcija po predsedniku P. Toni ju in tajniku P. fikerlju. Ta seja je pomembna tudi za širšo javnost, ker je na nji prišlo do sklepov zaradi mezdnega gibanja ha ureditve delovnih razmer v strojniškem in kurjaškem poklicu. Pomisliti je treba, da je v rokafa strojnikov in kurjače v usoda neštetih življenj ter da je strojniški poklic po značaju svojega dela zelo odgovoren, zato mora zanimati tudi javnost, kako se urejujejo delovne razmere v tej stroki. PRED MEZDNIM GIBANJEM Na seji so sklenili, da bodo vse sekcije na svojih področjih sklenfle kolektivno pogodbo, ki bo za vso državo enaka. Med vsemi sekcijami vlada popotno soglasje glede staijovafcih zadev. Ena, glavnih zahtev strojnikov', Id je prišla ob tej priliki še posebno dO izraza, je, naj oblasti skrbe, da se striktno izvajajo določila o opravljanju parnih napnarv pri podjetpfe, kakor tudi, da se izvajajo določila pri polaganju izpitov za strojnike. rovxMAi noMAje*h delovnih mocsi Na seji so ponovno ugotovili, da nI nobene potrebe po zaposlitvi inoaemskfli strojnikov, tako zvanih specir&listov prt nas. Za vso nado industrijo je dovolj ao~ mačih strojnikov; zlasti na področju ljubljanske sekcije je dovolj strokovnih moči za vse parne naprave, in sicer bivših gojencev vojne mornarice. TI naši strojniki imajo praktično šolo pri vseh vrstah stabilnih strojev in parnih tnrbin. Povsem brez podlag* je torej izgovor, da imajo tako zvani inozemski specijalisti boljšo kvalifikacijo ter da so nepogrešljivi. Predvsem je treba dati kruha domačim strokovnim močem in sele, če bi se izkaaaAo, da je premalo domačinov bi bilo upravičeno najemati mozemce. VPRAŠANJE VTOKOJBNIH ŽBUEZ-NI^KZH STROJNIKOV Prav tako je krivično ter nesociamo, dat nekatera podjetja zaposlujejo vpokojen« strojnike državnih železnic. Ti vpokojenci prejemajo nad 1000 Dm pokojnine. Upoštevati je treba, da je še mnogo msaidftv sposobnih strojnikov nezaposlen*. Potrebno bi bilo. da bi posamezni bani izdali naredbo, ki bi prepovedala zaposlovanje upokojencev m omogočila, da tod prtan do zaslužka res potrebni strojniki. Naši mladi strojniki misfijo, da strojniki, ki ne morejo več opravljati državne službe in ki so tofii zaradi teg« vpokojeni, niso več tudi sposobni za zasebne službe in ne morejo konkurirati s svojo delovno sposobnostjo mlajšim močem, ki tako težko čakajo na zaposlitev. Zahteve strojnikov po osnutku kolektivne pogodbe so skromne, kar priznavajo tudi na pristojnih mestih in zastopniki socialno političnih ustanov. Zahteve glede mezd nikakor niso pretirane in so primerne minimalnim mezdam kvalificiranega delavstva. VELIKA NEVARNOST ZARADI ZAPOSLOVANJA NEKVALIFICIRANIH MOČI Organizacija strojnikov mora ponovno ugotoviti, da mnoga zasebna podjetja zaposlujejo še rtekvahficirane tmoei, žal v največ primerih v naj! banovml. CMajlui organizacija B9 bile navadno brez uspeha. Neobhodno potrebno bi bilo, da bi oblasti posvečale temu mnogo več pozornosti. Posledice zaposlovanja nekvahficiramh strojnikov so lahko nedosledne, kajti treba je računati z eksplozijami parnih kotlov. NI le v interesu podjetij, da zaposlujejo kvalificirane strojnike, temveč v interesu človeških življenj. Pred vojno so ofola»ti v tem pogledu mnogo strožje nadzrrale pod jetja in že v 4S urah po sprejetju ovadbe so navadno intervenirale pri podjetjih. Zdaj, žal, ni več tako, kar lahko postane usodno. Ljubljanska sekcija Zveze strojni, kov pozna već primerov, ko bi oblasti morale in t erv erurati in v najkrajšem času bo vložila prijave na pristojnih mestih. Organizacija upa, da bedo upoštevali njene upravičene pritožbe in nastopili odlično proti kršiteljem zakonskih določb. Strojniki morajo prevzemati veh ko odgovornost nase in podjetja zalhtevajo od njih da so sposobni ter vestni, zato je pa tudi upravičena zahteva, da prevzema odgovor, nost tudi druga stran, kakor določa zakon. Zadnje čase se obračajo zasebna pod jetja na posamezne sekcije strojniške or-gatniaacije zaradi zaposlitve strojnikov n kurjačev. Zalo je v interesu nezaposlerm, da se vsi javijo organizaciji. Pc*refana je evidenca nad vsemi zaposlenimi in ne".* -posle/mm i močmi, da se urede razmere iva delovnem trgu. Naglasiti je tre.ba, da v naši državi ni preveč izucenih strojnikov in da bi lahko dobili delo vsi, če bi podjetja zaposlovala samo delovne moči, ki-kor je predpisano. Ko bo organizacija prodrla s svojimi zaihtevami glede zaposlovanja strojnikov, bo Se celo premalo delovnih moči. Organizacija je zelo aktivna in se ji bo nedvomno prej ali slej posrečilo izvojevati svoje zahteve, zlasti še, ker združuje Članstvo ne glede na njegovo po. Hlačno prepričanje in se bavi samo s stro. kovnimi zadevami, želi, da pridobi strojnikom tisto veljavo in u&led, kakršnega so uživali še pred nastopom krize in kakršen jim pripada po značaju in pomenu njihovega deK. Iz Trbovelj — 1- maj v Trbonrijah: Letošnji 1. maj je minil v tukajšnjem revirju v popolnem miru in redu. Vreme sicer ni bilo posebno ugodno, vendar jc pa mnogo ljudi odšlo v planine. Zlasti Sv. Planina in Mrzlica »ta bili 1. maja dobeo obiskani. — Florijanovo nedeljo bodo slovesno proslavili. Vse tukajšnje gasflAe čete, t. j. četa radnik, trg ki Klck sc ude leže v nedeljo službe božje, ki bo ob 8 v tukajšnji farni cerkvi, nato sc polrlomvo na grobovih svojih pokojnih voditeljev in tovarišev, nakar bo v dotuovii domača slava gasilskega zaščitnika sv. Florijana. Gasilci Sv. Katarina pa bodo svoj praznik posebej proslavili. — Gradbena sezona. Kaže. da bo leto* nja gradbena sezona žrvannejša nego prejšnja leta, ker se povsod opaža gradben* delavnost. Vendar pa sedanje detosoo vre me započeta dela pcwmj aeio M ihs Om, ki so računan, da se bo —g traBaskom maja zfeof)salo, bodo —M ie se dslarri teden aH dva, dotfej na bo deSevje napravilo nepopravljivo šlcodo os Is gesdbe ni podjetnosti msrvee tja* os sadja. Trn Stran 3 »SLO VEN S CI iilODc ---- vmm 1937. Stev. 102 DNEVNE VESTI — Odvetniška ves*. V Imenik advokatov sta bila vpisana s 1. majem Zdena Brejc s sedežem v Ljubljani in dr. Alfonz Terse-jrlav s sedežem v Trebnjem. — Niaozem«ki avtomobilisti t Jugoslaviji. Te dni pnspe na Primorje 40 nizozemskih avtomobil isto v. Danes se pripeljejo v Benetke, kjer se ukrcajo na pamik >Kumanovo<, s katerim poselijo Sušak, Šibenik, Trogir, Split m Dubrovnik. — Dolri irgtedt is letošnjo turistično »e-lono. Letošnja turistična sezona bo na našem Primorju znatno boljša od lanske, seveda ce bo vreme ugodno. 2e zdaj je v Hrvatskem Pii-L'oriu več crostov kakor lani oo tem Času. Poscbiio mnogo prihaja Nenirev. pa tudi .Aru' zev in Cehov. V nedeljo i<> pripeljal na Susak prvi Cedokov izletniški vlak IGO iziehi kov. V ponedeljek ie pa pn -rete na ?ušak skupina Angležev. Sred' maja je napovedanih več skupin Nemcev, ki se pripeljejo I avtobusi in vlaki. — Zajrrebškf tramvajski uslužbenci preskrbljeni. V Zagrebu so lepo uredili vprašani« preskrbe tramvajskih uslužbencev. \ si l»odo dobivali v bodoče po 33 odnosno 35 letih službe pokojnino. Travico do pokojni* ne dob; tramvajski uslužbenec že po tO letih službe, polno pokojnino pa dobi po 35 letih. Najnižja plača znaša 1.300 Din. Tc-melrna glavnica pokojninskega sklada zna*a 9.000000 Din in se ne sme znižati, razen v izrednih posebej določenih primerih. — Iz :»Službenega lista«, r Službeni list kr. banske uprave dravske banovine-: Rov. 36* z dne 5. t. m. objavlja navodila za izvr* sevanje proračuna državnih razhodkov in dohodkov za leto 1037-38, razglas o razpisu volitev občinskega odbora za občino Orešje lendavskega sreza in objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v L 1987*88. _ Občnj /bor Udruženja rezervnih oficir-lev bo letos 30. maja v Beogradu. Zborova nje se prične ob 0. in po pravilih mu lahko prisostvujejo vsi redni člani, pravico claso* vanja in poseganja v debato imajo pa Ba" mo delegati. Podrobnejše informacije dobe rezervni častniki pri pododboru v Ljubljani. DANES POSLEDNJIC ! Franc Lcharjeva najnovejša zabavna opereta EVA lavni vlogi Magda Schneider, Hans v er Sdhnker. Hans Moser MATIC Veliki glasbeni film s sodelovanjem najboljših orkestrov in plesalcev J TJ A N I T A v glavni vlogi Mireille Perrey in Alfred Rode tel-; 22-21 UNION Veliki ljubavni film po istoimenem gledališkem komadu Oskarja VVildeja ZAVRŽENA 2ENA Kathe Dorsch, Gustav Griindgens, Marianne Hoppe Matineja danes ob 14.15, jutri ob 11. uri Adolf Wohlbruck kot PRASKI ŠTUDENT Dorothea Wieckt Theodor Loos, Erick Fiedler G\*jdAbcuxHL o&. 16., 19."^ W =r — Vojvoda \Vindsorski poseti po poroki Dalmacijo. V dvorcu Cande v Franciji se poročita kmalu po svečanostih kronanja v Londonu bivši angleški kralj zdaj vojvoda Windsorski in njegova izvoljenka Simpsonova. Medene tedne nameravata preživeti v Cannesu, potem pa kreneta v Italijo in Dalmacijo. Vojvoda Windsorski je že prispel v dvorec Cande. — Klirinška pogodba med češkoslovaško in Jugoslavijo je izgubila veljavo. Zunanje ministrstvo objavlja: Pogodba o ureditvi plačil iz blagovnega prometa in po drugih obveznostih sklenjena med kraljevino Jugoslavijo in Češkoslovaško republiko v Pragi 8. junija 1932. je s 1. majem izgubila veljavo. Narodna bana kraljevine Jugoslavije in Narodna banka Češkoslovaške republike sta pooblaščeni spozumno odrejati Izplačila izvirajoča iz mednarodnih terjatev obeh držav. KINO IDEAL Benjamin Gigli, največji tenorist sveta v filmu prekrasnih melodij »AVE MARIJA« (OSAMLJENO SRCE) Danes ob 16., 19. in 21.15 uri, jutri, na praznik, ob 15., 17., 19. in 21.15 uri — Hajnifiki izlet planincev. V plamnah nad Bohinjskim jezerom je izborna smuka ua zrna!eni snegu. SPD priredi v soboto in v nedeljo 8. in 9. t. m. majniškj izlet planin* cev z avtobusom iz Ljubljane do Zlat o rogač ob Roh. jezeru, kjer bo vse pripravljeno za udobno bivanje. Za eno ikupino Ih> pripravljen Dom na Komni. kamor bodo sli izletniki že v soboto po prihodu avtobusa do Zlatoroga ter bodo imeli prenočišče v Domu. Planinci smučarji naj prinesejo smučke, ker imajo za smučanje na razpolago nedeljo od ranega jutra do popoldneva. Iz Ljubljane se odpeljejo planinci v soboto ob 15 uri iz Tavčarjeve ulice ter prispejo v Zlatorog ob 18. uri, v Dom na Komni ob 21. url. Nosači bodo na razpolago. Za prenočiš šča bo preskrbljeno. Povratek od Zlatoroga v nedeljo ob 18. ur. prihod v Ljubljano ob 21 uri. Udeleženci se morajo prijavili v pisarni SPD na Aleksandrovi cesti, najkasneje do petka zvečer ker je omejeno slovijo sedežev, čim prej si rezervirate prostor, tem boljšega dobite. — Kolektivnu potovanja v Francijo. Skupine, ki organizirajo kolektivna potovanja v Francijo, se naprošajo, da v najkrajšem roku obveste o svojih namerah francosko-jugoslovanski odbor za propagando razstave v Ljubljani (Francoski institut — Narodni dom). Natančne podatke je treba poslati temu odboru zlasti glede števila in stanu oseb. načrta potovanja, odhoda in prihoda v Francijo, ugodnosti, ki si jih žele. ter o tem, koliko časa se bodo mudili v Franciji. — Knjige za nase izseljence. Na poziv kraljevske banske uprave so darovali za naše izseljence v Ameriki: Jugoslovanska knjigarna 203 izvode knjig, Slovenska matica v Ljubljani 458 izvodov knjig, Prosvetna zveza v Ljubljani 122 izv.. Učiteljska tiskarna 45, Mladinska matica 40, Nova založba v Ljubljani 25 izv., Zveza kulturnih društev v Mariboru 23, g. dr. Ivan Robida 15, g. dr. Slavko Grum 15, g. R.. Petejan 13, Knjigarna Kleinrnaver-Bani-berg 30 izv., Delavska založba v Ljubljani 9, Vodnikova družba v Ljubljani 8, Založba »Hram« S, Belo-modra knjižnica 9, Zvezna tiskarna v Celju 6 izvodov. Kraljevska banska uprava se vsem darovalcem v imenu naših izseljencev toplo zahvaljuje. JUaJEVANJE ponovimo jutri 6« maja! _PRIDITE!_ — Počitniške kolonije SPD. Kakor prejšnja leta priredi SPD v Ljubljani tudi leto* počitniško kolonijo za člane mladinskega odreka. Fantje l>odo imeli kolonijo pod vol s tvom »nofesorja v času od 3. do "24. juHia t.^ 1. in sicer en del v Malnarjevi koci, drugi del ob šotorih ob Bohinjskem jezeru, obe r-Kupjni se bosta izmenjali po prelesti pokte vične dobe letovanja. Dekliška , očitniska kolonija |>od učiteljskm vodstvom, se bo vr-e-'la od 2f julija do 15. avgus a na Malnarjevi koč' pod Crno prstjo. Vsa* noVleženec mora biti član akademske sk tptae SPD. Pred odhodom v počitniško kolonijo bo vsak zdravniško pregledan. Prijave sprejema pi -ania SPD v Ljubljani,, Aleksandrova cesta st. 4sl. najkasneje do 31. maja. Priporočlji-\o je. da stanši že pred tem terminom prijavijo udeležbo na toh tečajih, ker bj moralo SPD poskrbeti za razsrjenje počitniške kolonije, ako bi bilo več prijavljencev. Cena za tečajnika znaša 350 Din za ves čas bivanja v koloniji. ODVETNIKA dr« Dinko Puc dr. Boris Puc sta se preselila iz Dalmatinove ulice 7 v Dalmatinovo ulico 11. — Vreme* Vremenska napoved pravi, da Ik> spremenljivo vreme. Včerai je deževalo v Ljubljani, Mariboru in Splitu. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu '21, \ Skoplju 20, v Zagrebu 18, v Splitu 17, v Ljubljani. Mariboru in Sarajevu 16 Davi je kazal barometer v Ljubljani 7G0.7, tem peratura e zna>ala 8.2. — Tatvina v Malem vrhu. V Malem vrhu nad Škofljico je vdrl to dni ponoči v hišo Antona Zgonca neznan potepuh. V stanovanju je vse premet al in slednje odnesel modro kamgarnas'n novo Obleko rjav suknjič, več moškega perila, klobuk, nekaj ženske obleke, tri svilene dežnike in psa no žensko ogrinjalo. Tat se je založil tudi z jestv'nami nikar je izcrjnil. ■>•,<»♦«.«>,♦♦♦»»«>♦«, Vsak četrtek in petek sveže morske ribe v preurejeni » restavraciji 9,Lloyd", Sv. Petra cesta 7. Izborno pripravljene srbske Specijalitete, ražnjići, čevapčiči. — Pogrešana. Iz Kose« prf Vodicah je že 1. t, ni. odšla 28lotna Marjeta Hribarjeva, ki je bela noseča. Doma jc izjavila, da poj-de v Ljubljano. Ni torej izključeno, da se je dekletu pripetila nesreča. Hribarjeva je srednje postave, okroglega obraza, sivih oči in kostanjevih las. Prj odhodu je imela na kp}>: čedno, temno obleko. — Čuden poskus samomora. V zaporih okrožnena sodišča v Dubrovniku si je hotel v ponedeljek končati življenje slepar Geor^ Freudenbers jz Kratenaua pri Gradcu. Obsojen je bil na 6 mesecev zapora in na :z* LTOn is .Tiicroslavije. V ponedeljek pa je pogoltnil 10 žeblfev in ve? koščkov podplatov, ki jih je odtrgal od svo;ih čevljev. Potem iza je pa naenkrat obšel strah pred posledicami in povedal je tovarišem v celic; kaj je ?loril. Prepeljali so ea v bolnico, kier so pa operirali. Njegova žena ima v Kratenauu restavracijo in o možu pravi, da je največji siepar |n pustolovec, kar jih je kdaj poznala. — Nenadna smrt vpokojenega cestarja. V Sesvetih pri Zagrebu so našli včerai mrtvega vpokojeneiga eeMarja Josipa Kimlja. Pokojni je bil star 80 let. Zadela ga je srčna kap. Iz Ljubljane —lj Trsovine bodo jutri na praznik Vn*-bohoda zaprte. —lj Občina ne zaposluje več delavcev pri kanalizacijskih delili. Pozimi je mestna obs čina za |M>3l ovala nezaposlene pri tako zvanih javnih dejih v Sjski. Pri teh delih zdaj ni več zaposlenih nikogar v Šiški; kanalizacijska dela je prevzelo v severnem delu me«=»ta v manjšam obsegu podjetje Dukio. Mestna občina je nudila nezaposlenim delo pri kanalizaciji pozimi, češ. ko so ljudje najbolj potrebn; zaslužka. 2al ie zdaj še prav tako izredno mnogo nezaposlenih, ki prihajajo dan za ilneni vpraševat za delo rta mestni socialni urad. Zdaj je zaposleno le manjše število sezonskih delavcev pri mostnem cestnem nadzorstvu, ki urejuje nekatere nove ceste, na pr. podaljšek Jane-žičeve ceste na Prulah. Nekaj delavcev za* posluje tudj mestna vrtnarija pri urejevanju novega parka za Rimskim zidom. —lj Cepljenje zoper koze. Mestno poglavarstvo opozarja starše na raze lam o cepljenju zoper koze. k je nalepljen na javnih, vdnih mostili v* raznih delih mesta. Kraj in čas cepljenja je točno razviden v razglasil. Cepljenje je javno, obvezao,bi brezplačno, in je k temu prinest« vse nad tri mesece stare otroke, ki še n>n bili cepljeni, in t ste pr; katerih Cepljenje doklej ni imelo uspeha Strogo obvezno \^ prinesti vse cepljene otroke h kasnejšim proglodu, kjer dobe starši pismena potrdila o uspešnem cepljenju. Poselma valila k cepljenju se ne !>odn razpošiljala. Starši ki ne h\ dali cepiti svojih otrok, bodo kaznovani j*, fca-konu o zatiranju liafglHjj*jh boleznin, v kolikor ne odgovarjajo za to tudj no kazenskem zakoniku. —lj Karteiijeva proslava na univerzi. Filozofsko društvo v Ljubljani pr'redi v ponedeljek, dne 10. t. m. oh 10. uri dopoldne v zbornični dvorani univerze svečano akademijo v pob&StJfof MOfotrilče Kartezljere-gtt »Plaa Discour* de la methode. Tej važni obletnici b-> namenjen tudi letošnji medna- rodn; filozofski kongres, k,- se bo vršjl v av^ustu v Parizu in kj se ga 1h> udeležila tuPutnik«-a. —lj Popravek. Z ozironi na Vašo not' 0, ki tde jo objavili v ponedeljek, dne 19. aprila 1937. štev SS, na strani 3. v stolpcu 3, zgoraj pod naslovom ^Popravek na popravek^ Vas prosim, da izvolite v smislu § 26. zakona o tisku priobčiti v Vasem cenj. listu sledeči uradni popravek oziroma pojasnilo: Mestni podpiranec, ki ga omenja Vaša no%t- ca, prejema na mestnem socialnem ura lu ledno mesečno podporo 100 Din Po 1. aprila 1937 je dobival tudi izredno podporo za hrano po 5 C in. ki pa mu je bila s 1. aprilom 1937 ukinjena vsled stalnega pijančevanja in izgredov v pijanem stanju. Mestni socialni urad more dajati podpore le resnično potrebnim, ne pa takim, ki podeljeno podporo zapi ja jo. Omenjeni podpiranec pa je bil zaradi izgredov v pijanost; še pred kratkim policijsko in sodno kaznovan, tako policijsko dne 20. februarja 1937 na 230 l>in globe oziroma 5 dni zapora po zakonu o vrhovni državni upravi § 74 in 78 z obsodbo 5332-1, odd. IV. "policije in sodno na sreskem sodišču v Ljubljani 6. marca 1937 k. p. e. VL 264 po § 162. k. z> na 14 dni zapora. Ja*mo je, da mestni socialno politični urad za pijančevanje ne more dajati podpore, ker je dosti potrebnejših v Ljubljani, ereekstva socialnega urada ©o pa skromna. Stalno mesečno podporo bo sicer še dobival prejela pa jo bo zan; njegova gospodinja, da ne bo mogel še te podpore zapijati. 7 odi • enim spoštovanjem dr. .1. AdleSič. — (Priobčiljemo tudi ta popravek na kub brez komentarja, ker je nam popravkarski sistem naše mestne občine preveč pri srcu. da bi ga kakorkoli motili. Pripominjamo samo, da mestnemu pctfpfrancu, ki se tu o njem govori, ni bilo na nosu zapisano, da rad pije) —lj Za binkoštne praznike priredi >Put-n\k< sledeče izlete: trodnevni izlet v Benetke—Padova 586 C in, e prehrano in prenočiščem, trodnevni i7.1et Trst 155 I>in, vožnja; dvodnevni izlet v Trst Din 145, vožnja; trodnevni izlet na Koroško 585 Din, s prehrano in prenočiščem; trodnevni izlet Sušak— Crikvenica. 485 Din, s prehrano in prenočiščem. Prijave sprejemamo najkasneje do 10. maja. Podrobne informacije pri vseh biljetarnicah >Putmka«:, Ljubljana. —lj Koncert narodnih in umetnih pesmi, priredi v soboto 8. t. m. ob 20. pevski zbor ljubljanskega Zvona, v dvorani narodne šole za Bežigradom. Na sporedu skladbe Emila Adamiča — »Budnica« in »Svatba na poljani« ter dr. Antona Schwaba, »Dobro jutro in iZlata kanglica«. V«e štiri so s spremljevanjem klavirja. Na koncertu sodeluje poleg zbora tudi prof. g. R. Galla-tia in konservatorist g. Fric Lupša. Za k on cert je že danes med Bežigrajci mnogo zanimanja. Vabimo pa tudi vso bližnjo okolico, da se koncerta udeleži. —lj Srajce, kravate. Karnlčnik, Nebotičnik —lj Mozartov Rpquiem bo izvajala Glasbena Matica v ponedeljek 10. t. m. zvečer v počastitev spomina svojega nenadomestljiv.-ga mojstra blagopckojnega ravnatelja Mateja Hubada. Na svečani žalni koncert opozarjamo vse prijatelje in spoetc-vatelje naš:h najpomembnejših kulturnih delavcev. Pred izvedbo Requiema bo imel kratek spe minska nagovor prof. Marijan Li-povšek. Zaćetek koncerta bo točno ob pol 9. uri zvečer v veliki firnarmonicni dvorani. —lj Praznik vseh na&ih mater je vsakoletni materinski dan. V proslavo tega dne bo v petak 7. t. m. v veliki filharmonićni dvorani koncert, katerega spored izvajajo naši odlični umetniki. Posamezne točke sporeda navedemo jutri. Občinstvo prosimo, da kupi vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. —lj Neaan slepar si je včeraj izhfml ta svojo žrtev bre^r>oselnega hlapca Alojzjja Pirea iz Ardra pr* £v. Duhu. PstavU ga je preti Delavskim domom na Gospo*vet«kj caoti in mu oi>Ijuhpl službo. Odvedel ga je s seboj proti Ježic-i ter mu meti potjo izvabil zadupii 100 din. Slepar je nato izginil —lj >>a Trški gori« — poslednja predstava v letošnji scioni. Oglejte si to domačo igro s petjem hi godbo, ki jo IkkIo igrali Šentjakobčani v petek, dne 7. maja ob 20.15 uri v dvorani Mestnega doma. Cjeti dobiček je namenjen ljubljanski proti tuberkulozni ligi za vzdrževanje protituberkuloznega dis3 panzerja in ustanovitev gozdne šole. Pred-prodaja vstopnic v petek od 10. do PJ., in od 15. do 17. in od 19. ure dalje pri dnevni blagajni v Mestnem domu. —li Otrok in ples. Izredno uspela sklepna produkcija otroške plesne skupine Katje Del ako ve «e na splošno Željo občinstva ponovi v petek, 7. maja, ob 15. uri popoldne v operi kot dijaika predstava i znatno znd* žanimj cenami od 20 Din navzdol Spored je isti kot pri premieri. Nastopi 22 otrok od tretjega do Štirinajstega lerta, sodelujejo RanČigajevi mali harmonikarji. Pri klavirju Murko Trost. —lj VM vaših oel mi obvarujete la s optično čistimi brušenimi ttakli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku. Stari trg 9, Ljubljana —lj No branite se smeha In preskrbi te >j vstopnic« za igre >Na Triki gori«, ki jo uprizore Šentjakobčani nepreklicno zadnjič v četrtek 6. in v petek 7. t. m. ob 20.15. Dobiček predstave v petek je namenjen krajevnemu odboru protituberkulozne lige. Najboljša reklama za to igro je vedno raz= prodana dvorana v Šentjakobskem gledališču. V soboto 8. in v nedeljo 0. maja bodo uprizorili zabavno veseloigro >Kdo je papa< (Bichon). —lj Uprava narodnega gledališča t Ljubljani prosj P. n. abonente, da poravnajo do 16. maja 9 obrok abonmana. —lj >Jnr je vanje« se 2. t. m. zaradi tdatv*-ga vremena nj moglo vršiti, zato bo pa isto v četrtek. Pridite na ljubljanski Grad. kjer se boste ob igranju godbe dobro zabavali. Preskrbljeno je tudi za dobro pijačo in ce= nen prigrizek. —I j Jurjevanjo Četnikor bo jutri ob vsakem vremenu. Ker pa so bo lepo vrome zaradi deimisije vremeno-vlade morda zakas? nilo, bo iurjevanje v pokritem prostoru. Vsa narnonabia javnoet bratsko vabljena. Odhod izpred pivovarne ob 6. uri zjutraj. —lj Gostovanje beograjskega igralca. V torek 11. t. m. bo gostoval v izredno uspeli komediji »Dr« v glavni moški vlogi eden najpopularnejših in najboljših interpretov Nušieevih tipov, g. Dušan Radonkovič, član Narodnega gledališča v Beogradu. —tj Tatv|ne. V pnnf lno Slavko G<»rjan-•Vve v Rožni dolini se je v ponedeljek po-nAoi .k je vlomil ne7nn din. Binkoštni izlet v Postojno Za Rinkošti bo vozil pose»ben vlak v Trst jn Postojno po sledečenu voznem redu: lf>. V. Maribor odhod .....2.41 Celje odhod .......4.01 Zidani most .......4»30 Ljubljana......... o.42 Trst...........8iS8 17. V. Trst odhod ......12.50 Postojma prihod . .... 1507 Ogled jame in povratek iz: Postojne .........22.35 Ljubljane .......24.— Zidani most.......0.58 Celje .......... 141 Maribor......... . 2.52 Vožnja s kolektivnim potnim listom stane iz: Ljubljane .......100.— Zidanega mosta .... 122.— Celja..........13L— Maribora . .......160.— Podrobne informacije in prospekte in prijave do 12 maja pri >PITTNTKu«. Ljubljana in Maribor jn v izletni pisarni ~nVr»mc v Ljubljani. Iz Celja —o Ne zamudite koncerta »lavnega francoskega violinskega virtuoza Roberta Soetensa, ki bo nastopil v petek, dne 7. t. m. v unjonski dvorani! Na* potu preko naše države v Italijo bo nanerntk konoertiraj v glavnih krajih naše banovine *n bo obiskal tudi Celje, kar je našemu mestu gotovo v čast. Koncert bo nepreklicno v petek in je želeti, da se naša publika v kar najoblmej-.^m številu udeleži te edinstvene prilike in čuje slavnega virtuoza. —c V okvirju protituberkuloznega tedna bo prirediio Celjsko pevsko dtnrštvo drev* oh osmth koncert pred mestnim poglavarstvom, jutri ob 16. pa se bo pričel na G lazi jj zanmdv nogometni turnir SK Celja, SK AMebikov in SK Jugoslavije. —c Opereta v gledališču. Narodno gledališče v Ljubljani bo uprizorilo jutr? na praznik ob 16. r Mestnem gledaJLšču znano Be-neševo opereto >Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron*. Predstava je izven afoonmaja«. Za opereto vlada živahno zanimanje. Zaradi ugodnih zvez nri«pr>ročamo ob;Fk tudi preJnivalatvu izven Celja. —c Dve nesreči. V St. Rupertu nad La-šk..jn je pred dnevi slamoreznica zagrabila 131etnega 8ina kočarice Ignaca Susterja za levo roko in mu odrezala kazalec. V nedeljo se je ]5 mesecev stara hčerka dninarja Jožefa SoTČa-nova o*l Sv. Matevža pri Go-mikvkem doma polila s kropom in se hudo F*oparjla po vsem obrazu. Ponesrečenca se zdravita v oeljsk. l>oJnicj. —c Umrl je v ponedeljek v Tx>krovcu pri Celju T21etnj posestnik Boštjan ZLst, v celj-ekj bolnjci pa je umrla v torek 31 letna čev-ljarjeva žena Aojzjja Jugova z Brega pri Polzeli. —c Gasilska proslava sv. Florijana. Na šentflorjansko nedeljo ob 8. zjutraj iso odkorakale gasilske čete iz Celja. Gaberja, Ba*>nega, z Tx>pafce. s Teharja iz Trnovelj in Levca z dvori<šča mestnega poglavarstva s tmoveljsko godtho na ?elu v opatijsko cerkev k maSj. med katero je iglrala trno-veljska godba. Po maši je bil v gasilskem domu na dvorišču mestnega poglavarstva zt>or gasilcev, na katerem je I uprti starosna g. Gotogranc predaval o gas^atvu in o občnem zboru Gasilske zajednice v Ljubljani. —o Uboj v St. Juriju. V Bporsrjevj go-HUlni v st. Juniju ob juž. žeJ. t»e je 87lOtai dala vec Franjo Matošcvjč i/ Pokra?i6ev v travniškem srezu v ponedeljek proti večeru v vinjonosM sprt pri nekj konjski kupčiji 8 svojim tovarišem, delavcem Ivam*m De-Iteljakom iz BučiČev v travniškem srezu. Debeljak je iv.vlekej j/ žepa dolg nož. nakar je Matošev^č zgTahil Deheljaka m pi ^•Tgel na Tla. Goatfbllčar in nt»k. mlinar ir. Hro&ovea s ti spravila oba Bosssnea iz gostilne. Zunaj sta s»e začela Bosanca lov tj. Hebeljak je zopet zac-H gm-/ t.j Matoše\ z nožem. Končno je Matoševi, p'bral kostanjevo i>oleno in udaril z njim Debfj s tako ajlo po gla\-i, da mu i*> /drt>l>iJ '< njo jn «*> fzstopilj moždini. Debeljaka sn prepeljali v celjsko bolnico, kjer je v tort k ob 18. podlegel poškodbatr. Matosevrč < so -e v poneiirt^cl, iv:črr aretirali :rt odvezi*', v zapor okToinejr.'i eo*li^V\ v Celju. >Tato^e-vič in rw*beljak sta ž»> več ko* leto dri vo-Ti.la d-r\*a za nekatere .^eoTjurake trgovce. Iz Maribora — Obrtno gibanje. PVotefcl; mesee is bilo prj tukajšnjem mestnem obrtnem reftTsntu izt»rjsanih 10 ohrtnih pravic, naaiovo pa jm dobilo obrtno dovoljenje 23 obrtnikov. Vs»' kakor je razveseljiv pojav< da Atevido izbrisanih obrti v Mariboni v zadnjem ftasu pada. — Občinske ToHtre. V nedeljo . dne 9. t. m. se bodo vršile v občinah Hoče, Pragor-ako, Beltinci. Bogojio:i, Dobrovnjk, Gai>er-je .Lendava. Genterovci. Cezanjevci in Mi-slinje občinske volitve. V vseh občinah j*' biLo opaž.;? I vahno volilno borbo, v kater* so posegli z vseh smeri. Za jz,id volitev vi a da veliko zanimanje. — TrgO\-lne bodo na praznik v trte k 6. t. na. ve« dan zaprte. Zadevno odloi mostove, k] so ostali od zadnje poplave n^-7>o^kodovani. Tudj pritoki Pesnice ao narasli in povečujejo strah tamkajšnjih ponesu-njikov. ki bo«lo \ ^a polja morali nonnvnf> preorati. — Drevl bo v kazlnskl dTorani konr. r svetovnofdavnec'a violinskega virtuosai Ilo l>orta Soetensa. ki je na ^eh svoj I danjih koncertnih turnejah po vsem svetu dcf^ogel triumfalne u«pehe. Tudp* pri n^». bo koncerti ral na svoj** dratr^k'ene gos-lj. ki predstavljajo vrednost preko 900.0<10 dinar jev. Na ta edinstvni koncert kf bo 7a Ma-r;bor gotovo prireditev prvega red.« 00nov no opozarjarno. P^-li^ta ^pr^mlja komoru orkester rMrA^trnlnocm. ri ?e*5tn'^keg?» sma Avgusta Lipove«. Podro'« nost.; o umoru dane*; nf»n znane. _ Dve let? robija za oropano puško..\ raj j*' stMj prorj malm kar.f fi^';fin **enatotr. 8Be%si Ivan Ivann^a. Id }e obtožen, da j«' v nočj na 6. septembra 1035 v govsdu bi Velike NedHje naipaidel lovskega par,-Irana Pc'tka fn mu cjdvzel pn^ko Tvanuša fs hjl zarada rorjanske}e maten- noimii <\vr krogli v giavo 1F Wnjj ♦ovmri-kj d«"-1 1 Pranr PocroreJer Hz Aljaževe wm%&B Ift. T d" d je. k j !9o siVŠaf1! sstr^la. so prihi*'',u ll nalH mJade^lča v mlak; krvi. Njegovo smnj« v bolnic/5 je brezupno. Kaj je dovedlo Poge re>ca do umorno r;ln ee^a dejanja ni rn»no, menijo pa, da nesroftna ljn^zen. SOKOL — Materjnakj dan vfškega Sokola. Boks)l-sko društvo Ljurijana-Vič prfedi v 6e>: na praznik ob 20. v dvorani EMbssssfcspi dorna proslavo materinskega dne s pestriii! sporedom. Uvodom«, bo ffnvorji o MMM materi nekega dnr proevotar br. Rudi M*» rinčič. nakaT bo kon^rva^rietka s. Vida Rudolf ova zapela dnevu primero* po*« Po prvem delu iprosiave na t dramo *^veti plamen« v režtfc br. Pajka. Prj predstav: sodelujejo sestre Vnjgova, Macvlinova, Thalerjeva. Dorrrai nkova m br. Pajk. Cuč, R'teljno in P»^k Prodr-izvrstno naštiidiraria in b»> nudfl:* v^e»n po-•»etrHkom lc*p ulitek. Vstormjoe pros:mo na si nabavijo vs? poaetnaki že v predpr«' I 1' dartes od 1o. do 1T. in jirtiri od 10. d<> 12 in od 15. do 17. ure v pieairni v Sokolskom domu. Sokolsko elanst-vv) in priredi 'o1 je dni-šrva bradsko vabimo k obilnensu pose ta. Zdravo! SPORT — Razpis tekme v alpski voanjj na Beiei Da nudi tudi neverificiranemu Članstvu 51.-liko pokazati svoje smučarske r-i«» ■ , > v alpski voznii razpisuje T. K. Skala poar. na Jesenicah za nedeljo 9. t m. tekmo v smuku za bukov kelih na Kožri. Pravico lo starta imajo vsi neverificirani članu Skaffj in njih prijatelji brez razlike staroSl * spola. Tekmuje se po pravilih IZSS Vmm podrobnosti glede tekme borio razglašene pred startom v Skalačkem domu na Ftožf:. Zmagovalci prejmejo krasen bukov kelih m nebroj manjših praktičnih daril. Start ob 11. ob vsakem vremenu. Prijavnimi 5 Din V«i prijatelji smuka in neprisiljene zabavo na befcih strminah vljudno vabljeni. — T. K. Skala, pode. Jesenice. Utopljenec v Litija. 5. maj1 Včeraj amo imeli Florijanov sejem in je bilo pri nas še posebno živahno. Malo po 12. uri so opazili ljndje na mostu, da nosi narasla Sava s seboj utopljenca. Utopljenca je opazila tudi orožnižka patrulj*, ki je imela službo pri mc^tu. Vse prizade-devanje, da bi potegnili utopljenca na breg1, je bilo zaman. Nikjer nimamo pri roki čolna, truplo pa je plavalo sredi reke. Za*o je naše orodknistvo telefonsko obvestilo zagorsko železniško postajo, naj tam poadcusajo prestreči utopljenca, Bhasu železniške postaje so zagorski orožniki potegnili na suho utopljenca Kdo je neareentk, še niso mogli ugotoviti. Pri njem niso naSU nobenih dokumentov. Po vsej verjetnosti je ležal Že teden dni v vodi. Zadnje dna Je začela Sova spet po malem 5tev. 102 >SLOVENSKI NARODc amda, * wm* IWT. Stran S Pri junaku Madrida generalu Mlaji Njegovo in ime komtmfotke La Pasionarie sta zda] najbolj znani španski imeni Madrida, on ni samo pcgual pritepencev iz ogroženih okrajev, temveč je bas te dni dosegla pod njegovim vodstvom in po njegovem nacrtu mednarodna brigada sijajno zmago nad italijanskimi četami pri Bri-huegi. Ni še niti znan obseg italijanskega umika, ni Se ugotovljen vojni plen. (To poročilo je bilo pisano tik po porazu italijanskih čet pred Madridom Op. ured). General kima z glavo, oči vidno je zadovoljen. Nekaj besed v zahvalo, z mirnim glasom oceni pomen tega, da se je Madrid pol leta uspešno branil. Zdaj je položaj bistveno boljši. Na razpolago je domača armada, v boj ni treba več pošiljati elitnih čet mednarodne brigade, zavladala je že disciplina in globoka zavednost vsega moštva, kar daje moralno enotnemu telesu veliko probojno moč in odporno silo. General se je izrazil zelo pohvalno o mednarodni brigadi, brez katere bi Franco ne bil odfbit in omenil je. da se je v nji hrabro borilo tudi mn.>o Cehoslovakov, ki spadajo med najboljše vojake. Zdaj je r »publika ie lahko ponosna na svojo mlado vojsko. Bodočnost državljanske vojne je jasna: zmaga mora biti naša. Zato imamo vse moralne pogoje. Delavstvo in ostalo ljudstvo ve, da se ne borimo samo za njegovo domovino in življenja, temveč tudi za življenja in demokracijo Evrope. S prisrčno zahvalo za poset se poslovi od nas, vsem stisne roko in smeje počaka, da ga fotografiramo. Njegov prevdaren, dobrodušen mir spravi v dobro voljo v«> družbo, čristo formalen poset, trajajoč komaj deset minut, toda v okolju in razmerah, ki ostanejo nepozabne. Slavna govornica Ze odhajamo, ko pribiti za nami ordo. nančni častnik, pove nam, naj počakamo na La Pasionario, čeprav smo se že pri generalu poslovili od nje, ko smo ji stisnili roko in ko je spregovorila z nami nekaj besed. Ob Miaji stopa njena krasna karakteristično začrtana glava v ospredje ■povsem gledališko in efektno. Malo razrva-ne poteze oživljajo pri vsaki besedi, globoke črne oči žare od navdušenja in poguma, zdi se, da so lahko pobarvane z globoko ctožnostjo in bolestjo velikega spoznanja ob vsakodnevnih tragedijah. Ena izmed redkih človeških glav politično delujočih žen. Te bolestne poteze m otož-nost v cčeh so kakor podčrtane s kodri že nekoliko sivih las tako. da se zdi deset let starejša. Prihaja za nami s pisano ruto okrog vratu v spremstvu najvišjih častnikov, ministra javnih del in komisarja našega spremstva t Italijanski ujetniki Spustimo se Se eno nadstropje nižje k skupin! italijanskih jetnikov. ki so jih bas zjutraj pripeljali z bojišča pri Bii-huegi. V najglobi kleti palače jih je okrog 150, Ujetniki so š<* nekam zbegani, skrbi jih, kaj bo z njimi. Najprej samo nekaj običajnih vprašanj in p'ncvno zagotovilo, da je to redna italijanska vojska, ne pa dobrovoljci Podčastniki to sami radi potrdijo, in iz pcmenk.i se razvije naenkrat velik pelitičen shod. Italijanski vojaki se zbirajo v polkrogu okrog La Pa-sionare, ki jih nagovori najprej mirno, kakor da jim nekaj pojasnjuje, potem se pa preda svojemu temperamentu. Njen dokaj utrujeni in ponekod že hripavi gla.^ preskakuje v sugestivne vzklike, to ni več žena, govoreča ujetim Italijanom. to je slavna La Pas.ona.ria, največji govornik špan:je, Dastopajc-i tu v enem izmed <"^va-jaječih, fascinira joči h in resnično virtuoznih govorov. Strastna gestikulacija in fanatična pojava te krasne žene potegne italijanske jetnike za seboj k vedno novemu viharnemu pKskanju in pritrjevanju. Govori v španščini, toda Italijan: jo razumejo. Ta jez^k je njihovemu n^jso-rocraejši, marsikaj so si pa ž? izpopolnili med prebivanjem na španskih bojiščih Mi se bor-mo za sv c bo d o španskega ljudstva. Ce zmagamo, bo to tudi vaša zmaga in svoboda, saj imamo vsi enega sovražnika in to je fašizem in kapitalizem. Zakaj hočete ubijati naš;- žene in otroke, zakaj naj oi se morili med seboj, ko pa si moramo b"ti bratje? Tako govori La Pasionaria. vprašujoč vsak hip poslušalce, če se strinjajo z njo. Italijanski ujetn ki so spočetka bolj vljudni in plahi, polagoma se pa razgiblj.'j;> in končno odgovarja vseh 150 grl v enem gromovi tem odgovoru, da se ot>">ki kar t~c^ sej^. La. Pas onar'a ie zopet enkrat potegnila za seboj svoje posluša Ice, njena osvajajoča govorniška umetnost je tako očarala italijanske ujetnike da nam ob Madrid še ni povsem rešen, težki topovi Francove vojske ga £e vedno ohfttreljujejo, mnogo bo se žrtev. Toda enkrat je bil že rešen, ko se jo ve i ka ofenziva frankovcev razbila v parkih na bregovih reke Manza-rvarpis in v všeuoitiakefll okraju. Res to ni bila osebna zmaga generala Miaje. ki je ta* krat prvič pre\7.el vrhovno poveljstvo nad madridsko fronto, šc manj pa zmaga velike govorniške umetnosti znane španske poslans ke Polores Ibarrudi, znane pod imenom La Pasionaria. Hila je samo zmaga mednarodne brigade dobrovoljcev in peščice prvih domačih dobrovoljcev s španskim junakom r>urruti;em na čelu. Ti dve edinici sta re-- i I i Madrid za reno ogromnih človeških Žrtev. Toda od onih zgodovinskih dnj španske državljanske vojue sta na madridskem bojišču Ju v obleganj prestoiiri dva človeka, čijih avtoriteta ie neomajna, a slava njunih imen je ze davno prekoračila meje lokalnega slovesa (ieucral Mlaja in La Pasionaria sta trenutno najbolj znani španski • i meni na f= vetu. V katakombah — generalni štab Na cvetno nedeljo zvečer — pripoveduje dopisnik >Lidovib Novine, — ko smo bili najbolj izmučeni, premočeni in premraženi, s-o nam ^poroi'ii;. da nas 1k> sprejel v generalnem štabu branilec Madrida general MLas ja To seveda prežene še lako slabo voljo in ?e tako veliko utrujenost. Po mračnih uli-rah, kje.r svetijo samo zastrte luči avtomobilov jn tramvajev. b!jo klet pod debelimi ceneni kanalizacije plinovodnimi in vodovodnimi cevmi, visečimi nad našimi glavami. Neskončni labirint vrat, zastraženih po vojakih s puškami in Da sajanimi bajoneti. Končno pridemo na koncu hodnika do steklene sobe, kjer ie zbra= t- h več častnikov i:i že smo priš.1} skozi tet»-ne improvizionirane pisarne generalnega >laba do kabineta poveljujočega generala Miaje. Ena. dve, tri sobice, v vsaki pisalna t, telefon] in sten'"1, pogosto samo Iestr ne. "belo prepleskane Vmesne stene zakri-te z velikanskimi preprogami. Službujoči častnik nas prosi, na i malo potrpi mo. ker sta prj generalu bas La Pasionaria in minr* r.:er iavnih det Naključje, kakršno si le moreš želeti. Vprašamo, ali bi mogli govoriti tudj s popularno poslanko in največjo go vorii'co spanije. Junaški branilec Madrida Kar se odgrne preproga na vratih in na čelu velike družbe, v kateri je tudi La Pasionaria, se pojavi plešast starec ce-sarskega obraza, le z ozkim vencem belih lasna soncih in z mogočnimi, skoraj divjimi c brvmi nad jeklenimi, toda dobro, dušno zrečimi očmi. Srednja postava, nekoliko okrogla, umerjenih kretenj. General ima na sebi preprosto uniformo barve khaki, brez vsakih znakov svojega dostojanstva. Samo na rokavu ima rdečo pe-t'rooglato zvezdo med dvema prekrižani-ma sabljama. To je general Miaja, največji stiat-g in vojskovodja sedanje spanje. Francošč-no razume, ne gov'Ti je pa ne. Tolmačimo mu svoj pozdrav in občudovanje, kajti on ni znal samo Za pol leta držati premoči sovražne vojske na. vratih odhodu navdušeno zapojo >Avanti popelo...c pesem italijanskega proletarijata, aa katero je v Italiji že dolga leta določena ječa ali pa celo izgon na Lipare. Nekateri člani naše družbe so do solz ganjeni. Pri tem ni presenetljivo, da ti italijanski ujetniki, pripeljani v kletne prostore generalnega št aha armade, proti kateri so se §e včeraj borih, zdaj pa čakajo na za-sl Sanje v strahu za svojo bodočnost, da ploskajo in pritrjujejo popularni komunistični govornici in prepevajo proletarsko himno, temveč dejstvo, da to prepovedano delavsko himno še znajo, Čeprav so to večinoma možje tridesetih let, vzgojeni Že v Mussolinijevih fašističnih doktrinah, Jn to je bil najmočnejši vtis tega poznega marce ve ga večera, ki smo ga odnašali po slovesu od La Pasionarie v deževno noč :z podzemlja generalnega Štaba, od koder stari vejščak Miaja tako varno vodi obrambo glavnega mesta Madrida. Re?3eveltova korespondenca Ni še dolgo tega. ko ni dobivaj največ pisem ameriški prezident, temveč priljubljene filmske igralke. Po ponovni izvolitvi pa dobiva RcDsevelt dnevno do 7.000 pisem in poštnih pošiljk tako. da so se morale umakniti filmske igralke daleč v ozadje. Ameriška pošta dobiva vsak dan v Beli dom okrog 6500 pisem, navadno paše ve5. če bi zadostovalo prezidentu za vsako pismo samo 30 sekund, bi jih prečita! na dan kemaj 2.880, pri tem bi mu pai ne preostalo nič časa za druga opravila, in za spanje. Tudi prejšnji ameriški pre-zidenti so dobivali mnogo pisem, toda. še daleč ne toliko; redko jih je bilo nad 500 na dan. Rooseveltovo pisarno so morali znatno razširiti. Razdeljena je v dvanajst oddelkov jn v vsakem sta zaposlena dva uradnika. Petindvajseti uradnik pisma samo odpira in razporeja. w Večinoma spozna že po naslovu ednoano po uvodu, za kaj gre. Nekateri pišejo dolga pi^ma.. polna 'epih *ras, končno se pa izkaže, da o i radi denarno podporo. Mu'.ioi on. Kombiniran radijski aparat omogoča namreč ne saimo sprejemanje radijskih oddaj, fam-veo tudi prenos z gramofiTiskih plošč. Gramofon je torej proslavil svojo *501etnioo v polni slavi in z dobrimi izgledi za. bodočnost. Vezane roke ima Ni tako lahko biti kralj, kakor bd človek mislil. Velika moč prinaša s seboj tudi težke dolžnosti in odgovornost. Težko je pa tudi biti bivši kralj kakor nam kaže primer vojvode VVindsorskega. Ko jc odstopil, so ljudje mislili, da je rešen vseh sitnosti in da bo lahko živel kakor bo hotel, ker bo imel dovolj denarja tn ker se nihče ne bo vmešaval v njegovo zasebno življenje. Toda pri tako visekih gospodih je stvar drugačna. Morda si je tudi sam tako mislil, pa se je zmotil, kakor so se zmotili tudi drugi. Odložil je sicer vteu-darske posle, toda prost še daleč ni. V začetku so bila javnosti znana samo pogajanja z njim ter dolgi telefonski pogovori med Enzesfeldom in Buckinghamsko palačo. Pozneje so pa, prišle na dan podrobnosti teh pogajanj. vodi vsebovani magnezijev sulfat vodo za svoje aPravda* izhaja zadnje čase v 1,200.000 izvodih. Kre-5tjaru»kaja Gazeta« pa 1,750 000. Leta 192S so izhajali sovjetski listi v 47 jezikih, lani pa že v 68. Stroški za tisk so znašaii lani nad fv3.0O0.0C0 rubljev. Zakaj morska voda ni pitna Niso baš reiki primeri, da primanjkuje ljudem cb morju pitne vode Zato se mnogi vprašujejo, zakaj bj se ne dala piti morska voda. Navaden odgcvor Se glasi, da je morska voda pač slana in da bi bilt ljudje še bolj žejni, če bi jo pili. Nikjer pa ni rečeno, da bi si človek ne mogel ugasiti žeje s slano vodo, saj žeja ni nič drugega, nego potreba vode v telesu. Telo bi bilo v zadostni meri nasičeno z vodo, čeprav je slana in žeja bi morala ponehati. Toda v človeški krvi je približno 1^ soli, v morski vedi pa 3°«. Pri normalni izmenjavi snovi pripsiia ledvicam naloga onemogočiti v krvi večje nabiranje soli in pri tem se porabi mno-o vodne substance iz krvi. Ce bi torej pili slano morsko vodo, bi bile ledvice preobremenjene v svojem delu in za svoje delovanje bi moraje dobivali še več vode iz krvi. In to je prvi vzmk še večje žeje. Obenem pa povroia nabiranje ecli v človeškem telesu, da je potrebna tudi v tkivu vsaborvana veda za izločanje soli in tako se tudi ta voda porabi. To je drugi vzrok žeje. Končno rabi pa še v morski Rusija gradi letala Letos bodo v Rusiji velike svečanosti v proslavo 20-letnicc oktobrske revolucije. V Tomsku bo ob tej »priliki otvorjona največja sibirska tovarna za letale. Gradbeni stroški so metali 12.000 000 zlatih ruoljev. Tovarno so nalaSč zgradili daleč od industrijskega središča iz strategičnih ozirov. Njena naloga bo dobavljata pravočasno zadostno število letal in letalskega materiala sovjetski vojski na Daljnem vzhodu. V novi tovarni so že začeli izdelovati letala in vse ti«pc je konstruiral najboljši ruski konstrukter ing. Tupolcv. eden najboljših konstrukterjev letal na svetu sploh. Večina njegovih novih tipov letal je na svetovni \nsrnd. Da se doseže hitrejša izpopolnitev ter večja preciznost v iadcLavi letal ki motorjev, jc odredil sovjetski komisarja t za oboroževalno industrijo vzajemno izmenjavo vseh izumov med letalskimi tovarnami in letalskimi zavodi po vsej Rusiji. Da dobi čim bolj>e delavce, pošilja Rusija svoje inženjerje. pilote in mehanike v movem-stvo, -/lasti v Ameriko. Nedavno se jc v nil s studijskega potovanja po Ameriki slavni sovjetski letalec in strokovnjak na polju letalskih motorjev Levanevski, ki io prinesel mnogo dragocenih i7-ku>enj in znanja zlasti o konstrukciji in i/detovanju letalskih motorjev v AmerAVi. Zdaj prireja po Rusiji predavanja, v katerih priznava, da je naletelo izdelovanje ameriških letalskih motorjev NVright-Cvclone F 52 v Rusiji na v- " ' težave, kajti sovjetskim kon-, srrukttcr mjka na tem p«djo ^e uuio- go izku>i. j, ki sc pridobe samo / dolgoletnim neumornim delom in Hud a mi pri i/delavi. četrtek. 6. maja. 9: Caf. poročila, -poml. — 0.1 r»: \ *^eli pozdravi (ploade). — '>.4f>: Vstaki gemet (g. Ciril Potočnik). — lO.tK): TreiiOa cerkveno £la.-bc iz cerkve sv. Nikolaja v UuN n ■ — 11: Krnska godiva, kmečki pUv (pl«»- — ll.:UJ: Otroikj nastop (vod- fdi. Si** m Vemvaizova). — 12: Ura Lahke gla*»be: 8*> fenakj irtmef (Sodetnjejo gg Marin Maks — violina, Vinko Sušteršn- — viola, 1. 8 a* nič ~- kitara, Stanko Avjru^t fh*Jlaoniks), — Vi.i'i: Vrame, poeoSIla. — l*>: * red. obve*tiJa, — 13. i r>: Kat imamo, to Vam damo ipkošče po žcliah.) ((Mlaja prrk -njena oi 14. do 17.) — 17: Kme*. ura: Predajanje T>ovrfcnine (g. Jo ip St rekel i) — 17-80: Za zabavo in kratek ča*; — nkrbijo brala Uolob (du^tj hanucuuk). — 19: vrenie, poročila. e,fx>red, obvestila. — 1' *" Nacionalna ura. — 10.00: Sinanike (prenoi iz cerkve sv, Te-lra v LiuMjanii :>)■•: plošče. — 20.15; Konrort pevskega dni-Iva KrakovoTrnovo. — 21 fd: Juffoalovan^ka szla^ba (rndij^kj orkfr*er). — 8S: Ca«, vreme, ix>rocila, spored. — 28.15: Jok Straus-aovi zvoki (radljikj orkeater), Kanec ob 23. ur. FViek, 7. maja. 11,00: gotska ura: Kaj lahko stori Aolsai otrok v borbj proti jetiki (r. dr Prani« M -*v — 12: Z%-oki ii nažih krajev (plosee) 12.45: Vreme rorociJa. — 1"': Ca*, rip»ored. obvestila, — I3ir>: VaVek na valček (ra.iij-ftk; orkestar), — 14: Vrcaše« beraa« Ws Socialno \-pra^anje na va^j ('/dč Kristina Hafner) — 18L30: Tablo Csisali l^rn rlelon«. čelo (plošr-e). _ išlo; Prancosciita (g, dr. Stanko Leben). — 10: <*'as, vreme, poroflla, spored, obvestila. — lflUMh Naelooauui nr«- — 19.50: Predavanje 1'rotituberkiiNrzTte Ufie — 20: Materinski dan — preno* tz Filharmonije (Kolo juiioslov. pen^r) — *.M Zvezde Ul zvezdniki (plosee). -- 22: C*as, vreme, iv>ro";ia. spored. — 33.80: Aaglelke plo-V'e. — Konec ob 23. ur i. Sobota, R. maja. 12: Drojsa SS dni?o plošče hit?to, vse za zabavo ;n radost skrbijo, — 12.4o: Vressni IViročila. — 13: rn<=, spored, obves^da. \?>.\7>: Priiua za drugo plošče hiti io. vse /a zabavo in ra iost skrbijo. — 14: Vreme. — 18: Veselimo ?e pomlad) (iara radiiski orkester). — 1S40: O varovanju in re^eranm na ledenikih (g, Janea Kveder in dr. I\ F^recelj). — 19.00: Ca*, vreme, poročila. SpO-rexl. obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Pregled sporeda — 20: O zunanji politiki (c dr. Alojzi: Kuhar). - 30.80: Janeza Vidmarja prečudne panje. Zvočna i^ra. Napisal V, Vodop vec. Izvajajo Mam radijske igralske d rutine. — "J1.20: Vse molove, kar kdo hoee (plošče po leljak) -22: Ca.N vreme, poro^iJa, spored, 52.15: Vesela jIKillll (rad;|^ki orkester). — Re>B«e ob 2.^ nri. HI .MOR Lepa sjati ki jma enake lepo he>rl ' y» zaiot.i že kot. 11 !*t«no d^k'ieo. k."kr> %\ rw»-merja pred arealom materin klcb\ik in cro-vor,- nama pri pebi; O. kako tele SSSfl podobna svo:i mamj'*i! — Hčerka, ni lepo bfsi tako rna, jo pokara mat:. Paul Hi!s«o: c? I v v a ccet Potem tafeem ti pa lahko sko-raj z enako gotovostjo povejii, c'a Harr.sa ni bilo v lAniehousu iai da t.udi v Sunstreetu ni mogei biLi. Zbigom, ob prvi priliki pridem k tohi in ti povem kaj več o torn. Dick je odložil slušalko še predano je mogel BiH i:go var jati. — Neumnost! BiLi je naglo vstal in stopil k nrl Bilo je povsem jasno, da je govoril v Limehousu s Harrisom, saj vendar ni bilo mogoče, ca bi bil zamenjal njegov obraz — — ta obraz se ne da zamenjati z drugim. Toda kaj neki je mislil Dick? Moiran bi se bil malone razjezil, toda policija je pač mosrala najti sled, sicer hi mu Dick ne bil telefoniral in ne mo.^rel bi bil trditi, da ni gvvoril v Sunstreetu s Harrisom. Sanders je stal na prasru. — Ali site me klicali, gospod? — Da. Cujlte, Sanders, prinesite mi vina. Povr> priklonil Iti odšel. BPl je stopil k oknu. Vidri je, kako je Dbisv izstopila in odhitela v hiso. Znova g*a je cbšel že znani občutek nežnosti in želja ščititi jo. Ta občutek jc imel vedno, kadar 5ta bila skupaj ali kadar je le mislil na njo. Tiho se je nasmehnil. Ce bi mu bil kdo rekel pred tednom dni, da se je zaljubi, bi se mu bil za-krohotal v obraz: Ne, zabavati se, uživati sladko, sli življenja — to je bilo njegovo geslo. Zdaj je bi pa tako zaljubljen, d'a se mu niti sanjalo ni nikoli, da bi Fe mogel tako zaljubiti. Že pri misli, da hiti kraljica njegovega srca ta hip po stopnicah :n da tosta vsak čas sedela skupaj v sobi. ga je navdaja z nepopisno radostjo, da mu je jelo srce močno utripati. Sanders je stopil mirno in spoštljivo na prag, rekoč: -— Gospodična Sallineveva. # Tn vstopila je. — Sanders je spoštljiva odšel BiH ji je pa stopil naproti. Bolesten nasmeh ji je zaigral na obrazu, ko je videla, kako silno se je razveselil njenega prihoda. — Srečen sem, da ste mi telefonirali... je spregovori! mirno. Pomagal ji je obložiti plašč in ji primaknil naslanjač. DaJsy je serfla. — Sama prav ne vem, zakaj sem to storila — je priznala z riražestnim nasmehom. Toda — — morala sem z nekom govorita. — Veseli me, da ste prišli baš k morii. Ponudil in prižgal j5 je cigareto. Ali ste se obrnili name po goleni naključju ? Pogledala ga je resno, potem jc pa priznala: — Ne, to ni bilo nakljmčje. — Hvala. Opazila je žarek radosti v njegovih očeh in nehote se je nasmehnila, pobom se ji je pa takoj zopet zresinil obraz. — Advokat Morraji, prihajam k vam, da bi — da bi--morate mi pomagati — svetovati mi, Pomiriti me — sama ne vem, kaj — — kajti sicer se bojim, da bom zblaznela od grxxe. Nekaj Časa je molčala in BiLi je opazil, da je prebledela. Potem je pa nadaljevaJa: —Advokat Morran — princ Le Jing me je danes že četrtič zasnubil... Za hip je oklevala, po. tem je pa pripomnila z drhtečim glasom: In ko sem ga <~xfklonrJa, mi je zagrozil, da me bo obdolžil umora — v avtomobilu. V sobi je bilo tako tiho, da se je slišalo njeno dihanje. Billu se je zdelo, da se vse okrog njega ruši Bil je trdno prepsicani, da nihče ne ve, kdo je po policiji osumljeno dekle in doslej je imela Daisy srečo, da je ocrtala skrita. Zdaj pa naenkrat — obdoliena... — Ali razumete, kako strašno je vse to zame? -—je vprašala vsa obupana. — Da, razirrnern in žalibog... iztegnil je roko po novinah na mizi in jih pomolil Dnisv. PoV isti ji je na poročrlo o pogvvom z enim izmed p«»Iiri_ stov, ki so preiskovali zagoneten umor. . . :n B teorija je torej, da je odšel Harris v svoj dom v Bondstreetu, kjer je ostal, namest u njega je pa prišel iz pa1« če nekdo drugi m ta je bil pozne o v avtomobilu umorjen. Da jo bil ta mož pri aočnj r^azsrvetijavi, podoben II ar risu, je po našem trdn« m prezpričanju samo ^olo naključje. Šofer trdi m žive iai mrttve, da se avto nd ustavil od tmui'tka, ko je izstopila mlada žesna, ki je izginila v Wahl-streetu. Zato je treba smatrati skoraj za dognano, da v avtu sedeči -mvž ni bil Harris. temveč so našli v njem nekega drugega. Saj se je vse <*\-igralo rta ulici... Kar se tiče mlade žene, ki jo z vso vmenv> iščemo, kažejo vse indicije na njeno krivdo ali pa Msaj na sokrivd*). Sicer je pa njena aretacija kak samo še vprašanje časa. Daisy so padle novine iz rok. Smrtno bdeda od groze in razburjenja je stala pred Biliom, roke so se ji tresle in nedrija so se ji krčevito napenjala. Bila je tako sladka in zbegana, da je čuti! Bi*l vročo žedrjo objeti in poljubiti jo. Toda trenutno je šlo za to, da bi vsaj on ohranil mirno kri, fte je hotel odmotati zamotano štreno. Po glavi rrm je rojila Se vedno ista misel: Ce je kriva, postajaš sokrivec. Toda zato se ni zsrterjvl. — Advokat Marran, morate a* pomagati, morate. — — Stran b >SLOVENSKI NAROD«, sreda, 5. maja 1937. 5tev. 102 Vera Inber: Svit v jeseni Jesen — je že tu. Drevje stoji škrlatno iolto in rdečkasto: v vseh barvah solene-ga zatona. Listja je mak), ni vec tako gosto, kakor poleti, vsak list trepe*c posebej. Glog (sam žolt jagode rdeče) je dan za dnem lepši. Septembensko somce, nežno kakor luna, zaliva s srebrom jesenske paj če vine, Cez dan sem sama. kajti otroci, zaupani moji negi. se igrajo daleč, od do. ma pri zelniku, kjer dozorevajo drobna rajska jabolka za vlaganje, zelena na obeh straneh. Po mojem mnenju jedo otroci kljub vsem prepovedim tudi te trde rastlinske gumbe. Vsa mamila, kakor prazne konzervne škatlice in star daljnogled, so namreč izgubila v njmovih očeh privlačnost. Ne dajo se zadržati da bi ne tekali k rajskim jabolčkom. Otroci so trije: deček, deklica in zopet deček. Drugi deček }<= star trt leta tn trne mu Je kramo Svit. Takle majčken Svit — lučica: lase srebrne in mehke kakor jesenska pajeevina, oči vedno prižtmirjene, kakor da jim je preveč svetlobe od lastnega leska. Druga dva otroka sta tudi lepa, toda to sta le navadna Kolja in Tanja. Cez dan razmišljam o marsičem: o izjalovljenem potovanju k morju, o t^m, da bo kmalu zima. O tem. da bo treba napisati roman iz m/vina rodnega življenja po. litično pismen in tako zanimiv, da bo človeka kar mraz spre let aval po hrbtu Toda doslej še ni Sinila v srlavo nohena pametna m-cl. Zato lahko stopim za vrata in pogledam kako hodiio p-> gozdni ulici krave *v očalin m nogavica h«, zeio ćis'o-krvne . . In ob tej priliki — kaka bo množina besede vime ? Sem»- — semena, in vime — menda vendar ne vimena? Ozračje je povsem čisto kakor steklo; zdi se, da ni. Dobro se slišijo glasovi otrok Svit joče dolgo in bridko, potem pa utihne. — Končno je nehal. - - pravi Tanja. — dobro, da je nehal .— Saj nisem nehal, — odgovarja Svit. •— samo počivam. Toda lo_ ta reva, — pravi Kolja kar tja v en dan. — Kolja, — začne Tanja nekam plaho. — Kaj pa je? — Ne. nič ... Kolja. — Kaj? — Kaj pa če bi vzela pes hodeč denar? Tedaj pa vstopim v sobo in vprašam: — Prvič, zakaj n* sipita in drugič kaj je pes hod^č denar** Tanja r>j^-vo«l v ?iadregi: — To je denar, ki ga dobimo za tramvaj, hodimo pa peš. Tisti hip udarja črn dež divje po .starem oknu Plamen sveSs se zamaje in tedaj se prebudi Svit Dvigne se v posteljici, la=*je mu Strle kvišku oči ima prižmurje-ne. Jasno, da b~ zda] zaplakal. In res. — Mama. začenja, moja mamica . . . aaaa. — Ne joči. dečko, jutri, jutri pride mama. In kaj neki ti prinese? — Kaj pa? — Lezi lepo in bodi priden. Pripovedovala ti bom . . Znova ga od ^ nem. zaprem trdneje kno. prenesem svečo na varno, na umivalnik in jo za krijem s knjigo. Veter se je že spametoval, ne tuli, ne napada. Mirno šum-Ija dež in to je najhujše. Sv?t leže z obnzrm navori ~1 in v nje-govv m srebrnem z.ntilniku je tak obup. da se mi skrči .°rce. Kolja in Tanja umol-n^ta. — GoJ, Svttflc, pealušaj. povem ti nekaj zelo sanimivega. Nekoč je bila kokoška.. — Zejena? — Ne, grahasta. In ta kokoška,., Toda Svit jame plakati, joče bridko. Kolikor razumem, mu je hudo. ker ni mamice, zunaj je pa deževna jesenska n~č. In tedaj začnem tudi jaz izgubljati tla po J sefborj. Pozabim, da je to dete. in mu rečem odrasle besede: — No. kar počakaj, saj prde pomlad Pomlad, pride. — Zejena? — Da, da. ČiHo zelena. Topla, srečen, zelena. — Zelena. In v solzah zasni Iz Škofje Loke — Zadnja pot od\metmskegh kandidata dr Karla Mikuša V soboto popoldne ie izkazala Skofja Loka zadnjo čast 'j. dr. Karlu Mikušu, katerega starM počivajo na škofjeloškem pokopališču Marcjši generaciji meščanov je bila Mikuševa rodbina dobro znana, ker je bil oče g. dr. Karla v Akofii Loki pravičen in dober sodni pred stojnik. Prav zato je nenadna smrt dr. Karla Mikuša ^kofjo I.oko pretresla. Pokojnika jc napadla pljučnica in so ga skušali prepeljati iz Kranja v Ljubljano, pa je ze med vožnjo i/dihml. Truplo so malo pred pogrebom prcpehali z avtofurgonom v Skofjo Loko in se je vršil pogreb izpred Kapucinskega predmestja. Dolg žalni sprevod je bil zgovoren d;>kaz simpatij, ki jih uživa Mikuševa rodbina še sedaj med mehčani Pogreba so se udeležili številni meščani, posebno uradništvo. iz k ran m je prispela deputacija gasilcev, v sprevodu sn tudi nosili mnogo krasnih vencev — Enodrte\ni tujskoprometm tečaj, ki se je vršil v četrtek ves dan v Sokolskcm doma v škofji Loki. je bil sicer lepo obiskan, a prezrli so ga predvsem oni, ki bi morali b'ti na razmahu tujskega prometa najbolj zainteresirani. Jc to rak rana v vsem našem javnem življenju, ki mora ubiti slednjič vero v napredek in voljo do dela med I rudni i. Vseh udeležencev je bilo okrog nO. a e všteta tudi samostanska gospodinjska šola. Predavanja so bda zelo lepa Pred;!vali so gg. Lap. /upanič, Vc-likonja, Krcsjl in drugi. Tečaj je otvonl podnrcd^cdi'k TPD, ni3'2. pharm. Otokar Burdvch iz škofje Loke. Popoldne so pred vajali prokrajinsko propagandni film. Pod noč jc bil tečaj zaključen. Pokazal ic do volj točno, da bo treba pri nas še mnogo truda, zlasti ako pomislimo na besede enega izmed predavateljev, ki je dejal, da so stranišča legitimacije gostiln. — Velik sadjarski zbor bomo imeli na praznik Vnebohoda v Skofji Loki Zborovanje, ki se ga bodo udeležili sadjarji iz vsega škofjeloškega okra;a in zastopniki glavnega odbora SV D. bo v prostorih deške šole s pričetkom ob 9 Kratka poročila bod'^ podali zastopniki \*>ch podružnic, na to pa bo razgovor o sadni letini, o udeK z bi na sadjarski razstav v \\.ir b /ii motnvalo se bo vprašanje, kako doset i prvovrsten sadni pridelek, govorilo se bo o sadnih sušilnicah. domaČi uporabi sadia ter o organizaciji SVD v splošnem in še posebej o ustanavljanju novih podružnic. Dostop na zborovanje imajo vsi člani SNI ) — Razširjenje Pokopališke ceste. Poko pališka CCSia naj bi se po načrtu razširila tako. da bi bila v vsej svoji dolžini enako široka, kakor jc sedaj v spodnjem delu do šnlc. Do /akl;iu\ka pa ni prišlo Lastniki zemljišč so postavili nesprejemljive zahteve za svet. ki bi ga potrebovali, tako da zaenkrat ni izgledov, da bi sc cesti r. Z Jezice — Sprememba iia M>Ii. Z odlokom kralje \ h namestnikov z dne o*, marca je 1 * i 1 npo koje« g. Anton Germek, ki Je skoro 12 lel vod d našo narodno solo z najboljšim uape hom. Ped konec u<*itel jev.-i n ia ga jo dote' tela rredk.! ca*>t da ie i/ Šolskega uj»r,i vitel;;* postal učitelj, dasi k imel rtt i e%oje llletne učiteljske službe le najl>o oceno. Jezica je cenila vagojao delo g, 1' i nieka. ki jc imel tako v Vol, kakor izven nje vedno velik uspeli. Le tagriieni M sprotnBd mislijo o tem požrtvovalnem, po štenem in dobrosrčnem možu drugače, ■ li jih SOđba ie pristranska Te/ko. »la bo Jc žica zopet kmalu dobila na iotsko Podstvo moža takih sposobnosti, kakor je bil u. Oer-mek. /ato mu vsa nepristranska Jezica ob odhodu v pokoj izreka prisrčno 7ali\,! a 7 želio, da bi se dolgo srečen in zdrav živ. 1 med nami. — 25-.letnira. Nedavno J«* m n do J", le*, odkar ie velik požar upopolil domala ve< Grič, kakor imenujemo gornji de! Jel ea. /lac^i (Jorišku. Terenu in Cuadri je ogenj napravi] mnogo škode. — Pred dobrim 1*»-lom pa bi «e malone vn^li mlaji pri Sv. Jur ju. Le prisebnosti gg. Peršina in Dovča se moramo zahvaliti za prečen konec. — Sadjarsko predavanje, dutri ob 10. bo v soli na .ležiri praktifno in teoretično pre davanie o poletni negi breskve m mar.] re Kupujte domače blaga! 16« maja*-' Binkoštna nedelja usi u posTOjnsKO m VELIKA PODZEMSKA VESELICA - TOSEBM VLAKI IZ LJUBLJANE, MARIBORA, JESENIC IN VMESNIH POSTAJ BREZ POTNEGA LISTA PRIJAVE SE SPREJEMAJO DO 12. MAJA PRI PUTNIKU V UPRLJANI, GAJEVA ULICA 3 — V IZLETNI PISARNI Bfu O R O B N, LJUBLJANA, HOTEL SLON -PRI PUTNIKU V MARIBORU. ALEKSANDROVA CESTA 8TEV. 35. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek S Din ABONENTE na dobro domačo hrano sprejmem po zmerni eeni. Slan trs p! 28 UT nadstr.. levo 716 zmerna Trenčkoti. »eterm suknjiči NOVOSTI lept- fiorre la pumparice m »p«rtnp oblek^ nudi ceneno P R E S K E R, S* Petra S. 14 VITAMIN SiR v škaitjh nadome* t j glede tiran, ljivo^tj HK)3 o vsako drugo hrano Gla\Tia zaloga: Černe Ofekar Sv. Petra e. 33. KLIŠEJE VECfUtVNE JUdOGtAElKA MPETPA NASIPA NOVOST ZA DAME! Trajno ondulacjjo izvrsojemo aa najnovejšem ier na najlažjem aparatu, kar jih je do dane« naredila moderna tefonika. Uspeo za vsake lase garantiramo. Pre, pričajte 6e in boste presenečeni. F rize nek i eakm >JLAKAR<, PreSernova ulica 9. dvorce, oasproi; slaSeiearne Košak. 24. Lt LOKAL in trgovsko opremo takoj od lani Vprašati: »Volnac, nebotičnik. 1279 POSEST Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din NAPRODAJ vKled bolezni dobro idoče ko-,>ališče z več stavbnimi parre •ami. Nastop lahko takoj. Več pove la?tnik Anton t*tirru Je- ?ica prj Ljnbljan 12: PRODAM Beaeda 60 par, davek posebej. Najmanjši znesek % Din KOLESA najugodnejše kupite le pri »TEHNIK« J. BANJAL Ljubljana. Miklošičeva cesta 20. ZAJAMČENO SVEZA H.K A 720 kom 340 Din. I.a pomladnj med. zaiamreno čr^l, 10 kc za 135 Din. 30 ko, za oV>0 Din. — Franko kolodvor razpošilja — G DRECHSLElL Tuzla, 124!^ I RE Z\ BIRMO nidi najecneje: Ivan P A K 1 Z, Ljubljana. Pred škofijo 15. 12R0 Beaeda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din na upravo '-Slov. Naroda^ pod ^Družabnica-i. 1276 Udobno se počutite v prenovljenih lokalih staroznane gostilne „LOVSIN" v Gradišču št. 13. (pri dramskem gledališč o.) Postrežba je izborna, vina so pristna m naravna. Pivo je vedno sveže. S hrano bodo abonenti kot ostali gosti v vsakem ozira zadovoljni V ■ V cudez a se da znanstveno razložiti CIVILNO-INŽENJERSKA PISARNA ING. ANT. ŠTEBI LJUBLJANA — Aleksandrova c 4 izvršuje projekte in proračune za strojne in električne naprave in električne centrale, ocene za obstoječe naprave, predloge za racionalizacijo obratov, nadzorstva pri novih napravah in preureditvah, ekspertize itd. Otroitd tosiCiKi najoovejstti m o d e * o * Uvoaoiesa, motorji, 1 r 1 e • a 1 j i A I v a • o * • troj 1 pogretljlf 1 PO CELO NIZKI CENI — CENUU fRA-NHU 1 „TRIBUN A" F. BATJEI LJUBLJANA, Rarlovaka eeata 4 — l»