J v »♦»♦♦♦♦♦♦♦ ' *"■— - I.....—*• "’+{*• Izhaja vsak dan razen nedelje in praznika ob 3. popoldan. Posamezna številka stane 10 vinarjev. MARIBORSKI OELAVEE Neodvisen delavski list za mesto in okolico. Letnik 1. Maribor, dne 11. decembra 1918. Po pošti stane mesečno ' 3 K 20 v ' Uredništvo in upravnf-štvo: Schmidererjeva u-lica št] 5. Telefon 8jVI. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Štev. 16. T ; Razpoloženje v naših 1 T i f -d vr H . ji * ' f" K fr strankah. /> > i S K M:- Kakor je znano, je strankarski - boj tekom v,ojne popolnoma prenehal, ker pod militarističnim absolutizmom razne stranke do zadnjih časov vojne niti v parlamentu niso ničesar pomenile, še man}, da ! bi mogle kaj doseči, kajti stari avstrijski parlament je bil le figura ustavnosti. Vlada ie tedaj rekla, kako morajo poslanci delati n. pr. dovoliti vojni kredit, ali pa iti ^lomov. Vsled tega tudi strankarstvo v provinci ni prišlo dosti -na površje. Odkar pa je bila oklicana majttiška deklaracija, za Jugoslavijo, od tedaj je vladala v splošno skorb popolna edinost, in to se je držalo do ustanovitve Narodpega 'vijoča v Zagrebu. Seveda so pod površino, že valovale struje različnega mnenja, ker se je že vedelo, da pride. vprašanje o prihodnji državni obliki kpialu na'površino. Tedaj so začele razne stranke zastopati svoje principe. Jugoslovanska demokratska ftli. nekdanja liberalna stranka je najbolj vneta zai monarhijo, 'to -pa iž razumljivih razlogov, ker je dandanes i resnično stvar taka, da začasno največ obeta močna Jugoslavija pod srbskim -Jezlom, Pristaši ljudske stranke, nekdanji klerikalci, nekdaj najbolj navdušeni monarhisti, obp-ilžčvitlci od Boga izvoljenih' vladarjev, so postali ~‘č#R noč republikanci. Morda je med mlajšimi f tfch :- ljudi • res iz napredka izrastlo. w> novo 'naziranje; v tem slučaju bi jim skoro čestitali. Se-, ' Veda pa so bili gotovo tudi drugi razlogi od-jTpcjlhi proti srbski kraljevini. Odkar pa se je jpqkaza|n, da zastopa večina Narodnega yiječa iz prav -poštenih in važnih vzrokov to kod prvo zahtevo, da ostanemo nedeljeni, edini s iSrbijo, J tedaj so se dali delegati ljudskfe stranke malo • pogovoriti in so izjavili, da.se bodo držali tudi posledic^ iz tega izvirajočih, da hamrec ne bodo delali proti kraljevini. Dasi tu podajamo samo poročilo, vendar iz-■ javljamo, da odobravamo'to taktiko. Jugosl. socijalni demokrati so se seveda, zvesti svojim principom, izjavili ža tepubliko. Naša narodna vlada v Ljubljani je pa sedaj sestavljena tako, da ima vsaka stranka v qj* j svoje zastopnike. Da vsled te vrste sestave niso mogli strokovno najbolj zmožni ljudje na vodilna mesta, to je Jiiba ali napaka t'ake vlade; , in napake se vsled tega tudi delajo Nočemo pa kritikovnti, saj je končno ta vlada itak samo provizorna. Zvedeli smo sicer, da je dr. Korošec pred pohodom v Švico svetoval strokovno razdelitev vladnih poverjenikov, pa naše stranke so bile preveč strankarsko egoistične, j varuj, da bi ne bilo pristašev ljudske stranke 'največ v vladi. Pa bo že boljše. Da se kažejo pri imenovanjih v,različne korporacije, posledice te strankarske politike, je seveda bilo pričakovati. Da bi seveda niti republikanska niti monarhična vlada ne smela biti strankarsko pristranska, to je jasno. Tako je bilo v stari Avstriji,' in k je največ iz teh ,vzi kov -propadla. Več o tern ob drugi priliki. obrekovalcem bi torej v prvi vrsti priporočali, naj piej pogledajo bruno v svojem očesu in polem še le pezdir v očesih Srba. Političen pregled. Kdo je podivjan! Naši nasprotniki agitirajo sedaj proti Srbom stem, da pripovedujejo o njih grozodejstvih, o katerih prej ni bilo nič slišati. Srhi so Taje našim ujetim rezali ušesa, iztakali ’ oči itd. Da je to grda laž, ve vsak, ki je bil s »slavno« poraženo avstrijsko armado v Srbiji. Sploh so se .pa pri vseh narodih dogajala v bitki grozodejstva Le pomislitno; kaj so delali Nemci v Belgiji, na Francoskem in na Ruskem. Ropaliv morili in požigali so hujše kakor roparji. Avstrij-ki vojaki so v začetku vojne po Galiciji pomorili in požgali cele vasi. In vojaki so se še* bahali, češ, toliko in toliko sem jih danes ubir. Uboge Rusine je dala avstrijska'oblast .brez vzroka na tisoče obesiti. Kakšne grozovitosti sto počenjali avstrijski in nemški vojaki po Italiji 1. 1917! Ropali so in pobijali Italijane! Lisec teh vrst je bil sam priča, kako so Nemci Italijankam trgali zlate uhane iz ušes*, da je 'revicam kri curkoma tekla sa vrat Kaj pa se je zgodilo po slovenskih deželah I. 1914, to je. itak-znano,' Slovanske može, žene in otroke so zapirali v zadtlhlje prostore in kateri ni tam vsled .lakote in mrazu poginil, dali so ga ustreliti Prizori pri aretaciji naših ljudi šo ritim še vsem v živem spominu. Nemška fakinaža in z.agrizene nemške »furije«. so metale na areiitirance . kamenje, pobijali jih na tla in jih opljuvale, med tem ko je cesarski orožnik stal smehljaje zraven njih Nasprotno pa si poglejmo naše postopanje in postopanje Srbskih vojakov! Kdo’bi mogel braniti srbski armadi, da ne bi posedla- naših krajev, posebno to važno prometno točko kakor je Maribor. Razglašili bi lahko tukaj preki sod in zahtevali od mestjanov toliko in toliko milijonov kontribucije, kakor delajo to Francozi na Nemškem. Kdo bi jim mogel to zabraniti? Kajti antanta (in znjo Srbija) je zmagovalec in mi smo premagani. Pa poglejte, kako so nastopili Srbi! Mi .so skrivili' komu las? Prišjji so k nam kakor bratje., Ponudili so nam svojo bratsko roko, da nas dvignejo k sebi, da pomagajo nam, ki smo toliko Zakrivili proti njim. Kje-'je torej podiv- da bi bile ubogale svojega voditelja, jcer( bOgjjanost? Pri.Nemcih ali pri Srbih? Mariborskim Vse naše brodovje v Pulju pod ameriško zastavo. Pulj, 9. decembra. Dne 2. t. m. je priplula sem eskadra ameriških, francoskih, angleških in japonskih ladij pod poveljstvom ameriškega admirala. Del našega jugoslovanskega brodovja je bil usidran v pristanišču, a vihrale so na njem zgolj italijanske zastave. ~ Ameriški admiral je to takoj opazil in'vprašal italijanskega poveljnika, čemu ne nosi brodovje zastav vseh ententinih držav in kako to, da Italijani ne respektirajo prava osvobojenih narodov. Na to so se vršile dolgotrajne konference, ki se jih je v imenu Jugoslovanov udeležilo češkoslovaško konzularnb zastopstvo. Italijansko poveljništvo je namreč že opetovano izrazilo željo, da bi Jugoslovani osnovali V Pulju svoje konzularno zastopstvo, kar pa so le-ti odklonili, češ, da na svoji zemlji ne potrebujejo takega zastopstva. Zato zastopa jugoslovanske. interese v Pulju češkoslovaško konzularno poverjeništvo. Uspeh pfleje imenovanih konferenc, ki se jih je zelo aktivno udeležilo češkoslovaško zastopstvo, je bil ta, da je bilo dne 5. t. m. vse jugoslovansko brodovje — tudi veliki oklopnici »Tegethoff« in IPrinz Eugen" ter šest ladij, nakrcanih z materijalom, ki so jih Italijani preje, že Odpeljali v svoja pristanišča, »—-zbrano v Pulju, in sicer pod ameriško zastavo, dočim vihrajo na admiralski ladji „Lacroma“ samo jugoslovanske zastave. Poveljništvo v Pulju je prevzela Amerika kot najmanj intereširana velesila, ki poleg tega ni podpisala londonskega dogovora. Tudi policijsko službo v mestu prevzamejo < ameriški mornarji. A Pogajanja v Ljubljani. V ponedeljek dopoldne, so se v Ljubljani pod predsestvom poverjenika za trgovino in obrt dr. Karla Trilerja začela pogajanja med zastopniki narodne vlade nemško avstrijske repubike, štajerske in koioške žačasne vlade. Narodno vlddo SHS v Ljubljani zastopajo poverjeniki dr. Janko Brejc (notranje stvari), dr.. Lovro Pogačnik (narodna obramba), ing. Vladimir Remek (javna dela in obrt), dr. Karl I riler (industrija in trgovina) ter poročevalec v ljubljanskem uradu, za prehodno gospodarstvo Goričnik. Slovensko Koroško zastopajo komisar Narodne vlade SHS za koroško' Franc Smodej, celovški odvetnik dr.' j. Muller ter celovški veleobrtnik Janko Tavčar. Naše vojaške sile representirajo major Lavrič pl. Za-plas, podpolkovnik Rihard Skubec ter nadporoč- ; Mkribor, dne 11. decembra 1918. Mariborski delavec. Štev, 19. nik Kren Češkoslovaška republika je na kon* fecenci zastopana po svojem vojaškem pooblaščencu stotniku Juliju Husi. Dunajsko vlado za-stapajo pooblaščenec nemškoavstrijskega zunanjega urada pri Narodni vladi SHS V Ljubljani dr. Josip Fasching generalni konzul Aleksander pl. Guenther od nemško-avsirijskega zunanjega urada, sekcijski svetnik Rudolf p1. Horrak od. nemško-avstrijskega prehranjevalnega uratla, višji svetnik državnih železnic ing. K. Eizinger oa konferenca. O razpravah bomo poročali. - Iz Celovca: v Celovcu se je nakopičilo vsled demobilizacije čet, ki so šle preko Koroške, blaga vojnega in drugega po vrednosti sto in sto milijonov\ Ker pa sfe Nemci bojijo Jugoslavije, so začeli voziti proti severu v Avstrijo, tako da se je ustavil ves piomet proti jugu t j. proti Jesenicam. Smo pač premalo hiteli, a oni tem boij. Američani na Reki izžvižgali Italijane. Bakar, 9. decembra. Sinoči je hrvatška čitalnica na Reki priredila veliko zabavo, na katero so bili povabljeni francoski, angleški in ameriški častniki. Italijani niso bili povabljeni. Ko so s Sušaka prihajale dame, so Italijani postavili na most stražo 40 mož, da ne bi. mogle na zabavo, Francozi so pa poslali svoje avtomobile in prepeljali vse dame na veselic^ Bataljon ameriških vojakov, ki je šel z vež-bališča, se je ustavil in čakal, kaj bo. Ameriški vojaki in častniki so nosili jugoslovanske kokarde. Med tem je prišel italijanski častnik s karabinierji in zahteval odstranitev jugoslovanskih kokarda Ameriški častniki in . vojaki so pa v odgovor izžvižgali Italijane. Splošno se opaža, da vlada na Reki med italijanskimi četami in četami Francbzov, Angležev in Američanov velika napetost. " v črnogorski metropolit Mitrofan Ban je poslal kraiju Potru svoj pozdrav ob priliki uje-dinjenj i Jugoslavij--. Ta pozdravna brzojavka je tem bolj zna nenita, ker je bil metropolit ožji zaupnik odstavljenega črnogorskega kralja Nikolaja. Mariborske novice. Pomagajmo Srbiji! Srbska kraljevina je bila od Nemcev in Madžarov popolnoma izropana. Najbolj so ropali rajhovski vojaki. Zdaj, ji primanjkuje zlastj zdravil, bolniških aparatov in inštrumentov. Tudi pri nas bi se dalo kaj ukreniti, da pomagamo bratom Srbom, ki jih je vojna od balkanske vojne naprej tako morila, da je zdaj trajda sila, ako nečemo da bi jih še bolezni in Domahjkanje os.a>ile. Treba bo akcije za to in sicer hitro. Sto :rat da, kdor hitro da. Mariborski Slovenci in Slovenke, udeležite se vsi nedeljske manifestacije. Agitirajte za obilno udeležbo. Reditelji za nedeljsko slavnosti Slavnostni odbor za nedeljsko manifestacijo nujno prosi železu čarje, ki so v nedeljo prosti službe, nadalje trgovce in trgovske sotrudnike, doslužene vojake in vse druge inteligente, da pridejo zanesljivo prihodnji petek 13. dec. ob 7. uri zvečer v prvo sobo Narodnega doma k sestanku rediteljskega zbora za nedeljsko slavnost. Izvolil se bb rediteljsi.i zbor in razdelilo delo. , Francoski častniki v Mariboru. Včeraj sta bila prispela v Maribor 1 francoski major in I poročnik. Ali ostaneta* tu, še ni znano. Obedovala sta v Narodnem domu. Naše ljudsko šolstvo 1 Glava nemšku-tarskega ljudskega šolslva v mariborskem okraju je padla. Nekdanji zavedni slovenski dijak in sedanji veliki sovražnik slovenskega šolstva, posebno narobnega učiteljstva, nadzornik Dreflak je odstavljen. Upamo, dy. mu bodo v najkrajšem času sledili njegovi jedna’ovredni ljubljenci Deset-iažrednica v Pobrežju, !:jer se otroci ne učijo nič slovenski, v Magdaleni, Studencih, Radvanju, Kamnici kriče po hitri izpremembi 1 V našem vrlem Št. liju še v-edno »deluje« šulferajnski in siidmarkni apostel Sadu, pri sosedni šoli znani Amon'in pri Zgornji Sv. Kungoti >Kisdi hont«-Oberlehrer. Naša slovenska mladina in le ta pride v teh krajih v poštev ne sme ostati niti ure v rokah teh ljudi. Žlezno metlo v roke in proč žujimi! >j-7 Sirena kliče vsako jutro 1 Vstanite^lo-venski delavci, domovina Vas kliči in hitite na delol Ne poslušajte drugih sirenskih glasov, ki Vas odvračajo od domovine, kakor so nekdaj Sirene zadržavale Odiseja, slavnega grškega kneza. On e ni dal premotiti. Jadral je naprej proti domovini! Sleditemu, možje slovenski, pogumno naprej v delavnico! Kdor ne dela naj tudi ne ie. Delavec nam piše: Včeraj ste priobčili; da bo vlada razdelila moko in mast kod priboljšek za božič. Opozarjam že sedaj našo vlado, da ja štrajkujočim ne da niti grama živil. Prašali bi tudi vlado, kako dolgo bo še Imela s temi ljudmi potrplenje, ki so klicali „fej Jugoslavija!" »Rajši se obesilo, predno pridejo pod Srbe," tako govorijo nekateri zagrizenci po Mariboru. Kdor je res tako neumen, za tega pač ni druzega kakor — vrv. Najnovejše. Nemške čete požigajo naše vasi, morijo naše može in oskrunjajo naše žene in dekleta! V noči na pondeljek je prekoračala majhna nemška četa na Korqškem reko Krko in napadla vas Št. Lipš, katero so popolnoma orapali in potem zažgali Tudi vas Št. Janž nad Mostičem so napadli, kjer so istotako grozovito gospodarili. Tamošnjega župnika so na pol nagega gnali s seboj. Ko je to izvedel poveljnik naših čet v Velikovcu nadporočnik Malgaj Hitel je z desotimi vojaki na lice mesta. Možtvo je pustil v vasi za stražo sam pa je jahal za nemškimi roparji, jih ujel in rešil župnika. Med potom proti Velikovcu je župnik omedlel. Sprejel ga je neki kmet pod streho, da si je odpomogel in nadeljeval pot. Kmalo potem je večja četa nemških vojakov napadla dotičnega kmeta,pobila'možke, oskrunila žene in dekleta, potem pa zažgala hišo. V priču takih- činov nemške soldateske si upajo mariborski Nemci in nemškutarji govoriti o podivjanosti Srbov. Srbi niso nikomur storili nič žalega, kljub temu, da so prišli kot zmagovalci v deželo. St. Jurij ob Pesnici. Tukaj pokupijo Nemci in nemškutarji veš živež in ga pošiljajo z vozovi in celo z avtomobili noč in dan čez Arnovž v Nemško Avstrijo. Nujno je potrebno, da se tem ljudem to za nas pogubno delovanje takoj ustavi! V lukno žnjemi, če se takoj ne pokoravajo! Ljubljana, 11. dep. Italjani so se začeli umikati iz slovenskega ozemlja. Med italjan-skim vojaštvom vre in se zelo Širi uporno gibanje. • Nemški napad na Velikovec I Veliko- vec, 11. dec. Danes po noči so -nemške čete Posnemanja vredno ! Pri jugoslov dra- j napadle slovensko posadko v Velikovcu. Naši gonskem polku št 5 v Mariboru se bo vstano- junaki pa so nemške napadalce v kratkem boju vila čitalnica za mdštvo, kjer se bo isto ob zavrnili. 1 *' prostih urah lahko posvečalo izobrazbi in J.-—---------------z ----------------------—— omiki. Pri današnjih razmerah je posebne važ- Dragotin Ridl 41 nosti, da bo 'riogoce moštvo na dober način briVQc in vlasuljar Tegetthoffova cesta 21 se priporoča* vsestransko informirati in vzgajati v duhu no- ■ ■ - ■ ■ ■ ; ___________________________ vega časa. To je le mogoče s tem, da se mu i Služkinjo dajo na razpolago domači' časniki in primerno - , . , - 7, Čtivo. Ker pa polkovnemu poveljstvu ui n kakih “ b' ŽS, KS denarnih sredstev v take svrhe na razpolago, I se obrača na vse rodtijul e, da to akcijo vse-j stransko podpirajo. -rf Za zlati in srebrni sklad naše države. V časopisih sicer še ni bilo, ne vemo sicer zakaj _ne, da namveč na davkariji sprejemajo za državo zlatnino in srebro, tudi proti plačilu. Da bode zlato, ki ga žrtvujemo državi, mnogo koristilo ža povzdigo naše valute, t. j. vrednosti denarja, je vsakomur jasno. Prstane, nakit in drugo, smo imeli dostikrat samo iz nečimernosti in baharije, dajmo ga sedaj n tši mladi nevesti, jugoslovanski domovini! Saj pa bodemo* od tega imeli tudi največjo koiist ker s tem bomo tudi odpravili draginjo. Narodni s>et. naj izda natančnejše ukrope in pozive ! takoj trgovec VILKO trg st. 22. Joie Ulaga, Tegetthoffova ulica, priporoča blago na obleke za moške in ženske, druk in drugo manufakturno blago ter kravate, kolirje in srajce. Absolvirani konzervatorist Kapelnik J. O. Pešta podučuje na goslih in glasovirju Wieland-ulica št. 14. — Prijave od 2. do 4. popoldne. Špecerijska trgovina Vilko Berdajs, grajski trg v gradu priporoča dobro kislo zelje in repo, semena in drugo mešano blaj>o. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ferdo Leskovar. — Tiskarna: Karl Rabitsch v Mariboru.