19. številka. Ljubljana, v soboto 24. jannvarja. XXIV. leto, 1891. Izhaja vsak dan mve«er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerako dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt lota 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za Četrt leta 3 gld.30 kr_, za jeden mesecki gld.10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. Za na'mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znaS*. oznanila plačuje se od četiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. Dpravniatvu naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Razoroženje — ka-li? Berolinska „Post", ki je uekdaj presenetila svet 8 svojim glasovitim člankom „Krieg in Sicht", poskusila je letoa kaj jednacega in takorekoč za no-votetnico Bprotila upiašanje ob vesoljnem razoroženji, ceš, cesar Viljem H. sam to želi, ker so vojne sedaj, ko so se izumile najnovejše puške z 8 milimeterskem kalibrom in brezdimnim smodnikom, sploh nemogoče, ker je ni vojske na svetu, ki bi vzdržala novega orožja uničujočo silo. Besede, položene cesarju Viljemu II. na jezik, se sicer oficijalno zanikavajo, navzlic temu pa se v raznih listih opaža odmev o tem uprašanji. Odmev ta pa ni baš ugoden. Z vseh stranij se skoro soglasno poudarja, da je baš Nemčija najmenj poklicana, prevzeti v tej zadevi inicijativo, ker je baš njena bojevitost in njena ofenzivna politika uzrok sedanjemu neznosnemu stan n in brezmejnemu militarizmu, ki liki mora tlači vso evropsko celino. Z Francoske strani ugloBil se je prvi bivši minister Lockroy, jako upliven državnik in rekel, da na razoroženje niti misliti ni. Za njim poprijel je besedo Deroulede, slavni pesnik in poznat kot predsednik bivše narodne lige. Spisal je knjižico, v kateri z ostro besedo zavrača to Berolinsko misel, jo zasmehuje in se uprav porogljivo izraža o njej. Naposled pa se je celo ministerskemu predsedniku in vojnemu mioi-tru Frevcinetu potrebno zdelo, da v tej zadevi povzdigne svoj glas. Storil je to v lako-ničmli besedah, rekoč, da je Francoske najvažneja naloga, završiti svojo narodno obrambo. To je jasen odgovor: dokler ni račun z Nemčijo pobotan, tako dolgo ni smeti govoriti ob razoroženji. Tudi iz ruskih listov začul se je odmev. Danes zabeležiti nam je, kar v tej zadevi piše Komam vije v „Svjet", ki ima mnogo ugleda. Rečeni list pravi: „Pri sedanjem stanji mnenj in vladnih lil v Evropi, ni nobene gotovosti, da bi mir dolgo trajal. Možne so najmenj pričakovane kombinacije. Mladega nemškega cesarja nestalnost in teženje „lige miru" po razširjenji ozemlja svojega, je temu svedok. Iu sedaj v Berolinu začno gosti o splošnem razoroženji. Nemški cesar to priporoča vsem državam, zlasti pa Franciji in Rusiji. Ko bi te dve državi to ste...., '»'"mali bi jih tudi Avstrija in Nemčija". „Praktično dovesti Evropo do razoroženje, je stvar jednostavno nemogoča. Diplomati se seveda svobodno shajajo, obravnavajo o tem uprašauji in si pri tej priliki marsikaj lepega povedo, kar pa se pozneje, kakor vse diplomatov obravnave, sploh pokaže — ničevim. Morejo li imeti take obravnave drugačen uspeh, ko se Nemčija isti hip, Ito svojim protivnikom priporoča razoroženje, oborožuje na vbo pretege, da bi skoro iz kože skotila. Na jeziku imajo Nemci mir in razoroženje, v resnici pa popolnujejo vse utrdbe ob ruski in francoski meji. Na severu premeni! se bode ves otok Helgolandski v trdnjavo. Na jugozahodu grade velikanske utrdbe v Vratislavi. Ondu so si pripravili 2000 vagonov, katerih osi imajo širino ruskih tirov. V Devinu (Magdeburgu) naročili so 200 -2f)0 lokomotiv in razpisali so natečaj za najboljši snežni plug, in tucih plugov hočejo naročiti 150. Te številke kažejo, da se Nemčija pripravlja na vojno na tako stran, kjer je veliko snega, kar pa ni niti v Avstriji, niti na Angleškem, zalaga pa se tako močno, kakor da bi se že v poletji imela pričeti vojna?" Pomen teh besed je prozoren in koliko je upati na razoroženje, to bodo čitatelji sami pogodili. Slovanski notranji jezik. Kako težaven boj bijemo avstrijski Slovani za vsako drobtinico narodne ravnopravnosti, ki nam odpade od bogato obložene mize, pri kateri se goste drugi srečneji narodi, to je znano slehernemu, ki se le količkaj peča z našo notranjo politiko. Koliko pritožb čuli smo o tem oziru tudi v zadnjem zasedanji deželnega zbora kranjskega, o drugih slovenskih pokrajinah pa niti govoriti ne moremo, ker tam je ravnopravnost slovenskega jezika takorekoč nepoznana, o kakem notraujem jeziku niti govora ni, ker o slovenščini, tudi na zunaj ni dosti slišati in videti. Kolikrat smo čuli v uašem deželnem zboru, na pritožbe, da v deželi, kjer je tako ogromna večina prebivalstva slovenska, kjer se je mš jezik po mnogoletnem naporu zaslužnih mož vender dokopal do neke ravnopravnosti, vender navzlic vsemu temu v premnogih slučajih ni videti volje, da se povsod dajejo slovenskemu jeziku njegove pravice. Izgovarjalo se je v vseh tacih slučajih na notranji jezik, LISTEK. Nedeljsko pismo. Zima pritiska, da skoro tiči z vzduha padajo in da drevje poka. Tičem se res hudo godi, nikjer ne morejo do prave hrane, niti v mestu ne. Dasi jim v mestu na mnogih krajih potresajo, vender zlasti tiče pevke trpe veliko gladu, ker jim komunisti vrabci pobero vsa zrna izpred kljuna. Le poglejte vrabce, kako se surovo in uprav roparsko obnašajo nasproti drugim, plemenitim ticam in potem se ne bodete čudili, da so v Ameriki že pred leti sklenili uničiti vrabcev rod, ki ne donaša nobene koristi, a ima uprav tatinske nagone. Tudi zajci imajo slabe dni. Mrzlo je, da .zajec matere išče", krme pa nikjer in boj za obstanek je tako krut, da zajci že objedajo najnavadneje trnje; da je pod kozolci vse polno zajčjih sledov, sneg pa tako poteptan, da se iz zajčjih stopinj da posneti vsa beda, ki je sedaj zavladala v njih krogih. In vse to se dogaja baš sedaj, ko imajo tudi zajci svoje plrovanje in nežna čustva v srcih. Zima in mraz baje uplivata tudi na nemško gledališče, da je skoro stalno pod ničlo. Redutna dvorana, kjer se je ušatorila nemška Talija, je skoro redno prazna. Prvim sedežem, sestavljenim iz foteljev, na katerih sicer sedevajo naši deželni poslanci, se dan za dnevom zdeba, ker jih nihče neče obremeniti s svojega telesa pezo. Glumači nemški ne leže na rožicah, oni so, kakor se glasi hudomušen dovtip iz nemških ust, pravi pravcati „Hunger-ktlustler". Tako mi je pripovedoval znanec, ki včasih zahaja v redutno dvorano. Nesem mu hotel verjeti. A ko mi je te dni pripovedovala prijateljica, ki si je navzlic svojim trem križem ohranila še nekaj nežne naklonjenosti za nemštvo, češ, to je .besser gutH in posetila opereto „Der Seekadet", da je v vsej dvorani gomaze lo samo 71, rekše sedemdeset in jedna oseba, da še nikdar ni čula tako „miserabela pevati arijo »Der Ko nigin von Portugal", da je na nemškega gledališča galeriji v redutni dvorani občeval ni jezik slovenski, da se ondu nemške besede niti ne sliši, popri jela se me je radovednost in sklenil sem ta jeden večer poskusiti svojo srečo. kateri je le nemški, s tem odbijale so 8e vse pritožbe, in oBtalo je vse pri starem. Kako je odgovorila Taaffeova vlada na zahteve Češkega naroda o zadevi notranjega češkega jezika, znano je. Ne bodemo torej o tem tu zopet govorili obširneje, pač pa se hočemo danes obrniti k južnim bratom v Dalmaciji, kateri se tudi borijo že mnoga leta, da bi se uvedel hrvatski »otranji jezik pri c. kr. oblastih Dalmatinskih. Kakor pri nas, uvedel bo je pač že leta 1872. po ministerijalni naredbi pri sodiščih hrvatski jezik v občevanji s strankami, pozneje raztegnilo se je to tudi na občevanje druzih oblastev s strankami. Pri tem pa je ostalo in vsa prizadevanja deželnega zbora, ki je Še lansko leto izrazil svojo željo po uvedenji notranjega hrvatskega jezika, ostala so brezuspešna. Vladini zastopniki odgovarjali so suhoparno, daje to stvar ekse-kutive. Poleg tega pa so se čuli baš isti izgovori, ki se čujejo vedno pri tacih prilikah tudi pri naš, češ da jezik hrvatski (oziroma pri nas slovenski) ni še tako razvit, da bi mogel služiti kot izključni obče-valni jezik uradov mej seboj. To je morda imelo navidezno upravičenje, dokler so bile šole urejeno po starem, izgublja pa od dne do dno bolj podlago, in se ne more več ral'iti kot veljaven uzrok zaviranju narodne ravnopravnosti. Kako se je širilo Italijanstvo v Dalmaciji do Ilodičevo dobe, komu ni to znano? Sprevidela je konečoo vlada veliko nevarnost, ki je pretila nepo-sreduo državi s tem, da se je veliki manjšini na ljubo tlačila in zanemarjala slovanska večina. Izvršil se je radikalen preobrat, slovanski živelj pridobil si je nekaj veljave in upliva. A že pod Ilodičem, \ oliko bolj pa pod njegovimi nasledniki začela se je mestu dotadanje italijanščine polagoma uvajati uemščina namestu hrvaščine v dalmatinske urade in razglašala se je nemščina kot ono vezilo, katero naj bi izražalo avstrijsko misel, katero ima spajati vse raznojezične narode avstrijske. Celo obrekovanj se nt mankalo, na katera so seveda vedno odgovarjali zastopniki naroda, ter so se mogli tudi merodajni krogi sami preveriti, kako neopravičena so bila vsa jednaka očitanja. Da bi baš nemščina bila znak avstrijskega mišljenja, tudi temu se je oporekalo že prav temeljito, vendar pa se nam ne zdi olvišno navesti be- Izbral sem si dan, ko je bil na repertoarji „Der Bettelstudent". Sklenil sem žrtovati par desetič, da se z nemško modrico in njenimi predstavljala pogledamo iz očij v oči). Ko sem si poprej z vrčkom piva privezal grešno dušo, bil sem točno ob 7. uri že v nemškem gledališči. Neljubo dirnilo me je, da pred reduto o kaki „Auffahrt" ni bilo niti duba ne sluha. A prišedši v dvorano, bil sem še nemiteje presenečen. Mislil sem si, da moja ura prerano kažo, kajti od vseh stranij zijala je sama praznota \ame. Na velikem plinovem lestenci bili so prižgani štirje plameni, na malem pa samo trije in tako je bila občinstva odsotnost srečno zavita v tajnoaten Bclaireobscure". Predno je pričela opereta, začel sem uganjati statistiko, ker je baš sedaj, v dobi ljudskega štetja, vsak drugi človek kolikor toliko statistik. Začel sem seštevati, štel z vso vestnostjo, a naštel sem v parterji „summa summarum" 5 1 oseb, o katerih pa mislim, da sta le pičli dve tretjini plačali ustop-nino. Izredni „horor vacui" napravil je name jako slab utis. Ker se mi je tudi nekoliko mrzlo zdelo In sem moral roke tiščati v Žep, liki včasih deželni tudi pogled v druge države nam kaže, da obrtna svoboda in svobodno razkosavanje zemljišč uniči srednji stan. Tirolski deželni zbor* Tirolska deželnega šolskega zakona Se nadalje ne bode imela. V odseku so konservativci predlagali k vladni predlogi mnogo sprememb in dosta v -kov, ki se nikakor ne ujemajo z državnim šolskim zakonom. Vladi torej ni druzega preoataialo, nego da je deželni zbor zaključila, predno se je začelo de-batovanje o šolskem zakonu, ker je videla, da večina ne bode hotela ni česa prijenjati. V nanje države« Bolgarija in It a s tja. Z noto svojo je Rusija Bolgarijo spravila v veliko zadrego, posebno k- r to noto podpirajo tudi druge velevlasti. Vlada v Sofiji je takoj začela poizvedovati, kaj počenjajo oBebe, katere so v noti naznačene za nihiliste. Če se pokaže, da res ti ljudje rinejo proti kaki tuji državi, hoče jih takoj iztiruti. Dosedaj baje vlada še ni ničesa posebnega mogla izvedeti. Sicer pa v Sofiji pričakujejo, da Rusija pošlje zahtevana dokazila. SkupJsčina srbska. Več radikalnih poslancev predlagalo je v skupščini srbski, da se uvedo uniforme za državne urad nike, katere bi pa morale biti narejene iz blaga izdelanega v Srbiji. Isto tako bi morale osebe, ki dobivajo pokojnine ali druge državne podpore nositi obleko samo od srbskega blaga. Občna volilna pravica in občna vojaška dolžnost. „Etoile Belge" objavil je več pogovorov z upokojenimi višiimi častniki. Vsi častniki so se jako nepovoljno izrekli o sedanji vladi, da ne uvede občne vojaške osebne dolžnosti in kot kompenzacijo za to narodu ne da občne volilne pravice. Mej temi višjimi častniki je tudi več konservativcev, pa tudi ti ne odobravalo viudnega postopanja, ki nižjo ceni interese svoje stranke, nego pa interese dotnoviue. Izjave višjih častnikov vzbudile so veliko senzacijo in posebno belgijski vladi ne ugajajo. JParnetl. Vodja irske stranke najbrž ne misli odložiti mandata svojega. V parlamentu hoče su še nadalje udeleževati vseh posvetovanj. Napovedal je že predlog, da se vladi izreče graja zaradi izvajanja izjemnih zakonu na Irskem. Ta predlog bode gotovo vzbudil burno debato, katera bode morda tudi nekoliko pojasnila razmere irske stranke. Pokazala bode morda jasno, kateri poslanci žele, da ostane Parnell še dalje vodia. Mlnisterska kriza v Braziliji. Po najnovejših poročilih je vse brazilijsko mi-nisterstvo dalo ostavko. Ministri so se sprli s pred-sednikom zastran grajenja pristanišča v Riu de .) ■-neiro. Fonseca hofte, da bi država jamčila za obresti stroškov tega podjetja, ministri pa temu nasprotu jejo Največ je pa povod krizi baje to, da se je odklonil člen ustave, s katerim bi se bila priznala zakonitost vsemu delovanju začasne vlade. Ministerska kriza bode gotovo nekoliko zavlekla definitivno urejenje zjetlinjenih brazilijskih držav. Uplvala bode pa tudi slabo na gospodarski razvoj dežele. Tuje države bodo izgubile zaupanje v braziljsko upravo in to bode oviralo tudi razvoj trgovine. Dopisi, Iz IJtlfe 22. januvarja. [Izv. dop.] Še malo diiij in letošnji pred pust je pri kraji. Navadno pravijo, da se ob kratkem predpustu razmeroma več zakonov sklene, kakor pa ob dolgem. Ne vem, jeli na tem kaj resnice, ali nič, ker v nas se sploh malo ženijo in može, bodisi Že tako, ali drugače; uzrok temu so menda slabi časi — letos pa baje huda zima, kajti take že davno nesmo imeli. Našim samcem menda še na misel ne pride, da bi svojo zlato prostost zamenjali z okovi zakonskega jarma. No, kam smo zašli! Zdaj pa takoj kaj druzega. Kakor znano, imamo v nas že nekaj let svoje pevsko društvo, katero vrlo vrši svojo nalogo. Če bi ga ne imeli, bilo bi v Litiji dolgočasno. V kratkem nam je priredilo dva zabavna večera: Dne 11. t. m. pevaki večer v gostilni g. Lajovica — in zadnjo nedeljo običajni plesni v e n č e k v prostorih g. Oblaka. Obakrat so se naši marljivi pevci trudili vsestranski ustreči podpornikom tega društvo, kakor tudi neu-dotn, ki so se obeh veselic udeleževali. Vender za pevski večer občinstvo ni pokazalo istega zanima* nja, kakor navadno. Pogrešali smo marsikoga, o katerem smo se trdno nadejali, da pride. Kje so uzroki, nam ni jasuo. Primorani smo le toliko omeniti, da pevci, ki se tako trudijo za vzvišeno stvar, zaslužijo veče pozornosti. Pomisliti je, da se večina pevcev v resnici žrtvuje, kajti mnogo je tacih, ki zamujajo čas pri svojem delu in pri veselicah jim je treba še v žep poseči — tako, da imajo dvojno škodo. — Zato pač storimo svojo dolžnost, da podpiramo domače pevsko društvo. Pevcem pa polagamo na srce, da ustrajajo — ter prepričali se bodo pri prvi priliki, da naše občinstvo, uneto za vse lepo, z obilnim obiskom pokaže naklonjenost in blagobotnost domačim slavcem. Bolj pohvalno nam je omeniti udeležitve pri »plesnem veučku", akoravno je tudi pri tej veselici maukalo tega ali onega, ki bi bil lahko prišel. Jednake veselice uavudno stanejo obilo truda in novcev. Zato naj oni, ki ostajajo rajše doma pri gorki peči, pokažejo društvu na drug način svojo naklonjenost. Ako to store tujci, zakaj ne bi tudi na-šinci ? A pustimo tudi to, ker upamo, da se v pri« hod nje popravi. — Da se je pa zadnja veselica navzlic tem malenkostim tako sijajno obnesla, zahvaliti se moramo v prvi vrsti rediteljema gospodoma H Badiuriju in A. Črne tu, ki sta se tolikanj trudila za olepšavo plesalne dvorane; vse sta prav okusno priredila. Tudi drugi pevci so se manj ali več trudili, di se je vse tako povoljuo izšlo. Zatorej lepa hvala vsem! Plesalo se je prav marljivo, četudi so nekateri gospodje preveč sedeli. Iz kamniškega okraja 23 januvarja. [Izv. dop] Ljudska štetev v tukajšnjem okraji se že deloma že izvršila. Povsod naštelo se je seveda nekaj Nemcev, bodisi pravih ali pa „talmiB. Kamnik pravijo, da jih ima 90 Tudi v Komendi, emi-nento slovenskem kraji upisalo se jih je šestero s slaboglasno Umgangssprache: „deutsch". Trem ne zamerim, ker so res Nemci, ali tri zastopnice nežnega spola, ki so mej to šestorico, bi bilo pa dobro bliže ogledati. Jedna je gospica učiteljica. Čeravno uči in odgojuje samo slovenske otroke, si vender upa upisah ne kot Nemko Saj ga ni Živega človeka, ki bi ž njo nemški občeval. Drugi dve osebi, ki pa uživata po milosti deželnega odbora tamošnje stanovanje Glavarjeve bolnice, sta bile toliko prelrzni, da se upišeta kot pristni Nemki I ? p^T Dalje v prilogi. sede, katere je baš glede dalmatinskih razmer navedel nedavno Zaderski .Narodni list' pišoč : „Jako 8e motijo oni, kateri mislijo, da je nemški jezik izraz in značilni kriterij avstrijske misli. Prava, zares avstrijska misel izraža naj se v ravnopravnosti vseh narodov, v svobodnem samostojnem razvijanji vseh narodnih grup, ki sestavljajo skupno našo drŽavo. Prisilno prevladan je nemškega jezika pa žigoBa baš centrališki duh vladaloega sistema, kateremu avstrijski Slovani ne bodo nikdar pritrdili. Nasprotno, baš to napačno in ne dopuščeno usiljevanje nemškega jezika je v očitnem nasprot-stvu s sedauiim obstoječim sistemom in s programom sedanjega ministerstva, ki je zapisalo narodno ravnopravnost na svojo zastavo. Kako se temu vprašanji upirajo tudi zuuaj mej naše dežele, dokaz temu nam je trd boj, ki ga bijejo Čehi, da si pribore češki notranji jezik. Nadejamo se, da znana in skušena eneržija našib čeških bratov obrodi dober sad, ter, da se bode to važno vprašanje njim in nam v korist ugodno rešilo". Tako piše dalmatinski list. Analogijo usilje-variji nemščine, kakor jo opažamo v Dalmaciji, kjer vender ni za nemščino nikakoršnih tal na pristno slovanskih krševitih tleh, vidimo jednako tudi pr nas v našem Primorji in drugod, kjer tudi nema ni kakor viic prave podlage v narodu, ker prebivalstvo je v večini slovansko, manjšina pa italijanska, nemški element pa tako neznaten, da izginja proti njima. Zakaj bi se torej ne opiralo po zdravih razlogih na oni element, ki ima naravno večino, ki se je vedno in povsod pokazal državi zvesto udauega, na katerega se more in sme zidati, kakor na trdo skalo. Zakaj bi baš slovanski živelj moral stati ponižno na strani, zakaj bi ravno on se moral ponižno zadovoljevati samo z drobtioami, ko vender vse svoje državljanske dolžnosti izvršuje z isto požrtvovalnostjo kakor drugi, z istim uaudušenjetn daje kri in življenje svojih sinov domovini, kakor vsak drug narod. Z zanimanjem torej sledimo borbi severnih, kakor tudi južnih bratov slovanskih za uvedenje notranjega slovanskega jezika, preverjeni, da njih pridobitve pridejo v korist kolikor toliko tudi nam. Y. Politični razgled. Vol ran j <- dežele. V Ljubljani, 24 januvarja. CeŠha svobodomiselna stranka. Tudi spojenju somišljenikov poslanca Skarde 8 Mladočehi se stavijo ovire. V nuroduih in državnopravnih uprašarijih se Skardovi somišljeniki ujemajo z Mladočehi, v narodnogospodarskih pa ne. Mladočehi so za popolno obrtno svobodo in svobodno razkosavanje zemljišč, dočim mnogi poslanci, izsto pivši iz staročeškega kluba, vidijo baš v tej svobodi veliko nevarnost za narodnogospodarski razvoj naroda češkega in zatorej zahtevajo, da bi v narodnogospodarskih uprašarijih smeli svobodno glasovati, naj klub sklene kakor koli hoče. Reči moramo, do nam bolj ugajajo narodnogospodarska načela somišljenikov poslanca Skarde, nego pa gospodarska politika Mladočehov, ki so se v tem oziru postavili popolnoma na liberalno židovsko stališče. Kam pelje taka polit'ka, imamo žalostne vzglede izza vladanja nemških liberalcev. Pa poslanci, kadar je premalo zakurjeno, ali pa debata preveč suhoparna, opazim biljeterju, da je gledališče za premijeru po mojem mnenji vender pre slabo obiskano. A on mi odvrne: Kaj pa mislijo? Še le dobro je obiskano! Kadar nemški glumači napovedo dramo ali pa veseloigro, niti dvajset ljudij ne pride!" „Neka bude!" sem si mislil in sklenil popiti grenko torilo do dna. A „dor Mensch begehre nim-mer und nimmer zu schauen, wa8 die Gbtter be- decken mit.....*. Znana ariju: „Ich hab' sie ja nur auf die Schulter gekiiist" in pa „Nur das eine bitt' ich dich", kakor tudi vsa opereta, ponesrečile so se fundamentalno. To ni bila več predstava, do stojna glavnega mesta, to je bila pravcata „Schmiere", ki se s svojimi Thespijevimi garami potika po vaseh ! Petje bilo je jako slabo. Tenor nanizaval je „kikser" za „kikserjemu, pevka Lavra pozabila je kar pol pesmi, bila pa toli milosrdna in ozirna, da petja ni završila marveč dovolila (?) vojaški godbi, da je s svojim sviranjem dopolnila njen part. Preveril sem se, da so nemške predstave še četo pod gladino onih gledaliških družeb, ki so sicer znane pod imenom „Schmiere". Z>ito bi izvesi.no vsakdo ugovarjal, ko bi deželni odbor takim glumačem zopet dovolil podporo, kakor lani. A še kaj druzega zapazil šem pri tej predstavi. Dočim se je dvorana v prvem in drugem dejanji odlikovala s svojo grozno praznoto, napolnila se je po drugem dejanji bliskoma Došli bo namreč takozvani „Gratishlitzer-ji**, ki so potem iz hvaležnosti, da jim ni bilo treba plačati ustopnine, silno ploskali in tleskali in se obnašali uprav tako, kakor organizovaua „clauueu. Vse to bilo mi je dosti in tudi preveč. Sel sem in mislil s:: Muza nemška, v redutni dvorani me ne vidiš več!" Nemškega gledališča ravnatelj hoče baie v redutnib prostorih prirediti nekake „Maskenballe". Upam, da se mu to ne bode dovolilo, saj nam vsem že to preseda, da čitalnični restavrater K i vin* z nemškimi plakati naznanja plesne veselice, ki gotovo ne bodo odličnega zua čaja, marveč prava sfečina dvomljivih elementov. Zatorej: „Videant consules" 1 Gledališko nemško družbo odklonili so v Trstu in v Pulji, le Ljubljana je še „refugium" za te vrste ljudi. Te dni vršila se je Grillparzerjeva slavnost na Dunaji. Ljubljanski Germani in Tevtoni se za njo neBO brigali. Nemško gledališče uprizori „post festum" njegovo „Ahnfrau", sicer pa ni sledu o kaki slavnoBti, izimšt jedino „vornehmes deutsc.be« (i esc h ;i 11.sb a nsu, ki v inseratu ponuja „Gedichte vou FranzGrillparzer, seveda za dober denar. Profesor Binder in njegov „Turnvereinu neso vneti za Grill-parzerja. „Zu viel Oesterreicher, zu weuig strammer Deutscber!- brenčal je zadnjič mlad turnarček, ki pa ni bil prav nič „stratum", marveč tako piškave postave, da bi mu drage volje naročil par steklenic Kochove mezge. No tudi jaz neseni za Grillparzerja vnet. Kdor je kdaj čital, kako nizko ocenjuje Juliau Schmidt avstrijske nemške pisce, kdor čuti, kako je GriII-parzer v drami „Ottokars Gliick und Eude" postavil se na šovinistično nemško stališče, temu ni treba razlagati, da Grillparzer ni bil objektiven pesnik, da njegovi proizvodi ne prenašajo količkaj stroge kritike. Vse Blavlje izvira le iz tega, ker je Grillparzer pisal v duhu, Slovanom sovražnem. To pa je dandanes najboljši pot do slave. Siguum temporis 8. Priloga »Slovenskemu Narodu" Bt 19 24. januvarja 1890. Kaj neki Komendski dopisnik počne, saj drugače vsako stvar objavi, da o tetn molči; mu vender ni roiloljubje ugasnilo? ■z OorK* nad Kranjem 22 januvarja. [Izv. dop.J Letošnja nenavadno ostra zima je tudi v nas zahtevala človeške žrtve. Dne 6. t. m. šel je Alešovee, čevljar iz Bajerja, svojega brata na Gol ni k obiskat. Zvečer sta nekoliko pilu, a potem je šel sam domov. Noč je bila temua in tudi snežilo je nekoliko. Ker je pot iz Golnika v Bajer po polji, je kmalu izgubil v temi pot iu tako gazil na celo po snegu. Hodil je skoro vso noč po snegu in iskal pota, a zaman. Ob treh zjutraj šla sta dva iz Zaloga v Tržič, ker sta slišala proti Bajerju upitje. Ker nista mislila, da bi bilo kaj posebnega, šla sta, ne da bi bila šla gledat, ker je bilo tudi preveč od ceste. Proti jutru je pa Alešovee omagal iu sc ulegel v sneg, kjer so ga še le popoludno dobili mrtvega. Bil je pa že popolnoma voljen, kar je znamenje, da ni veliko prej umrl. Pri tej priliki Vam hočem naznaniti tudi neko dogodbico, ki jasno priča, kako so tu ljudje še lah-veini in neumni. Pred 14 dnevi umrl je na Le temah neki star samski človek. Zapustil je precej denarju. Čez nekuj dni j sanja se sosedovemu hlapcu, da je rajni Jožu prišel nazaj in mu pravil, da ima v hlevu pod jaslimi zakopan denar. Hlapec je zjutraj precej pripovedoval, kaj se mu je sanjalo, a zraven je še trdil, da jo rajni Joža ris nazaj prišel, da ga je prav dobro videl. Jeli so ga nagovarjati naj gre kopat, morda bo res dobil denar. Mej tem časom je pa nekdo zakopal pod jasli lonec, v katerega je natlačil listja. Pokril ga je z opeko in svežo bukovo gobo in vse to je lepo zasul. Omenjeni hlapec pride drugi večer v sosedov hlev in res začne i skuti „šac". Dekla mu je svetila. Kmalu izkoplje lonec, a ker ni imel nič blagoslovljenega pri sebi in ker je mej kopanjem zaklel, se je denar spremenil v 1 stje. To pripovedujejo ne le neumne ženske, ampak celo nekateri možje. Res žalostno, da moie še dan danes ljudstvo verjeti takim vražam. Pevski zbor »Glasbene Matice". To je oficijelni naslov novemu pevskemu zboru, ki je minuli četrtek završil prehodno, osnovalno svojo dobo s tem, da si je volil stalne poslovnike. Načelnikom bil je izvoljen deželnega sodišča svetnik Vencajz, pevovodjo pristav dr. G ros, pevovodje namestnikom učitelj Maje r, tajnikom prof. Š t r i t o f arhivarjem hišni posestnik in trgov, poslovodja Deč-man, rediteljem advok. kandidat dr. Hodnik. — Lastnega blagajnika zbor nima, ker je vse njegovo imetje last »Glasbene Matice". Opozarjamo izrecno, da pevski zbor ni samostojno društvo in „Glasbena Matica" morebiti samo njega pokroviteljica, od katere bi se prej ali slej osamosvojil, ampak da je zbor nov, a bistven oddelek „ Glasbene Matice", osnovan na podlagi § 4. pravil tega društva. Zbor nima nikakih društvenih pravil, marveč samo svoj poslovnik, ki je integrujoč tlel „ Glasbene Matice" pravil. Z osnovanjem tega zbora dopolnilo so je okrožje „G1. (Mat.*, v katerem so je do sedaj občutljivo pogrešal baš — pevski zbor. Javno bode zbor nastopal le v imenu ,Glasbene Matice", sodelujoč pri koncertih, ki jih bo ta naš glasbeni zavod prirejal z vsemi glasbenimi silami svojimi, line „pevski zbor" kaže, da se zbor ne bo omejeval na moške pevce, kakoršni so do sedaj, ampak da mu je do tega, da so ustanovi i mešan zbor, kar no bo težko, ako se pomisli, da ima naš glasbeni zavod že trideset vežbajočih se pevk. Ako še jemljemo dalje v poštev, da se »Glasbena Matica" trudi, ustanoviti stalen naroden orkester, (ki tudi ni več daleč od uresničenja), da bi potem z orkestrom in s pevskim zborom v javnih nastopih kazati mogla, koliko premoremo Slovenci v proizvajanji umetnostno glasbe: naznačili smo, upamo dovolj jasno, vzvišeni smoter, ki jo vodil pevce pri osnovanji pevskega zbora. Ob jednem pa smo, določujoč bistvo in smoter pevskemu zboru, zavrniti hoteli vsakega, ki bi utegnil podtikati pevcem kakoršnekoli drugačne namene — kakor se je baje že zgodilo. Novemu pevskemu zboru ni namen razdirati obstoječa pevska društva ali zabranjivati novim postanek — le-ta društva naj le obstajajo in se porajajo, ako to zahtevajo ožje razmere — njegov namen je temveč združevati vse pevske sile, tudi one, ki so bile ali oo še pri kakem drugem društvu, združevati vse pevske sile v doseganje onega idejala, kateremu približati se je glavni smoter „ Glasben i Matici". — časi so mi-noli, ko je trebalo v središči Slovenije s priprosto pesmico vzbujati narodno zavest. Slovenci smo zadnja leta neizmerno napredovali. Veda in umetnost začeli sta se gojiti tudi v nas; skoro za vsako stroko imamo že svojce, ki stoje na lastnih nogah in uspešno tekmujejo s tujci. Ali naj zaostajamo v umetnostnem petjt? — Kdor torej ume vzvišeni namen novega pevskega zbora in ima srce za narod na pravem mestu, — on bo nemudoma pristopil in vstrajno vzdržal pri »Glasbene Matice" pevskem zboru. Da pa pevcem, ki žele še pristopiti, ustrežemo, objavimo tu nekaj znamenitejših točk iz poslovnika. Iz njih strogosti naj spoznajo, da je matičnim pevcem res do stvari. § 1. V pevski zbor so sprejemajo le društve-niki „Glasbene Matice" (§ 4. pravil tega društva). § 2. Pevskega zbora član postane, kogar odobri pevovodja pri vsprejemnem izpitu, ako ga potem sprejme navzočih članov trii etrtinska večina; prisotnih pa mora tedaj biti dve tretjini vseh članov. Izpita oprošča pevovodja znano vežbanega pevca. § G. Pevskega zbora član mora pohajati vse pevske vaje po pevovodji in večini pevcev določene, ter jim prisostvovati od početka do konca. Odsotnost pri dveh zaporednih vajah se mor;! povoljno opravičiti pevovoilji. § 7. Odbor opominja neopravičeno izostaloga pevca ali ga predlaga zboru v izključenje. § 8. Kdor izostane od zadnjih treh vaj pred produkcijo uštevši konečno skušnjo, ne sme niti nastopiti pri produkciji niti posluževati s-s članovih pravic pri dotični zabavi. § 9. Razveo tega slučaja (§ 8) je vsakega člana dolžnost sodelovati pri produkciji; opravičiti ga more le važen razlog, pred produkcijo prijavljen pevovodji. Sicer nastopijo našle lici § 7. Konečno še pristavljamo, da šteje zbor sedaj že 4G pevcev, in da bo B Glasbena Matica" ž njimi priredila že ta post prvi veliki koncert. Kar bi pa utegnilo prijatelje glasbe še posebno zanimati, je to, da je pevskemu zboru obljubil znanstveno in dejansko svojo pomoč prestavni in prezaslužni naš skladatelj g. prof. Anton Nedved. Po njegovem nasvetu naročila je „Glasbena Matica" novo, neki velikansko češko skladbo „T r i u mf a t o r" za zbor in orkester, katera še ni tiskana in se je le parkrat proizvajala v Parizu, Peterburgu in Pragi. —f. Domače stvari. — ( P o 1 j ed e 1 j s k e g a ministra grofa F a 1 k e n h a y na) je mestni zbor v Idriji v slovesni seji jednoglasno imenoval Častnim meščanom v priznanje velikih zaslug, ki jih ima za Idrijo. — (Imenovanje) Notarski kandidat gosp. Gustav Orna h en v Zatičini imenovan je notarjem v Senožečah. — (Slovensko gledališke). Kakor smo že naznanili bode jutri bom lica mnngozasluženega igralca, učitelja in režiserja Dram. društva g Bor-štnika. Gotovo bode naše občinstvo tudi pri tej priliki pokazalo s prav obilnim obiskom, kako ve ceniti velike zasluge, katere si je pridobil g Borštnik v večletnem Bvojera izbornom delovanji kot igralec iu pisatelj, kakor tudi kot vodja slovenskega gledališča. Igra „Ni moj ukus" je delo beneliei janta, drama „Trnje in lavor" pa spada mej najbolj - igre slovenskega odra in nam je razi« lite v ulog porok, da se bode predstavljala prav dobro. Ne dvomimo torej, da bode sloveusk > občinstvo z obilnim obiskom pokazalo, da ve ceniti zasluge be-nelicijantove za sUivensko gledališče. — (Sokolova mas k ar ada) vzbuja vedno večje zanimanje iu sodeč po raznih glasovih, sklepati smemo že sedaj, da bode sijajna iu se odlikovala osobito po raznih in dobro sestavljenih skupinah. Vabila, v ,,Narodui Tiskarui" jako ukusuo izdelana, začno se razpošiljati prihodnji teden. — (Muzejsko društvo za Kranjsko) ima svoj mesečni shod 21). t. m. ob šesti uri zvečer. Predaval bode prof. J. Waliner o gospodarstvu Ljubljanskih mestnih očetov pred 300 leti. Vsakdo sme priti k temu predavanju. — (Šaljiv večer) priredi slovensko pevsko društvo „Slavec" dno 2. februvarja 181)1. v čital ničnih spodnjih prostorih Kakor čujemo, bode ta večer Izredno zauimiv, ker bodo vse točke tega večera šaljive. Nastopil bode kitajski zbor, kitajski čve-terospev. — (Koliko Ljubljana p .Ure huje?) Leta 1890. se je v mesto Ljubljansko i iedeče blago upe- Ijalo in zadacalo: 3G79 litrov ruma, rozolje, likerja, 1073 hektolitiov špirita, 581 hektolitrov žganja, 17.024 hektolitrov vina, 2391 hektolitrov vinskega mošta, 19 hektolitrov sadnega mošta, 183G2 hektolitrov p va, 981 hektolitrov kisa, 3824 volov, krav, bikov iu nad leto starih telet, 7134 telet, 3079 ovac, ovnov, koz, kozlov in koštrunov, 2494 jagnet, kozličkov in mladih prašičkov, 249 prašičkov od 5 do 19 1 i /y, 7202 prašičev, 538 kv svežega mesa, salam in klobas, 17.05G puranov, gosij in kapunov, 47.645 parov kokoš in golobov, 1 jelen, 249 srn in divjih koz, 2271 zajcev, 1G3 kv rudeče iu črne divjačine, 188 fazanov divjih petelinov in ruševcev, 307 jerebic in kljunač, v, 19 lisk, 5498 kg rib, lupinar c in sardin, 15.045 kg belic, rakov, polžev in Žab, 1541 kv riža, 50.285 kv moke, 5839 kv ovsa, 30.424 kv sena, slame in otrobov, 28G kv zelje-nadi, 10.444 kr svežega sadja, 401 kv suhega sadja, GGG kv masla in sveč, 41 kr. masti in loja, 405 kv svinjske masti, 346 kv mila, 411 kv sira, 1 milijon 105.350 jajc, 1547 kv konopnega, lane-nega in gorslčnega olja, 95 kv oljčnega olja, 35 7G3 m3 trdih drv, 11.201 wa mehkih drv. 1G07 kv oglja, 232.2G6 kv premoga in koaksa. — (Zanimiv slučaj.) Pri posestniku Mihi Virku v Dobu št. 27 je osemletna deklica Helena svoji mlajši sestrici hotola popraviti bezgovo piščalko. Ker se je pilk (zatik) potisnil preveč v piščalko, hotela ga s svojo sapo potegniti nazaj. Ker je pa sapo premočno potegnila v se, skočil joj je pilk v sapnik in jo skoro zadušil. Roditelji njeni poiskali so takoj zdravniško pomoč, drugi dan dne 8. novembra pa jo odpeljali v Ljubljano v bolnico, od koder se je vrnila čez 20 dnij, in mislilo so je, da je leseni pilk ali segnil, ali da ga je pa izkašljala. — Dne 13. januvarja pa je kašljaje vpričo svojih roditeljev izbruhnila tudi pilk, ki je jeden centimeter debel in 3 '->>i dolg. Deklica imela je pilk G8 dnij v sapniku, sedaj je zdrava in že prav veselo prepeva. — (Iz Kranja:) Od vseli stranij se toži o hudem mrazu. Tudi v nas hudo pritiska. Dne 21 t. m. zamrznila je Sava mej Bregom iu Prebačevim. Kaj tacega že od 1861. I. nI bilo. Takrat bil je še hujši mraz in liudjc so čez Savo kar vozili, kar se pa letos še ne more, ker led še ni dovolj močen. Euda zima posušila je vode po vsem Gorenjskem iu mlini so večinoma brez vode. Ker so se pritoki zmanjšali, opešala je tudi Sava in po mlinih ob Savi sučejo se kolesa le počasno. -- (Tolstojeva drama „ l v a u G r o z n i") predstavljala se je v četrtek v gledališči ,,Artnonia'( v Trstu po italijanski Rossijevi družbi. Gledališče ji; bilo izvrstno obiskano, in je slavni traged Uossi, ki je igral naslovno ulogo, občinstvo kar očaral z i/.borno svojo igro, tako da mu je priredilo naudu-Senu ovacijo. Tudi o drami izreka se kritika prav im voljno. Včeraj ponavljaje se je predstava, kar je najbolji dokaz, kako je uspela prvi večer. — (V Moravčah) bili so povodom volitve v občinski zastop izvoljeni sledeči posestniki: županom Fran Resni k iz Moravč, odborniki pa Fran Miklavčič od sv. Križa, Makso Po ter lin iz Cateske gore in Ivan Korbar iz Moravč. — (Iz Gorice.) „Sokol" priredi dve zabavi, namreč ples v soboto 24. t. m iu domačo plesno zabavo v ponedeljek 2. februvarja. Redni občni zbor bode dne 2. februvarja popoludne. — Čitalnica Go-riška priredi svoj veliki predpustni ples v kostumih in maskah v soboto 7. februvarja. — Čitalnica v Kobaridu bode imela občni zbor v nedeljo 25. t. m. — Čitalnica v Cerknem priredi v nedeljo 1. februvarja »Besedo" v spomin Val. Vodniku. — (VVišujigori) izvoljen je Županom trgovec Anton Št opic, odbornikoma pa posestnik Peter Gilly in nadučitelj Ivan Skrbi nc. — (»Radovljiško učiteljsko društvo") priredi II. koncert v prid šolstvu tega okraja dne 2. svečana t. I v gostilni g. \Vuchrerja v Lescah. Uspored: 1. Iv. pl. Zaje: „Dijaška", zbor. 2 Gj. Ki-eiibut: »V naravi", zbor. 8. * * *: »Miliovu zenitov*, kvartet 4, W. II. Veit: „Keber in cvetica", zbor. 5 A. Foerster: »Mil.ea", kvartet G. A. Haj-drih; ,Petelinčkova ženitev", zbor z duetom. 7. Knittl: „Zežulinka", zbor. 8. Towaćo\vsky: „Nagurah", zbor. Uatopnina za ude 30 kr,, za neude G0 kr. Začetek ob 7. uri zvečer. Po končanem uspored u prosta zabavu. Odbor. — (Iz Cerknice:) V popravo zadnjega dopisa, naznanja se, du bode II, predpuBtna veselica 7, maskurado v tukajšnji narodni čitalnici dne 2. febr. K obilni udeležbi vabi — (V Podborštu) litijskega okraja, sestoji okrajni odbor iz Bledecifa funkcionarjev: Iv. Zaje, posesnik v Podboršta, župan, Fran Verbic, posestnik tudi tam in Jog. (i lavi e, zemljak v Škol-ljein, odbornika — (Bralno društvo v Žužemberku) priredi ples \ sobota 81. t. m. v svojih prostorih. Ustopnina: udom 30 ,ki\, ueudom 00 kr., dame bo u-topnine proste. Iv obilni udeležbi Dajotjudneje vabi odbor. — (Delavci s u k n a r s k e t o v a r n e v Š k o 1 i i Loki) prirede dno 1. februvarija 1891. 1. v prostorih pri »Kroni" plesni venček,h ka-teremu nsjuljndnefe vabi odbor. Godbo oskrbi od delek vojaške godbe pefipoika baron K uhu št. 17. Začetek ob 7. uri zvečer. Ustopnina gospodom DO kr., gospe in poopice proste. — (Razpisano) je mesto nadučitelja na trorazredoici v MengSi. ProSnje do 10. febiuvarja. Telegrami „Slovcnskemu Narodu": Praga 23. januvarja. V deželnem zboru govorila danes v budgetni debati generalna govornika. Clam Martinic kot generalni govornik »pro* je trdno preverjen, da se sprava ni ponesrečila; dognati se mora, ker je državna potreba. Dr. EMeger ugovarjal očitanja, tla bi bil on besedo prelomil. Sprava je neobhodno potrebna za deželo iti za dr/.avo in mogočni faktorji potezajo se zanjo. V tem boji ni upati na zmago. Mladočehi se vmes zaklicali: „Mi se ne bojimo!" Brno 23. januvarja. Poniankanja premoga dospelo jo do skrajnosti. Prodajalnice na drobno so zaprte. Ako se danes ne pripelje dovolj premoga, bode jutri mnogo tovarn ustavilo delo s stroji. Temperatura danes — 20° C. Dunaj 24. januvarja. Cesar vsprejel včeraj v posebni avdijenci nadvojvodo Gvgena, ki se danes zvečer odpelje h krstni slavnosti v Berolin. Dunaj 24. januvarja. Ob prisotnosti cesarja, Taaliea, liavča, ni mestnika in žnp.iMi bila d.;Hies SrOV^ria otvoritev nove dijaške bolnice v Lavdonovih ulicah. Bruselj - I. januvarja. Pogreb princa Balduina bode v četrtek. Gelsenkirclien 24. januvarja. V zadružnem rudniku „11 i borna" uneli so se treskaš i plini. Do 9. ure izvlekli so iz jam štirideset mrtvih, 30 ranjenih delavcev. Plttsburg" 24, januvarja. Po naznanilu organizatorja ameriške delavske zvezo namerava se dne 1. maja splošni štrajk ameriških rudniških delavcev, da s tem dosežejo osem urni delavnik. RaČUDJ se, da se bode štrajka udeležilo 500.000 delavcev. Razne vesti, * (Ruska opera I. 1890.) Ruska carska opera v Peterburgu dala je v preteklem letu 12G opernih predstav in 9 koncertov. Pele so se tri opere v prvič: Maverheeiova „Afričankn", Borodi-novi . kn .i/. Igor", in C'ajkovskega „Pikovaja dama" j ponavljale so se: Gounodov „Faust", Nicolajeve rVVmdzorske kumice". Na repertoiru je bilo ra/.un teh 9 oper ruskih skladateljev, namreč: „Z zu za carja", „Ruslau i Liudtn ila". ,. Ilognjeda", nJudita", „Nižegorodcl", »Mezepa*, »Evgenlj Oojegin", »De-111011". „Rusalka" in 7 oper tujih skladateljev: „llu-goneti0, „M» fistofi-les", ,.Aida", „Carmen", ,,Loheu-grinu, „Viljem Teli", MTraviataM. * (Nii plesu umrl.) Na neki maskaradi v Berolinu je šestindvajsetletni mladenič močno plesal in mrzlo pivo pil. Ob dveh ponoči se je pa nakral mrtev zgrudil svoji plesalki iz rok. * (Goreč pajčolan) Zadnje dni je v Berolinu veter pajčolan mimoidoče dame popihal v obraz smodko pušečega gospoda. Pajčolan se jo unel. Mimogredoči so hitro dami, ki ni ničesar slutila, pajčolan strgali s klobuka. Gospod se je pa od gorečega pajeelana malo obžgal po obrazu. * (Poskusena tatvina.) V Neor-HevliHservu v Belgiji prišli so v gostilno trije možje, zahtevajoč piva. Ko je krčmarica povedala, da nema piva, je jeden zahteval kozarec vode. Ko se vrne, zapazi krčmarica, daje jeden izginil, dasi ni čula, da bi bil odšel Druga dva sta odšla. Krčmarica je potem s svojim Binom in močnim psom preiskala vse sobe. V neki sobi skočil je pes pod posteljo in jel nekaj daviti. Čez nekaj časa prišel je pes izpod postelje in zapazili so pod posteljo moža, katerega je pes zadavil. NaAli so pri njem dva nabasana revolverja. Ves dogodek so naznanili žandarmeriji, /andarmi so dofili in se skrili v veži. Ponoči je zunaj nekdo zapisku! Na to žandarmi tiho odpro vežo. Dva tatova hitro uatopita, žandarmi ju pa primejo. Narodno-gospodarske stvari. Sibirska železnica. Meseca oktobra lanskega leta sklenila je ruska vlada gradnjo sibirske železnic, ter se od one dobe proučava samo uprašanje o izvršitvi tega ogromnega podvzetja, ki je neizmerne in gotove uepievidlj.vc važnosti ne samo za veliko slovansko carevino nego tudi za svetovno izobražen je. Zmatra pa se ta železnica v Rusiji z dveh stališč: s trgovskega in s strategiškega. V prvem pogledu bode p.ovozni pot za potnike in tovore iz najdaljega azijskega iztoka, v drugem pogledu bode ta železnica oporna točka strategiška proti K taju iu proti Angleški v tihem oceanu. Skrajna iztočna točka Sibirske železnice bode Vladivostok v japanskem zalivu. Tam bode se opirala na morje. Izlazna točka bode Ziatouat oDkraj Urala. Tu te bode sibirska železnica prislonila na železniško progo evropske Rusije, posebno na progo Perm-Kssan-Nižui Novgorod Moskva Itd. Kolikor je dozdaj znano odbrana je naslednja črta tej svetovni železnici: O i Zlatousta pod Uralom šla bode preko Išnua in Petro pa v lovskega v Omsk, mesto s 35.000 preb.val« i. 01 tam v južno-izbodni črti v Tomsk, glavno m sto zapadne S-bi-riie s 40 000 prebivalci na veliki plovni reki Ob. Od Toraska Sta bde železnica v južni čiti v izbo 1;.o Sibirijo v Irkutsk k bajka Iskeniu jezeru. Ta «k i železnice od Tomska do Irkutska spojil bodi) porečja Oba in Enitteja, d lom.i tuli Lene, Južni dol Enisejske gubernije je posebno ploden iu bogat na rudah. 01 Iikutska pojde železnica v Zabaikal-sko, Imursku in primorsko rusko oblast. Sibirska železnica presekala bode od zahoda proti izhod d v južni črti vso Sibirijo, to je ozemlje od 12 495.109 □kilometrov, dočim vsa Evropa obsega samo 9,792 445 □kilometrov. 01 Irkutska priblilala se bode Kitaju ter bode bil Srjetenskega poleg Amuia tekla ob njegovih severnih granicah. Ko se bode do sibirske železnice prevedla Kitajska, in dočim Vladivostok «Ieli od Japana samo japansko morje, bode sibirska železnica z Rusijo in Evropo Kitaj in Japau, to je ozemlje jednako Sib riji (12,193 550 □kilometrov) s prebivalstvom 469 milijonov 181.090 ljanl : 88. januvarja: Ivan Arko, sprevodnikov sin, 0 let, cesta na južno železnico št. 1, za ošpicami in davico. 24. januvarja: (labrijel Lufiat, delavcev sin, 2 leti, Stielifike ulice šf. 11, za vodenico v glavi. — Alojzija BepiO, vitnarica, 71 let, Ktnonska e sta št. It), za kapjo. V d u ž e I n i bolnici: 21. januvarja ■ Prano liozman, hlapu-. 32 let, va plueuo jetiko. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem -perut ura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. ■—> ! «0 1 7. z jut raj. 2. popof. i), zvečer 732'«J mm. 7.147 mm. 7398 mm. -1(V0°C —100° C —15 0° C brozv. ol. jzh. brezv. megla jasno megla 000 mm. 1 I I II I Sredtrja temperatura —18*5% aa 11-6* pod noimalom. IID"ixx^SL3sl3_st "borza. dne 24. januvarja t. t. 1 Izvirno teiegrafično poroćilo.) Papirna renta.....gld Brebrna renta ..... n /i. t:; rcntM...... „ f»°/0 ui.ircua renta .... r Akcijo narodne banko . „ Kreditno ake.ijo..... „ London ........ „ Napol......... „ (J. kr. cekini .... . , Nemške marke..... „ 4°/0 državno Hručke iz I. 1854 Državne srečke iz I lHo 1 100 , 179 (jgerska zlata renta 4°/0.......104 včeraj 91 20 91 35 108 40 102 30 998 --307 25 M 4 25 9 05 5-41 5ti 12'/, — — dane« — gld. 91 30 — . 91 35 108 55 10245 998-— 307 25 114-30 9 07 641 f)6'20 K60 gld. 131 gld. — kr. 05 ; 60 , 50 . O^erska papirna renta 5°/„...... 10U Dunava ie,g. Hreoke Š*/, . . . 100 gld. 191 Zoudj. ohč. avstr. 4'/»*/« z,Kt' »Sat. Hskl . . 113 Kroditne aioeke......100 gld. 181 Buđolfove srečko..... 10 „ 20 Akcijo anglo-avstr. banke . . 1 JO 164 rramway-društ. velj. 170 ^Ici. a. v. . . . 218 50 50 ^ Pri otročjih boleznih ti) potrebujejo se često kislino preganjajoča sredstva in zatorej opozarjajo zdravniki zaradi milega uplivanja svojega na O LAVNO 8KLADIITI BVIE naičietlla lulne katero radi zapisujejo pri Zelodčevi kislini, škrofeljnih, pri krvici, otekanji žlei i. t. d., ravno tako pri katarih v sapniku in oslovskem kašlji, (Dvornega svetnika LOschner-ja monografija o OieashUbl-Puchstein-u.) Banka „Slavija" vsprejme nekoliko Z1S Rodoljubi, ki vedo, kako važno je za naš uared, da se povsodi ravnamo po gaslu „Svoji k svojim!" in imajo voljo, delovati v tem zmislu, blagovoli* naj se oglasiti pri generalnem zastopu banke , Slavije" v Ljubljani, ki ursduje v lastni hiši bankini, v Gospodskih ulicah št. 12. (11—8) Prodajalnica z mcHttiiliu »II N]>ec«'rlJNkim blagom nit deželi ali v naeNlu vNpreJme ae takoj v ii ii J eni. ^29—3) Več pove upravništvo nSlovenskega Naroda". ^awnaMa^>MMMMaBMWMr Plesna godba. Tanz-Album, VViener f^a.^fc,»S3S 1 gld. BO kr. Tanz-Album, steirisehes KS.1^,! 20 kr., po pošti 1 gld. 3C kr. Ziehrer-Album. t%T«$ 80 kr' Schild-Album. v^1 po pošti i gid.5 kr. Pomenik za prijatelje citer. 80 kr., po pošti 1 gld. 85 kr. Nadalje najnovejši plesovi Strauaa-ovl, Zlehrer-Jovl itd. Prodaja knjigarna in trgovina s papirjem v Ljubljani. yaF~ Gosli, kitare in oltre so vedno v zalogi. Proigrani klavirji ho jako po coni oddaje|o. (48) ♦ < ^♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦^ i 4 Na najnovejši in najboljši način limelu« (33—3) zttbe In zobovja aatavljs brc/, vsakih bolečin ter opravlja plombo« vnnjaa in vhc xol»u« oi>erMulje* — odstranuje f sobue boleilue z usmrtenjem živca \ zobozdravnik A. Paichel, | ♦ poleg nradockuga (čovljarskega) mostu, I. nadstropje. ♦ ♦♦♦♦♦ Cena 1 gld Piccolijeva esenca za želodec, prirejena po lekarjn PICOOI*I-Ju v LJubljani, je želodeo krep-čujočo, teleano zaprtje in gliste odstranjnjoće sredstvo; rabi se tudi UBpesno proti zla tej ilU (bemoro-idam) ter urejuje s svojim razmeh-euj.tr i m učinkom probavljenje ln sploh delovanje želodca. Steklenica 10 kr. — Esenco za želodec pošilja izdelovatelj v zabojčkih po 12 in več. stekleničic. Zabojdek po 12 stekl. velja gld. 1.36, z 55 stekl. (zabojcek 5 Kg.) velja gld. fl.ae Poštne troske plačajo naročniki. _ _(Tia—17) ALBUM fUr ZITHERFREUNDE. Eine Ausvvahl von 72 der beliebtesten und schdnsten stidsiavischen Volks- und National-Lieder, vvelche bisher noch in keiner Collection vor-handen slnd. Von Tom. Sorgr. (47) Ceoa gld. 1-80, po polti gld. 1'85. — Dobiva so pri J. t.lOMi\l-ji knjigarni in trgovini s papirjem v Ljubljani. Bolnim na živcih (Občna nervoznost, trdovratno glavobolje, če kdo spati ne more, omotica, mrtvoudnost, pe-šanje spomina) (19—2) ne priporoma. —2) ar=l=I=l=T=l=T Zobozdravnik Schioiger •taiknje hotel ,5*41«. d t >Vi«3ii' (pri Malici) št. 23 in 24 — II. nadstropje. Ordinira vrnki tl»u o. Svilneno grebenasto sukno le najnovejde v pro^i, 1 cele hlače gld. 6.—. Blago za uniforme ces. kr. uradnikov, financ, veteranskih i'ruštuv iu požarnih hramb p > najnižjih 'cenah. (789-14) BernhardTicho BRNO Aeln.T trli Nt. IS. Razpošilja- ne proti povzetju. I »orel poMlIJajo se ca« Hionj in franko. flflF~ Elegantno opravljene kaite sa utorci le iiajnovr jh«> v bogati laberl pošiljam na za ■alevan|ei(04p. kr»Jai< kini luojHtroni. Društvena tiskarna v Celji. Udano podpisani usojam si slavnemu občinstvu, cenjenim pisateljem in založnikom, trgovcem, podjetnikom in učiteljem i. t. d. svojo popolno novo, z vsemi modernimi pripravami založeno tiskarno toplo priporočati za napravo tiskovin vsake vrste. Cene primerne. Delo fino, okusno, po najnovejih uzorcih. Postrežba točna. Ob jednem tudi vabim k nakupovanj u papirja, pisalnega orodja, masnih knjig i. t- d., vse po zelo nizkih cenah. Z velespo&tovanjem Dragotin Hribar (36-2) y Celji. Dne I. maja sc prične predelovati šolska |>o» SlO|»Je v lloleilrisici. — Javna dražba bode 1. «lne marca oh 1 uri |Mr|poliidne pri županstvu. — Spodaj navedena podjetja oddajo se posamezno ali skupno proti oddaji 10°/o varščine. Županstvo si prisvoje pravico, oddati delo kateremu koli podjetniku, neoziraje se na minimalne ponudbe. Obris in druga pojasnila se dobe pri stavbmskein odboru. Materijal in nenavadna dela oskrbovala bode občina. 3P 0 <3l j e t jW. Ur. Zidarsko delo .... 1320 79 1 9C4 58 118 — Kleparsko in kovaško delo, barvanje različ- nih oprav in malarija . ...... 1 57 60 Skupaj 2 0 60 97 \ (2-2) dne 1. januvarja 1891. Matevž G.uden, župan. Razglas. Županstvo v Šturiji javlja, da hode letKLi semen] 9*r v soboto 31. januvarja t. I. ~mm (pred. Svečnico). DR VALENTINA ZARNIKA ZBRANI SPISI I. ZVEZEK: PRIPOVEDNI SPISI. UREDIL IVAN ŽELEZNI KAR. Vsebina: Životopis dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka pa ni! _ Maščevanje usode. — Razni spisi: Iz državnega zbora. — Pisma slovenskega turista. Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i gld., s poŠto 5 kr. več. — Dobiti je v NARODNI Tiskarni" v Ljubljani. ♦ MT V najem se odda ~VI : gostilna v hiši št. 80 v Kostanjevici obstoječa i/ treh sob, kuhi ni 6 iti kleti, potom živinski hlev in svinjak in po razmerah tudi Iso'sra.čm.ica, na več let. Gostilna stoji ua lepem prostornem krmi /.raven državne in okrujne ceste, katera pelje k c. kr sodišču. V gostilni se toči vino in žganje iu je tuli c. kr. trafika poleg. Pogoji se isvedd pri podpisane! V IIIOII KiM'NO (34—3) p o » e a t n i k. i : : : Gradec: Lekarna Vendelina pl. Trnk6czy-ja, deteta*. lekarna, SackfttraHHu. Dunaj : Lekarna Viktorja pl. Trnkdczy-jar ,pri sv. Frančišku", (oh jednem keuiiena tovarna), V'., lIuiidatlMiriuafrassu 113. (1512 — 13) Nepresegljivo za zobe j« I. salicilna ustna voda aromatične, upliva okrepoevajooe, zabranjuje gnjilobo zOb ter odutra-tijuje iz ust neprijelni duh. — Ji-dna velika steklenica f>0 kr. II. salicilni zobni prašek splošno pri 1 j u h I j on, upliva jako okrepcevnjoče, ohraiiujf sobe svetlobe le, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih jo doslo mnogo /.ahvaluib pisem, iuia vedno sveži v zalogi ter vsak dan po poŠti pošilja lekarna Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnkoczy-ja, „pri zlatem 11 II jTj 11 j j 1 1 I K lili/. 1 levu", VIII, .loHelrttiidterstraHse 30. Jv " *****»wU*JJ Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnkoczy ja, /pri Ha dinlomovatii posestnik lekarne in deckijn", III, Kadct/.kyplat£ 17. kemik poleg rotovžu v Ljubljani. ■V Zunanja naročila ne h prvo polito Izvršujejo. 13 BENSDORP & Coinp. v Amsterdamu priporočajo svoj flni 1 (937—5) ifl_ ki ima najiivrstncjši okus, jo zajamčeno čist, lahko raxtopljiv in Jako redilon. Prodajajo ga: Mihael Kastner, Peter Lassnik, M. E. Supan, H. L. Wenzel, J. Klauer, J. Perdan, Jeglič & Lesko vic. v prav dobrem stanji, pripraven za učenje, proda po nizki ceni dio-l) A. Rumpel, Emonska cesta št. 6. Vsprejme se gospodična ali vdova brez otrok |»<»,I rlmi pogoji v nIuž»o na «lf-ielo. — Tuistu n:ij tu tuli srednje starosti, izkušena K°" .spodinja za hifto in posestvo. Umela naj bi oskrbovati družino In od^ojo otrok. — Ona, koja bi vsprejula to službo, nazna:;i naj svoje staun-'»ujr, natančne pobroje in naj priloži svoje Bprce)V«lo pod Šifro A. pri upravnistvu _Slovenskega N*rii<> NreUMtro proti kanlju, zIhnII |>t i |>lueiiili bolem ili. rtkr«'fel|iilh it«l. Mala steklenica "»<» kr.« dvojna steklenica 90 kr. HerireiiMUo l>or««-li-e\<» olje jeter v triogUUih sttdtluuiuab I u is ktiovih (793—2«) Deželna lekarna „Pri Mariji Pomagaj1' Ludovika Grečel-na I >i u 1 ► I } n ii i. !M eNlnt>m tejru 11. ♦ i knjigarna in trgovina s papirjem v I jjnl>ljmii ima nastopne zcvlronilto na prodaj: F neb s — Entaoheldungen ln Grundbaohasaohen. Cena 75 kr., po posti NO kr Commentar sum Grundbnohageaetze von Presom. Cena 2 pld. po posti 'A «ld. 10 kr. Hllfabuoh ftir den Finanzdlenat von Schaffer. — (.'ena 1 gld. BO kr., po posti 1 »fld 65 kr. Dlenat-Voraohrift ftir die k. k. Flnani-Waohe — Ceni l K'd. 10 kr., po posti 1 gld. In kr. Fraktiaohea Handbuoh des kathol. Ebareohtea. - Cena 3 gld. 72 kr., po nošti 3 gld. M7 kr, S t e i d I — Praktlaoher Hauaverwalter u. Reohti- oonsulent. — ('ena 2 gld., po poŠti 2 vid. 10 kr. S t e r n — Reohte nad Pfliohten des Oeaohafta- mannea. — ('ena 60 kr., po posti 66 kr. Der Btaatadlenat in Oesterreloh. — Cena 2 gld., po polti 2 g-ld. 10 kr. Handbuch dea Oemelnd vorstehera. — Cena 1 gld. 50 kr.. p«) poŠti 1 «ld Bft kr. Der Reohtaratgeber. — Cena (vezano) 9 gld , po posti 2 gld. Ift kr. Oeaterroloblaohe Apotbokerg/eaetze. — Cena (vezano) 3 gld., po poŠti 3 tfbl. |fl kr. Beateuerung dea Branntweinea. — Cena 1 gld. 20 kr., po poŠti I gld. 35 kr. H o I n d — Verzehruagaateuer (vino, moit, meto). Cena I v'd. 80 kr., po poŠti 1 gld. 90 kr. Btaatakirohenreoht, das polniaoh-ruaalache, X. — Cena 1 gld. 20 krM po poŠti l gld. 30 kr. Currentlen-Tarif ftir Advokaten. — Cena 30 kr., po poŠt 32 kr. (49) J Pri velikem denarnem zavodu dobi j zaslužka PaF"" ITa prođ.a.31 so: ~""*aj STRITAR^' ZBRANI SPISI v fini francoski veibi — skoro nedotakneDi — Jako po ceni. Kupec dobi sa namere k Schsinigg-ovo „Ns< rodne pesmi koroftkih Slovencev". — Kje? pove iz laskavosti upravniitvo „Slovenskega Naroda". (46—2) Pri Jakobu Zalaznlhu na Starem trgu h. št. 21 vsak dan sveži (J>7°-7> pustni krofu vsakdo, ki živi na kmetih in bo ne plaši resnega dela. Ponudbe poSiljajo naj se v zaprtib pismih z napisom ..Kcniiu delo"* upravnistvu »Slovenskega Naroda". (12-3) ima dvakrat toliko redilnih anovlj kot rti, je za juho, mlečne in uiočnate j«-di, sočivje i. t. d. porabil iva, kot najboljše in najzdravejše ter o«jco-nejSe živilo priznana in se dobi v skoro vseh pro dajalnicah za moko in špecerijsko blago. Kuharske bukve zanta u| Iu franko. Bratje Hirschfeld & Co. c. kr. priv. tovarna za „zeo", ječmenček in phani grah. ID-ojastj, II. (28—2) | EAROL TILL, Ljubljana, Špitalske ulice 10. Pisni in stenski koledar, dnevni in tedenski blockkoledar, notični in bolezni blockkoledar, žepni in listniški koledar, orjaški in mignonblockko-ledar, salonski blockkoledar, kazalo dne in meseca (večni koledar) pod-| ložni koledar v vseh izdajah. Prirodopis t podobah živalstvo v 250 podobah v porabo pri nazornem nauku. Gena. 3 gld. Poslovne knjige, kopirne knjige, .knjige beležnice, za-pisne knjige, naročninske knjige, beležni bloki, knjige za perilo, skrilne knjige, potne papirne knjige. Pisni papir: Konceptni in kancelijski papir za odvetnike, urade, trgovce, vojaške pisarne in notarje. Dokumentni papir. Velika zaloga vsega šolskega orodja. Vse risalne materijalije: Risala, risalne deske, risalna ravnila, kotniki, ravnila, kockasta ravnila, prožne deščice, pritrjevalni žebljički, skledice za tuš, barve, čopiči, tuš. Novosti v papirni konfekciji, cartes de correspondance, razkošne kasete, najfinejše narejene, s cvetlicami in raznimi umetnimi utiski. Pismeni papir s koverti v kasetah in mapah, v formatu četrtinke in osmerke, s pismenimi glavami in tiskanimi firmami. Vi zi t n i c e. Utisnjeno galanterijsko blago iz usnjene le-penke, omotki za cvetlične lonce, toki za krtače, toki za užigalne klinčke. okenski predložki, mizni položki, šivankine blazinice, delavske torbice, pečni zastori, časopisne mape, stenske torbe, torbe za karte, okviri za fotografije, svetil-nični krožniki, papirni koši, srajčnovratniski kar- j toni, toki za glavnike, krožniki za kozarce, toki za škarje, Etageres. uos-i?) I Izdajatelj in odgovorni uredniki Ju al p No H i. ***** *•■»•" — * • ' ■ Lastnimi iu tisk „Narodne Tiskarne*.