UGTEUSKI TOVARIŠ
Glasilo Udruienia Jugosfov. Učiteljstva. — Poverjenfitvo Ljubljana.
Vse »piše, v ocen t poslane knjige itd. ie pošiljati 1 samo na naslov: Uredništvo Učiteliskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati lr*nko	Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta tfan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 40"— K pol leta . . . 20-— „ četrt leta .... 10 — „ posamezna številka po 80 vin.		Za oznanila je plačati od enostolpDe petit-vrRte, ee se tiska enkrat . . 90 vit. „ „ „ dvakrat. . 80 „ „ „ trikrat . . 50 „ za nadaljnja uvršeenja oa petit-VTSte po 40 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.		I Narofnino; reklamacije, t. j. vse administrativo« stvari, je pošiljati samo na naslov; Upravništvo Učiteljsk. Tovariša v Ljubljan*, Mestni trg št. 17/DI. PoStni čekovni urad št. 11.197. Reklam? lije so proste poštnine.
	I Za reklamne notice, pojasnila, poslana, I razpise služb je plačati po 60 vin za I vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine se 45 K.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva 1 UJUJma s članarino tudi že plačano 1 naročnino, torej ni treba članstvu na- 1 ročnine posebe plačevati.	
Javno vprašanje
«a poverjenika za notranje zadeve v Sloveniji o. dr. Ptamica in okrainega ela-varis» za Krški okrai p. Svetca
V	dnevih 17. okt. do 23. nov. t. 1. so
se dogodili v Veliki Dolini na Dolenjskem dogodki, ki so v sramoto kulturni državi, in ki jih nismo bili vajeni niti v najhujših časih nasilja v Avstriji.
Nahujskano ljudstvo je streljalo v šolo v učiteljska stanovanja in ie ogrožalo življenjsko varnost učiteljstva in njega svojcev. Med uradnim poslovanjem je bil nadučitelj dejansko ogrožen in je moral opustiti nadaljno uradovanje. da se ie umaknil grožnjam dejanske sile. Izvršilo se je nasilje, da so neopravičene! udrli v šolsko sobo med poukom in se nasilno vedli pri uradovanju učiteljice. Uči-teljstvo je bilo javno žaljeno na uradni časti. Vršila se je protidržavna in protidi-aastična agitacija, ki se je izrabila tudi proti šoli in učiteljstvu.
Gospoda poverjenika in okrajnega Sflavarja vprašamo javno:
1.	Ali so jima ti slučaji znani?
2.	Ali sta pripravljena uvesti v tej zadevi najstrožjo preiskavo?
3.	Ali sta pripravljena dati učiteljstvu nonolno zadoščen ie za ogroženle živlieni-ske varnosti, za žaljenje uradne osebe in za uradno žalitev, po vmešavanju nepoklicanih faktorjev v uradno poslovanje učiteljstva?
4.	Ali je gospod poverjenik za notranje zadeve pripravljen ukreniti v*e potrebno. da se v bodoče ne bodo dogaiali taki slučaji, posebno že ponovni slučaji žaljenja uradne osebe učiteljstva in vmešavanja nepoklicanih faktorjev v "radno delovanje m poslovanje učiteljstva?
V	Ljubljani. 29. nov. 1920.
Udruženje Ju<*osI. Učit. v Beop-rniu. _
Poverjeništvo Ljubljana. BBaonEjnaaDaRSDDEiEiaBDDae&soDanaBD
Vsak Jugoslovan mora biti član „Jugoslovanske Matice!"
*Brr rctDrcrcrrcrcccrcrr nrrrcddl
Zbira jmo!
Po našem porazu je rešilno samo eno: delo, podrobno delo, brez fraz in brez protestov. Vsesplošno mora biti to delo in vseobsegajoče. Predvsem se more uveljaviti v zbiranju onega, ki ie ner-vus rerum vsega — v nabiranju sredstev za odpor in boj.
Ne pomagamo svojim podjarmljenim bratom, če jim samo kričimo, da rib nikdar ne zapustimo, temveč, če jih tudi de-jrnski ne zapustimo v sili in potrebi. Ker ne pozabimo, da je predpogoj temeljite revizije St. Margheritskega miru gospodarska, narodnostna in politična ohranitev našega danes od nas odtrganega naroda v Primorju. To smo mu dolžni pred svetom in pred zgodovino.
Ta zavest mora postati last vseh in podrobno vsestransko in požrtvovalno narodno obrambno delo začeti po vsej državi.
Kakor v predvojnih časih morajo oživeti nabiralniki po vseh gostilnah in kavarnah in kakor v časih največje požrtvovalnosti se mora pričeti tekmovanje, kdo je nabral več za ta veliki namen.
Petrov novčič za zasedeno ozemlje mora postati obvezni narodni davek, ki mora kriti vse tekoče stroške.
Pomoč je nujna in zato naj se priredi čimprej po vsej Jugoslaviji teden za zasedeno ozemlje. Vsa mesta, trgi in vasi, vsi stanovi in vse stranke vsa, društva, organizacije in družbe se morajo udeležiti tega tedna, da se nabere svota, s katero se da delati. Pomislite, da nas je preko 13 milijonov in da dobimo samo od kronskega podarka vsakega posameznika 13 milijonsko svoto! Koliko pa jih je, za katere je sramotno, ako daio pod 1000. da pod 100.000 K!
Računati moramo s sigurnostjo, da bodo pričeli Italijani z nakupom in kolonizacijo naše zemlje. Protiodredbe morajo biti naš odgovor.
Enako je gotovo, da bodo podjarm-Ijeni bratje brez potrebnega števila šol.
Kras je reven in ne more uspevati brez povzdige industrije in poljedelstva.
Klub laški „liberalnosti" ne bo izginilo niti preganjanje niti nasilje. Proti te-
mu treba protiodredbe, treba ogromnih žrtev. Zato zbirajmo, zbrajmo ko mravlje neumorno in ko čebele požrtvovalno. Ne pozabimo pa tudi svojih najmlajših. Ce je morala naša mladina na zahtevo višjega šolskega sveta zbirati med vojno za avstrijske potrebe, tedaj je sedaj sveta dolžnost, da vse šole tekmujejo v nabiranju prispevkov za zasedeno ozemlje.
Nabiranje med mladino je obenem največjega narodno vzgojnega pomena 1
Pustimo proteste in začnimo z delom piedvsem pa zbirajmo in še enkrat zbirajmo!!!
To kliče Jugoslovenska Matica vsem, ki so dobre volje!
Dragotin Kveder:
Odgovor A. Koorivcu na njegove kritične misli o moii studili:
Svetovno naziranje in naša stanovska organizacija.
(Dalie.)
IV.
Istotako se mi zdi. da čvrsto drži naslednja moia trditev: svetovna nazlra-nia ne morefo hiti agens, da se člani ene-p-a in istega stanu udružuieio v svobodno, samoniklo stanovsko organizacijo.
Kot stanovsko organizacilo ooimuiem tako stanovsko udruženje. ki zastopa stanovski interes: ki zasleduje ored vsem ciMe ki lih diktirajo stanovski interesi in katerim ie udrtižujoča sila ravno skupna težnia po realizaciji stanovskih interesov. Izmišlienie tiste skupne težnie. ki ie ndružila člane enega in isteea stanu v čvrsto organizacijo1, ie sledstveno vedno tudi čili delovania organizacije.
Uvodoma sem v svoii razpravi rekel, da ie notranja organizatorična sila našega udruženja izvestna težnja (interes) vsakega člana potom udruženega, solidarnega prizadevanja: a) izboljšati za vsakega eksistenčne razmere, b) boievatl se za raz-voi šolstva. Iz orei navedenega sledi Jasno. da je povoljna realizacija ravno te težm'e z ozirom na vsakega člana tudi cilj.
LISTEK
Učni načrt.
Pouk slovenščine kot učnega Jezika na glnma-z8ah In realnih gimnazijah v Sloveniji.
NIŽJA STOPNJA.
Učni smoter: Pravilno govorjenje, čitanje in »'sanje; trdno znanje vsega za to potrebnega is ^vnice. Začetki izobraževanja literarnega oku- j ** ob vzorni!i poetičnih sestavkih v vezani m fazani besedi, pravilno umovanje prozaičnih ^stavkov. Oladko čitanje in pisanje v cirilici
I. razred 4 nre na teden.
Slovnica: Navajanje k pravilnemu fzrekan,u m naglašanju in k pravi!ni pisavi. Utrditev slov-
' eža znanja, ki ga je prinesel učenec Iz ljua-e šole, m njegova razširitev vzporedno z la-
tinsk (slcl
ira poukom i temeljno znanje iz oblikoslovja
^anjatev, spregatev, prislovi, predlogi in
niki)
ver»-
ln k sklad nje (prosti stavek); empiriöno
,??znavanJe toženega stavka v glavnih pote-"i spretnost v besedni analizi in v analizi ostega stavka. Ločila, ki odgovarjajo tema vnlškemu znanju. Učna knjiga naj bo jezikov-vadnica, ki naj nudi tudi snovi za slovniške Je *» sledov za praktično splsje.
Čitanje (najmanj 2 ml na teden): Pravilno, jasno in razbomito čitanje lahkih krajših beril največ pripovedne vsebine (ves razred naj člta-jočega učenca razume, tudi če z zaprtimi knjigami samo posluša). Čitanka naj nudi tudi zadostno Število naglašenih sestavkov. Nazorna razlaga naj podaja samo, kar Je nujno potrebno za Jasno umevanje. Obravnavanje in obnavljanje prečrtane snovi čim dalje bolj z lastnimi besedami kot vežba v govorjenju, ki je glavna na- i loga slovenskemu Stalnemu pouku v I. In II. razredu. Kratka preprosta razčlemba pTečitane snovi. PriJično pripovedovanje tega, kar je uče- j nec sam prečita! ali doživel. Učenje na pamet In predavanje krajših pesmi, izjemoma tudi vzoi-oih sestavkov v nevezani besedi
Pismene naloge: a) Kratke pismene vaje v i obnavljanju in pripovedovanju (tudi lastnih do- j žltkov) po zmožnosti učencev, ki jo presodi učitelj zllastl pri pismenih nalogah in v kratkih pismih (voščilnih, zahvalnih, prosilnih, prlpovedoval-nih); po potrebi v začetku tudi dlktatih. — b) Na tečaj 4 šolske in dve domači nalogi manjšega obsega; obnavljanje In pripovedovanje s smotre-ttlm stopnjevanjem zahtev, pismene naloge naj služijo hkrati vaji v pravopisju; ponovitev ia utrditev pravopisnih pravil pri popravi nalog.
IL razred 4 ure na tedtn.
Slovnica,: Obnovitev In razširjenje že prl-
ki ga mora zasledovati organizacija sama. Isto bo menda tudi pri vseh drugih stanovskih organizacijah, n. pr. delavskih, ker delavci po inteligenci gotovo niso na višii stopnji nego učitelii. Agens (gibajoča s;la) udruženia gotovo tudi pri njih narekuje^ delne cilie in končni čili ne more biti drugo, nego izmirienie udružuroče težnie za vsakega, ki ie udružen.
Zato mi ie nepojmljivo, kako bi bila mogla kedai biti n. pr. Heglova filozofija (kot svetovni nazor) sila. ki ie družila delavske mase v stanovske ortranlzacile: tako bi namreč moral biti sledstveno in prirodno končni cili. ki ga zasledujejo take delavske organizacije, spet — Heglova filozofija kot svetovni nazor.
Tu nekai ni pravilno, oriiateli. stvar ie treba pojmovati takole:
Pri vsaki stanovski organizaciji iz-vfraio poiedini delni cilii. kakor tudi končni cili iz udružuioče sile: sorodni 90 ž nio in se ž njo uietnaio.
1 Idružmoča sila ori samonikli, svobodni stanovski organizaciii pa more biti le materiielna potreba, težnia po eksistenčni materiieni dobrobiti, nikdar pa kake idealne vrednote ali nazirania. Temu ie tako posebno ori delavskih organizacijah.
Ujema se pa moie spoznanie z narodno poslovico:
»Naileoša cvetka ima svol koren v blatu.«
Delavske mase so bile ored francosko revolucijo v vseh evropskih državah bedni robovi brez kakršnihkoli državljanskih pravic. Sele 00 tei revoluciii so bili vladanj primorani. da so tudi obvjadanim dopuščali pravico do udruževanta. Delavci so se hitro začeli organizirati, da se s skupnim organiziranim prizadevanjem čimprej iztrgaio iz naibedneišeea robske-ga položaja. Vstajali so seveda tudi apostoli teca eibania naimžiih mas liudstva. kakor Hegl. Marks, Comte. Lasalle itd. Ali niihov svetovni nazor ni bil udružu-ioča sila. ta ie že obstaiala v silnem hrepenenju delavskih mas. da se izbavč iz najbednejšega stanja. Gotovo ie tudi katoličanstvo poseglo vmes. da dobi svol delež
dobljenega slovniškeza znanja vzporedno z latinskim poukom, izpopolnitev nauka o skladni., spregi, prislovih, predlogih, veznikih, natančnejše obravnavanje glagolskih oblik, zlasti z ozirom na trajanje dejanja (vaje); poglobitev znanja o zloženem stavku in v zvezi s tem izpopolnitev znanja o ločilih. Učna knjiga naj bo jezikovna vadnica, ki naj nudi tudi snovi za siloviti ške vaje In zgledov za praktično spisje.
Čitanje (najmanj 2 uri na teden): Vse «lično kot v I. razredu; snov za čitanje naj obsega tudi zgodovinske^emljepisne, prirodopdsne sestavke, obsežnejše pripovedne pesmi In sestavke v dramatični obliki. Vežbe v govorjenju, učenje na pamet in predavanje (tudi že obsežnejših pesmi) slično kot v I. razredu.
Pismene naloge: Pismene vaje (brez dikta-tov) In naloge kot v I. razredu; obnavljanju in pripovedovanju pa se naj pridružijo, tudi že pretvorbe, lažje skrčitve, poizkusi opisa.
III- razred 4 nre na teden (na realni gimnaziji 1 nre na teden).
Slovnica: Sistematično obravnavanje oblikoslovja in skladnje. Vaje za Izobrazbo jezikovnega čuta, zlasti z ozirom na občenavadne ger-manizme, remanlzme, latinizme. Vsakih 14 dn! polurne vaje v analiziranju.
Čitanje (najmanj 2 url na teden); Po sedanji učni snovi naj se pridružijo Se preproste li-
rične pesmi, krajši opisi in orisi kot zgledi za pismene izdelke in večje, jasno razpiedeljene povesti, po možnosti tudi kratki dramatični sestavki. Razločevanje štiva. Podajanje kratk'h življenjepisnih črtic o pesnikih dn pisateljih, katerih proizvode čitajo učene v šoli. Učenje na pamet in predavanje. Vaje v čitanju srbohrvai-skih ciriJskih tekstov, ki naj jih nudi čitanka (z naglasi); v zvezi s tem praktično spoznavanj-srbohrvaščine.
Govorne vaje: Kratki pripravljeni (prilično tudi nepripravljeni) poizkusili nastopi pred vsem raizredom, in sicer s prostim obnavljanjem, pripovedovanjem vsebine, s poročili o lastnih do-žitkih in podobno.
Pismene naloge: Šolske vaje po potrebi In razsodbi učiteljevi, zlasti kot priprava za nove vrste pismenih sestavkov, preden se dado kot šolske ali domače naloge. Vaje v osnovah za spisje. Vaje v cirilskl pisavi. V tečaju 4 šolske in 2 domači nalogi (ra realni gimnaziji 3. šolske in 2d omačl nalogi). Raznovrstni opisi, orisi, prosti posnetki in razširitev prečitanih sestavkov; pisma; proste obnove, povzete Iz taojezlč-nega pouka ali iz drugih učnih predmetov; lasmi dožitkl.
IV. Razred 4 nre na teden (na realni gimnazij!
3 are na teden).
Slovnica: Osnovni pojmi Iz glasoslovja. Najvažnejši pojavi iz besedotvorja. Poglavitni pojmi
voliva na delavske mase. ki so do udruženlu naenkrat postale o o m e m b-n e. Kar sem omenil o Heglovi filozofiji kot udružuaočo silo članov enega in istega stanu v stanovsko organizacijo, velia seveda v polni meri o katoličanstvu.
Recimo, da so se delavci kle v istini udnižili v organizacijo vsled težnie po udeistvovaniu katoliških verskih interesov (katoliškega svetovnega naziranla). ootem Je reabzaciia tega katoliškega svetovnega r.azirama med člani tudi prirodni cili in namen udruženia teh delavcev. Ala potem to udruženie. nriiateli Koprive, ni stanovska organizacija ker ii manika bistveni znak take organizacije, namreč zasledovanje interesov delavskega stanu.
Tako udruženie ie DOtem le nekaka delavska verska bratovščina, ki ima edino le to svrho in namen, da učvrstule v udru-ženih katoliško svetovno in religilozno na-ziranie. Seveda so take bratovščine popolnoma opravičene in tudi potrebne za globoko veruiioče delavoe: ne moremo oa iih smatrati za stanovske organizacije. In za-kal ne?
Ker stanovskih delavskih
organizacij brez zasledovanja in borbe za udelstvova-uie stanovskih-delavskih m a-teriielnih interesov ne moremo noimovati.
Res da eksistiraio delavska udruženla ood firmo »Katoliška stanovska organizacija«. ki zasleduje pa sebe. za svole člane istotako realizacijo stanovsike dobrobiti. kakor vsaka a k a t o 1 i š k a delavska stanovska organizacija. Ali samonikle. svobodne take stanovske organizacije niso. nego ustvarriene po inioiiativi politične stranke, katere del tvorijo. V kolikor se dado take tvorbe nri zasledovanju svojih ciljev zainteresirati za bistveni Interes nadrejene stranke, v toliko se iih stranka poslužuje kot sredstva v boiu za svoi bistveni interes ni to tudi proti sorodnim stanovskim organizacijam, ki niso tei politični stranki podrejene. Zato lahko rečemo: Take katoliške stanovske organizacije niso samonikle ne svobodne, ker zavisne in ustvarjene oo vnanlem činiteliu
It; v inoii razpravi trdim dobesedno
le
Svetovna nazirania nikdar niso udru-žila in ne morejo udružiti člane enega in istega stanu v samoniklo, svobodno stanovsko organizacijo.
Taka sn dejstva orrateli!
Ali odkrivanje deistev ni napačna osnova. Napačna ie osnova le. ako naše misli vodi v naivečii meri resnekt. strah, bojazen ali ljubezen., ali mržnia. razum pa ne pride do besede. Le imejmo enkrat zares cceum. poglejmo goli stvarnosti v obraz, in postavimo nie sliko brezobzirno pred iavnost. Glavna stvar le. da pridemo enkrat do zaključka.
(Dalie prihodnjič.)_
Vlada K Petrovič (Beograd):
Šolske razmere v Srbiji.
Ni se čuditi, ako ie procent pismenih v Srbiji tako maihea. Tako ie bilo vedno in povsod no deželah, ki so bile zasužnjene barbarom — Turkom: tako ie bilo v deželah kier so bil' samostani središče pismenosti. a neuki redovniki naiučenejši liudie. Povsod kier se napredek dežele pričakuje od duhovirka in redovnika — to ne more biti. Narodna zavest se ne polž prozodike ht metrike. Tropi in figure: Vaje za poostritev jezikovnega čuta kot v III. razredu. Vsak mesec polurne vaje v analiziranju.
Čitanje (najmanj 2 uri na teden): Kakor v III. razredu, snovno razširjeno ta preprostejše raapTave in na kako obsežnejšo, primerno povest iz novejšega slovstva. Razčlenevamje štiva. Pri pesmih naj se goji spoznavanje ritmičnega značaja pesmi že s samim posluhom; spoznavanje tropov in figur. Početki označevanja slovstvenih vrst na podlagi že znanega slovstvenega gradiva. Proti koncu leta naj se žiVljenjepdsni podatki zbero in urede v kratek pregled slovenskega slovstva. Učenje na pamet in predavani« (čitanje cirilice) kot v III. razredu.
Govorne vaje itakor v III. razredu.
Pismene naloge: Pismene vaje kakor v III. razredu, z vajami o osnovah, razentega najvažnejše virste praktičnega spisja, zlasti pisma In prošnje. Šolske domače naloge kakor v III. razredu, poleg tega razprava najpreprostejše vrste, poizkusi v kratkih povestih, v katerih se nazorno razlaigajo pregovori in reki. Čitanka naj nudi primernih zgledov.
Priobčujemo ta učni načirt, da «a prouče strokovni učitelji meščanskih šol, ker bo treba po tem načrtu preosnovati pouk materinščine na teh Midi, da se na ta način meščanske šole približajo spodnjim razredom srednjih šol ter se izenačijo z njimi.
viša. a pismenost se slabo širi. Vzrok naSe zaostalosti ic v tem. ker smo bili zasužnjeni in naše slabe razmere nam niso dopustile da uredimo stvar tako kakor le treba. Zidanie ljudskih šol. otvarianle učiteljišč izdaianie popularnih knjig za šolo in narod, sprejem kvalifikovanih učitebiev so pripomogli stvari v napredek.
Naš narod ljubi šolo. kakor tudi učitelja. a od šole pričakuje neka« realnega, uekai takega kar mu v resnici koristi: on zahteva nekai. kar se da doseči in kar ie v njegovem živlleniu praktičnega pomena. V začetku XIX. stoletja ie bilo širjenje pismenosti poverjeno izkliučno redovnikom. Ti so bili gotovo naiučenetši in edini pismeni tiudle: svet le videl v učeniu samo znanje cerkvenih molitev in temu enako: pozneie so te uredbe dobile narodno lice. rin šola ie stODnievaie dobila svoio današnjo obliko, a nikakor ni zamogla zadovoljiti pričakovanega. Naš kmet ie sicer veren roda nima širiega pogleda na ostale stvari da bi se ga prijele reči. ki so v mnogih slučaiih praktične in koristne. Naš kmet da malo na to. da bi nleeov otrok znal mnogo molitev, pač oa gleda na to. da ima poiem o tem. kar se ie v šoli učil. da zna ta nauk Dri navadnem kmečkem delu praflttično uoorabifei.
Zavest našega ljudstva ie vedno bolj kulturna: liudsivo vedno boli uvidi Dotre-bo šole in Dismenosti. do svetovni volni Jo ima pravzaprav za najpotrebnejšo. Zida-nie in Lsporavlianle Šol gre počasi: ori nas se še marsikaj pogreša. Liudie. ki ne oo-znaio naših razmer. Drestrašiii bi se videč bedo ki tu vlada. Volska je namreč neusmiljeno uničila našo zemlio. Vrhu vsega so najn opešali še živci, zato ne se čuditi našim nazorom! Težava za širlenie Dismenosti obstoii tudi v tem. da nimamo za-dostnh učiteliskih moč*. Otvarianle učiteljišč ie neznatno a želia do novih šolah vedno večia in večna. A temu bi se dalo pomaeati V Sloveniji ie dovoli učiteljskih moči. tako da bi nam v resnici dobrodošel vsaki brat Slovenec kateri bi hotel k nam nriti za učitelja. Bilo bi mu pri nas dobro, četudi bi morda naletel tuintam na male nezeodnosti. Vse to bi mu nadomestila liubezen naroda, ki ceni dobrega učitelja nad vse.
Pomaeaite nam torei bratle Slovenci! Pridite, da Vam delanski izkažemo Ihibav ki io goiimo do Vas!_
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Osnutek pravil za okrajna učiteljska draštva.
U. J. U. v Beogradu. — Poverjeutttvo LJubljana.
I. Ime in sedež.
8 i.
Društvo se imenuje:
Učiteljsko društvo za ........
okraj. Svoj sedež ima v kraju, kjer biva vsakokratni predsednik.
II. Name«.
8 2.
Namen društva je:
a)	Združitev vsega učiteljstva v.......
........okraju na osnovi državljanske ter
z jamstvom politiške m verske svobode.
b)	pospeševanje in bramba duševnih, gmotnih, moralnih in pravnih interesov učiteljstva Ia narodne prosvete na podlagi enakopravnosti, socialne pravičnosti in demokratizma.
01. Sredstva.
§ 3.
Sredstva v dosego namena so:
a)	Društvena zborovanja;
b)	stanovsko-politih a in izobraževalno-znan-stveni tisk;
c)	občevanje s poverjeništvom UJU v Ljubljani, z osrednjim Udruženjem v Beogradu potom poverjenlštva in z drugimi učiteljskimi društvi;
č) izobraževanje članstva z ozirom na sta-novske tn strokovne potrebe;
d)	prireditve, ki pospešujejo izobrazbo in družabnost članstva;
e)	ustanavljanje in podpiranje društev bi ustanov, ki so skladne z društvenim namenom;
f)	osebno in pismeno posredovanje pri obla-I stvih in korporacijah:
g)	redni tn izredni prispevki članov, darila j in podpore.
IV. Članstvo.
§ 4.
Društveni člani so vsi aktivni in vpokojeni učitelji in učiteljice javnih šol vseh kategorij v § 1. imenovanem okraju, ki izpolnjujejo društvena pravila ht obveznosti.
§ 5.
Društvo je član UJU poverjenlštva LJubljana, in potom tega so člani okrajnega učiteljskega društva člani UJU v Beogradu.
§ 6.
a) Vsak društveni član priglasi svoj pristop pismeno društvenemu odboru. Ta sklepa o spre-
jomu. Proti od borovemu sklepu J« dovoljen prtahr ! na občni zbor.
b)	Pristop članov se lahko Izvrši vsak čas, j članarino je plačati s prvim dnevom meseca ' vstopa. Ako se član preseli In pristopi k novemu okrajnemu društvu, obračunata članarino od dneva Izstopa iz prvega društva oba društvena blagajnika.
c)	član izstopi iz društva, ako pismeno javi društvenemu odboru svoj Izstop, ako ne plačuje ob določenih rokih članarine in v slučaju •izključitve.
V. Dotžoostl in pravice članov.
§ 7.
a)	Redno plačevanje društvenih prispevkov;
b)	delovanje članstva v zmislu društvenega namena;
c)	vsak član ima pravico do pravnih in materialnih koristi, ki jih nudi društvo;
č) vsak član Ima aktivno in pasivne volilno pravico;
d)	vsak član prejema za vplačano članarino lista „Učiteljski Tovariš" in .Popotnik".
VL Uprava.
8 8.
Društvo upravlja:
a)	občni zbor,
b)	društveni odbor,
c)	odseki.
§ 9.
a)	Občni zbor.
Redni občni zbor, ki ga skliče društveni odbor, se mora vršiti vsako leto meseca Januarja.
b)	Izredni občni zbor. se skliče, ako to sklene društveni odbor ali ako ga pismeno zahteva vsaj deset članov, ki morajo navesti vzrok, utemeljitev in točko, ki se stavi na dnevni red izrednega občnega zbora.
8 io.
V področje rednega občnega zbora spadajo:
a)	poročila društvenega odbora;
b)	poročilo računskih preglednikov;
c)	poročilo obstoječih odsekov;
č) volitve: odbora, odsekov ta računskih
preglednikov;
d)	predlogi poverjeništvu UJU v Ljubljani;
e)	določitev društvene članarine, v kolikor Je že ne določa vsakoletna pokrajinska skupščina;
f)	predlogi in nasveti društvenikov;
g)	prememba pravil:
h)	volitev odposlancev in njih namestnikov v pokrajinsko skupščino.
S U.
Občni zbor je sklepčen ob vsakem številu navzočih članov. Za premembo pravil in za razpust društva je potrebno, da-Je navzoča vsaj polovica društvenikov. Sklep je veljaven takrat, kadar glasuje tri četrtine navzočih društvenikov za predlog.
Pri sklepih, kjer je potrebna navzočnost nad polovico društvenikov, se glasuje pomensko.
VII. Društveni odbor.
§ 12.
Redni občni zbor voli za dobo enega leta izmed članov 6 odbornBcov In 3 namesntike.
Izvoljeni odbor se konstituira v prvi odborov! sedi ter izvoli:
a)	predsednika,
b)	podpredsednika,
c)	tajnika,
č) blagajnika.
Nadalje določi tajniku in blagajniku namestnica tar izvoli dva pregledovalca računov.
Vin. OdsekU
§ 13.
Društvo si sestavlja po potrebš odseke, katerih področje poslovanja določa društveni poslovnik.
IX.	Volitve.
§ 14.
Za volitve imenuje odbor 3 dcnrtinatarJe; slerutmij Je javen.
Volitve se vrše po listkih.
Izvoljeni so oni, ki dobijo nad polovico glasov. Pri enakem številu glasov odloča žreb.
X.	Članarina.
§ 15.
a)	Članarino za društvo določa občni zbor, vštevši zneske, ki Jih mora društvo za vsakega člana vplačevati poverjenlštva in UJU v Beogradu ter zneske, ki so določeni za obvezna glasila.
b)	Upravne stroške za društvene posle tn društvene odposlance določa društveni poslovnik. j
e) Podrobna določila o poslovanju pregiedo-valcav računov določa društveni poslovnik.
XL Razsodišče.
§ 16.
Sestavo in področje društvenega razsodišča ] določa poverjenlštvo s posebnim poslovnikom po j »zaslišanju okrajnih učiteljskih društev.
XII. Razpust društva.
§ 17.
Društvo se razdruži:
a)	če to sklene občni zbor;
b)	če ga razpusti politična oblast.
8 18.
.Ako se društvo razpusti iz kateregakoli vzroka, pripade imovina UJU poveri eništv« Ljubljana,
ki Jo uporabi v prvi vrsti za ustanovitev novega učiteljskega društva v okraju.
Podrobna določila.
Podrobna določila o področju ta poslovanj« društvenih funkcionarjev in podrobna določila k p-.isameznitn točkam pravil določa poslovnik, ki ga izdela vsako društvo samo zase In ki ne sme nasprotovati določbam društvenih pravil.
Pojasnilo.
1.	V zmislu § 8. pravil UJU v Beogradu je predložiti 1 izvod društvenih pravil patom pover-jeništva v LJubljani takoj po izpremembi pravi: (za kar naj predsedniki čimprej skltčejo izredne občne zbore) glavnemu odboru UJU v Beogradu
2.	1 društveni člani bodo prejemali po 8 31. pravil UJU v Beogradu tudi osrednje stanovsko glasilo, ko se dokončno uredi plačevanje članarine v Beogradu za centralno glasilo med ix*verjenl-Stvom ra udruienjem.
Društvene vesti.
-t .Novomeško učiteljsko društvo ima
v torek, dne 7. decembra t. I. točno ob nol 11. uri dopoldne v deški šoli v Novem mesta izreden občni zbor oo tem dnevnem redu:
L Predsednikovo poročilo.
2.	Naše stal:šče napram »Obveznim konsumnim društvom« poročevalec tov. Fr. Hočevar.
3.	Preosnova društvenih oravil. poročevalec tov. U. Kosec.
4.	Slučajnosti
Po občnem zboru doplačevanie let-nine za »Slov. Šol. Matico«. Polnoštevilne udeležbe oričakule odbor.
+ Učiteljsko društvo za Svetolenart-skl okrai zboru ie v četrtek, dne 9. decembra točno ob pol 11. uri Dri Sv. Traiici Slov. gorice s sledečim dnevnim redom: 1. Zapisnik zadniega zborovanja. 2. Stanovske in društvene zadeve. 3. Razna društvena poročila. 4. Poročila šol. voditeljev o novi vneliavi jesenskega šolskega začetka, da se ie vse leno izvršilo. Kakšna skušnja se je obistinila? Pričakuje se oo vseh šol. voditeljih .udeležbe. 5. Zanimivo poročilo o osnutku novega šolskega zakona. 6. Pregled imenika društvenikov in poročilo blagajnika, kdo rti izvršil in izpolnil društvene sklepe. 7. V našem okraiu službuioči morajo biti vsi udi našega društva. novodošli — dobrodošli! 8. Raznoterosti: Lastnoročni podpis častne diplome itd. Razdelitev kmig šol. matice, pogovor o nabavi šolskih Čitank in enaiko. Polnoštevilne udeležbe pričakuje odbor.
-f LčUeUsko društvo za brežiški io se>nišk3 okrai »e zborovalo dne 18. nov. v Brežicah. — V pozdravnem eovaru ie tovariš predsednik omenial višie cilje uči-iehstva. t. i. delo za državo in boi mšite-liem državnega r.eda. Tov. Jamšek te orav zanimivo in izčrono poročal o učiteljskem kongresu v Beogradu, ^ov. Sušnik pa o delegaciiskem zborovamu Zaveze v Mariboru. Poiročevalcema se ie izrekla zahvala. — Nato ie sledilo temeljito poročilo tov. Drnovšeka o obveznih konzumnih društvih za državne uradnike. Soglasno se ie snreiel naslednji predlog: Učitelistvo brežiško - sevniškega okraja, zbrano v Brežicah dne 18. nov. 1920.
1.	Odklanja ustanovitev obveznih konzumnih društev za državne uradnike no načrtu, kakor ga ie izdala tozadevna koinisHa. sklicana od g. fin. ministra.
2.	2e obstoječa ^Samopomoč« naj se v principu obdrži, razširi nesko vse države. namenu primerno reorganizira država oa skrb! za zadostno subvencijo.
3.	Sekvestrirane tovarne In podjetja trnih državljanov odkupi po možnosti država ter dobavliai izdelke iz teh podjetij Samopomoči iz nrve roke. Na ta način se bo obenem oobiiala draginja.
4.	V teh podiet*h naj bo prostora za vse one delavce, ki — ne po lastni krivdi — ne moreio naiti zadostnega zaslužka in ki so v tei svoli razumljivi nezadovoljnosti nevarni rušitelii sociialnega in državnega reda. Le zadovoljni državljan i« opora državi.
Točka o izDremembi društvenih pravil se ie preložila na nrihodnle zborovanje kii se bo vršilo meseca februarra v Sevnici. — Določila se ie članarina leto 1921 v znesku 150 K.
Pri slučajnostih ie stavil tov. Drnovšek sledeče resolucije, ki so bale soglasno spreiete:
Učitelistvo brežiško - sevniškega okraia zbrano dne 18. nov. 1920 na zborovanju v Brežicah.
1.	Protestira, da so se v naredbl o novih draginiskih dokladah za poročene učiteliice določile le 50% dnevnice.
2.	Konštatira. da opravljalo poročene učiteljice enako delo kakor neporočene, ki oa za svoie delo oreiemajo polno dra-ginlsko doklado.
3.	Takšno krivično postopanje iim tnora vzeti veselje do dela: škodo bo imel narod in država.
4.	Trpi niih moralični čut. da poročena učiteiiica j 20 službenimi leti dobi pri enakem delu mani nego neporočena učiteljica . začetnica..
5.	Dočim ie odprava celibata dala učiteliicam konečno njih človeške pravice bi iih ta odredba naravnost silila k nemoralnemu žiivlieniu brez zakona.
6.	Zahtevamo za nie priznanja polnih rtraciniskih doklad ter naknadno izplačilo vseh 50% odtegljajev.
Nadalie zahteva društvo, da se 25% draginiske doklade za dobo od 1. iun. 1920 do 1. okt 1920 naknadno izplačajo.
Poverieništvo IJJU Liubliana naj-ukrene vse potrebno v dosego teh upravičenih zahtev.
Ostala učitelisfka društva naii sprejmeta slične piedloee in iih čim oreie upo-šlieio poverieništvn UJI.J Liubliana
+ Slovenjeblstriško učiteljsko dru-itvo Je zborovalo dne 18. novembra 1920 v dekliški šoli v Slov. Bistrici. Pri otvoritvi zborovania omenia predsednik tovariš Sabati da smo od našega zadnjega zborovania doživeli razna razočaranja, namreč izsrubo Koroške in Prlmoria. To sta žalostna uotava. ki globoko oretresu-ieta vsako narodno dušo. — Doživeli smo oa tudii nekai veseleča, in sicer izvršeno "ied nienie vsega jugoslovanskega uči-teMstva v naši Umri s poverieništvom Liubliana. potem izplačitev draglniskiih doklad katecc so nas rešile resnih težkih skrbi za Obstanek. Rešeni gmotnih skrbi bomo lahko s tem večio vnemo vršili naše kulturno delo. Delairpo za oiačenie naše mlade lepe države. Sicer se ta nahaja še v začetnih težavah, a ima vse pogoie. da zraste in vzcvete. Mnogo ie ležeče na nas. da se čim oreie oiači in krepko razviie. Ko se oa bode čutila dovoli močno bode potegnila k sebi vse brate, ki še danes leCe ood tuiim jarmom. Da se to zgodi v ne-daltni bodočnosti uoamo neomajno. Torei kvišku srca kliub doživltenim razočaranjem!
Nato pozdravi naiorisrčneie v lepem številu zbrane člane, nosebel pa še dva člana, namreč tovariša Komposta in tova-rišico Turna j ki sta prvič v naši sredini in tovarišico Leben. ki ie zooet prišla v naš okrai. Syoio odsotnost niso opravičili tovariši: Samp-rl. Toinažič. Pouh st.. Pouh ml. Lešnik. Fabič in tovarišlce .Robar. Soršak in Fisolič. Prečita se zapisnik zadnjega zborovania. ki se nelzoremeraten odobri. Nato so se obravnavale stanovske zadeve. Predsednik priporoča pristop k društvu: »Učiteljska samopomoč«. Kot poverjenik za to društvo se izvoli tovariš Babšek.
Razgovarialo se ie dalie o nameravani ustanovitvi obveznih konsumnih društvih za državne uradnrke v Jugoslaviji. Pri dališi debati se ie tozadevno konstati-ralo da so oačilni prispevki previsoki in da bode učritelistvo na deželi radii velike oddaljenosti od zadrug imelo malo koristi. Definitivnega se zato ni nič sklenilo, ker se hoče počakati na potek te zadeve.
Priporoča se nai se soomni vsak član »Učitelisfkega konvikta« in »Rezervnega sklada UJU«.
Splošno se je izražala nezadovoljnost, da še celo stanovski list preveč naglaša naše povišane denarne prejemke, kadar se obrača na učiteljstvo. da prispeva v ta ali drugi namen
Sklen;lo se ie. da bode učitelisko društvo pristopilo 7. enim deležem k »Tvorni-ci učil«. Ta znesek se bode enakomerno razdeKl med vse člane.
tovariš Brglez iavi kot delegat pri delegaciiisikem zborovaniu Zaveze v Maribora da nima k natančnemu poročilu o tem zborovanju v «Učit. Tovarišu« nič dostaviti.
Potem nam ie tovariš Karbaš podal Natančno učno snov sedaniega zemljepisnega pouka za višio stopnjo. Povdarjal te da morama učence seznaniti tudi z na-w neodrešeno domovino. Ta oouk nam "•odi križev pot. ki nai uči učence, da bo-
0.0	le z treznostjo in delavnostto dosegli nas čili — osvoboienie naših bratov. Predsednik se mu za marljivo sestavljen refe-rat v imenu vseh srčno zahvali.
Pri slučajnostih se naprosi zastopnika
1,čiteliistva	ori okrajnem šol. svetu, nai se
seli informira o nostooaniiu mri kaznih
J* .Sokke zamude. Denarna glofe nai pri-^aaa vsa krainemu šolskemu svetu, po-
polovičnega zneska za učiteljice roč-
del le poniževalna. r ločilo se je, da bode prihodnje zbo-."vanie drugi četrtek meseca januarja v b'ov. Bistrici.
Ker ie bil oevovodia odsoten, ie Izdala pevska vaia.
Potem ie predsednik zaključil zborovanje. zahvaliuoč se za obilno udeležbo in želeč. da bi se prihodnjega zborovania udeležili polnoštevilno.
Nato se ie obravnavala v odboru stanovska zadeva neikega člana.
+ Učiteljsko društvo za celjski okraj je zborovalo 11. t. m. v mestni osnovni šoli ob skoraj pofooštevilni udeležbi. Predsednik tov. Sivka pozdravi zborovalce, ki so se zbrali prvič v novem šolskem letu okrepčani ter osveženi na duhu in telesu, želeč jim, da bi rodilo delovanje na šolskem polju v tekočem letu stoterem sad. Od zadnjega zborovanja so se IzvTšile velike premene. Ustanovila se je v naši prestoli« ponosna stavba UJU, v kateri je združeno vse učiteljstvo naše domovine v močno falango, ki bo delovala v prid šoli in mladini. Kličemo tej najštevilnejši organizaciji v naši državi, naj se razširja, raste in cvete v blagor našemu staniu. Tovariš predsednik se spominja umrlega tovariša Ožbalda Pustiška, katerega je pcred kratkem nemila smrt iztrgala k naših vrst. Njegovega pogreba so se vsled poznega obvestila udeležili le nekateri bližnji tovariši, katerim se izreka v imenu društva prisrčna zahvala. V znak iskrenega sočutja se vzdignejo tovariši s prostorov ter mu zakličejo trikrat »Slava!«
Čestita se tovarišu VVudlerju, tovartUci Pristovškovi ter tovarišici Fridlovi povodom vsitopa v zakonski raj ter se iim žeM mnogo sreče.
Glede poravnave članarine se opozarja učiteljstvo, da se ima druga polovice društvenine in prispevek za Jug. Mat. (skupaj 84 K) poslati do 1. dec. t. 1. potom na šolska vodstva razposlanih poštnih položnic tov. VVudlerju v Celje. Tovariši, ki so vstopili začetkom tega šolskega leta, plačajo pri prejšnjem društvu, novinci pa so od plačevanja vsakršnega prispevka za to leto oproščena. Predlaga se tudi zvišanje članarine za prih. leto.
Nato poroča tov. predsednik o najvažnejših točkah delegacijskega zborovanja v Mariboru, tov. Voglar pa nam poda nekatere interesantne slike izza potovanja ob priliki ustanovitve UJU v Beogradu. Obema tovarišema je sledilo učiteljstvo pozorno Jn z velikim zanimanjem. Hvala jima!
Tov. Fr. Brmar, ki se vsled obolelosti nI mogel udeležiti današnjega zborovanja, svetuje, naj bi se naša društvena pravila v nekaterih točkah temeljito predrugačila. Obenem prilaga nekatere izpremembe, ki so bile enoglasno in z odobravanjem sprejete. V svrho predrugačenja društvenih pravil se izvoli odsek, ki bo v najkrajšem času predelal društvena pravila. V odsek se izvolijo tov. Bizjak, Brlnar Fr. In Voglar.
Prihodnja točka dnevnega reda je bil razgovor o osnutku zakona o narodnih šolah. Referent tov. Gobec se je uvodoma dotaknil vprašanja knjižnic za šolsko, kakor tudi za šoli odraslo mladino, kojih ustanovitev in vzdrževanje pogrešamo v okviru novega zakona. Glede ustanovitve knjižnic se sprejme predlog tov. nadzornika, ki svetuje, naj se v to svrho Izvoli odbor, ki bi se pečal s to velevažno nalogo. V ta odbor se naj povabi kmet. nadzornik Goričan. Po živahni debati, v katero je poseglo mnoge tovarišev, so se sprejeli nekateri izpreminjevalni predlogi. Tov. predsednik se referentu za predavanje prav iskreno zahvali.
Končno se sprejeme resolucija predlagana od tov. ravnatelja Brinarja:
O načrtu zakona o narodnem šolstvu so predložili na višja mesta v Ljubljani svoje mnenje razna uč. dTuštva in posamezni učitelji. Iz teh referatov pa so se vrgli v javnost nekateri stavki, iztrgani iz celotnih poročil in zlohotno zaviti, ter so se uporabili za napade na dotlčne poročevalce. Pričakujemo od vodstva naše stanovske organizacije, da bo — kolikor je v njeni moči — preprečevala, da bi se na stvarna poročila odgovarjalo z osebnimi napadi.
Za poverjenico Šolske Matice je bila določena tovarišica 2en Berta iz mestne dekliške šole v Celju. Publikacije za leto 1920 se še dobijo pri prejšnjem poverjeniku tov. Gobcu v Celju.
Prihodnje zborovanje (občni zbor) se wši dne 6. jan. 1921. Na svidenje — polnoštevilno!
+ Zborovanje učit. društva za Prekmurje 6. t. m. v Murski Soboti je prav lepo uspelo. Učiteljstvo se zaveda velike važnosti svojega strokovnega društva, kar je pokazala udeležba, posebno pa še razveseljivo dejstvo, da je tega dne pristopilo zopet 27 novih članov. Otvoril je zborovanje predsednik tov. Požegar, ki je pozdravil navzoče, posebno pa še novo došle člane. Na znanje se je vzel zapisnik prejšnjega zborovanja. Na ponovno vprašanje glede zborovanja v Beltincih se sklene, da se zadeva uredi pri prvem prihodnjem zborovanju, kjer se bodo vršile nove volitve. Tov. Vojsk, referent za kmetijstvo, je nato predaval o važnosti kmetijstva in učitelju kot kmetijskem učitelju. Predavanje je vzbudilo dosti zanimanja in živahno debate, na kar so se sprejeli sledeči predlogi: 1. Z ozi-rom na izrazit agrarni značaj naše države naj se preuredijo vsa učiteljišča v tem smislu, da boiii pouk v kmetijstvu, teoretičen in praktičen, eden izmed glavnih predmetov. 2. Kmetijski p.j-uk na vseh moških učiteljiščih naj podučujejo izprašani strokovnjaki, na ženskih učiteljiščih naj se vpelje obvezen pouk Iz gospodinjstva.
L
3. Za višje org. šole, t i od 4. razreda naprej, naj se priredijo posebne šol. knjige z oziram na kmetijstvo. 4. Kmetijsko • nadalj. tečaji naj se uvedejo povsod kot obvezni in jih naj države materijelno podpira. 5. Na teoretičen in prakUčea pouk kmetijskega stanu v šoli in Izven šole oa! se v bodoče obrača čim največ pozornosti.
V razpravo je prišlo zopet vprašanje io'. zemlje. Po živahni debati se je ugotovilo, da nima noben obč. odbor pravice odvzeti šolam zemijc, agrarna reforma pa naj bi skrbela, da dobi vsaka šola minimum dva orala zemlje. Praktičen kmetijski pouk naj bi se vršil, a zemljo hočejo šolam odvzeti!
Zanimanje je vzbudila grafična metoda pri jezikovnem pouku, o kateri je govoril tov. Požegar. Le še več takih zanimivih, poučnih predavanj!
Govorilo se je o zamudah in o verskem poduku na šolah. V obeh slučajih je položaj isti kot je bH, zato želi učiteljstvo ureditve.
Radi protipostavnega nastopanja nekaterih učnih moči, ki poučujejo še vedno madžarsko, se stavijo različni predlogi. Gosp. nadzornik pojasnjuje, da je v Prekmurju 16 madžarskih in 3 nemške šole, kjer se mora učiti od tretjega šol. leta naprej madžarščina ozir. nemščina, drugod so pa šole čisto slovenske. Ce bi se kdo od učiteljstva ne ravnal po določilih, naj pride v disciplinarno preiskavo. Gdč. Cerjak pripoveduje k temu zanimiv slučaj, da se Je pri njej oglasila deputaclja, zahtevajoč pouk v madžarščini, kar se baje vrši v Vučji gomili, Križovcah in Ptiron-cih. Učiteljstvo sklene, da se pošlje civilnemu komisarju prošnja, naj zadevo preišče in če treba dotične učne moči kaznuje.
Predlog glede učil. knjižnice se odloži do drugega zborovanja. Ker je ukinjen civ. komisarijat kot začasna inštHuclJa, sklene učiteljstvo predlagati, da se ukine tudi šol. sosvet, nakar naj se Izvoli pravilni okrajni šolski svet kot j« drugod.
Med zborovanjem sta se potrudili gdč. Vranjek in Stanetič, da sta pobirali prispevke z:i Učit konvikt in rezervni sklad. Obenem se )e plačal delež za tvomico učil. Tov. Sadar je stav H predlog, da naj vsaka šola vzame eden ali ve* deležev tvornice učil. Predlog je bil zelo na mestu, a Izvršiti bi ga mogle le roalokatere šole, ker se še za najpotrebnejše težko dobi sredstev.
Zadovoljno se je razšlo učiteljstvo, kajti zborovanje je v vsakem oziru dobro uspelo. Vsak član je lahko videl, da ni namen društva raizdirati ampak zidati in popravljati. Za prihodnje zborovanje se je določil dan 8. jan. 1. 1921. v Murski Soboti.
annaaaaoaaaoaaaaaoanaagaaaaasati
Ali ste že pristopili kot član (članica) k Tvornici učil?
acaDDanBaaaaBaBaaDaanaaBaanaaaaa
Iz Jugoslavije.
—	Podpore našim zavodom. Ministrstvo prosvete v Beogradu je nakazalo J društvu za zgradbo Učiteljskega konvik- ; ia 20.000 K. Slovenski Šolski Matici 20.000 ! kron in učiteljskemu zdraviliškemu do- ' mu v Rogaški Slatini 4000 K podpore.
—	Opozarjamo na učni načrt za slovenska Jezik, ki ga priobčujemo v današnji številki z namenom, da bo služil pri sestavi učnih načrtov za meščanske šole ta se približamo v teh šolah čimbolj nižjim razredom srednje šole.
—	Kako opravičujejo upor poverjenika za uk in bogočastje v LJubljani proti ministrskemu svetu. „Slovenec" piše: „Ne glede na vse to in ne glede na to, da je dež. vlada za Slovenijo 1. 1919. imenovala avtonomno šolske nadzornike za bivšo Štajersko in Koroško, Je Pribičevič na iniciativo JDS na Slovenskem poizkusil atentat na avtonomijo Slovenije s tem, da je z odlokom od 11. Junija 1920. štev. 3664 prisvojil sebi oblast imenovati šolske nadzornike, pri čemer proglaša akt ; od 14. novembra 1918 za neveljaven, s čimer odreka avtonomiji Slovenije sploh vsako pravico do obstanka. To kljub temu, da osrednja vlada ni upala odrekati deželni vladi pravice imenovanja uradnikov do IX. činovnega razreda (ljudsko-šolski nadzorniki pa sploh niso v nobenem razredu), da si ni lastila tozadevno nobene eksekutive in brez vednosti deželne vlade ali preko nje do tega momenta ni usojala izdajati naredb, posega-jočih v avtonomni delokrog slovenske dežele."
—	Društvo „Učitelska samopomoč"
naznanja, da se bodo novi člani sprejemali po odobrenju novih pravil. Kdor želi pristopiti, se že sedaj lahko javi, da ; poide potem hitreje. Za sprejem je treba naznaniti starost in vposlati zdravniško izpričevalo društvu v LJubljano. Frančiškanska ulica 6. Sprejeti član prejme položnico z napisanim zneskom, ki ga je treba vplačati.
—	Pripravljalni odbor očiteljskega društva za Mežiško dolino v Prevaljah
potrebuje, da more zastopati interese koroškega učiteljstva nemudoma naslove vseh koroških učiteljev in učiteljic, bodisi da stanujejo na Kcroškem ali izven Koroške. Javite takoi naslove! Odlbor. Peter Močnik, nadučitelj. Prevalje.
— Učite s© srbohrvaščine na podlagi učnih listov, ki obsegajo srbsko-hr-vatsko-slovensko čtivo s tolmačem in slovnico, ki so vseskozi strokovno, praktično in lahkoumevno izdelani in katerih prvi dve številki sta ravnokar 'izšli. — Td učni listi se naročajo pri g. Josipu Chri-stof, ravnatelju zasebnega učnega zavoda v Ljubljani, Domobranska cesta 7. — Celoletna naročnina znaša 60 K.
—	Slovenska Šolska Matica. Poverjenike in poverjenice prosimo, da se požurijo z nabiranjem članov. Vsled odborovega sklepa znaša članarina na leto 8 dinarjev (32 K); za dijake znaš« članarina 5 din. (20 K); ustanovnikl morajo doplačati 5 din. za leto 1920. Poverjeniki, ki so pobrali članarino po 20 K, morajo pobrati še doplačilo po 12 K. Ustanovnina znaša v bodoče 200 dinarov. Za leto 1920. bo izdala S. S. M. te-le publikacije: 1. Posebno ukoslovje slovenskega učnega jezika v osnovni šoli." Za učiteljišča priredil Fr. Fink. — 2. Dr. Ljudevlt Pivko in Adolf Schaup: „Telovadba. Razlaga telovadne teorije ia navodilo k vodstvu telesnih vaj po Tyrševem sestavu." — 3. Letopis, ki bo objavi! oceno delovanja H. Schreinerja, Iv. Macherja in Iv. Krulca. Poleg tega pa še „Podrobni učni načrt za telovadbo". — Imenik članov in seznam izdanih knjig bo izšel v posebni knjigi.
—	Članarina in darila za učlteljsk. konvikt. Božo Račič 20 K, Mici Fabjanova 20 K, oba Iz Adlešič pri Metliki — Franja Pucova iz St. Jurija ob Pesnici 30 K. — Minka Lešnjakova lz Ba-njaloke pri Kočevju 12 K. — Klementina Piki Is Zaloga pri Komendi 10 K. — Belič Pavla iz Borovnice 10 K. — Vekoslav Prorn «z Sp. Kungote 20 K. — Učiteljstvo lz Zgornje Polskave 60 K. — Učiteljstvo v St. Vidu pri Grobelnem (Stritar, Pogačnik, Lecker, Lavrač) 40 K. — Mira Maurl-nova h Kočevske Reke 10 K. — Ferdo VVlgele 20 K, Marija Eitispleler 15 K, Lavrič Franja 10 K, Gradišar Angela 10 K, Eckert Franja 10 K, Črne Slavoj 10 K, Bartol Ivan 10 K, Likar Leopold 10 K, vsi Iz Loškega potoka. — Današnja zbirka 327 K; uspeh darovanja do današnjega dne 4487.50 K. Darovanje se bo nadaljevalo do 8. decembra. Pridite k darovanju vsi, ki ste učitelji (ice) po poklicu in vam bije srce za učiteljske sirote.
Oborožen napad na učiteljstvo in šolo,
Protlsrbsko In protldržavno hujskanje kmet-skega ljudstva. — Hujskanje ljudstva proti učiteljstvu in šoli. — Velelzdajalska mržnja proti himni „Bože pravde". — Avstrofllsko In protldržavno Izražanje nahujskanega ljudstva. — Žalje-njo uradne osebe učiteljstva. — Dejanski napad Ha učitelja med uradovanjem. — Nasilje med poukom v razredu. — Ogroženje življenjske varnosti učiteljstva. — Državna oblast molči: okrajni glavar nI hotel sprejeti učiteljstva v deputacljl in nI storil nobenih ukrepov, kljub temu, da je bil opozorjen na gonjo.
„Jutro" poroča o tem zločinu sledeče: Velika Dolina na Dolenjskem je čisto klerikalna kmetska občina. V tej občini se je zgodilo tolo-vajstvo napram šoli in učiteljstvu, kot se doslej še ni zgodilo v Sloveniji, ki jasno svedoči, kam vodi pot, ki jo kažejo našemu ljudstvu izvestni ljudje, kateri netijo med njim sovraštvo proti državi in bratskemu srbskemu narodu. Izvršil se le tolovajski napad ponoči na učiteljska stanovanja. Razbite so šipe in okna, streli so padali v pritlične sobe na „srbijansko" učiteljstvo, ki je bežalo s službenega mesta, da si reši golo življenje. Predzgodovtaa: Takoj po ujedinjenju je začelo učiteljstvo čutiU mržnjo prej mirnega prebivalstva. Voditelju, ki je šel na uradno prisego, so očitali, da je Srbom prodal občino. Ko se je uvedel, mesto v avstrijskem duhu pisanih čitank „Šolski list", in so se učili učenci državne himne, se je pojavil proti njej odpor nahujskanlh staršev! ki so zahtevali, da učiteljstvo himne „Bože pravde" ne sme učiti. Vpliven posestnik se je Izjavil o narodni himni, da ni potrebna, najpotrebnejša Je nemščina. „Franc Jožef, dasi tudi je bil Nemec, je premalo skrbel za Kranjce, ker se niso dovolj nemščine naučili!" Na prvi narodni praznik 1918 so dekleta po vzgledu šole okrasile tudi cerkev in po svoji preprostosti (po vzgledu šole) dale tudi par narodnih zastavic v cerkev, ki so se pa morale takoj odstraniti na zahtevo župnika.
Tako hujskanje proti vsemu, kar je spominjalo na državno enotnost In Srbe, je tekom zadnjih let sicer naraščalo, a učiteljstvo je hotelo z delom in poukom to sovraštvo ublažiti. Doseglo seveda ni nič, ker so vmes delovale druge tam» sile.
Višek gonje proti šdi in učiteljstvu se Je pv jaivil tedaj, ko je višji šolski svet razširil tedanjo triraziredmeo s 411 otroci v pertrazrednico. Občina se je sicer izrekla proti, okrajni šolski svet pa je razširjenje kljub občinski protiizjavi izvršil, tedaj so začeli občani voditelja javno dolžiti, da je ponaredil podpise In s tem dosegel petraz-rednico.
Prvi teden po razširjenju šole je bil še pre-
coi reden obisk, a hujskači so bili na delu in ljudstvo je začel« govoriti, da bo v nedeljo revolucija proti petrazrednici. In resi Po maši dne 17. oktobra stopi na oilcUcni kamen pri cerkvi najhutjšj hujskač in kriči: Plrotestirajmo proti razširjenju šole, učiteljstvo itak nič ne dela, plače pa vleče vsak več kot sto kron na dan, mi jih pa moramo plačevati!
V	tem stopd slučajno voditelj pred šolo in cda ruma, več kot sito ljudi s hujskačem na čelu se navali proti njemu. Hujskač stopi predeni ln kriči: »Zdaj vas vprašamo, kdo je dovolil pet-raarednico? Mi je nečemo in je ne bomo imeli». Vmes so kričali drugi in govorili: »Vi ste naši hlapci, naše sluge, ml vas plačujemo in delati morate, kakor ml hočemo. Samo postopate. Šola je naša, mi smo Avstrijci, nočemo Serbijancev, Ce ste Serbljancl, pa poitet če ne, zapremo šolo t" Vseh drugih psovk je bilo preveč, da bi jih bilo mogoče navesti.
Ta napad na voditelja je bil naznanjen ckr. Šolskemu svetu. Cez štiri tedne dobi šolsko vodstvo v odgovor obvestilo, da se razpiše na pritožbo kmetov proti petrazrednici obravnava za zidasje novega šolskega poslopja, češ, da oni zahtevajo, naj se izvrši razširtjerje šele tedalj, ks bo pet šolskih sob na razpolago. Ta obravnava Je bila razpisana za soboto 20. novembra t. 1. Prejšnjo nedeljo po maši pa stopi že prej navedeni hujskač zopet na oklicni kamen in pozove: »Kmetje, v soboto ob 1. uri vsi v šolo!«
Med tednom so se ponovno čule grožnje, vsled česar je voditelj poročal šolski oblasti, da bi bila pri obravnavi morda potrebna aslstenea.
Nestrpno je čakalo učiteljstvo sobote, v na-dl, da dobi s posredovanjem oblasti zadoščenje za prestano zasmehovanje in zbadanje.
V	soboto dospe član okrajnega šolskega sveta. V šolski sobi se tare par sto ljudi, mnogi izmed njih s palicami. Šolski voditelj hoče pisati zapisnik. Med obravnavo nastane med množico zopet krik, da učiteljstvo nič ne dela, da samï postaja itd. Voditelja, ki ugovarja, nažene množica s palicami lz sobe češ: »Šola je naša, tebe ne maramo«. K učiteljici, ki je stala pred stanovanjem, reče neki kmet mimogrede: »Pravijo, da vas bodo pretepli in nagnali ter šolo zaprti«. Razprava se radi hrupa in krika ni izvršila m zastopnik oblasti je razočaran odšel, rekoč, da bi sploh ne bil prišel, če bi ¡vedel o poročilu vodi-teljevem glede prvega nastopa. Preden so se kmetje razšli, so se dogovorili, da bodo pošiljali otroke v šolo tako, kot so jih v trirazrednico, in da je vsak, kdor dela drugače, izdajica. V šolskem poslopju pa je ostal še oni dvakrat navedeni hujskač s tremi osebami, vdrl i njimi v L razred, kjer le bil popoldanski pouk, z besedami: »Zdad bomo vedeli, kako se v šoli uči!« Otroka, ki je stal za kazen zunaj, je poslal v klop, kričal, da je šola naša, in na drugi poziv učiteljice, najj zapusti sobo z besedo »Hudič'« odšel.
V	soboto je odšel šolski voditelj k višjemu Šolskemu svetu poročat In prosit za premeščenje.
V	pondeljek 23. novembra je bilo prav malo otrok v šoli in vsi so prišli eno uro prepozno. Bilo je pač kratko pred viharjem 1
Zvečer okoli devete je bila voditeljeva gospa s štirimi nedoletniml atročički že pri počitku. Moža še ni bilo domov. Tudi učiteljici, ki stanujeta v istem poslopju, sta počivali. Kar nastane silen žvenket šip. Hipoma so bila razbita v voditeljev 1 sobi vsa okna, kmetje so vdrli v Solo s koli ali drugim orodjem, kar bo dognala preiskava. Gospa to otroci zakriče! Takoi nato so začeli padati streli v voditeljevo spalnico in v kuhinjo obeh učiteljic, v kateri sta se navadno v tem času mudili. Merilo se ]e tudi v spalnico, kar kažejo znaki po zidu. Obe sobi sta poJni dima in svinčeni drobci leže po tleh. Mati zbegana tišči otroke v posteljce, da ne bi jih kaj zadelo, učiteljici se razburjeni oblačita med streljanjem in hitita pomagat materi prenašat otroke v zadaj ležeči prostor.
Po vasi so ljudje še todeH, čuli sitrele in žven-ketanje oken, a nikogar ni bilo na spregled. Le dva moža sta se zavzela za napadene ženske! Eden je čul v hiši vso noč, drugi pazil, če se napadalci vrnejo. Drugo jutro sta učiteljici službeno mesto, telesno k sreči nepoškodovani, a s kakimi živci, to veste sami najbolje. Odhod sta brzojavno naznanili šolski oblasti. Za slovo so se jima ljudje porogljivo muzali, češ, pa le gredo SrbljancL
Eden izmed dveh mož, ki sta stražila ženske, je žalosten rekel: Sram me je, da se je dogodil na Dolini tak škandal.
Mi pa pravimo: 2al nam Je žrtev, kajti pravih krivcev, očetov zločina, ne bo dosegel prst pravice!
Še živi duh Šušteršičev v Sloveniji!
Nastaja vprašanje, kdo Je odgovoren za ta dejanja? Glavni krivci ostanejo vedno skriti! V prvi vrsti so teh dejanj krivi brezvestni protl-driavni hujskači, ki so ljudstvo nahujskali; v drugii vrsti je pa temu kriva še v večji meri dr-žarvna oblast, ki je bila opozorjena na to gibanje ln ni pravočasno ukrenila vsega, da se tako gibanje v kali zatre. To dejanje je kulturen škandal in sramota za Slovenijo ln je hkrati kulturen škandal v državi.
Kakor čujemo, okrajni glavar nit! ni hotel sprejeti učiteljstva, ki mu je prišlo poročat o dogodku. Gospoda glavarja opozarjamo, da je uči-
teljstvo po členu 33. zakona o nar. šolah z dne 23. julija 1919 državno uradmštvo in ga je pri-moran ščititi.
Za vsa ta dejanja, ki so očito žalila tudi de-cornim učiteljskega stanu, ¡ie o prvi vrsti odgovoren okrajni glavar in bo učiteljska organizacija storila vse korake, da dobi zadoščenje za ta zločinski čin, Id se je dogodil nad člani učiteljskega stanu.
Pribijamo, da se taki slučaji poslavljajo m okrajni glavarji še liili v enem slučaju niso nastopili v obrambo učiteljstva.
.ir < IKTM
Književnost in umetnost
Vse pod tem zaglavjem navedene knjige, inuzlkalije, tiskovine Itd. prodaja tik sprejema /»nje naročnino knjigarna „Učiteljske tiskarne v Ljubljani", Frančiškanska ulica 6.
Fr. Roječ: Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra s petjem v 3 defenjili. Vpodobila J. Erbežnik in Fr. Roječ. Založila Ig. pl. Kletamayr &'Fed. Bamberg v Ljubljani. Knjiga ima 128 str., 10 podob, dodatek z glasbenimi točkami in stane lično vezana 20 K. Kakor se lahko vsak sam prepriča po dobrohotnem pregledu knjige, se je založništvo jako potrudilo, da je preskrbelo knjigi kar mogoče lepo oprano. Tisk in posnetek risb sta za sedanje čase vzorna. Knjigi pa se je vkljuto velikim stroškom odmerila tako nizka cena, da bodo mogli tudi mani imovini ljudski sloji z-njo razveseliti svoje otroke, ki jim je v prvi vrsti namenjena. Knjiga vsebuje izvirno Miklavževo povest v verzih in v dramatski obliki. Ta posebnost daje knjigi vlišjo vrednost, ker se more zdaj Miklavževa povest pokazati tudi z odra slovenski mladini in njenim ljubiteljem. Igra je že preizkušena po uprizoritvi ter vsestransko odobrena po priznanih veščakih. Primerna je seveda le za večja mestna gledališča, a kod čtivo dobro došla našim malčkom v mostnih palačah in vaških kočah. Saj se nam iz nje med mnogimi mičnimi prizori iz slovenskega življenja prikazuje pravi in cel sklovenski sv. Miklavž. Miklavžev god je najzanimivejši in najveselejši praznik za mladino; n opravlja pa tudi staršem ln mladinoljubam obilo radosti. Sv. Miklavž je med Slovenci in sploh med Slovani jako čislan svetnik. To izpričujeta imeni zadnjega ruskega carja in zadnjega črnogorskega kralja. Tudi premnogo slovenskih Miklavžev ter hrvatskih in srbskih Nikolajev nam daje dokaz o priljubljenosti tega dobrotljivega svetnika med Jugoslovani. Živa potreba je torej poklicala to knjigo v življenje; ker do sedaj take še nismo imeli, je upata, da bo odslej dobro služila svojemu namenu v vseh ozdrih, dokler ne bo dobila boljše naslednice. — Pričujoča knjiga je prva slovenska igra s podobami. Slovenska mladina naj uvažuje dejstvo, da se je ravno zanjo priredil ta izredni Miklavžev dar v teh težkih časih s tisto požrtvovalno skrbnostjo in s tisto mladostno vnemo, ki jo ob.utijo vsi blagi Toditelji ter njih dobri otroci o priliki Mklavževega godu. Vsak narodni in mladinski praznik pa najsijajne-ie proslavimo z gledališko predstavo. Zdaj imamo primerno igro tudi za prelepi Miklavžev večer v tej novi mladinski knjigi. Deset skrbno izbranih in izgotovljenih podob izrazito dopol-nuje in pojasnjuje tehnični in duševni del igre. Naslovno podobo in tri vinjete, ki kažejo ob pri-četkih dejanj oder in prvi nastop oseb v dotičnem dejanju, je narisal avtor igre sam, a drugih šest slik je izvršil znani mladinski risar Erbežnik. To je cela igra v 3 dejanjih. Ona, ki je izšla leta 1916. v »Zvončku«, je okrajšena v dve dejanji in je najlepše 2. dejanje izpuščeno. Tudi drugače je igra močno predelana in popravljena. — Ta nova mladinska knjiga bo brezdvomno jako lep in primeren književni dar slovenski mladini za Miklavžev god in Božič. Zaradi tega knjigo toplo priporočamo.
i žo ta Mici Fablanova - Adlešlči. — Po 40 K: ! Šolsko vodstvo — Špitalič pri Motniku. Poslali 1 sta i 20 K: Pavla Pistotnlk - Bergantova ter Mina Malejiškova. — Po 20 K: Mahorčič Božo — j št Vid p. Vodnik; Eržen — Podgorje pri Sevnici. — Po 10 K: Pavla Beličeva — Borovnica ter Mira Maurinova — Koč. Reka. — Današnji Izkaz 725 K. PreG izkazanih 27.498 K. Skupaj 28.223 K. Ivan Petrič, Ljubljana, VII., Gasilska cesta 172.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj.
Last in založba UJU. — Doverjemištva Liubliana.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Liubliani.
Zahvala.
Vsem, ki so pokojni učiteljici in mamici MARI HhEN roj. PAVLIČ izkazali zadnjo čast, osobito g. okr. šol. nadzorniku Hinko bchell-u, ki se je od nje poslovil v ganljivem govoru, izrekamo najsrčnejšo zahvalo.
Žalujoči rodbini Hren-Pavlič.
BœjSÂjfflOEï.'œauïîicîer: ÔÛÂSÎÏÎ J,.*
Listnica uredništva. Fr. W. v R.: Spis prejeli; priobčimo ga čimpreje.
ZA REZERVNI SKLAD UJU POVERJENIŠTVO LJUBLJANA.
Prostovoljni organizačn] davek.
(Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. decembra 1918.)
LXVI. izkaz.
Po 250 K: člani učit. društva za cerkniški to ložki sodni okraj zbrani na učit. zborovanju v Grahovem. — Posnemanja vredno! — Po 100 kron: Primorsko učiteljstvo v Ljubljani. Darovali so: Kristina Doljakova in Rezika Pipanova k 20 K, Marija Pleškova, Ana Perinova, Milka Zavrtanikova, Lojzka Podbrščekova, Ana Jugo-va, Ida Strajnarjeva ter Gregorič Vinko i 10 K. — Domovina, zvesto mislim nate! — Po 95 K: Učiteljstvo v Loškem potoku. Darovali so: WI-gele Ferdo 20 K, M. Einspielerjeva 15 K, Frania Lavričeva, Angela Gradišarjeva, Franja Eckerto-va, Bartol Ivan, Likar Leopld ter Tscherne Sla-voj ž 10 K. Po 80 K: Šolsko vodstvo — Kostanjevica, Dolenjsko. Prispevali so i 10 K: Robanova, Kalanova, Bučarjeva, Hladnikova, Žlto-j drova, Brodnik, Pavčič to Zagorc. — Po 50 K: , Učiteljstvo — Semič. Darovali so i 10 K: Erzl-nova, Možina, Gande - Trefalt, Razpotnik Albin I ter Jurečič iz Štrekljevca. — Po 40 K: Račlč Bo-
i Kontrolne knjižice
| za obrtne nadaljevalne in gre-!|| mialne šole se dobe v Učiteljski HI tiskarni komad po 3 K.
aDaDCDODDoaEaDDaononntJoncjnr-naaua
RISANKE
iz finega risalnega papirja 8 listov, z lepim ovitkom a K 4"—.
razprodaja
Učiteljska tiskarna
v Ljubljani. Pri večjem naročilu popust!
f f1

Izšle so:
ID GOIMI
is mladino".
Priredil Fran Marolt, učitelj v Ljubljani. Cena 5 K. Dobe se v Učiteljski knjigarni.
Efesln"
{rnilni ekstrakf
tovarna FRANC SCHÜLLER, Amstetten pravkar dospel. — Cena za 1 kg za 40 litrov I a črnila 308 kron — franko.
Predvojna kakovost.
Rudolf Cotic,
Vrhnika.
Učiteljska knjigarna v Ljubljani
priporoča naslednje nove knjige:
Dolina solz	tr' enodejanke: I. Dva svetova. II. DedišSna. III. Trpini.
Otrn^lil f»Hl»r Dru9' predelani natis. Sestavila Marica Gregorlieva (Stepanfifeva). VOM UUCI Iarice za m|adino otroških vrtcev In ljudskih šol. Broš. K 16-—.
Namen, razvoj in organizacija obrtnega in strokovnega šolstva drugod in pri nas.
Spisal MIHREL PRESL, prof. na državni obrtni Soli v Ljubljani, brol K 14 —,
i Od 1. d cembra t 1. vse knjige za 20% ceneje. \
t] Za Miklavža in Božič!! ff
Najprimernejša darila otrokom so mladinske knjige. V ta namen priporoča UciuJjska knjigarna v prvi vrsti one mladinske spise, ki jih je založ lo „Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta", in sicer: Engelbert Gangl: Spisi za mladino, I., II., III. IV., V, VI. zvezek po .... K 12 —
Andrej Rapč	„ „ „ I., II., III., V., VI. zvezek po.....„12 —
Mišjakov Julče: „ . » I., II , III., IV , V, VI zvezek po ...» 12"-
Ivo Trošt: Moja setev. Spis za mladino, I. in 11. zvezek po........ 12- —
Pav. Flerfe; Iz mladih let. Spis za mladino, I. in II. zvezek po....... 12" —■
Babica pripoveduje. Spis za mladino po..........„ 12'—
Marko Senjanin: Slovenski Robinzon ...............„ 15'—
Nadalje:
Rab. Tag >re Povestice.....................„ 12 —
Dr. Ivo Šorli Bob in Tedi ...................„ 30. ~
Cvetko Golar: Prelepa Vasiljica................... 12 —
, „ Bob za mladi zob (pesmice).............. 12'—
Dr Ivan Lah: Dore ....................... 10'—
Oton Župančič: Sto ugank (pesmice)................ 3"—
Razen tega vse šolske potrebščine, kakor zvezke in risanke lastnega izdelka, svinčnike, peresnike, peresa, radirke, vse po najnižjih cenah. — Šolske pušice (peresnice) po K 5-—, 6* — , 8"40. 9"—, 25"—, 30"—.
V zalogi je tudi nadalje:
Rrk?»ni •yiinlcnilr obsega koledar, plače stalnega učiteljstva, rVUv III ¿fdlJI&llIK} na ljudskih in meščanskih šolah, draginj-ske doklade, službena doba, upokojitev, šolstvo v Sloveniji, kolkovno lestvico, poštni tarif. Cena izvodu za 100 učencev K 12"—, za 150 učencev K 14-.
1. številka I., II. in III. stopnje je pošla, II. stopnja 3. številka je izšla pravkar, stane 14 kron..
K. Wider: Moje prvo berilo. Sedmi natisk, 12kron.
Šolski list.