GLAS LETO XIX. ŠT. 42 (909) / TRST, GORICA ČETRTEK, 20. NOVEMBRA 2014 NOVI CENA 1 EVRO NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Visok življenjski jubilej Nekdanji predsednik SSO, predsednik DSI, časnikar in kulturni delavec Sergij Pahor je pred kratkim praznoval lep življenjski mejnik 2 foto dpd renatrpana župnijska dvorana Anton Gre- gorčič v Štandrežu je v petek, 14. novembra 2014, zvečer bila zelo zgovorna priča, kako trdno je zakoreninjena pesem v tej nekdaj kmečki obsoški vasici, in da tudi čas z vsemi sprememba- mi ni omajal v vaščanih navdušenja za zborovsko dejavnost. Le-to vneto goji v tem predmestnem kraju kar šest zborov. Toliko se jih je namreč zvrsti- lo med proslavo, ki sta jo ob skupnem prizadevan- ju pripravili Prosvetno društvo Štandrež in Kultur- no društvo Oton Župančič v sodelovanju z župnijo sv. Andreja apostola. 140 let je zares dolga doba! To pevsko vznesenost so nastopajoči prikazali v dobro uro trajajoči prireditvi, ki je po uvodnem opozorilu, naj poslušalci ne ploskajo po vsaki pe- smi, ampak ob koncu vsega, izzvenela kot prijetna pevsko-gledališka celota, v kateri se je petje pre- pletalo s sočnostjo narečne besede, ki je uvajala posamezne pevske sklope. Sproščeni povezovalki sporeda, ki nas je popeljal v “stare čase” ob sku- pinsko zasnovanem scenariju članov PD Štandrež, sta bili poznani ljubiteljski igralki Majda Zavadlav, o igralskih talentih katere smo se gledalci v dolgih letih njenega nastopanja dodobra prepričali, in Marta Bizjak, humorna žilica katere je domačinom prav dobro znana. Zaokrožene skupine pesmi so se začele s “tercetom”, ki je združil tri generacije pevcev: ob milih zvokih citer, na katere je zaigrala Marta Bizjak, so posamezne kitice narodne Na pla- nincah zapeli Makrin Quinzi, njena mama Darja Pavio in Aleš Hoban. Za njimi so pod vodstvom Lucrezie Bogaro nežni glasovi Otroškega cerkve- nega pevskega zbora odpeli pesmice Sinička, Li- sička in Čuk se je oženil. Za mize ali stoje v ozadju so se po odru porazdelili pevci Mešanega pevskega zbora Štandrež in pod taktirko Gorana Ruzzierja zapeli vrsto ljubezenskih pesmi, o katerih sta se s svojim klepetom o fantih, ki so prepevali na vasi in hodili po “lojtrci” pod okence ljubljenega de- kleta, razgovorili Majda in Marta. Poslušali smo P Venček slovenskih narodnih v priredbi P. Quag-giata, Dekle na vrtu Stanka Jericija, Pri farni cer-kvici J. Leskovarja in En šustar Mirka Fileja. Nek- danji zaljubljeni pari so kaj kmalu stopili pred ol- tar, zato je Cerkveni mešani pevski zbor Štandrež zapel kot priporočilo Božji Materi za srečen zakon Hladnikovo Marija skoz življenje in Ave Marija (večerni zvon) . Ko so se pevci umaknili s prizo- rišča, je na odru ostala Ženska pevska skupina, ki je z zborovodkinjo Tiziano Zavadlav zapela v žalost odete pesmi Tam pod turškim gričem in Oj ta sol- daški boben v priredbi Stanka Jericija, ki so bile tudi poklon vsem tistim vojakom, padlim v prvi svetovni vojni, katere 100-letnico začetka beležimo letos. V slovo pa so se oglasile Na poljani (V. Vo- dopivca) in Da te ni (Danila Bučarja), ki jih je pod odrom odpela Moška pevska skupina O. Župančič pod vodstvom Aleša Hobana. Vedro vzdušje je spet zavelo na odru, ko je glasovno solidna Vokalna skupina Sraka pod taktirko Patricka Quaggiata živahno interpretirala pesmi, povezane z vinom. Slovenci smo kljub vsemu “veseli” ljudje, ki si radi natočimo “glažek” in ob njem kaj šegavega zapo- jemo. / str. 14 Iva Koršič www.noviglas.eu Štandrež – 140. obletnica zborovske dejavnosti Naj še naprej doni slovenska pesem! V Padovi so slovesno počastili lik patra Placida Corteseja ob 70. obletnici njegove smrti. Za Corteseja teče postopek beatifikacije. Patra Placida so do smrti mučili v bunkerju gestapa na Oberdankovem trgu v Trstu. Tam, od koder vozijo avtobusi na kraško planoto. Tu so bili priprti med drugimi tudi Boris Pahor, Zoran Mušič in Ivo Gregorc. Vsi so tudi pričali o minoritu s Cresa. Še zlasti letos umrli Gregorc je v svojem pričevanju tako pretresel pred leti komisijo v Trstu, da so morali prekinti delo za nekaj časa. Nekdanji predstavnik slovenskega Rdečega križa je takrat opisal posledice krutega mučenja na redovniku. Bil je razmrcvarjen. “ Molči in moli! ”. Je bilo zadnje tiho tajno opozorilo svetniškega patra našemu rojaku. Placido Cor tese je pomagal predvsem slovenskim civilnim internirancem po italijanskih taboriščih od Visca do Gonarsa pa vse do Reniccija. Začelo se je v Chiesanuovi pri Padovi, ki je sedaj padovanska mestna četr t. V tamkajšnji vojašnici je bilo v letih 1942 do 1943 v poprečju po tri tisoč internirancev, v glavnem Slovencev pa tudi Hrvatov. Na prošnjo slovenskih študentk na medicinski fakulteti v Padovi je pater Cortese sprožil organizirano tajno pomoč, ki je lajšala trpljenje naših rojakov. Vatikan mu je naložil še tajno zadolžitev, naj skrbi za ostala taborišča za Slovence in Hrvate. Junaško je bilo tudi zadržanje sodelavk od Majde Mazovec do sester Martini in drugih. Po padcu fašizma se je patrova pomoč od preganjanih Slovencev obrnila na preganjane Jude, pobegle zavezniške vojake, dezerterje. Organiziral je mrežo, ki j ih je reševala v Švico. Cortese je bil tista leta tudi glavni urednik lista Messaggero di S. Antonio z ogromno naklado. Ujeli pa so ga 8. oktobra, ko je po izdaji zapustil nevtralno območje vatikanske bazil ike v Padovi. Podlegel je mučenju gestapa po več kot mesecu v kletnih prostorih na Oberdankovem trgu in po vsej verjetnosti bil sežgan v Rižarni. Za datum smrti so določili 15. november 1944. Mašo zadušnico v padovski baziliki je daroval nekdanji tržaški škof Evgen Ravignani ob somaševanju petdeseterice minoritov in svetnih duhovnikov. Po maši je msgr. Ravignani blagoslovil Cortesejevo spovednico v absidi cerkve, prav nasproti kapeli relikvij. Spovednica je tako postala spominsko obeležje na Kolbeja s Cresa, mučenca ljubezni in molčečnosti. Še prej se je v teološki avli samostanskega dvorišča velike magnolije, kjer so pred leti postavili Cortesejev kip, udeležil zasedanja o patru s Cresa, ki ga je vodil Ivo Jevnikar. Tako v polni dvorani kot v baziliki so bile prisotne civilne oblasti z zastopnico padovskega župana na čelu. MO Padova se je poklonila Kolbeju s Cresa, mučencu ljubezni in molčečnosti Svet okrog nas 20. novembra 20142 Povejmo na glas Smo odstranili tudi naše zidove? Sergij Pahor osemdesetletnik Še na mnoga zdrava leta! ergij Pahor je v svojem večdesetletnem angažmaju v slovenski narodni skup- nosti v Italiji opravljal pomem- bne funkcije, bodisi na družbe- nem bodisi na kulturnem po- dročju: to njegovo poslanstvo se ob njegovem visokem, osemdese- tletnem življenjskem jubileju še zdaleč ne končuje. Slovenska manjšina namreč potrebuje iz- kušnjo oseb, ki so svoje življenje uravnovesile na temelju narodno- sti in slovenstva. V določenem vi- diku je Sergij Pahor kot nekdanji predsednik Sveta slovenskih orga- nizacij tudi pripomogel, da se je naša skupnost ohranila in razvi- jala tako, kot jo danes poznamo: ni se izmikal nalogam in težkim zadolžitvam, katerih bi se marsik- do drug najraje otepal, znal pa je do vseh, tudi kočljivih, dinamik in sunkov ohraniti neomajno držo, ki je nedvomno slonela na njegovi razsodnosti: ta pa je črpa- la iz njegove duhovne in intelek- tualne podlage, ki je kovala še dve njegovi nezanemarljivi lastnosti, gosposkost v besedi in uglajenost v dejanju. Sergij Pahor je človek odprtih pogledov, trdnih pre- pričanj, od nekdaj zavezan dialo- gu. In s temi razsežnostmi Sergija Pa- horja smo se pri Novem glasu v intervjujih pred vsako novo iz- vedbo Drage redno soočali. Ne- koč nam je med drugim zaupal svoj temeljni pogled na Študijske S dni, ki zveni kot ne-kakšen moto celotne-ga njegovega življen- ja: “Draga naj bo ved- no aktualna, ne pa za- zrta v preteklost”! Ser- gij Pahor je vedno imel pred sabo dejstvo, da se naša zamejska družba in naša matična domovina vselej razvijata, v do- brem in slabem. Svojo kritiko družbenopolitičnega okolja v Slo- veniji pa je vedno smotrno ute- meljil: “Politična kultura v državi raste prepočasi, kar je verjetno vzrok tudi za pomanjkanje dialo- ga in pretirano polemičnost, ki sta brezpogojna elementa za do- sego narodne sprave in edinosti, s katero bi se slovenska družba za- res lahko razvila v moderno in učinkovito demokracijo”. / str. 11 Prvič brez preživelih padalcev Spominska slovesnost v Škrbini na Krasu udi letos smo ob zvokih žalostinke v Škrbini na Krasu doživeli slove- snost, že 17. zapored, v spo- min na padle in pomorjene primorske padalce. Med nami ni več preživelih. Junija sta nas zapustila še zad- nji primorski padalec Ciril Kobal in ame- riški veteran Bob Plan, septembra lani pa tudi angleški vete- ran in časnik John Earle, ki je dal pobu- do za to komemoraci- jo. Kot vselej so dogo- dek v organizaciji občine Komen in Vaške skupnosti Škrbina počastili vi- soki predstavniki slo- venske in angleške države ter številni di- jaki in Kraševci. V torek, 11. novembra, zjutraj je bil uvodni nagovor pred Fa- kinovo domačijo poverjen sveže izvoljenemu komenske- mu županu Marku Bandelliju, ki je na kratko opisal pomen padalcev in njihovo zaslugo za to, da na Krasu danes sije sonce. Slavnostna govornica, kusto- sinja Muzeja novejše zgodovi- ne Slovenije Irena Uršič, pa je nazorno opisala njihovo zgodbo. Gre za pripadnike za- vezniških izvidniških misij, ki so na pobudo angleških taj- nih služb vzpostavljali stik z odporniškim gibanjem v Ju- goslaviji med letoma 1943 in 1944. Zbirali so podatke, vzpostavljali radijske zveze, izvajali sabotaže. Pod okril- jem prof. Ivana Rudolfa so se mladi slovenski fantje urili v Egiptu in Palestini ter se nato na domačih tleh bojevali pro- ti nacifašizmu in za združitev T Primorske takratni Jugoslavi-ji. Po vstopu na jugoslovan-sko ozemlje so pristopali k partizanskim vrstam, a bili po vojni do konca leta 1945 večinoma likvidirani kot na- rodni izdajalci pod sumom vohunstva. Deset let je že, od- kar se v Sloveniji sistematično izkopavajo množična gro- bišča med drugo svetovno vojno in takoj po njej. V zad- njih štirih letih so jih našteli šeststo – krvava je bila ta re- volucija, pravi Uršičeva. Pri- morski padalci nimajo groba, kjer ni groba, je ogrožen spo- min, izbris spomina pa tepta človekovo dostojanstvo. Dr. Irena Uršič zato kliče k dolžnosti spomina in etiki odpuščanja. Padalce je počastil tudi od- pravnik poslov britanskega veleposlaništva v Ljubljani Christopher Yvon, pa tudi nekdanji britanski veleposla- nik David Lloyd. Nekaj dekla- macij so izvedli angleški in ameriški dijaki Jadranskega zavoda združenega sveta iz Devina, sledilo je slovesno polaganje vencev pred spo- minsko ploščo, na kateri so zapisani člani šestih skupin slovenskih padalcev – radio- telegrafistov in diverzantov, in sicer: Adamič Miloš, Boštjančič Milan, Černigoj Alojz, Dolenc Josip, Fegic Marjan, Golob Milan, Ilenič Franc, Lenščak Zdravko, Se- molič Radoslav, Sever Niko- laj, Sivec Alojz, Volarič Ivan. Pred slovesnostjo je v cerkvi sv. Antona potekala maša za- dušnica, kot je že nekajletna navada, pa je nekaj dni pred svečanostjo stekel še večer, posvečen primorskim padal- cem. Komenski kulturni dom je v petek, 7. novembra, pod večer imel v gosteh srečanje z naslovom Pogrešani padalec Marjan Fegec in spomin na Boba Plana ter Cirila Kobala. Vodil ga je časnikar Ivo Jevni- kar, o Fegecu je spregovoril mladi zgodovinar iz Ljubljane Martin Glažar, sledila pa so pričevanja prijateljev in znan- cev ameriškega ter primorske- ga padalca. Jernej Šček edavno smo se spomnili padca berlin- skega zidu, dogodka, ki je pred petin- dvajsetimi leti pričel novo obdobje. Vsaj za Evropo in tudi širše je bila in je to ve- likanska prelomnica, za razliko od vojn gradi- teljska in plodna, nakazujoč lepšo in bolj smi- selno prihodnost. Bili so tisti časi polni nav- dušenja, velikih pretresov in sprememb, ki so se očitno morale zgoditi. Demokracija se je si- lovito razširila proti vzhodu, razpadla je Sov- jetska zveza, zanimivo z zelo maloštevilnimi žrtvami, razpadla je tudi Jugoslavija, kot zna- no z zelo krvavo vojno. Ponovno oživel ali na- stal je cel kup držav, med njimi Slovenija, ki je z veliko zrelostjo oziroma močno skupno vol- jo uresničila svoje stoletne sanje. Po začetnem vzhičenju nad koncem hladne vojne pa so se pričeli polagoma kazati nevšečni stranski učinki, ki se žal, a praviloma pojavijo po vsa- kem osvobajajočem dogodku. Kot bi se iz vi- sokih in vznesenih občutkov ter smelih načrtov pričeli spuščati navzdol v stvarnost, v kateri sicer ni prejšnjih težav in problemov, zato pa se bližajo novi in drugačni. Res, da je iz ruševin berlinskega zidu vstala nova Evropa, kar je brez najmanjšega dvoma izjemna pri- dobitev. Res, da se je iz te Evrope povsem umaknila možnost notranjih spopadov, ki so v minulem stoletju z dvema svetovnima voj- nama skoraj usodno spodkopali našo staro ce- lino in človeštvo v celoti. Res pa je tudi, da se zidu in zidov še vedno nismo rešili in da so le-ti pognali svojo rast najprej neopazno, ka- sneje pa vse razvidneje na povsem drug način: nekje bolj, drugje manj so pričeli poglabljati razhajanja in celo izključevanja znotraj istega naroda. In tu seveda ne moremo mimo ma- tične države Slovenije, ki zelo izrazito, da ne rečemo skrb vzbujajoče, doživlja spuščanje v nelepo stvarnost. Spuščanje iz velikega zanosa osamosvajanja, se pravi tedanje sloge in po- vezanosti, v vse ostrejšo notranjo delitev ozi- roma v oživljanje zlovešče ideološke razklano- sti. Ta deli ljudi med te in one, med naše in vaše, govorimo lahko že o zidu, ki ni materia- len, a je zato nemara še bolj usoden. Zadnje čase je sicer vse skupaj prekrito z miroljubno novo vlado, ki pa je izšla iz volitev z izjemno nizko udeležbo. To dokazuje, kako rušilna raz- deljenost že drobi politično in družbeno tki- vo, kako torej zid udejanja svojo škodljivost z velikimi koraki. Še več, ta zid vsak dan bolj slabi državo v celoti, saj preprečuje povezano skupno delovanje, in to v izjemno zahtevnem ter že neusmiljenem času. Notranja razklanost je namreč najslabša stvar, ki se lahko danes državi oziroma narodu zgodi. Je pač čisto na- sprotje edino učinkoviti postavitvi, ki je v strnitvi vseh sil, v trdnem notranjem dogovo- ru, brez katerega ne more biti čvrstega in pre- pričljivega odgovora na vse hitrejšo globaliza- cijo in pohod kapitalov. Kako da v našem na- rodu ne pride do tega prepoznanja? Kako da smo še vedno v kleščah samorušilnega med- sebojnega spopada? Zakaj in do kdaj? Janez Povše N Ob pomembnem življenjskem jubileju izreka iskrena voščila svojemu nekdanjemu predsedniku in kulturnemu delavcu SERGIJU PAHORJU SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ redsednik Republike Slove- nije Borut Pahor je v pone- deljek, 17. t. m., na posebni slovesnosti v Veliki dvorani Pred- sedniške palače za izjemen prispe- vek k uveljavljanju slovenskega je- zika, kulture in slovenstva v za- mejstvu ob 90. obletnici vročil odlikovanje zlati red za zasluge akademiku dr. Alojzu Rebuli. V imenu akademika dr. Rebule, ki je zapisal “zdravje mi ne dopušča, da bi vam lah- ko osebno izrazil svojo zahvalo za visoko odli- kovanje, ki mi ga veli- kodušno podeljujete”, je odlikovanje prevzela njegova hči, prof. Alen- ka Rebula Tuta, ki je prebrala zahvalno pi- smo odlikovanca in ga osebno predala pred- sedniku republike. V zahvali je nagrajenec strnil svoje občutke in misli o slovenstvu, ki zanj “ni nikoli bilo pro- blem, marveč neomajna, a ne na- cionalistična, kaj šele šovinistična pripadnost”, in o kulturi, ki ji “ni- sem priznal nikakršnega mono- pola za velike narode, ampak jo imel za pravico vseh človeških bi- tij”. O Primorski je zapisal, da jo je “zmeraj čutil ne kot odtujeno zamejskost, ampak kot organsko povezanost z matično domovino Slovenijo in njeno družbeno in kulturno usodo”. V utemeljitvi o podelitvi zlatega reda za zasluge akademiku Rebuli P so zapisali: “Akademik dr. AlojzRebula, pisatelj, dramaturg, preva-jalec in iskriv mislec je s svojim bogatim ustvarjalnim opusom ena najpomembnejših sodobnih slovenskih literarnih osebnosti. Profesor latinščine in grščine, ki je vse do svoje upokojitve poučeval na višjih srednjih šolah s sloven- skim učnim jezikom na Tržaškem, je diplomiral iz klasične filologije leta 1949 na Univerzi v Ljubljani, leta 1960 pa doktoriral v Rimu z disertacijo o Dantejevi Božanski komediji v slovenskih prevodih. Rodil se je v zamejstvu, v Šempo- laju pri Nabrežini, kjer je obisko- val italijanske šole in se slo- venščine učil kot tujega jezika. Kljub dvojezičnosti je ostajal neo- majno zvest materinščini. Nikdar ni prišel v skušnjavo, da bi mate- rinščino opustil za vplivnejšo ita- lijanščino. Domača beseda je življenju dajala vrednost. Slo- venščino je čutil kot svež, neobremenjen jezik, v njej je razkrival poštenost do bi- vanja in življenja. Njeno veličino je prepoznaval v opusih velikanov slovenske bese- de in jo potrjeval s svojimi deli. Kot pripadnik manjšine je bil po- nosen na svojo slovensko identi- teto. Še danes je prepričan, da je prihodnost Slovencev odvisna od narodne zavesti. Narodne, ne strankarske. Dr. Rebule pa nista zaznamovala le zamejsko in slovensko okolje. Tudi ne zgolj evropsko. S svojimi literarnimi premišljanji o eksistencialnih vprašanjih posameznika in širše skup- nosti vstopa v planetarna razsežja, ki jih plemenitijo njegova razgledanost, sveto- vljanstvo, globoka duhov- nost, predvsem pa pripad- nost slovenstvu in krščan- stvu. Pri obravnavi vprašanj preteklega in sedanjega sve- ta se poglablja v stiske posa- meznikov in naroda, hkrati pa razpira vprašanja dobre- ga in zla. Lotil se je tudi po- litično občutljivih tem, kot so povojni poboji in pritiski nosilcev totalitarnih oblasti na primorske duhovnike. Njegov pi- sateljski opus obsega romane, črti- ce, novele ter refleksivno dnev- niško in potopisno prozo. Zelo de- javen je dr. Rebula tudi v publici- stiki. Še vedno redno objavlja pri- spevke v tedniku Družina. Tudi njegovi knjigi govorov in esejistike dokazujeta živo zanimanje dr. Re- bule za najodmevnejša nacional- na, idejna in družbena vprašanja današnjega časa”. Akademiku ALOJZU REBULI ob prejemu Zlatega reda za zasluge Republike Slovenije čestita SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ Zlati red za zasluge Pisatelj Rebula odlikovan Foto dpd Aktualno 20. novembra 2014 3 Srečanje pod lipami: Dejan Valentinčič in Sandro Quaglia Rezijani so na svojo “posebnost” ponosni, toda ... GORICA ulturni center Lojze Bratuž in Krožek An- ton Gregorčič sta v četrtek, 13. novembra, v go- riškem kulturnem hramu pripravila še en posebno za- nimiv večer v nizu “Srečanj pod lipami”. V goste sta po- vabila mladega pravnika De- jana Valentinčiča, odličnega in navdušenega poznavalca (slovenskih) manjšin ter av- torja znanstvene monogra- fije Slovenci v Reziji? Pravni položaj in dejansko življenje slovenske jezikovne manjšine. Zraven njega je se- del družbenokulturni dela- vec Sandro Quaglia, zapo- slen v Muzeju rozajanskih ljudi in član izvršnega odbora SSO-ja; zbranemu občinstvu je (v lepi slovenščini!) povedal o Reziji marsikaj zanimivega in tudi no- vega, z nekaj stavki v narečju pa prinesel na Goriško živ utrip iz doline, o kateri velika večina lju- di morda ve zelo malo. Moderatorka večera, časnikarka Erika Jazbar, je poudarila, da je narodna skupnost v Reziji del slo- venske manjšine v deželi FJK, in vendar je kot skupnost “zelo spe- cifična in posebna”. Prav ta po- sebnost je 'očarala' Valentinčiča, ki se tako rekoč poklicno ukvarja s slovenskimi manjšinami in je Reziji posvetil knjigo, v kateri povzema različne vidike življen- ja, pravno zaščito, zgodovino, kulturne in družbene dejavnosti. Mladi avtor je doma iz Deskel; di- plomiral in magistriral je iz manjšinskega prava, zaposlen pa je kot raziskovalec in asistent za področje ustavnega prava in člo- vekovih pravic na Fakulteti za uporabne družbene študije v No- vi Gorici. Že njegove prve besede so razodele dobro poznavanje razmer slovenskih manjšinskih skupnosti, zraven pa še posebno simpatijo do rojakov izven meja Slovenije. Ko se mu je iztekal čas študija prava, je dejal, je bila v Re- ziji izredno napeta situacija zara- di izdaje prve dvojezične izkazni- ce, barvanja tabel, poskusa izsto- pa iz območja zaščitnega zakona. Zdelo se mu je “zanimivo razi- skovalno vprašanje”, zato se je ta- koj lotil dela. Izšla je diplomska naloga, ki jo je zagovarjal leta 2010, nato pa je obležala v pre- dalu. V lanskem letu je zadevo poglobil in aktualiziral, ob začet- ku letošnjega septembra pa je izšla monografija: tiskala jo je za- ložba Arte iz Novega mesta, izda- jo je podprl Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, kot soza- ložnika sta pristopila univerza v Celovcu in Inštitut Karantanija iz Ljubljane. Razveseljivo je dejstvo, da je knjiga že pošla in je prav prejšnji teden šla v tisk druga iz- daja; prav tako je razveseljivo, da je izšla hkrati tudi v angleškem jeziku. V Evropi so trije različni modeli gledanja na narodnost in državljanstvo, je dejal Valen- tinčič, ki se rad udeležuje semi- narjev Yen-a, srečanj mladih pri- padnikov evropskih manjšinskih skupnosti. Germani veliko dajo na meso in kri, Slovani na kultu- ro: “Ohranili se bomo, če bomo ohranili kulturo”! Za Italijane pa je tipično izenačevanje narodno- sti in državljanstva: “Če je Rezijan v Italiji, zakaj naj bi ohranil svojo kulturo”? Podobno velja v Špani- ji: “Ni treba, da je Katalonija sa- K mostojna, saj so Španci”! Evrop- ska unija ni nikoli sprejala zaščit- nih zakonodaj glede manjšin, ker je Francija to vedno blokirala, saj ne priznava manjšin na svojem ozemlju. Valentinčič pogosto nastopa zelo kritično glede odnosa Slovenije do zamejstva. Večina ljudi v Slo- veniji niti ne loči med zamej- stvom in izseljenstvom, trdi. “V osnovni šoli nam je ‘tovarišica’ omenila, da imamo zamejce v Clevelandu (!) … Meja še zelo močno stoji”! V 5. členu sloven- ske ustave piše, da odnos Slove- nije do zamejstva in izseljenstva ureja zakon. Ta je bil sprejet ko- maj leta 2006: “Katera resna država si lahko pusti petnajst let časa, da sprejme zakon, ki zadeva petino njenega življa”? se je zgroženo vprašal Valentinčič in še bolj zgroženo nadaljeval: “Vedno ko se sestavi nova vlada, se razmišlja o tem, ali bi ukinili ministra za zamejstvo, ali ima sploh smisel Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu... To ni re- sen odnos”! O knjigi je Valentinčič povedal, da se začenja z zgodovino Rezije: njena preteklost je namreč speci- fična in je privedla do današnje situacije. V drugem poglavju je avtor obravnaval identiteto Rezi- janov, nato pravno zaščito, ude- janjanje zakonodaje v praksi, in sicer v politiki, šolstvu, kulturi, medijih; poglavje je namenil tu- di odnosu Slovenije do zamejstva in nato odnosu Evropske unije do manjšin. V času, ko je pisal di- plomsko nalogo, bi knjigi dal na- slov Slovenci v Reziji; kasneje je zajel srž problema in “danes jav- no ne bi več rekel, da v Reziji živi- jo Slovenci, temveč da gre za slo- vensko etnično poselitev”. Knjig o Reziji je veliko, Valen- tinčičeva je še “ena knjiga več” in je zelo aktualna, je dejal San- dro Quaglia. Njena odlika je ta, da govori o tem, kako v Reziji živijo v tem trenutku. Lepo je, da je izšla v slovenščini in an- gleščini, a “če bi bila tudi v itali- janščini, bi razumeli nekaj tudi pri nas”. Če kdo govori sloven- sko, to očitno še ne pomeni, da se čuti Slovenca... Gre za “pot, ki jo mora narediti vsak človek sam; ne pomaga šola, ne pomaga občina, ne pomaga pokrajina”. Zakaj je Rezija tako posebna, je vprašala Erika Jazbar. “Po mojem ni posebna”, je odvrnil Quaglia, saj je podobna situacija v Terski ali Nadiški dolini. So pa velike ra- zlike med tržaško in goriško ter videmsko pokrajino, in to zaradi zgodovinskih razlogov. V Nadiški dolini se razmere v zadnjih letih vidno spreminjajo zaradi dvoje- zične šole, v Reziji manjka prav to. Odločilno za Rezijo je dejstvo, da je vse od leta 1866 pod Italijo. Ta- krat ne Benečije ne Rezije še ni zajela pomlad narodov, je pouda- ril Valentinčič. “To je tak zgodo- vinski proces, ki ga ne moreš več nadomestiti, če ga ne ujameš v pravem trenutku”. Ko smo Slo- venci kot narod začeli spoznava- ti, kdo je Slomšek in kdo Prešeren, ko smo krepili narodno zavest, je v Reziji italijanska šola že učila, kdo sta Dante in Petrar- ca. Niso govorili o preseljevanju narodov, ampak o udoru barba- rov... Doživeli so čisto drugačno akulturacijo”. Spet zelo različna situacija, brez nobene zaščite, je bila v letih 1945-1999; poleg tega seveda ne moremo mimo zaprto- sti doline, omejenih stikov, prostislovenske in protiko- munistične propagande. In rezultati so na dlani. Povoj- na zgodovina se je na Vi- demskem drugače razvijala kot na Goriškem in Tržaškem. Veliko je bilo na- silja, zatiranja, zelo uspešne propagande, “uspeli so ize- načiti slovenstvo s komu- nizmom”. Vedno je bil pri- soten strah, da “Jugoslavija - in še danes Slovenija! - hoče okupirati oz. poslove- niti območje Rezije”. To se je močno prijelo. Quaglia je dejal, da je babi- ca pred drugo svetovno voj- no hodila iz Rezije v zgor- njo dolino Trente prodajat galan- terijo, tam je s Slovenci govorila “po našem”. Z drugo vojno se je vse spremenilo: oče ni imel te priložnosti, “ni hodil v Bovško, ostal je na Laškem”. Sedanji ro- dovi imajo spet priložnost imeti male stike ob meji, “to pa je od- visno od posamezne osebe, če želi imeti te stike”. Danes mladi še kaj zahajajo v Bovec po bencin ali po barih. V Bovcu pa o njih pravijo, da “so prišli Italijani” … Vez se je pretrgala, težko je iskati stike, ker ‘na drugi strani’ veliko- krat ni odmeva. Poleg vsega dru- gega je posebna 'ovira' dejstvo, da Slovenci v matici povečini go- vorijo v knjižnem jeziku in ne v narečju, je dodal Quaglia. Rezija je izolirana “zaradi geografije”, saj so ceste težko prehodne, v ne- katerih mesecih celo zaprte. Kra- jevna politika že 25 let nič ne na- redi v tej smeri, saj bi bilo možno izboljšati poti, ki bi povezovale teritorij z Bovško. Ko prihajajo Slovenci iz Slovenije, “je to za nas edina možnost, da govorimo v knjižnem jeziku, se učimo, smo motivirani. Brez tega govorimo samo v narečju”. Jugoslavija je kazala več interesa pri vzdrževanju nekaterih struk- tur v videmski pokrajini, je dejal Valentinčič. Nekaj let po padcu železne zavese so bili v Reziji celo postavljeni dvojezični napisi, pri- bližno desetletje je bilo zaznati kar pozitiven razvoj, potem se je vcepila protislovenska gonja. Quaglia meni, da je rezijanščina toliko posebna, kot je posebno vsako slovensko narečje. Sicer pa se pozna, če rezijanščino govori 85 let stara gospa ali pa 20-leten fant. Tersko narečje označuje močan vpliv furlanščine, zlasti mladi vnašajo vse več besed šte- vilnejših sosedov. “In bo vedno hujše”. Na svojo “posebnost” so Rezijani ponosni, je dejal Valen- tinčič. Veliko jim pomenijo gla- sba, ples, narečje, “več kot lju- dem v Terski dolini”. Muzej ro- zajanskih ljudi je bil ustanovljen leta 1995; posebno nalogo je opravil, ko so iskali stare predme- te, ki so se rešili potresa. Zbirka ima danes več kot 500 ekspona- tov, “to so naše korenine, ki spo- minjajo na življenje včasih pri nas... Tam spoznamo, kaj smo”. Med starimi predmeti je tudi lo- pata, ki so ji Rezijani že davno pravili 'lopata'. “Tudi skozi jezik spoznamo, kaj smo”. Sekcija mu- zeja bo namenjena pravljicam, ki jih je začel zbirati že Milko Ma- tičetov. Omenjeni muzej, ki je stopil na pot združitve z Muze- jem brusačev, enkrat letno orga- nizira tudi posebno razstavo; le- tos je priredil tudi posvet na uni- verzi v Vidmu, posvečen jeziku in turizmu. Nadalje imajo Kultur- no društvo Rozajanski dum, ki se ukvarja z ohranjanjem de- diščine: “Ohranjati se pri nas reče 'držati gor', kot je pisal že Trubar”. To društvo skrbi za je- zik, tečaje knjižnega jezika in narečja. Vse rezijanske družine dobijo glasilo, ki ga tiskajo šti- rikrat letno, in koledar. Imajo moški zbor in tudi folklorno skupino, ki po svetu predsta- vlja noše, ples in glasbo: “Čla- ni so zelo aktivni, predsednica pa je naša Pamela Pielich”. Po- sebno mesto ima tudi radijska oddaja Ta rozajanski glas, ki je na sporedu vsako soboto na valovih Radia Trst A. Obstajajo tudi organizacije, ki ne sprejemajo dejstva, da je re- zijanščina slovensko narečje in da so Rezijani del slovenske manjšine v Furlaniji Julijski kra- jini, je povedala Erika Jazbar. Gre zlasti za društvo Identita’ e tutela, ki pa ima v Reziji samo sedež, je dejal Quaglia: “Enkrat letno ima- jo srečanje, na katerem je polno zastav. In konec”. So pa glasni in nasilni, je dodala Jazbarjeva. “Sa- mo za en dan. Ko sneži, jih pri nas ni”, je pripomnil Quaglia. Občina Rezija ima danes pri- bližno 1.100 prebivalcev, pred sto leti jih je imela skoraj 6.000. Ve- liko Rezijanov se je po drugi sve- tovni vojni odselilo v nižino okrog Vidma. Rezija spada med občine, ki so na seznamu tistih, kjer se izvajajo določila zaščitnega zakona 38 iz leta 2001. Občinski svet je najprej soglasno sprejel priključitev Re- zije v seznam. Tedanji župan Ser- gio Barbarino je izjavil, da so to storili ne zato, ker bi se čutili Slo- vence, ampak iz strahu, da bi ostali brez sredstev. Paritetni od- bor je priključitev sprejel, sez- nam pa z odlokom potrdil pred- sednik Napolitano. Pred nekaj le- ti je občinski svet na predlog župana rezijanske občine podprl zahtevo po izločitvi iz zaščitnega zakona, “pa ni šlo skoz pri pari- tetnem odboru”, ki ima odločil- no besedo, kar se tiče vključitve in izključitve občine. Morda bi želeli svoj specifični zakon, je še dejal Valentinčič, “kar pa je teo- retično nedosegljivo... Nikogar ni moč siliti, da bi se čutil del slo- venske manšine; če se pa on ne čuti, to še ne pomeni, da ima pra- vico tiste, ki si želijo biti del za- kona, prisiliti, da mora občina iz- stopiti iz območja zakona”. Tako ali drugače so se strasti ma- lo pomirile, a politična usmeri- tev krajevne uprave veliko vpliva na kulturno delovanje in vsak- danje življenje na sploh. V šoli imajo eno samo uro tedensko, posvečeno rezijanščini. To je “ze- lo zelo malo” in ni “niti ena sa- ma poštena ura”, saj “nekaj po- jejo in igrajo, to ni učna ura”. Več let so pri društvu prirejali tečaje slovenščine, a ljudje so se prestrašili in ne kažejo več veliko interesa zanje. Govor je bil o možnosti dvojezične šole, “a so bili vsi proti” … Valentinčič je med drugim povedal, da je pred kratkim bil na sejmu beneške pesmi v Lesah in primerjal nje- gov razvoj v zadnjih letih. Jasno so vidni rezultati dvojezične šole v Špetru, kjer se oblikuje samo- zavestna mladina. V Terski doli- ni bi skoraj bila taka šola, a so napeli vse sile, da je ni; enako v Kanalski dolini, v Reziji seveda še toliko bolj. “Nekaterim je špe- trska šola še zelo velik trn v pe- ti”. Rezijanski kulturni delavci skrbi- jo za ohranjanje svoje govorice preko radia, knjig in časopisov, “kot moremo in znamo”, je še dejal Quaglia. V narečju se med sabo še pogovarjajo tridesetlet- niki in starejši, desetletni otroci več ne. Veliko se je spremenilo po potresu, ko so ljudje začeli živeti drugače, vse pogosteje so delali zunaj. Pri maši pojejo re- zijanske pesmi samo še na Sol- bici, na Ravanci pa še berejo be- rila, ki jih je v rezijanščino pre- vedel župan. Med drugim jih je napisal v črkopisu, ki ga je sam razvil in je, kot smo razumeli, dokaj sporen. Podobno se doga- ja Furlanom, ki nimajo enotne- ga črkopisa, je dejal Valentinčič: “Eni in drugi so zamudili pom- lad narodov, pomemben zgodo- vinski trenutek. Popravnih izpi- tov žal ni”. Kaj pa rezijanski duhovniki? Zadnji domači duhovnik je umrl leta 1845, potem so do leta 1933 prihajali duhovniki iz Nadiške doline, nato pa samo Furlani. Erika Jazbar je na koncu vprašala, ali torej gre za “umi- ranje na obroke”. Valentinčič ni želel izpasti kot pesimist, čeprav je jasno povedal, da bi Rezija potrebovala več otrok, pa tudi drugače zasnovano šolo ali vsekakor kakšno močnejšo spodbudo za krepitev jezikov- ne zavesti. “Rezijanščina da- nes v Reziji nima več družbe- ne vloge”. Govori se še v družinah, ne pa na občini, v gostilni in mesnici... Danes je avtomatično, da v gostilni go- voriš italijansko. Saj rezi- janščina še ni “na zadnji stop- nji vitalnosti jezika”, kot v pri- merih, ko narečje govori še najstarejša generacija. S pri- mernimi ukrepi bi lahko na- doknadili. Quaglia je na časnikarkino vprašanje odgo- voril z izrecno željo po večjem sodelovanju z rojaki, po števil- nejših in tesnejših stikih na več ravneh. Pomembno je “biti sku- paj in pokazati, kaj delamo mi in kaj delate vi”. Srečanje pod lipami se je nadal- jevalo še z več posegi, vprašanji in dopolnili prisotnih glede na- petosti, narodne istovetnosti, iz- koriščenih in neizkoriščenih go- spodarskih možnosti itd., nato pa - bolj neformalno in sproščeno - ob kozarčku v bližnjih prostorih. / DD Erika Jazbar, Sandro Quaglia, Dejan Valentinčič (foto dpd) “Ko smo Slovenci kot narod začeli spoznavati, kdo je Slomšek in kdo Prešeren, ko smo krepili narodno zavest, je v Reziji italijanska šola učila, kdo sta Dante in Petrarca”. “Sedanji rodovi imajo spet priložnost imeti male stike ob meji, to pa je odvisno od posameznikov, če želijo gojiti take stike”. Kristjani in družba20. novembra 20144 Tretja številka otroške revije Pastirček Topel spomin na drage pokojne in iskrena zahvala Bogu dpadanje listov, ki jih je jesen obarvala v nešteto pisanih odtenkov, me- gla, obilno deževno vreme, ki le- tos vsepovsod povzroča ničkoliko hudih težav zaradi poplav, nas v novembrskih dneh silijo k raz- mišljanju o minevanju, seveda tudi našem. Vse je neizbežno za- pisano smrti. Ob praznikih Vseh svetih in na Vernih duš dan spo- min kar sam splava k našim raj- nim, ki počivajo v tihih grobo- vih. Prav pokojnim so namenje- ne lepe misli pod naslovom Večna luč jim sveti in v pesmici Spomin V. T. Arharja, ki jih pri- naša tretja, novembrska številka revije Pastirček. Marjan Markežič v uredniški beležki opozarja bral- ce, naj v tem mesecu več raz- mišljajo o življenju in smrti, ki se je kristjani ne smemo bati, saj nas po njej čaka večno življenje pri Bogu. Ob zahvalni nedelji je naša dolžnost se s hvaležnostjo obračati k Stvarniku, saj, kot pra- vi pesem, Vse je krog in krog delo Božjih rok, in pomisliti tudi na domače in vse ljudi, ki se trudijo, da imamo hrano in vse, kar po- trebujemo za življenje, kot je za- pisano v prispevku Zahvalna ne- delja. Iz pesmi Jesenski čas Ljubke Šorli, ki jo je uglasbil Patrick Quaggiato in se jo bodo lahko naučili učenci med šolskimi gla- sbenimi urami ali pa mali pevci v naših zborih, pa poleg rahlo otožnega nadiha veje tudi veselo razpoloženje, kakor ga občuti kmet, ko zadovoljen pospravlja darove narave v vinogradu, na polju … Malim bralcem, ki se radi O ukvarjajo z glasbo, je namenjenarubrika Igrajmo se, ki jo je pripra-vila Giorgina Piščanec in v njej predstavlja razna glasbila. Petje ima od malih nog zelo rada Do- jenčica, zato jo je babica peljala k pevskemu zboru Slavčki, kjer de- klica “zelo zelo zelo rada poje”. O navihanki piše Barbara Rustja, ljubke ilustracije prispeva Svetla- na Brecelj. O zlatih otrocih, ki ra- di pomagajo starejšim, govori do- polnjevanka Karmen Smodiš. Ka- ko se ježek pripravlja na zimo pa je naslov tokratne zgodbice izpod domišljijskega peresa Marize Pe- rat, ki mimogrede spomni otro- ke, katere gozdne živali se pozimi pogreznejo v globoko spanje, čakajoč pomladnih dni. O ježkih, ki nabirata jabolka in kostanj, pri- poveduje Antonella Del Bianco v svojem stripu. Kako lahko pripra- vimo sladico v obliki ježka, pa ja- sno in nazorno opisuje in prika- zuje Tatjana Ban. Mala prvošolka medvedka Metka, ki jo prisrčno ponuja Danila Komjanc, je dobila nov zvezek in nanj ponosno na- pisala svoje ime. Najmlajši bralci bodo poimenovali narisane pred- Bl. Pavel VI. – pozabljeni papež (3) V primežu dveh impozantnih figur adnjič smo se pri obrav- navi podobe bl. Pavla VI. zaustavili ob apostolski spodbudi o veselju, Gaudete in Domino, ki jo je izdal le tri leta pred smrtjo, da bi pokazal, ka- ko je bil kljub videzu v sebi poln evangeljskega veselja. In vendar ta apostolska spodbuda ni bila dovolj, če je sploh kaj služila, da bi rehabilitirali splošno podobo tega papeža pri večini vernikov, tudi zato, ker danes praktično nihče več ne ve za to spodbudo, pa četu- di bi bilo dovolj nekaj klikov na internetu, da bi do nje prišli. Celo na uradni spletni strani Svetega sedeža v an- gleškem jezi- ku najdemo tale zapis o njem: “Njego- va javna po- doba je trpela v primerjavi z njegovim od- prtim in ve- drim pre- dhodnikom” (“His public image suffe- red by compa- rison with his outgoing and jovial prede- cessor”). Kdor je napravil tole biografijo, torej v nekaj bese- dah odkrito prizna, kako močno je pritiskala na Pavla VI. javna podoba Janeza XXIII., njegovega predhodnika na Petrovem stolu. Zagotovo lahko trdimo, da javni podobi papeža Montinija ni bila v prid niti figura njegovega pravega naslednika, sv. Janeza Pavla II. (Janez Pavel I. je bil vendarle premalo časa na tem mestu). Zanj bomo še enkrat ponovili, Z da je bil karizmatičen in rojenivoditelj. Med tema dvema ve-likanoma človečnosti je Mon- tini trpel, ker mu ni uspelo prodreti do ljudi. In vendar v resnici ni bil tak, saj: “Tisti, ki so ga bolje poznali, ga vseeno opisujejo kot briljantnega, du- hovno globokega, ponižnega, rezerviranega in prijaznega, kot človeka ‘neskončne vljud- nosti’”. Pomanjkanje tiste po- sebne karizme pa je botrovalo temu, da velika večina nikdar ni spoznala teh njegovih da- rov. Vseeno pa ni bila le člo- večnost Pavla VI. tista, ki je bo- trovala njegovi ne ravno veliki priljubljenosti, temveč obsta- jajo drugi zelo tehtni razlogi za to, da ni segel do src ljudi. Upoštevati moramo čas in okoliščine, v katerih je pa- peževal – to so bila zelo huda leta, ne le za Cerkev, temveč za ves svet. Vsekakor so v do- ločenih krogih pričakovali, ka- ko bo Cerkev na stežaj odprla vrata in okna številnim novo- stim, da bo ubrala vse mogoče nove poti, da bo napravila vse mogoče mostove. Ko se to ni zgodilo, je bil prvi krivec za to ravno tedanji papež, vsi pa ve- mo, da so ravno ti tako kritični krogi tedaj obvladovali javni in medijski prostor, kar se je pravzaprav pokazalo že v času drugega vatikanskega cerkve- nega zbora. Moramo pa reči, da tudi druga stran ni gojila ravno velikih simpatij do nje- ga, saj so ga imeli za preveč spravljivega s svetom, prav ta- ko pa so številne pokoncilske zablode v Cerkvi pripisovali prav njegovemu neprepričlji- vemu vodstvu. Resnici na lju- bo je treba povedati, da Pavel VI. vendarle ni pustil, da bi se posvetni duh polastil same- ga cerkvenega zbora, da bi na njem pre- vladal. Ker to ni uspelo, pa se je škoda prenesla v ob- dobje po njem. Tako se je začela še ena etapa “montinijan- skega mučeništva … njegovo delo je bilo intelek- tualno in za srce zelo izčrpavajoče, bilo je mučno izdelovanje elabora- tov, da bi se postavili po robu nasprotujočim si tokovom v Cerkvi in tistim, ki so ji bili na- sprotni, pa tudi sodobnemu svetu, temelječemu na materiji in daleč od duha, ki je na me- sto Boga postavljal človeka kot plod ogorčenega antropocen- trizma” (C. Siccardi, Paolo VI. Il Papa della luce, Paoline, Mi- lano 2008, pp. 8-9). Andrej Vončina mete in pobarvali risbico. Večji Pastirčkovi prijatelji pa se bodo gotovo z zanimanjem zaustavili ob zapisu in nazornih, s hudo- mušnostjo prežetih risbicah Pao- le Bertolini Grudina, ki je tokrat pod drobnogled postavila mete- reologa in vse, kar spada k njegovemu delu. Ista avtorica je kot vselej pri- pravila rubriko Spozna- vajmo Sveto pismo; otro- ci jo bodo karseda lepo dopolnili. Kdor še ni na- pisal SMS Jezusu, lahko to čim prej napravi, njegovo sporočilo bo Pastirček go- tovo objavil, kot objavlja risbice, ki jih z veliko me- ro domišljije ustvarjajo pridni risarji. Tudi tokrat jih je v Pastirčkovi pošti prav dosti. Stric Maks pa kar ne miruje. Tjašo in Pastirčka je tokrat – po nasvetu Marjana Markežiča - peljal v Gre- gorčičev “planinski raj”. Šli so v Kobarid na ogled cerkve Marije Vnebovzete, občudovali kip go- riškega slavčka, se povzpeli do ko- stnice, kjer počiva 7.014 italijan- skih vojakov, padlih med prvo svetovno vojno v Zgornjem Po- sočju, in pri sv. Lovrencu obiskali tudi grob Simona Gregorčiča. V novembrski številki Pastirčka ne manjkajo niti Pacek (ustvarja ga Walter Grudina) s spakedranim tuhtanjem o prekratkem šolskem odmoru, rubriki za utrjevanje znanja Sv. pisma in o različnih za- nimivostih z raznih področij ter sprostitvene zanke za bistre oči. Veselo branje! IK Ponavljanje obrazcev ali tiho razmišljanje? Vozli ob molitvi o tako pred mašo molimo rožni venec, mi vedno nekaj manjka, četudi je to tudi moja molitev. Pravzaprav vse skupaj ne znam pravilno ubesediti. Mislim, da na molitev gledamo daleč pre- ozko, da nam jo duhovniki ne predstavite v pravi podobi. Mene grozno moti 'žlobudranje'. Tudi naš župnik nas velikokrat 'sili v tovrstno molitev'. Meni pa ne gre in ne gre, tu mislim predvsem na zborno ponavljaje obrazcev. Nič nimam od tega. Ta- ko, ko imamo v četrtek po maši izpo- stavljeno Najsve- tejše, se navadno presedem v zadnjo klop pod kor in pre- prosto sedim in počivam, to je zame čas molka za osebno molitev. Tako sem potrebna umiritve, a ponavljanje 'obraz- cev' me prej moti, kot umirja, zato pre- prosto rečem: “Moj Bog, tu sem, da mi podeliš svoj mir. Ti veš, kaj potrebujem, tudi če Te ne prosim, prosim pa te za to”! In mirno čepim v klopi, raz- tresenih misli, brez besed, in počivam v zavesti, da počivam na Božji dlani. Tako po malem pri- dem k sebi”. Tako piše mati. Se vam ne zdi, da smo zaradi pa- nike ob izpraznjenih klopeh v “K naših cerkvah izgubili “kompas”?Nekoč smo vse drugače molili –sicer tudi z ustnim ponavljanjem obrazcev, a hkrati z veliko novih motivov in oblik, ki so nas napol- njevale in nam dajale krila. Tega danes pogrešam. Če pojemo in molimo, kako vse stvarstvo hvali Boga, kako so lilije oblečene lepše kot kralji itd. – V čem pa? S tem, da preprosto so! Da opravljajo nalogo, kakršno je vanje položil Stvarnik – vzklijejo, rastejo, zacvetijo in dajo svoj sad, potem pa mirno odmrjejo... Ena- ko ptice: se zvalijo, rastejo, vzletijo in nadaljujejo rod z iskanjem hra- ne, skrbijo za novi rod, razveselijo nas s petjem … Vse to pa se odvija z enako energijo in vztrajnostjo! Pa mi? Vse drugo je z nami, le o svojem poslanstvu ne razmišlja- mo v tem Božjem stvarstvu. Po- stajamo izumetničeni, tako ali drugače plitvi, zunaj samih sebe, mimo naloge, ki jo je v nas po- ložil Stvarnik... Poslušajmo: “Moj mož neredno hodi v cerkev, tudi ne moli rad. Pa sem to potožila nekemu du- hovniku. Bila sem prepričana, da ga bo obsodil, on pa: 'Poslušaj, ali ne veš, da je najlepša molitev pred Bogom predana ljubezen med možem in ženo”? - Ob tem sem znova začutila Božjo bližino. Kljub najinemu skupnemu življenju brez skupne molitve, čutim Božjo bližino … Koliko ro- dov pred nami je to čutilo, da tudi zakonec, ki ne moli, živi ob moji molitvi, živi tudi od moje poti … Ali ni Jezus nastavil hrbet za nas vse”? Zato bi bilo dobro, če bi tudi ob molitvi pošteno poglobili svoj pogled nanjo, to po- kazali ljudem, da bo- do to dojeli in razu- meli … Od tega, kar ponujamo danes, očitno ni pravega ha- ska. “Molimo in moli- mo, pa ni nobenega rezultata! Ali je z našo molitvijo kaj narobe? Očitno ne živimo ta- ko, kot molimo? Ko pravimo, da se naša duša neprestano pogovarja z Bo- gom”, se mi tega velikokrat sploh ne zavedamo. Idealno pa bi bilo, da bi se naša ustna molitev zlila z molitvijo naše duše, zato bi mo- rali narediti korak v to smer, da ne bomo po tej zemlji stopicali v prazno, saj molitev duše vedno daje rezultate … Ambrož Kodelja Papež Pavel VI. in kardinal Karol Wojtyla Zahvalna nedelja v duhovniji sv. Ivana Važno je, kako ravnamo z darovi, ki so nam zaupani GORICA udeže delajo Je- zus in tisti, ki z njim sodelujejo. In mi imamo tri bese- de, ki nam pomagajo, da delamo čudeže; to so “prosim, hvala in oprosti”. S to mislijo je g. Marijan Markežič v nedeljo, 16. novembra, začel slovesno zahval- no mašo v cerkvi sv. Ivana, sedežu Sloven- skega pastoralnega sre- dišča v Gorici. Bogu se zahvalimo za vse, kar smo prejeli za dušo in telo. Prinašamo poljske pridelke, ki so simbol vsega, kar človek dela. Tudi Jezus je vzel kruh in vino, da nam postane zakra- ment, hrana za večnost. V homiliji je župnik pokomen- tiral evangelij o talentih, ki so tudi “vse stvari, ki jih imamo: prejeli smo jih, da bi z njimi ko- ristili tudi drugim, ne pa, da bi jih rabili samo zase”. Roke člo- veka, ki mu gre le za to, da ni ubijal, kradel in preklinjal, so čiste, pa tudi prazne, saj ni na- redil nič dobrega. Vsi smo kli- cani, da svoje sposobnosti in da- rove uresničimo 100-odstotno, da delamo, kolikor zmoremo. “Ni važno, koliko je kdo prejel, ampak kako je ravnal s tem, kar mu je bilo zaupano”. Če ne po- magamo drugim in ne delimo Č naprej, nismo hvaležni. Pod vodstvom veroučiteljice Ane so otroci, ki obiskujejo nauk v pripravi na prejem prve- ga sv. obhajila, prinesli na oltar različne darove: kruh, vino, sad- je, poljščine, pa tudi Sveto pi- smo, šolske potrebščine in dru- go. S skrbno pripravljenimi mo- litvami so se zahvalili za dar življenja in starše, za tiste, ki po- magajo potrebnim otrokom po svetu, za možnost izobraževanja in vzgojitelje, za to, da niso nik- dar trpeli lakote, za Božjo bese- do, “ki vedno znova preseneča, opogumlja, podpira in širi ob- zorja ljubezni”, za sol, “ki daje jedem okus”, za vodo, ki je neo- bhodno potrebna in je simbol krsta, za dar sprave in od- puščanja. Pri zahvalni maši je s petjem in molitvami sodelovala tudi sku- pina goriških roverjev in popot- nic. Pred koncem maše se je pred polno cerkvijo še predsta- vila skupina otrok, ki se pripra- vljajo na prejem prvega sv. obhajila: “Apostolov je bilo dva- najst in nas tudi! Tudi mi smo Jezusovi prijatelji”. Po zahvalni pesmi je g. Marijan povabil pri- sotne naslednjo nedeljo, 23. no- vembra, na praznik Kristusa kralja, k maši, ko se bomo spomnili 42. obletnice ustano- vitve slovenske duhovnije. / DD Goriška20. novembra 20146 Pod lipami predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik Protagonist novega Srečanja pod lipami bo letos izvoljeni predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik. Nova Slovenska zaveza je društvo, ki povezuje veterane protirevolucionarnega tabora iz vojnih let v Sloveniji, njihove svojce in somišljenike, sklicuje pa se na vrednote Slovenske zaveze, ki je med vojno i legalno združevala nekomunistične stranke in ostajala zvesta jugoslovanski vladi v emigraciji. Ob vsakoletnih slovesnostih v spomin na žrtve revolucije in povojnih pobojev in postavljanju farnih spominskih plošč je bil v zadnjem času odmeven podvig Nove Slovenske zaveze spomenik, ki so ga postavili v Grahovem. Med cilji društva je tudi zbiranje pričevanj in zgodovinskih dokumentov iz medvojnih in povojnih časov. Peter Sušnik je predstavnik mlajše generacije. V pogovoru s časnikarko Eriko Jazbar bo predstavil delovanje organizacije, njene člane in revijo Zaveza, ki jo zdaj ureja ravno tako mladi Lenart Rihar. Govor bo o zgodovini in sedanjosti, o obletnicah in poteh do sprave, o odnosih z Zvezo borcev, o razkrivanju grobišč in o stanju duha na Slovenskem, ki se 70 let po koncu vojne in 20 let po osamosvojitvi še vedno sooča z bremeni nerazčiščene preteklosti. Posebna pozornost bo namenjena Primorski. Večer, ki bo v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v četrtek, 20. novembra, ob 20. uri, prirejata goriški hram in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič. Martinovo praznovanje goriških upokojencev Slovenci smo Martinovo vedno praznovali na različne načine, največ šeg pa je bilo povezanih s pokušnjo mladega vina, ki naj bi 11. novembra dozorelo iz mošta v vino. Tako tudi pri nas na Primorskem, posebno v Brdih, na Krasu in na Vipavskem, kjer je vino doma. Starejši ljudje pripovedujejo, da se “ob svetem Martinu da vino na špinu”. Omenjajo tudi Martinovo gos, ki so jo v naših krajih pogosto zamenjali s puranom (ali dindijotom, kakor so mu rekli) ali tudi z raco ali zajcem. Tudi Društvo slovenskih upokojencev za Goriško je v soboto, 8. novembra, priredilo v popoldanskih urah Martinovo družabnost z večerjo pri Šterku pri Novi Gorici in se spomnilo sv. Martina, dobrotnika, zavetnika vinogradništva in domačih živali. Udeleženci so po sprejemnem nagovoru gospoda EmilaTomsiča, ob dobri hrani, pristni domači kapljici ter prijetni glasbi in petju muzikanta Silva doživlajali vesele trenutke. Poleg tega so si tudi ogledali predvajanje številnih fotografskih posnetkov z letošnjega piknika v Kobaridu - Benečiji in z izleta v Asiagu. Sledil je bogat srečelov. Z lepimi občutki so se prav zadovoljni vrnili v poznih nočnih urah domov. (IN) Kratke nedeljo, 9. novembra, je bila na programu v žup- nijskem domu Anton Gregorčič v Štandrežu druga predstava letošnje gledališke abonmajske sezone. Tokrat je na- stopilo Gledališko društvo Kon- trada iz Kanala, ki ima stalne sti- ke s štandreškimi igralci, ki vsako leto uprizorijo v obeh krajih vsaj po eno predstavo. Za tokratno gostovanje so Kanalčani naštudi- rali satirično komedijo Rodil se je očka v režiji Severina Drekon- je. Originalno delo je Kishonovo V in nosi ime Družin-ske zgodbe. Te zgod-be je dramatiziral Mi- ran Kenda in jih pre- stavil v slovenski pro- stor. Ta prenos je bil relativno nezahte- ven, saj komedija obravnava problem, s katerim se vsakod- nevno srečujemo, in sicer rojevanje otroka. Novo- pečenega očka, ki je v svoji neiz- kušenosti zelo zmeden in nervo- zen, pogojuje celoten prostor, kjer se giblje, od doma do porod- nišnice in od gostilne nazaj v po- rodnišnico, kjer ga zdravniško osebje stalno pošilja proč, saj ustvarja v svoji stiski nemir in razburjenje, kjerkoli se pojavi. Najbolj je prizadeta telefonistka porodnišnice, saj stalno kliče po telefonu. Vsi, ki ga srečajo, bi mu radi po- magali, s tem pa povzročajo še večjo zmedo in nervozo. Osrednji junak te zgodbe je očka Košir, ki ga je prepričljivo odigral Martin Gerbec, ki s svojo neučakanostjo, po rojstvu otro- ka, drži napetost igre in pred- stava se odvija, čeprav je več scenskih sprememb, s pri- mernim tempom. Gre za do- padljivo igro, ki odslikuje re- alno obnašanje nekaterih očkov. Poleg glavnega prota- gonista je nastopilo še dva- najst igralcev, ki so lepo do- polnjevali in spremljali raz- plet komedije, ki se srečno konča. Naslednja predstava v abon- maju bo v nedeljo, 14. decembra, kot vselej v župnijski dvorani An- ton Gregorčič v Štandrežu. DP Foto DP Hvaležnica v Štandrežu Občuteno praznovanje 16. novembra je bila v Štan- drežu zahvalna nedelja za vse dobrote, ki smo jih bili deležni v minulem letu. Med slovesno mašo je župnik pozval vernike, naj si namesto običajnega voščila miru, stisnejo roke in si izrečejo besedo hvala. V pridigi je nagovoril številne vernike, naj izkoristijo vse talente, ki so jim bili dani, in naj nekaterih ne zakopljejo. Mašo sta sprem- ljala otroški in mešani zbor pod vodstvom Lucrezie Bogaro in Ti- ziane Zavadlav. Na orgle je igral Silvan Zavadlav. Pri daritvi so otroci prišli pred oltar, ob kate- rega so položili košare z raznimi darovi zemlje. Po maši je na trgu najprej zapel otroški zbor nekaj narodnih, nato je župnik Karel Bolčina blagoslovil poljske pri- delke, ki so jih domači “kmetje” naložili na lepo okrašen voz, na katerem je kraljeval obilen pu- ran, ki je simbol Štandreža. Bla- goslov se je razlil tudi po koruz- nem kruhu in vinu ter traktor- jih, ki so bili razporejeni na trgu. Blagoslovljen kruh in vino so nato razdelili med številne prisotne. Najbolj so se zabavali otroci, ki so hoteli sesti na trak- torje in se z njimi odpeljati. Dan prej je prišla iz Šempetra v Štandrež Martinova furenga z dvema vozovoma. Na enem sta bila dva velika soda vina, drugi pa je prevažal godbo, ki je s po- skočnimi ritmi ustvarila prijet- no in veselo razpoloženje. Kon- jska vprega je pritegnila pozor- nost tudi z razkošnimi okraski, ki so dajali konjem praznični vi- dez. Furenga se je ustavila v žup- nijskem parku, kjer so člani društva Štandrež pogostili do- brodošle sosede, ki so nato na- daljevali pot proti Vrtojbi in ve- selo nadaljevali večer na trgu v Šempetru. Furengo že več let prireja Turistično društvo občine Šempeter-Vrtojba. DP Literarno-zborovski večer “V jesenski tihi čas” Sprehod po poteh zgodovinskega spomina VRH SV. MIHAELA odoba gospoda stotnika “z obrazom brez kože in me- sa”, ki novači mlade, na- jlepše in najboljše, da bi jih, ovit v črn plašč, vodil v smrt, je impresionistična zare- za, ne samo v slovenski li- teraturi, ampak tudi že v narodni zavesti za neko zgodovinsko obdobje. Za tragedijo, ki človeka niko- li ne izuči. Vojna vihra v podobi oficirja, ki ima “namesto oči v lobanjo iz- kopane dve globoki ja- mi”, terja nešteto življenj. Za sabo pa pušča pričevanja. Strašna in nečloveška. Spomin na soško fronto, proti kateri je sredi meglic v prispodobi jezdil go- spod stotnik, odzvanja kot daljni odmev stoletne zgodovine naših krajev, ki se ob letošnji obletnici oglaša posebno močan. Pevski in literarni poklon, ki sta ga prejšnjo nedeljo, 16. novembra, poustva- rila DVS Bodeča Neža in recitator Nikolaj Pintar, je na Vrhu Sv. Mi- haela, enem od prizorišč vojnih grozot, spet priklical na dan občutke, ki so jih nekateri spoz- navali po pripovedovanju nono- tov, mlajši pa dejansko samo še iz knjig. Večer z naslovom V je- senski tihi čas je v sugestivni kleti kmetije “Rubijski grad” ponujal utrinke, ki so nastali v vojnem času ali so bili nanj vezani. Pre- pletali so se verzi, proza in nape- vi, vse ob spremljavi slikovnega gradiva iz arhiva Mitje Jurna, enega od naših boljših poznaval- cev tega obdobja. Večer je nastal kot rezultat projekta, ki sta ga na pobudo društva Juliaest in LAS Kras razvila matično prosvetno društvo Vrh Sv. Mihaela in DVS P Bodeča Neža in ki je za osrednjotemo imel pesmi in napeve, po-vezane s prvo svetovno vojno. Podobe prve svetovne vojne je občinstvo podoživljalo na več ravneh: v ospredju je bil sicer vse- lej navadni človek in njegovo trpljenje, mestoma pa so prišle do izraza tudi nekoliko bolj ab- strahirane in sofisticirane podo- be strašnih pokolov. Omenili smo Cankarjevega Gospoda stot- nika, eno izmed avtorjevih “Po- dob iz sanj”, kako se v meglici zimskega mraza dviga pred voja- ki, ki morajo na fronto in so vda- ni v obsodbo na smrt. V ta sklop je spadal tudi Ungarettijev San Martino del Carso, ki predstavlja nasprotje med smrtonosnim hla- dom vojne in toplino spomina na vse padle. Gre za utrinka, ki ju je uglasbitev Kosovelove Balade (skladatelj Štefan Mauri) primer- no zaokrožila v impresionistično obarvanem uvodu. V nadaljevan- ju so izvajalci publiki pripravili literarno-glasbeni oris navadne- ga človeka, vojakov na fronti in trpečega civilnega prebivalstva. Skozi slovenske ljudske pesmi je DVS Bodeča Neža pod vodstvom dirigentke Mateje Černic predsta- vila človeški vidik ljubezni, ki jo prekinja vojna (Nocoj, pa oh no- coj, Kaj ti je deklica), tematiko smrti in minevanja (Sonce lju- bo), narodnostno temo (Oj, Do- berdob in Soči), hkrati pa so v tem kontekstu svoje mesto našli tudi sodobni skladatelji iz našega območja (Sofianopulo, Quaggia- to, Čopi). Tudi izbor literarnih vložkov je bil v skladu s temo večera primerno uglašen. Vojno poročilo Andreja Budala je obu- pan klic k miru in prenehanju vojne, ki se je razlegal po jarkih, Župančičev Zemljevid s pre- roškim povpraševanjem o štirih slovenskih mejnikih pa je povzel narodno obarvan sklop večera. Opozoriti velja še na sestavke, vzete iz romana Kras, knjiga o Soči, ki ga pri nas premalo poz- namo. Avtor Kornel Abel je bil avstrijski ofi- cir judovskega rodu (njegovo življenje se je sklenilo v nemških ta- boriščih), ki je s pe- sniško žilico, prepoje- no s čutom za sočlove- ka, opisoval tragedijo vojakov na doberdob- ski gmajni, kjer je sam služboval. Pisanje o tem, kako so preprosti vojaki v jarkih čakali na gosto meglo, ki je edina omogočala “varen” po- kop žrtev v na hitro iz- kopane jame, je zelo nazorno, kruto in realistično, a vselej človeško: “Stresli smo apno nanje, ki je razjedlo blede obraze, zagrnili z zemljo, naložili preko kamne in postavili križ”. AČ Literarno-zborovski večer na Vrhu je sklenil niz prireditev ob deseti obletnici delovanja DVS Bodeča Neža. Projekt praznovanja okrogle obletnice se je tako simbolično sklenil prav v rodni vasi. Ob tej priložnosti je Marjeta Pečarič, predstavnica krovne slovenske ustanove na področju kulture, Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD), posameznim dekletom, ki se že dalj časa ukvarjajo s petjem (najmanj 5 let), podelila tudi Gallusove značke. Celotna vokalna skupina pa je bila nagrajena s srebrnim jubilejnim priznanjem JSKD, ki se podeljuje ob okroglih obletnicah posameznih zborov, ki so dosegli visoko kakovostno raven. Priložnostni pozdrav in čestitke je izrekla tudi Franka Padovan, predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete, ki je dekletom poklonila spominsko plaketo ob okroglem jubileju. V imenu matičnega društva in odbora, ki je leta 2004 uresničil idejo o dekliški pevski skupini, je dekletom čestitala odbornica Nerina Devetak in izrazila ponos na številne uspehe, dosežene v tem desetletju. Srebrno jubilejno priznanje JSKD za DVS Bodeča Neža Gledališki abonma v Štandrežu V gosteh so bili kanalski igralci DVS Bodeča Neža s pevovodkinjo Matejo Černic v kleti Rubijski grad Goriška 20. novembra 2014 7 rana je osnovna človeko- va dobrina, ki bi morala biti vsakomur dostopna. Ob tej osnovni ugotovitvi, ki se največkrat pojavlja kot obrablje- na fraza, pa sodobni človek naj- večkrat pozablja na ogromne ko- ličine hrane, ki jih zahodna družba zavrže in gredo v odpad. Gre skratka za logiko brez repa in glave, posebej še, če zahodno družbo izobilja primerjamo z raz- merami revščine in lakote, skozi katere se dnevno prebija pov- prečni afriški človek. Boj proti zavrženi hrani je zato postalo glavno gonilo letošnjega “Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov”. Pri nas so pobudo predstavili prejšnji teden, 13. no- vembra, na sedežu goriške pokra- jine. Pokrajinska podpredsednica Mara Černic je spregovorila o te- mi in se pobliže dotaknila tudi različnih dogodkov, ki bodo v naslednjem tednu v programu na Goriškem. Pobudniki “Tedna za boj proti zavrženi hrani” so poleg pokrajine Gorica še občine na Goriškem in javna služba za ravnanje z odpadki ISA. “Izposta- viti želimo več vidikov tega bo- ja”, je naglasila podpredsednica Goriške pokrajine, “prvič gre se- veda za boj proti tratenju s hrano. H Drugič, gre za okoljski vidik: pri pridelovanju hrane se namreč človek poslužuje vode in zemlje. Če človek hrano zavrže, je tudi “koriščenje” vode in zemlje po- tratno. Tukaj je še onesnaževanje zraka v obliki emisij CO2 za pre- voz hrane”. Zato je po mnenju Černičeve, tudi v zvezi s tem, po- trebno biti čim bolj pozorni na gospodarsko-ekonomski vidik pridelovanja hrane: “Izkoristiti moramo to, kar sami pridelamo, pa naj bodo to voda iz domače pipe ali izdelki, pridelani pri nas”. Pobudniki so pri tem sesta- vili tudi nekaj praktičnih nasve- tov, kako zmanjšati količino zavržene hrane, ki imajo za skup- ni imenovalec predvsem gospo- darnost in zmernost pri izbiranju in pripravljanju prehrane. Vse omenjene napotke bodo po- budniki predstavljali širšemu občinstvu na večerjah s t. i. ekome- nuji. Gre za 10 srečanj, ki bodo v obliki večerje poteka- la v restavracijah vse od Gorice do Gradeža in Foljana ter Dober- doba. Na večerjah bodo predsta- vljeni tudi krajši kulturni progra- mi in “ekokabareti”, uglašeni na strune gospodarnega prehranje- vanja. Tudi sami meniji bodo se- stavljeni po logiki gospodarnosti in “proti potrati”. Ekološke večer- je, ki jih bodo pripravili gostinci (cena 25 evrov), bodo pokazale, kako lahko človek uporabi čisto vse, kar nudi vsaka jed. Sami go- stinci bodo tehnike varčevanja s hrano predstavili tudi gostom in jih naučili “čarovnij”, kako smo- trno uporabiti ostanke hrane ter kako z ostanki v kratkem času pripraviti okusne jedi. AČ Izlet društev Jadro in Tržič Martinovanje v Reziji artinovanje je že od nekdaj priljubljen praznik za laški društvi Jadro in Tržič. Tako sta tudi letos v nedeljo, 16. novembra, organi- zirali enodnevni izlet v dolino Rezije, ki so jo člani društev že obiskali l. 1994, ko so tja šli na poseben avtobusni izlet. Na pot so tokrat šli z dvema kombijema in dvema avtoma v upanju, da ne bo deževalo, ker so bile namreč vremenske napovedi bolj slabe. V zadnji vasi ozke doline sta izlet- nike sprejela sramežljivo sonce, ki je posijalo skozi temne oblake, in družbeno kulturni delavec Sandro Quaglia, predstavnik slo- venskega društva Muzej rezijan- M skih ljudi iz Solbice. Iz njegovihbesed so spoznali slovensko kul-turno življenje na tem območju, to je v lepi alpski dolini, ki se raz- teza v smeri zahod-vzhod za sko- ro 20 km. Dolina sega na vzhodu do Kaninskega podgorja (2587 m), ki označuje mejo med Italijo in Slovenijo. V dolini živi manj kot 1200 prebivalcev, ki so poraz- deljeni po petih glavnih vasicah, to so Bila (s. Giorgio), Ravanca (Prato), Osojane (Oseacco), Njiva (Gniva), Liščaca (Lischiazze) in Solbica (Stolvizza). Najprej so si ogledali muzej brusačev. Tam so izvedeli, kako so brusači, vodo- vodarji, popravljalci loncev in dežnikov opravljali posebno Obvestila Dr. Mirka Špacapana in vseh pokojnih, ki so zastopali stranko Slovenske skupnosti oziroma so bili aktivni v njenih organih, se bomo spomnili pri sv. maši v petek, 21. novembra 2014, ob 19. uri v župnijski cerkvi sv. Silvestra v Pevmi. V nedeljo, 23. novembra 2014, ob 16. uri bo v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20 – Italija) prvo srečanje niza gledaliških predstav za otroke “Komigo baby 2014/15 - Mama, očka... gremo v gledališče! ”, in sicer poetična klovnovska predstava v priredbi Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana in Zavoda Bufero “Luna na cesti”, v režiji Ivana Peternelja. V glavnih vlogah nastopata Ravil in Nataša Sultanov. SSk - sekcija za Sovodnje ob Soči vabi somišljenike in prijatelje na kongres sekcije, ki bo v torek, 25. novembra 2014, ob 19. uri v gostilni “pri Francetu” v Sovodnjah ob Soči. V Kulturnem domu je do 10. decembra 2014 odprta razstava slikarja Vladimirja Klanjščka ob njegovi 70-letnici. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja tradicionalno prednovoletno silvestrovanje v nedeljo, 28. decembra, v Pineti pri Gradežu. Prijave sprejemajo po tel.: 0481 882183 (Dragica V.), 0481 20801 (Sonja K.), 0481 884156 (Andrej F.), 0481 78138 (Sonja S.). Obvezno na račun 20 evrov. SKRD Jadro organizira ob četrtkih delavnico za aranžiranje slik iz suhega cvetja z gospo Vilmo Cotič na sedežu društva v Romjanu. Info Štefanja 0481776123. V palači Locatelli v Krminu je do 18. januarja 2015 na ogled razstava Laure Grusovin “Alle fronde dei salici”. Urnik: od četrtka do sobote od 16.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 16.00 do 19.00. Resna in odgovorna medicinska sestra nudi nego in pomoč starejšim osebam. Tel. štev. 00386 30 325 558. Diskretna in prijetna gospa nudi pomoč pri likanju in čiščenju v gospodinjstvu. Tel. št. 00386 40153213. 32-letna profesorica nudi inštrukcije slovenščine in varstvo. Tel. štev. 00386 41256240. Resna gospa s petnajstletno izkušnjo nudi nego in pomoč starejšim osebam tudi 24 ur na dan. Tel. štev. 0038640484339. 20-letna študentka z izkušnjami nudi lekcije slovenščine, angleščine, nemščine ter varstvo otrok. Tel.: 0038631478807. Masaže: protistresna - relaks, protibolečinska, refleksna masaža stopal, tajska masaža itd. Zelo ugodno, blizu meje. Pokličite na 00386 40 575805. Iščem skromno stanovanje v mestu za 4-člansko katoliško družino iz Nigerije. Velikost okrog 70m2. Obračam se na ljudi dobre volje in osebno jamčim za redno plačevanje najemnine. Telefon 0481 30173 ali 328 0552005. Urejena gospa išče delo za čiščenje in likanje na območju Gorice. Tel. št. 0038631449311. Zahvala Šolske sestre Zavoda Svete Družine se za prejete darove ob zahvalni nedelji iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem. Še posebej se zahvaljujemo posameznim dobrotnikom, ki skozi celo leto delijo z nami svoje darove. Vsem Bog povrni! RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 21.11.2014 do 27.11.2014) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, od 21.00 do 22.00. Spored: Petek, 21. oktobra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 22. novembra (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v slovenščini ter v benečanskem in rezijanskem narečju. Nedelja, 23. novembra (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem in rezijanskem narečju. Ponedeljek, 24. novembra (v studiu Andrej Baucon): Narodno-zabavna in zabavna glasba - Zborovski kotiček - Iz krščanskega sveta - Novice iz naših krajev - Obvestila. Torek, 25. novembra (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 26. novembra (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Zvitorepa lisica - Izbor melodij. Četrtek, 27. novembra (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti in obvestila. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE – GORICA CECILIJANKA 2014 56. REVIJA GORIŠKIH PEVSKIH ZBOROV sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije posvečena je skladatelju Radu Simonitiju ob 100-letnici rojstva Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž sobota, 22. novembra 2014, ob 20.30 nedelja, 23. novembra 2014, ob 17. uri Revija poteka pod pokroviteljstvom goriške občine in pokrajinske uprave, ob podpori Javnega Sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in Fundacije Cassa di Risparmio iz Gorice. V sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij JAVNI RAZPIS PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR 1) Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bra - tuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podeljujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom na osnovi utemel- jitve predlagateljev in po presoji organizacij, ki priznanje pode - lju jejo. 2) Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške pro- svete na podlagi javnega razpisa. 3) Priznanje se praviloma podeli za ustvarjalne do sežke, za po- memben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. 4) Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. 5) Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2014 na na slov: Zveza slovenske katoliške prosvete – 34170 Gorica- Gorizia, Dre vo red 20. septembra, 85, s pripisom na ovojnico: “Predlog za prizna nje” obrtno dejavnost, ki jih je prisili- la v emigracijo “s trebuhom za kruhom” izven domače doline po celi Evropi, vendar zlasti v deželah avstro-ogrskega cesar- stva, čeprav so Rezijani prišli pod Italijo že l. 1866. Izletnike iz Laškega so prijazno sprejeli na kmetiji “Fassal”, ki prideluje re- zijanski česen in proizvaja zelo dobro temno pivo; tam so poku- sili vse te dobrote. V bližnji Ra- venci so si nato ogledali še žup- njisko cerkev Marije Vnebovzete, ki je bila do prve svetovne vojne romarsko svetišče in kjer se ob nedeljah še oglaša domača slo- venščina. Po kosilu v Bili so obi- skali še prirodoslovni muzej Par- ka Julijskih Alp, ustanovljen je bil leta 1996, kjer so se seznanili tudi s floro in favno rezijanskega ob- močja. Spoznali so tako tridi- menzionalno obliko naravnega parka, ki zaobjema občine Rezija (Resia), Na Bili (Resiutta), Kluže (Chiusaforte), Bardo (Lusevera), Pušja Ves (Venzone) in Mužac (Moggio Udinese). Ker je začelo deževati in so meglene tančice jemale razgled, so si po zanimi- vem postanku v tem lepo ureje- nem muzeju, na predlog gostitel- ja, ogledali še glavne znamenito- sti bližnje Pušje vasi, ki jo je po- tres leta 1976 povsem uničil. Sprehod skozi lepo obnovljeno vas z obzidjem in zanimivo ro- mansko-gotsko katedralo sv. An- dreja (1308) ter ogled muzej o potresu sta nam dala možnost, da spoznamo še ta del dežele, ki je v glavnem za nas nenavaden.   Karlo Mučič Proti potrati in zavrženim jedem Ekomeniji in vzgoja k prehrani 1/3 vse pridelane hrane se zavrže in konča v smeteh 1,3 milijarde ton – količina prehrane, ki se globalno zavrže na letni ravni (upošteva se celoten proces nastajanja hrane, od pridelave na polju do potrošnje uporavnikov) 222 milijonov ton – količina hrane, ki jo zavržejo ljudje v industrijsko razvitih državah vsako leto. Za primerjavo: celotna proizvodnja prehrane v subsaharski Afriki je le malenkost višja in znaša 230 milijonov ton. 180 kg – količina letno zavržene hrane na osebo v Evropi 149 kg - Letno povprečje zavržene hrane za vsakega italijanskega državljana 13 milijard evrov – vrednost letno zavržene hrane v Italiji 40% zavržene hrane – nastane v postopku distribucije in porabe Podatki o zavrženi hrani (vir: Fao) Naše založbe se predstavljajo na 30. knjižnem sejmu v Ljubjani20. novembra 20148 20. novembra 2014 9 KOLEDAR 2015 Koledar prinaša vrsto zani- mivih prispevkov o življenju Slovencev v Italiji ter o njihovem družbeno kulturnem delovanju. V sodelovanju z odborom GMD ga je uredil Marko Tavčar, slikovne priloge pa je prispeval Edi Žerjal. Alojzij Novak, Črniška kro- nika - Frontno zaledje v Vi- pavski dolini med prvo svetovno vojno Gre za enkratno pričevanje o dogodkih v času hudih spopadov na soški fronti med prvo sve- tovno vojno in o prvih letih življenja pri- morskih Slo- vencev pod Italijo. Nova- kove zapiske sta zbrala in uredila Renato Podbersič ml. in Drago Sed- mak. Drago Štoka, Iztrgani spo- mini Delo razkriva drobce spomi- nov avtorjevega sveta, ki segajo od otroške dobe do današnjih dni in v kate- rih se zrcali širok spekter drobcev naše preteklosti in sedanjosti, saj je avtor svoje življenjske sile v veliki meri usmerjal v sa- mostojno politično nastopanje Slo- vencev v Italiji. Izven knjižne zbirke so v letu 2014 izšle naslednje knjige: Vlado Klemše: Odšli so brez slave in brez spomina Knjiga je nastala v sodelovanju z gospodarsko zadrugo Brajda Vrh in prinaša izsledke raziskave o umrlih vojakih z današnjega območja občine Sovodnje ob Soči, ki so pod cesarskim praporom umrli v strel- skih jarkih, bolnišnicah, v ujet- ništvu ali izginili neznano kje in kdaj. Marija Mercina, Primorska zgodba Osrednje dogajanje te posebne av- tobiografske pripovedi poteka v vi- pavski vasici Goče, opisani dogodki pa se- gajo vse do začetka 20. sto- letja in razkriva- jo sliko majhne vaške skupnosti, ki se bori za svo- jo identiteto in obstoj. Spremno besedo je napi- sala Ana Ogrič. Janez Evangelist Kalan: DA SE POZNAMO! Fo- tostatični pona- tis knjige o boju proti alkoholu iz leta 1931 Knjiga je nastala v času močnega protial- koholnega gibanja v Sloveniji, napisana je v jeziku tistega časa, a njena vsebina ostaja strokovno tudi danes neoporečna. Uvodne besede so v knjigi napisali: dr. Jože Ramovš, dr. Bernard Špacapan in g. Pavel Bračko. Janez Povše, Pesmi ob poti Avtorjev pesniški prvenec predstavlja obenem tudi celoten njegov življenjski pesniški opus, ki seže od mladostnega in študentskega obdobja vse poglobljenih refleksij in izkušenj zrelih let. Zadruga Goriška Mohorjeva NAŠ KOLEDAR 2015 Stenski koledar je posvečen obisku pa- peža Frančiška v Foljanu in Redipulji 13. septembra 2014 in je opremljen s foto- grafijami sakralnih objektov prve svetov- ne vojne. Posamezne mesece v letu spremljajo misli poslanic za mir zadnjih treh papežev: Frančiška, Benedikta XVI. in Janeza Pavla II. aložba Mladika se bo predstavila na le- tošnjem knjižnem sejmu z bogato bero knjižnih novosti, v ka- terem ima glavno bese- do leposlov- je, pa tudi spominska li- teratura in publicistika. Mladika osta- ja zvesta svo- jemu poslan- stvu utrjevan- ja slovenske besede in kul- ture v Trstu ter promovi- ranja tržaških besednih ustvarjalcev. Med izvirna leposlovna besedila, ki jih je založba v tem letu izdala, spadajo pesniška zbirka Marija Čuka KO NA JEZIKU KOP- NI SNEG s spremno bese- do akademika Borisa Pa- ternuja in v grafični zami- sli Marjana Kravosa: v zbir- ki najdemo vsa glavna te- matska območja pesnjenja Marija Čuka – eksistencial- nega, ljubezenskega in družbenokritičnega. Eveli- na Umek je avtorica roma- na SIDRIŠČE SPOMINA s spremno besedo Daniele Stekar. Osrednja tematika romana je na- rodnost, saj prepletanje kultur in jezikov na različne načine vpliva na življenjske zgodbe vseh literarnih likov. Knjiga Mi- roslava Košute ZAPISI NA OROŠENO OKNO zajema zbrane zapise, ki so bili doslej razpršeni po revijah, časopisju in knjigah ali prebrani na prireditvah in ra- diu, torej različni po vsebini in namenu, nastali pa so v časovnem razdobju od 1958 do 2014, končno pa se v enem delu ponujajo v branje. POZNEJE SE POME- NIVA je naslov zbirke sdemnajstih krat- kih zgodb Mateje Gomboc s spremno besedo Vite Žerjal Pavlin. Mateja Gom- boc živi z družino v Ljubljani, toda zve- stoba primorskim koreninam diha iz vsake njene besede v tej zbirki. Ob 80- letnici dolgoletnega sodelavca Mladike Saše Martelanca je založba izdala tri spo- minske črtice v lični in drobni publika- ciji z naslovom SM80. V sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo je ob 90-let- nici pisatelja Alojza Rebule izdala novi roman KOMINFORM V ZABRINJU in v isti knjigi ponatis DIVJEGA GOLOBA s spremno besedo Edvarda Kovača. Na začetku leta so zagledali luč pričevan- jski spomini nekdanje deportiranke Marte Ascoli AUSCHWITZ JE TUDI TVOJ v prevodu Magde Jevnikar in s spremno besedo Borisa Pahorja. Doga- janju med drugo svetovno vojno je po- svečena strokovna publikacija slovenske literarne zgodovinarke in etnologinje Marije Stanonik SLOVENSKA PESEM V TUJEM ŠKORNJU. OD DÓMA DO PUŠČAVSKEGA PESKA. Stoletnico začet- ka prve svetovne vojne je založba obe- ležila z objavo vojnega dnevnika Alojza Goriupa OD GALICIJE DO JUŽNE TI- ROLSKE 1914–1918, ki ga je uredil Vinko Avsenak, spremno besedo napisal Rena- to Podbersič ml. Pokojnemu prof. Pavletu Merkuju je Mladika poklonila izdajo intervjujev, ki jih je z njim pripravil časnikar Bernard Nežmah, in sicer v publikaciji z naslo- vom POGOVORI Z MERKUJEM. JEZIKO- SLOVNI OGLEDI. Na potopisno tematiko je delo BUČANJE HUDOURNIKOV s podnaslovom Hima- lajski dnevnik slovenskega zdravnika, v katerem avtor Rafko Dolhar opisuje al- pinistično in strokovno- medicinsko odpravo na Himalajo leta 1992. V JEVNIKARJEVEM ZBORNIKU, ki so ga ure- dile Marija Pirjevec, Ma- rija Cenda in Neva Za- ghet, so zbrana preda- vanja z Jevnikarjevega simpozija, ki je potekal na Opčinah pri Trstu 24. maja 2013 ob stoletnici rojstva Martina Jevni- karja. Tudi letos je Mla- dika izdala zbornik 47. študijskih dnevov z na- slovom NA RAZPOTJIH. Letos je Mladika tudi pripravila drugo izdajo kratkega romana Marka Sosiča BALERI- NA, BALERINA, ki je že izšel dal- jnega leta 1997. Revija Mladika bo kmalu stopila v svoje 60. leto, je pa še vedno pe- stra, zanimiva in aktualna; s stalni- mi rubrikami, priložnostnimi ter aktualnimi članki se skozi ce- lo leto predstavlja svojim bralcem. Založba Mladika se je udeležila številnih kulturnih in knjižnih pobud in priredila predstavitve ter srečanja za Tržaškem, Goriškem in v Sloveniji. Pristopila je tudi k vseslovenski pobudi Noč knjige, ko je 24. aprila letos skupaj z ZTT organizirala NOČ POEZIJE v tržaški kavarni San Marco. Z Založba Mladika Z zvestobo svojim koreninam edajska založniška zadruga Most se na ljubljanskem knjižnem sejmu predsta- vlja s knjigama o zgodovini Benečije. Gre za ilustrirano knjigo Benečija. Ko se mala in velika zgodovina srečata – izšla je tudi v ita- lijanščini z naslovom Slavia-Benečija. Una sto- ria nella storia – in za drugo, pregledano in dopolnjeno izdajo z opombami in analitični- mi kazali dnevnikov o drugi svetovni vojni v Nadiških dolinah, ki ju je v slovenščini in ita- lijanščini napisal duhovnik Anton Cuffolo (1889-1959), ko je bil župnik v Lazeh. Zgodovino Benečije od prazgodovine do da- našnjih dni je napisal Giorgio Banchig, ki vel- ja za najboljšega poznavalca zgodovine teh krajev. Najbolj pomembne dogodke je ilustri- ral Moreno Tomasetig. “Menim, da to delo za- polnjuje praznino v poznavanju krajevne zgo- dovine, saj so jo doslej obravnavali mnogi av- torji le po posamez- nih obdobjih ali na splošen in površen način, če že ne z ideo- loško prežetostjo”, poudarja Banchig. Obenem knjiga brani pravico Slovencev v Benečiji, Reziji in Ka- nalski dolini do poz- navanja svoje zgodo- vine. Ta pravica je po Banchigu “temeljna in neodtujljiva pravi- ca vsakega človeka in je enaka pravici do življenja na svoji zemlji, do svojega jezika, do uživanja državljanskih pravic, do dostopa k izobraževanju in k osnov- nim uslugam organizirane družbe”. V pravico do poznavanja zgodovine nedvom- no sodita tudi dnevnika o drugi svetovni vojni gospoda Antona Cuffola, ki je pisatelju Fran- cetu Bevku služil za vzor kaplana Martina Čedermaca. Po teo- logu in časnikarju Marinu Qualizzi, ki je napisal uvod- no besedo, je slo- venskemu bralcu Cuffolo “želel predstaviti najbolj skrite in težavne vi- dike stvarnosti, v kateri živijo Slo- venci v videmski pokrajini; prizade- val si je, da bi slo- venski bralci spoz- nali, s kakšnimi za- prekami je posejana njihova pot, in da bi se tudi začudili nad dejstvom, da je slovenska narodna skupnost sploh preživela do da- našnjega dne”. Č ulija letos je Zadruga Novi Matajur, skupaj s kulturnim društvom Ivan Trinko in društvom Topolove, v istoi- menski vasi, kjer že več kot dvajset let poteka festival Postaja Topolove, predsta- vila osmo knjigo zbirke Ko- derjana. Gre za pesniško zbirko Barbare Korun z na- slovom Čečica, motnjena od ljubezni. Pred ljubljansko pesnico so doslej pri projek- tu sodelovali oz. izdali svoja dela Iztok Osojnik, Drago Jančar, Fabio Franzin, Iztok Geister, Taja Kramberger, Matjaž Pikalo in Marko So- sič. Projekt je poimenovan po potoku, ki teče skozi be- neško vas Topolovo. Vanjo vsako leto za nekaj dni pova- bijo slovenskega literata, ki tam lahko črpa navdih za svojo knjigo, ki mu jo na- slednje leto izda v originalu s prevodom v italijanščino. Korunova je naslov zbirke, ki bi v knjižni slovenščini pomenil Deklica, zmešana od ljubezni posvetila beneškim ženskam, “ker tam ženske vse držijo skupaj z lju- beznijo”. “Morda tudi naslov moje zbir- ke zveni rahlo sentimentalno, a to zato, ker so se me tako dotaknile”, je povedala na predstavitvi knjige v Ljubljani. Zbirko krasijo ilustracije krajevnega umetnika Serafina Loszacha. Gost letošnje izvedbe projekta je sloven- ski pisatelj, kolumnist in scenarist Miha Mazzini. Projekt Koderjana je koristen, ker vabi v Benečijo vidnejše slovenske intelektual- ce, ki se tam lahko neposredno seznanijo z našo stvarnostjo. Po drugi strani nudi italijanskim bralcem dodatno možnost, da se srečajo z osrednjim slovenskim umetniškim ustvarjanjem. Zadruga Novi Matajur ima letos v svojih vrstah tudi slavljenca, to je otroška revija Galeb, ki praznuje okroglih 60 let. Ob tej priložnosti je tudi letošnji Galebov šolski dnevnik posvečen tej obletnici, hkrati pa je to priložnost, da se še en- krat spomnimo, kaj je nje- govo poslanstvo. Galeb se še vedno trudi širiti sloven- ski jezik med učenci in di- jaki osnovnih in srednjih šol s slovenskim učnim je- zikom v Furlaniji Julijski krajini, še posebej v da- našnjih časih, ko je v slo- venskih šolah vse več otrok iz mešanih zakonov ali iz popolnoma italijanskih družin. Na svojih straneh prinaša Galeb izvirne zgod- be in pesmi že uveljavlje- nih otroških avtorjev ter av- torjev, ki s temi objavami delajo prve korake v svetu otroške književnosti. Vsi prispevki so bo- gato opremljeni z izvirnimi ilustracijami. Na Galebovih straneh pa ne manjkajo ni- ti didaktične naloge, zanimive kuharske in rubrike iz živalskega sveta, kvizi in li- kovne delavnice. J Založništvo tržaškega tiska Pestra ponudba udi letos se Založništvo tržaškega tiska z veseljem pripravlja na knjižni sejem v Ljubljani, kjer bo predstavilo zani- miv in raznolik program. Na začet- ku leta je založba sodelovala pri po- membnem in odmevnem projektu, razstavi del Franka Vecchieta v tržaškem muzeju Revoltella. Ob tej priložnosti je pri ZTT izšla mono- grafija o umetniku z naslovom Me- morabilia. Gre za hommage umetniku, moj- stru grafike, čigar ime je sko- zi čas bilo ved- no vezano tudi na našo za- ložbo. Mono- grafijo je lično oblikoval Rado Jagodic iz Stu- dia Link, uredil jo je Andrej Fur- lan, ki je prispe- val tudi fotogra- fije, spremni študiji pa sta na- pisali umetno- stni zgodovinarki Nadja Zgonik in Federica Luser. Izčrpno biografijo in seznam vseh razstav je monografiji dodala kustosinja razstave Giulia Giorgi. V tem letu je bilo veliko pozornosti namenjene mladim. Spomladi je T izšla otroška slikanica Slon na dre- vesu, avtorice Maše Ogrizek in ilu- stratorke Dunje Jogan, ki je bila no- minirana za nagrado Kristine Bran- kove za najboljšo izvirno slikanico. To je zgodba o iskanju ljubezni, ki jo vsaka odraščajoča generacija živih bitij odkriva na novo. Glavni lik, odraščajoči slon, ne more najti prave ljubezni, dokler posluša na- svete drugih. Poleti je zagledala luč knjiga Slove- nija v žepu, vodnik za male popot- nike in velike radovedneže. Gre za čisto poseben in izjemno pisan pri- pomoček za popestritev izletov in potepanj po Sloveniji, ki je namen- jen predvsem nekoliko starejšim otrokom in najstnikom. Knjiga se na svojih 250 straneh predstavlja kot zapolnitev vrzeli v najstniški li- teraturi, kjer mladi bralci iščejo predvsem krajša besedila, veliko in- teraktivnih informacij in napotke za nadaljnje raziskovanje. S tem vodnikom lahko mladi popotniki načrtujejo izlete ali jo imajo pri sebi, ko bi v različnih slovenskih krajih radi izvedeli kaj več v zvezi z njiho- vo preteklostjo, posebnostmi in znamenitimi ljudmi, ki so tam žive- li. Knjiga Podpisano s srcem, kraška kamnoseška rodovina Guštinov skozi stoletja pomeni nov dosežek v seriji strokovnih in poljudnih del raziskovalca kamnite dediščine na Primorskem Božidarja Premrla. V knjigi avtor obravnava razvejeno rodbino kamnosekov Guštinov in njihova imenitna dela. V njej so kamnoseki, ki izhajajo s Cola, pred- stavljeni z natančnimi življenjepi- snimi podatki iz arhivskih virov, o nekaterih izmed njih pa je bilo zbra- no in v knjigi zapisano tudi bogato ustno izročilo. Delo je opremljeno s številnimi fotografijami. V svoji dejavnosti ZTT ves čas spod- buja nove mlade in manj mlade av- torje. Letos se je to uresničilo s knji- go Tretji razred, pesniški zvezek. V njej so zbrane poezije in likovni iz- delki dijakov tretjega razreda, ki so v šolskem letu 2012/2013 obiskovali Nižjo srednjo šolo sv. Cirila in Me- toda pri Sv. Ivanu v Trstu. Zbirka je, po besedah mentorice Sanje Širec, ključ, ki odklepa vrata v hišo vsakršnih umetnosti. Sveže iz tiskarne bo založba predsta- vila še dve deli. Čar prostora prika- zuje stoletje notranjega oblikovanja slovenskih arhitektov v Furlaniji Ju- lijski krajini. Avtor, arhitekt Marko Korošic, je v svoji knjigi popisal naj- Sreda, 26. novembra, ob 11. uri Dvorana Lili Novy Skupna tiskovna slovenske knjige v italiji Sodelujejo GMD, ZTT, Mladika, Novi Matajur, Most in Slori Petek, 28. novembra, ob 11. uri Debatna kavarna – prvo preddverje Ali je literatura ženska? Sodelujejo pisateljice Mateja Gomboc, Evelina Umek, Vilna Purič. Pogovor vodi: dr. Edi Kovač. Sobota, 29. novembra, ob 15. uri Debatna kavarna – prvo preddverje Iz morja v središče. Pol stoletja slovenske poezije v Italiji Sodelujejo pesniki Marij Čuk, Miroslav Košuta, Irena Žerjal. Vodi Irena Novak Popov. Spored srečanj z “zamejsko literaturo” Slovenski raziskovalni inštitut SLORI Bogata ponudba strokovnih del lovenski raziskovalni inštitut SLORI je v svojem 40-letnem delovanju založil in izdal nad 170 strokovnih in znanstvenih del o slovenski narodni skupnosti v Italiji ter o oblikah sožitja in soodvisnosti v obmejnih, večkulturnih ter večjezikovnih družbah. Nova publikacija Raziskovanje Slovencev v Italiji: razvoj, izzivi, perspektive predstavlja obdobje nastanka inštituta, njegov 40-letni razvoj, sodobno delovanje ter razvojne perspektive. Uredil jo je Sergij Lipovec v sodelovanju z različnimi avtorji iz vrst inštituta. Nedavno je SLORI izdal monografijo Suzane Pertot in Marianne Kosic Jeziki in identitete v precepu o temi mišljenja, govora in predstav o identiteti različnih generacij maturantov šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Dve knjigi sta letos izšli v sklopu projekta EDUKA - Vzgajati k različnosti, ki je bil sofinanciran iz Programa S čezmejnega sodelovanja medSlovenijo in Italijo. Vpublikaciji Dodana vrednost jezikov in kultur so avtorji Zaira Vidau, Marianna Kosic, Moreno De Toni, Marijanca Ajša Vižintin in Delia Trice zbrali izkušnje v širjenju spoznavanja narodnih in jezikovnih manjšin ter priseljenskih skupnosti med Slovenijo in Italijo. Publikacija Čezmejne raziskovalne delavnice o medkulturnosti, ki sta jo oblikovali čezmejni skupini dijakov pod mentorstvom Norine Bogatec, pa prinaša rezultate preučevanja značilnosti tradicionalnih manjšin in priseljenskih skupnosti v slovensko- italijanskem prostoru. Omenimo še monografijo Nataše Gliha Komac Ljudska religioznost v Kanalski dolini: O umiti in v prt zaviti lobanji o obrednih praksah in identifikacijskih prvinah slovenske jezikovne skupnosti doline, ki jo je SLORI letos izdal v sodelovanju z Založbo ZRC SAZU iz Ljubljane. pomembnejše stvaritve nekaterih arhitektov, ki so po njegovem mnenju najbolj zaznamovali pro- stor Slovencev v Italiji, od nekaterih novih podatkov o ureditvi notran- josti tržaškega Narodnega doma, preko stvaritev Josipa Costaperarie in Ivana Vurnika, do Eda Mihevca, Benečana Valentina Simonitija in mlajše generacije, ki jo predstavljata Aleš Prinčič in Dimitri Waltritsch. Knjižica ArTSprehod bo dopolnila vodnik Kako lep je Trst. Gre za knjižno obliko literarne slovenske poti po središču Trsta, ki je nastala v okviru večdnevne prireditve Slo- fest jeseni 2013. Ob Slovenskem kulturnem prazniku je sprehod po- novno zaživel v obliki multimedij- ske predstave, sedaj bo pa na voljo za vse, ki se bodo odpravili na slo- vensko pot po našem mestu. Na knjižnem sejmu bo ArTSprehod doživel posebno predstavitev, saj bo v nedeljo, 30. novembra, v Kosove- lovi dvorani Cankarje- vega doma ponovno uprizorjena gledališka predstava v organiza- ciji Zveze slovenskih kulturnih društev. ZTT bo na letošnjem sejmu dalo še poseben doprinos z organizaci- jo Kulinartfesta. V drugem preddverju Cankarjevega doma bo namreč zaživel se- jem kuharskih knjig, ki je na pobudo za- ložbe prvič bil izveden spomladi v Volčjem Gradu pri Komnu. Na Kulinartestu se bosta, ob prikazu kuhanja, s svojimi knji- gami predstavila tudi ZTT in Go- riška Mohorjeva. V petek, 28. novembra: s Trga Oberdan v Trstu ob 9. uri, ob 9.15 z Opčin. Prihod v Ljubljano na Kongresni trg bo predvidoma ob 10.15. Vrnitev v Trst v popoldanskem času s Kongresnega trga predvidoma ob 16. uri. Rezervacije: 040 3480818 V nedeljo, 30. novembra: ogled sejma in predstave ArtSprehod, ki bo v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma. Informacije ZSKD, tel. 040 635629, od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Avtobusni obisk sejma Škrobek kuha zeleno (ZTT), Kulinartfest, 27.11., ob 11.15Iz morja v ponev: preprosto sipe (ZTT), Kulinarfest, 28.11., ob 17.00 Od biodinamičnega terana do Marine repe, KulinArtfest Volčji grad se predstavi, sobota, 29. 11., ob 17. uri Sladke dobrote za praznične dni (Goriška Mohorjeva), Kulinartfest, 30.11., ob 15.00 ArTSprehod (ZSKD), Kosovelova dvorana, 30.11., ob 17.00 koncert skupine BK Evolution in predstavitev nove zgoščenke Skrivnost norosti, norost skrivnosti, dvorana Duše Počkaj, 28.11., ob 20.00 Program prireditev v Cankarjevem domu med knjižnim sejmom: Zadruga Novi Matajur Branje za odrasle in otroke Goriška Mohorjeva družba Knjižna zbirka za leto 2015 Založniška zadruga Most Knjigi o zgodovini Benečije Tržaška20. novembra 201410 apež Frančišek se je ob svojem ne- davnem obisku v Furalniji Julijski krajini pred osrednjo versko svečanostjo v Redipulji najprej v samoti poklonil spominu padlim avstroo- grskim vojakom v vojaškem poko- pališču v Foljanu: te geste niso vsi v vstah italijanskih vojaških sil, ki so priredile verski dogodek pred ko- stnico, sprejele z lahkim srcem. Ni pretirano, če za- pišemo, da je ita- lijanska vojska hotela, da bi se papež Frančišek tisti dan posvetil samo in edinole njej. Poteza Petro- vega naslednika pa je prekoračila interes posameznih skupin in nosila v sebi glo- boko sporočilo, da je vsakršna vojaška morija – nekdanja in sedanja – napaka, greh. Fantje na vojsko pojdejo Najbrž se prav na tem prepričanju raz- preda delovanje društva Zenobi, duša katerega je izvedenec in raziskovalec zgodovine prve svetovne vojne, kulturni animator, zbiratelj in strokovnjak za habsburške uniforme Roberto Todero, ki je v petek, 24. oktobra, na povabilo Slovenskega prosvetnega društva Mačkolje v krajevni srenjski hiši sprego- voril o usodi 97. C-K pehotnega polka, v katerem so prvo svetovno vojno na vzhodni fronti v izredno težkih oko- liščinah podoživljali naši predniki iz Av- strijskega Primorja: slednje je takrat za- objemalo Soško dolino, Goriško, Kras, Tržaško in Severno Istro. Njegovo pre- davanje se je glasilo Fantje na vojsko poj- dejo. Todero, ki že več let živi v Mačkoljah, je napisal več knjig, posvečenih zgodovini in tradicijam avstro-ogrske vojske, s po- sebnim poudarkom na njenih itali- janskh pripadnikih, je v imenu priredi- teljev dejal Niko Tul. Predavatelj obe- nem sodeluje z različnimi zgodovinski- mi ustanovami in združenji ter prireja kulturne dogodke in razstave, v katerih poglablja tematike iz prvega svetovnega konflikta. Sam pa je strasten zbiratelj gradiva iz tedanjega obdobja, ki ga hrani in ponuja na ogled v pod- strešnih prostorih svo- jega doma v Mačkol- jah: “Moje zanimanje se je začelo doma, ko sem bil še kot otrok de- ležen pripovedovanj o prvi svetovni vojni: na domu sem tako kot marsikateri pripadnik naše skupnosti imel sorodnike, ki so doga- janja v zvezi z vojno posredno ali neposred- no doživljali”, nam je povedal Todero in do- dal, da temelji njegova zbirateljska strast na radovednosti: “Zanima me predvsem to, kako zgodovino in raznotere pred- mete-eksponate povezati z usodo ljudi, ki so takrat živeli. ” Dejansko je Roberto Todero v času postal prava avtoriteta na tem področju, saj je med drugim za svoje prizadevanje pri ohranjanju zgodovinskega spomina prejel priznanje avstrij- skega Črnega križa (to je organizacije, ki skbri za vojaška pokopališča). In njegovo izvajan- je se je začelo rav- no z obhajanjem spomina, katerega izraz so prav Božja polja, posejana po Vzhodni Evropi na območju nekdanjih bojišč v Galiciji. Vo- jaška popopališča (teh je na področju med poljsko in ukrajinsko mejo od 380 do 400) je v s skupino pripadnikov društva obiskal pred nekaj meseci in našel jih je v zglednem stanju. To poto- vanje ni bil prvi dogodek, ki ga je društvo priredilo v sklopu obhajanja sto- letnice. Avgusta meseca so namreč v prostorih tržaške železniške postaje po- stavili ploščo, da bi vekomaj spominjala na odhod mladih fantov Avstrijskega Primorja, člane 97. C-K pehotnega pol- ka. Prvi vojaki so od tod odpotovali v neznano 11. avgusta 1914. 97. C-K pehotni polk: babilonski stolp imperija Todero je nato ob- novil usodo te boj- ne enote, ki so jo sestavljali pretežno slovenski in itali- janski vojaki, do- ločen odstotek pa so tvorili še hr va - ški mladeniči. De- jansko je grupacija zrcalila etnično raznolikost cesar- stva, saj je bilo med vojaki slišati tudi nemščino, madžarščino, če - ščino, slova ščino, poljščino in romunščino. Prava ‘jezikov- na babilonija’, članom katere je zgodovina samovoljno in na vrto- glav način poverila večjo vlogo od tiste, ki so si jo najbrž sami želeli. 97. C-K pehotni polk so ustanovili leta 1883 z združitvijo več bataljo- nov. Sedež polka je bil v nekdanji vojašnici na Oberdanovem trgu v Trstu. Za določen čas je enoto vodil slavni avstro-ogrski vojaški strateg Franz Conrad von Hötzendorf, ki je čete uril v skladu z njegovim na- predni idejami. Prepričan je bil, da so morale vojaške vaje čim bolj ve- rodostojno zrcaliti dogajanja na boj- ni črti: in na področju Bazovice je v ta namen kupil določeno število parcel, da bi na njih vkopal jarke. Zadišalo je tako po načinu bojevanja, ki bi nekaj let potem zaznamovalo prvo svetovno vojno. Neupravičen negativen sloves polka Todero je obrazložil, da je polk bil v do- brem in slabem tesno povezan z usodo tedanjega mesta. Prav zato so ga oblasti na prelomu stoletja raje premestile v no- tranjost Istre, da bi se lahko z vojaki dru- gih narodnosti iz obširnega cesarstva bolj učinkovito zoperstavili italijanskim iredentistom, ki so takrat že močno dvi- gali glas. Ta poteza pa je člane 97. polka demotivirala. Od tod “neupravičen” slo- ves po neugledni etični drži vojakov pol- ka, češ da so bili nagnjeni k dezerterstvu in podobnim nečastnim dejanjem. Ka- korkoli že so 97. C-K pehotni polk po- novno priklicali v Trst, da bi se poleti le- ta 1914 odpravil 1.200 kilometrov stran od doma do bojišč v Galiciji. Vojni za- pleti in razpleti so močno prizadeli naše avstrijske primorske vojake, ki so pred Lvovom takoj utrpeli močne izgube in bili tako prisiljeni se umakniti na ob- močje Karpatov: tu so bile življenjske okoliščine izjemno hude, saj je zima ‘treskala’ s temeperaturo celo do -30! Primorske čete so bile namreč nepripra- vljene na tovrstno gorsko bojevanje, kljub temu pa so strnile moči, da bi Ru- som preprečile prehod na madžarske poljane. Polk so nato reorganizirali in iz njega odstranili 650 vojakov verjetno s Tražškega, ki so baje zaradi svoje ireden- tistične drže bili deležni nezaupanja s strani višjih činov (sam predavatelj je bil glede tega vprašanja oprezen). V preo- stalem delu vojne se je polk pošteno voj- skoval: iz njegovih vrst je bilo kar 14 vo- jakov deležnih zlatih odličij. Ko je bilo vojne konec, so se preživeli polagoma in v dolgih časovnih razponih vračali do- mov, kjer so našli drugačno okolje od ti- stega, ki so ga bili zapustili ob odhodu. Načrtno zabrisan spomin In najbrž prav te spremembe so botro- vale molku, ki so ga bili deležni člani av- stro-ogrske vojske. Italijanski fašistični vek je v našem prostoru, se pravi izvor- nem okolju vojakov 97. polka, polagoma brisal spomin nad ključnim delom naše preteklosti. Prilastil si je namreč pravico enosmernega spomina, katerega simbol je dejansko kostnica v Redipulji. Objekt, pred katerim je papež Frančišek potrdil prepričanje o nesmiselnosti vojne, je ta- ko postal izraz določene struje italijan- skih vojaških sil, ki so na tem področju zgradile tempelj “laične religije države”: ta kraj potemtakem privablja po načelu ideološkega izključevanja in potemta- kem nacijskega eksluzivizma. Todero in njegovi somišljeniki po- skušajo vključiti vojna prizorišča soške fornte, ki so bila svoj čas tako globoko zaznamovana z ognjem in smrtjo, v mi- selno povezano ‘mirovno’ spominsko pot. “Dejansko prva svetovna vojna po- verja Furaniji Julijski krajini v primerjavi z ostalimi italijanskimi deželami izrazito specifiko. Te pa doslej nismo bili spo- sobni ovrednotiti na primeren način”, je dejal predavatelj in dodal, da postaja njegovo združenje zaradi svoje ‘ekumen- ske’ dejavnosti trn v peti italijanskim oblastem: “Prikazujemo najbrž zgodovi- no in trpljenje vseh, ki jih je doletela uj- ma prve svetovne vojne”. Mar se ni z istimi čustvi odpravil v Redi- puljo sam papež Frančišek meseca sep- tembra? IG P iha si je zelo želel žogo. Naposled mu jo je očka kupil in mu strogo zapovedal, naj se z njo ne igra v stanovanju, drugače mu jo bo zaplenil za vse večne čase. Ker pa je Miha živahen fant in se razposajeno igra, brcne žogo premočno in... razbije mamino ogledalo. Ker noče, da bi ga oče kaznoval, se s se- strico Sanjo napoti v trgovino, da bi razbito ogledalo zamenjal z novim. Tako zaideta v čud- no trgovino, v “Slaš-knji-tik”, to je slaščičarno, knji- garno in butik, v kateri spoznata tri zelo čudne proda- jalke. Čokolina ra- da peče torte, Ber- kica rada bere, Modka pa ustvarja nove modele oblek in jopičev. Ker sta prvi stranki, ju sprejmejo zelo prijaz- no. Zaplete pa se, ko jih Miha in Sanja vprašata, če prodajajo tudi stara ogledala, in jim pokažeta razbito ogledalo. Berka, ki je M prepričana, da so knjige po-membnejše kot vsi interneti, ta-koj pobrska po debeli knjigi in najde, da je to neverjetni “spe- culum explorator”. Ko Čokolina pogleda z njimi v svojo čokoladno kremo, se ji pri- kaže čuden prizor. Na celem sve- tu je samo še eno tako ogledalo, ki ga ima kraljica karibskih pira- tov: mala hudobna in sa- movšečna čarovnica Aniratak. Miha in Sanja dokažeta pogum in skupaj s tremi prodajalkami načrtujeta, kako bosta ukrepala. Miho z energijo odpihnejo na otok Kajkos, kjer takoj spozna samovšečno in pohlepno čarovnico ter male pirate, ki o njej povedo: “Aniratak je res sitna, za zlato je nenasitna”. Po čudnih za- pletih Miha razume, da ogledalo za- peljuje v nevarnost in hudobijo in je zelo nevarno, če ga ne uporabljaš pra- vilno. Če se namreč gledaš preveč vanj, prev- zame moč nad tabo. Kot je povedala režiserka Lučka Susič, je glavno sporočilo to: če otrok doma kaj nakuha, je najbolje, da takoj prizna svojo krivdo, čeprav bo zaradi tega kaznovan. S tretjo predstavo letošnjega že sedemnajstega Gledališkega vrtiljaka je v dveh izmenah po- stregla domača igralska skupina Slovenski oder, v kateri nastopajo mlajši člani Radijskega odra. Bratca Miho in Sanjo sta odigrala Boštjan Petaros in Maja Mochor; prodajalke Čokolino, Modko in Berkico Helena Pertot, Julija Berdon in Maruška Guštin, čarovnico pa Katarina Polojaz. Mali pirati so bili Goran Polojaz, Oliver Busan in Lorenzo Mezza- villa, oče pa Mitja Petaros. Gleda- liško igrico je režirala Lučka Susič, za tehnično opremo je poskrbel Samuel Kralj, lučkar pa je bil Da- niel Radetti. Dvorana svetoivanskega Mariji- nega doma je tokrat res pokala po šivih, saj se je nabralo v njej iz- jemno število mladih gledalcev, ki so vse nastopajoče ob koncu bogato nagradili z aplavzom. Kot je na začetku spomnila Lučka Susič, bo na- slednja predstava Gledališkega vrtiljaka v ne- deljo, 7. decembra, ko se bo predstavil Mini tea- ter iz Ljubljane. Po gledališki igrici pa bo prid- ne otroke nagradil tudi sv. Miklavž. Metka Šinigoj Franz Conrad von Hötzendorf Foto A. Novak Raziskovalec Roberto Todero je predaval o avstrijskih primorskih vojakih v prvi svetovni vojni Fantje na vojsko pojdejo SPD MAČKOLJE Tretja predstava letošnjega Gledališkega vrtiljaka Mladi člani Slovenskega odra so navdušili gledalce edež devinskih zborov, ki stoji vnekdanjem grajskem vrtu, je bil v četrtek, 13. novembra, prizorišče doživetega poklona pisatelju Alojzu Rebuli. Svojemu častnemu občanu je namreč Občina Devin-Nabrežina pri- redila večer s predstavitvijo ponatisa, oziroma obogatene druge izdaje nje- govega prvega romana, se pravi Devin- skega sholarja. Ob letošnji pisateljevi 90-letnici in 60-let- nici izida romana v Literarnih vajah je namreč hčerka Alenka Rebula Tuta poskrbela v okviru društva za izo- braževalne storitve ART, ki ga vodi, da so ponatisnili ro- man z ilustracijami Roberta Hlavatija in mu obenem dodali uvodno besedo Mi- roslava Košute z na- slovom Luč in smi- sel, ob koncu knjige pa uredniška pojasnila s sporočilnim naslovom Beseda kot življenje, za tem poglobljeni esej Tatjane Rojc V zna- menju življenja: sholar in njegova uso- da. Ob tem pa na koncu knjige še tri recenzije izpod peresa Martina Jevni- karja, Franca Jeze in Lina Legiše, ki so izšle leta 1954. Na večeru, ki ga je uvedla odbornica za kulturo Marija Brecelj in z branjem dveh odlomkom obogatil Igor Tuta, sta z glasbenima točkama nastopili tu- di domači kitaristki Petra Pahor in Mi- ra Tavčar. Rebulova hčerka Alenka pa je v svojem posegu pojasnila vzgibe, ki so privedli do samega ponatisa. Pou- darila je sporočilne vsebine tega dela, ki v zametku nosi tudi teme, ki so Re- buli blizu do da- našanjih dni. Pro- fesorica Tatjana Rojc pa je temelji- teje razčlenila ro- man in njegovo sporočilo. Izpo- stavila je avtobio- grafske prvine, ki so zaznavne v liku sholarja Gomerja, nadalje kraško na- ravo, Rebulov svet vrednot in globok smisel za pra- vičnost, ki se izri- suje v romanu. Rojčeva je izposta- vila še zgodovin- ske teme, npr. opis ustoličevanja ko- roškega vojvode na Gosposvetskem polju. Se pravi, da gre za tako značilna dejstva, ki označujejo celoten Rebulov opus, in obenem za veliko skrb za ja- snost in svežino slovenskega jezika ter smisel za psihološko poglobitev neka- terih literarnih likov. V. J. S Večer v poklon Alojza Rebule na sedežu Devinskih zborov Devinski sholar v Devinu Foto IG Foto Damj@n Tržaška 20. novembra 2014 11 Obvestila Sv. maša v spomin na g. Marija Gerdola bo v četrtek, 20. no vem - bra 2014, ob 17. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu. Mašo darujejo gospe od Sv. Jakoba in iz ul. Risorta ob rojstnem dnevu g. Gerdola. Klub prijateljstva – Vincencijeva konferenca vabita na srečanje ob 70-letnici mučeniške smrti p. Placida Corteseja: Ivo Jevnikar bo vodil spominski poklon patru s sodelovanjem prof. Marije Cen - da, ki bo predstavila knjigo o p. Corteseju, avtorice Elene Blan ca - to, ki bo tudi sama spregovorila, in s predvajanjem dokumentarca o njegovem liku in zgodbi, v če tr - tek, 20. novembra 2014, ob 16. uri, v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti 3, I. nad. V galeriji Skerk v Trnovci je do 26. novembra odprta razstava o arhitektu Maksu Fabianiju. Urnik razstave: sobota in nedelja ne - pre kinjeno od 10.30 do 17.30. Brezplačni vodeni ogledi: sobota ob 15.00 in nedelja ob 11.30. lovenska narodna skup- nost v Italiji pa je zrcalo do- gajanj v matični domovini. “Mislim, da so ideologije igrale med nami premočno vlogo in so trajno in usodno ošibile sposob- nost manjšine za skupno zasle- dovanje njenih življenjskih inte- resov. To je bilo vedno očitno. Levica je deklarativno vedno podpirala manjšino, toda pred- nost so vedno uživale koristi stranke. Zaščitni zakon je zgle- den primer”. Sprava mora torej biti proces, “ki ni enkratno de- janje kot na primer stisk roke po S osebni žalitvi”. Kajti sprava je osvobajanje, je rešitev more, ki je že predolgo tlačila narod. “In končno je sprava tudi stvar poguma, ker moraš premagati strah, ki te je desetlet- ja pogojeval, a prav tako tudi za- mere in željo po maščevanju”. Pahorjevo gledišče je zamejsko, sicer v najširšem in najboljšem pomenu besede. Predsednik Društva slovenskih izobražencev (to funkcijo je nastopil po smrti prof. Jožeta Peterlina) ve, kateri so ključni vzvodi neke skupno- sti: nedvomno sodi mednje šola. In usoda slovenske šole v Italiji zahteva, da je in mora ostati slo- venska. Kaj to pomeni? Prepro- sto to, da “slovenska identiteta na slovenski šoli ne sme biti ta- bu, ker bi taka šola bila v proti- slovju sama s sabo, ampak mora obenem s slovensko identiteto gojiti tudi poznanje, spoštovanje in sprejemanje drugačnosti, kar navsezadnje pomaga graditi tudi otrokovo osebnost, ne samo nje- gove identitete”. V njegovem presojanju okolja ima ključno vlogo krščanski etos, ki v sedanji razčlovečeni družbi vse bolj trpi. “Mislim, da se je Cerkev zdaj za- vedela, da ima opraviti z družbo, ki je zašla v nekakšno novo po- ganstvo, v katerem je v ekono- miji, znanosti in umetnosti, predvsem pa v zasebnosti vsake- ga posameznika vse dovoljeno. To pa je nevarno ne samo za Cer- kev, ampak tudi za obstoj vsake civilne družbe”. Pahor se zato sprašuje, “koliko bo krščanstvo dejanski model življenja za množice ljudi, katerim je edini zveličavni cilj materialno blago- stanje? ”. Sergij Pahor se je svojčas iz rod- nega Trsta preselil na Kras, v Re- pen. Pred upokojitvijo je bil časnikar na slovenskem oddelku deželnega sedeža RAI. Leta 1956 je maturiral na takratni realni gimnaziji v Trstu in že v prvih povojnih letih se je vključil v Slo- vensko dijaško zvezo v Trstu, kjer je bil aktiven še po maturi. Bil je član Radijskega odra. Politično pa je bil aktiven pri stranki Slo- venska skupnost. Kot časnikar nam je vedno rad priskočil na pomoč, kot predsednik SSO je okratni gost rednega sre - čanja Društva slovenskih izobražencev je bil na še - mu prostoru dobro znan borec za pravice slovenske manjšine, prof. Samo Pahor, ki je prisotnim spregovoril o Londonskem spo- razumu in posebnem statutu: kaj nam le-ta pomeni in kako prepo- gosto pozabljamo nanj. Svobodno tržaško ozemlje je imelo stalni statut, ki so ga napi- sali že leta 1946. Odobril ga je tu- di Varnostni svet Združenih na- rodov, da bi zavaroval mir in mednarodno sožitje. Statut je bil angleško-francoska listina, odo- brena na visoki ravni. Samo Pa- hor se je razgovoril o tem, kako so bili trije uradni jeziki - italijan- ski, slovenski in hrvaški -, izmed katerih ni smel nihče imeti pri- vilegijev, in kako so isti dan Itali- jani imeli zborovanje v senatu, na katerem so predstavili spome- nico o soglasju in poseben statut, ki pa ni predvideval recipročno- sti. Predvideval pa je oblikovanje posebnega odbora, ki bi nadzo- T roval skladno izvrševanje le-tega.Predavatelj se je dotaknil člove-kove pravice do jezika in podrob- no, po posameznih členih, pred- stavil spomeni- co o soglasju. V njej piše o mej- ni črti, komisiji za razmejitev, ohranitvi pro- ste luke Trst in o spremembi sporazuma o prometu. Spo- menica je bila tako posredo- vana Varno- stnemu svetu OZN in obja- vljena med mednarodnimi pogodbami ZDA pod številko 3297, ki so jih pisali v angle ščini in francoščini in so glede na ta jezika tudi razvrščene po sodih in lihih številih. Spomenica je napisana v angleščini in preve- dena v italijanščino. Posebni statut zagotavlja člove- kove pravice in temel- jne svoboščine. Po- memben je predvsem drugi člen, ki zagotavlja enakost pravic in rav- nanja z ostalimi prebi- valci drugih področij. Prof. Pahor se je hudo- val nad tem, da določeni Italija- ni, ki so proti dvojezičnosti, še vedno ščuvajo ljudi proti naši manjšini. To bi bilo treba spraviti v zadrego, da bi preko lastnega razmišljanja prišli do pravih skle- pov. Pozneje se je osredotočil na dej- stvo, da pravice manjšin veljajo ne glede na številčnost le-te. Že takrat so šli po drugi poti in se vprašali: zakaj bi menjali mejo, če se lahko v slovensko govoreče območje naseli velika skupina italijansko govorečih? V italijan- skem sodstvu so take velike težave, da bi morali tam zaposliti Švicarje ali Švede, da uredijo za- deve, je bil hudomušen Pahor. Dejstvo je, da pravico do rabe slo- venskega jezika uresničujeta tudi drugi in tretji člen ustave. “Da nam tega ne pustijo, je protiu- stavno, in to bi moralo biti kaz- nivo, a v Italiji ni tako”, je razgla- bljal predavatelj in dodal: “Ko odre- kajo osebno pravi- co, ker pripadaš določeni skupini, je to rasna diskri- minacija”. V na- daljevanju pa se je hudoval, da tiste- ga, kar je zapisa- no, niti ne prebe- remo. Zakaj je po- sebni statut tako pomemben? Ker je ustavno sodišče, ko je leta 1982 razsojalo o rabi slovenščine, prepisalo besedilo iz posebnega statuta. Žalostno pa je, je dodal Pahor, da se “po raz- sodbi nobena krovna ne pod- strešna organizacija ni trudila, da bi jo utrdila”. Šin ri Sv. Ivanu se je prava množica, kakršnih v našem prostoru redko vi- dimo, poslovila od tragično preminulega kriškega duhov- nika in profesorja verouka Maksa Suarda. Žalne slove- snosti so se v nabito polni cerkvi udeležili njegovi prija- telji in znanci, nekdanji župljani in šolniki. Med pro- fesorji in ravnatelji je ned- vomno izstopala mladina: di- jaki in nekdanji dijaki, mladi Križani, skavti in še kdo. Po- grebno mašo je daroval g. Dušan Jakomin ob prisotno- sti 30 slovenskih in italijan- skih duhovnikov, med kate- rimi nismo opazili vidnih predstavnikov škofije. Suar- dovemu očetu so sožalje in nekaj besed namenili tudi pi- satelj Boris Pahor in številni jav- ni ter kulturni delavci. Pogrebna maša je v torek, 11. novembra, v celoti potekala v slovenščini, kot je pokojni Suard izrecno želel. Ganljiv in slovesen obred sta ob g. Jakomi- nu vodila svetoivanska duhov- nika Milan Nemac in Fabio Ri- P tossa, za žalno petje je poskrbelZdruženi cerkveni pevski zboriz Trsta. Nadškof Giampaolo Crepaldi se po nedavnih dogod- kih v Križu in želji Suardovega očeta maše ni udeležil, prisoten je bil seveda škofov vikar za slo- venske vernike Anton Bedenčič. Jakominova pridiga je bila, kot vselej, konkretna in jasna. Ob nedavnih dogodkih smo bili vsi polni različnih občutkov, ki jih je medijski pomp zvito izkoristil Izražam veliko zadovoljstvo, da je leva sredina soglasno zavrnila resolucijo desnice o odstavitvi predsednika tržaškega občinskega sveta Iztoka Furlaniča, ki bo tako lahko nadaljeval to pomembno nalogo, in mu še naprej želim uspešno delo in upam, da bova lahko kot do zdaj še vedno zgledno in tvorno sodelovala. Nikoli nisem imel dvoma, kako glasovati, saj sem od samega začetka menil, da je bila resolucija o odstavitvi demagoška, saj se delo predsednika ocenjuje pri spoštovanju poslovnika in statuta in to je Iztok Furlanič vedno odgovorno dokazal, kot potrjujejo tudi vidni člani opozicije. Glede osebnih izjav ostajam mnenja, da jih lahko vsakdo izreče, v kakšni obliki in kako, je pač osebna stvar, saj so temelj demokratičnega soočanja, gotovo pa je, da si za to vsak prevzame svojo odgovornost, ne glede na položaj, ki ga zavzema, pa naj gre za predsednika občinskega sveta ali predsednika občinske komisije ali pa samo svetnika. Izjava Igorja Švaba o zadevi Furlanič Tržaški škof Giampaolo Crepaldi je 6. novembra izdal dekrete z imenovanji novih župnikov in župnijskih upraviteljev v več slovenskih župnijah na Tržaškem, ki so stopili takoj v veljavo. Poglejmo jih podrobneje. Jožef Špeh, ki je doslej skrbel za župniji v Borštu in Boljuncu, je postal župnik župnije Svetega Martina na Proseku in župnijski upravitelj župnije svetega Hieronima na Kontovelu. Mihael Palfi, ki je bil doslej župnik na Proseku in upravitelj na Kontovelu, je postal župnik župnije Svetega Urha v Dolini ter župnije Svetega Janeza Krstnika v Boljuncu. Hrvaški redovnik Rozo Palič, ki je že oskrboval Ricmanje, je prevzel skrb še za župnijo Svetega Antona Puščavnika v Borštu. Salezijanec Metod Lampe še naprej oskrbuje Mačkolje in Korošce. Za Sv. Križ še ni bilo imenovanja. Premestitve duhovnikov v župnijah in usmerjal. Ob vprašanju de- ontologije časnikarskega pokli- ca je Jakomin poudaril, da smo v tako tragičnih dogodkih vsi, tako verniki kot neverni, pove- zani v globini človeške bo- lečine. Pokojni Maks nas je po- vezal, a zakaj se združujemo sa- mo ob tragedijah in ne v red- nem, normalnem času? Jako- minova pohvala je šla predv- sem skupini mladih, ki so se odkrito in javno zavzeli za to, Slovo od Maksa Suarda Slavnostno in ganljivo pri pogrebni maši SV. IVAN kar je Suard dobrega naredil. Te- ga ne more uničiti nihče, je še dejal. S prošnjami in zahvalami so be- sedo prevzeli mnogi znanci in prijatelji, predstavnica dolinske župnije in cela vrsta mladih, med katerimi so že kot strežniki izstopali člani mladinske skupi- ne kriške župnije. Poudarili so Suardov inovativni in original- ni pristop k pedagoškemu de- lu, sodobnost veroučnega pouka, ki je mejil na splošno človečansko kulturo, predsta- vili so poteze Maksove zadržane, a tudi radodarne osebnosti, njegovo brezkom- promisnost pri temah slo- venske kulture in jezika. Med župljane je prinesel veter pre- novitve in osvežitve, mladin- ske skupine vselej spremljal kot vodja, pa tudi prijatelj. Čustveno nabita je bila tudi hvaležna izpoved Davideja Stollija, nekajkrat je v svetoi- vanski cerkvi celo odmeval aplavz. S pesmijo in igranjem je pokojnika pozdravila tudi samoorganizirana skupina mla- dih. Pokojnega duhovnika Maksa Suarda je velika množica še zad- njič pozdravila pred cerkvijo, nato je avtomobil pogrebnega podjetja krsto krema barve od- peljal. Sledila bo upepelitev. JŠ Prof. Samo Pahor je predaval v DSI Odrekanje osebne pravice je rasna diskriminacija ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST vabi na revijo odraslih zborov PESEM JESENI 2014 sobota, 29. t.m., ob 20. uri Športni center Zarja v Bazovici Foto Damj@n Razpis za ilustracijo Po zelo uspešnem natečaju za izvirno pravljico, na katero se je prijavilo skoraj sto mladih piscev, razpisuje Radijski oder natečaj za izvirno ilustracijo pravljice. Tudi ta natečaj je namenjen osnovnošolcem in prvošolcem nižjih srednjih šol, ki obiskujejo šole na Tržaškem, Goriškem ali v Benečiji. Ilustracije se morajo nanašati na eno izmed pravljic, ki so bile nagrajene ali ki jih je komisija priporočila za objavo, tehnika risbe pa je prosta. Besedila pravljic, ki jih ponujamo v ilustracijo, so dostopna na spletni strani: http: //radijskioder. net5. si Izbor najlepših ilustracij bo opravila strokovna komisija in bo objavljen v posebni publikaciji, mladi avtorji pa bodo za svoje prispevke tudi nagrajeni. Vse mlade risarje vabimo, da nam svoje pisne izdelke pošljete do 20. januarja 2015 na naslov: Radijski oder, ul. Donizetti 3/1, 34133 Trst ali po elektronski pošti na radijski@libero. it Risbi je treba tudi priložiti ime in naslov mladega avtorja, navesti šolo, ki jo le-ta obiskuje, ter navesti pravljico, na katero se nanaša ilustracija. V ISKANJU PRAVLJIC vedno imel posluh za naše po- trebe. Baje so cvetlice, ki krasijo preda- valno mizo vsakoletne Drage, sad njegove velike ljubezni do rož. Nekoč smo slučajno bili pred njegovo domačijo in na nje- govo povabilo smo stopili na vrt. Znašli smo se sredi pravega raja, ki ga je tudi tistega dne skrbno negoval: v lepem poletnem po- poldnevu pa se nam je zdelo še najlepše to, da mu je žena Lici- nija v senci na klopi pred vho- dom v hišo na glas prebirala poezije. Prizor iz drugih časov … Ob visokem življenjskem jubile- ju mu vsi iz uredništva Novega glasa iz srca kličemo na mnoga leta! Z 2. strani Sergij Pahor ... Foto Damj@n Kultura20. novembra 201412 POGOVOR / Brigita Grmek Pirjevec “S to pesniško zbirko sem morda pokazala del sebe” rigita Grmek Pirjevec se je rodila leta 1983 v Postojni, otroštvo in najstniška leta pa preživela v vasi Štjak na Vrheh med Krasom in Vipavsko dolino. Po končani osemletni osnovni šoli se je izobraževala najprej v Po- stojni, nato pa še v Ljubljani, kjer je diplomirana na Fakulteti za upravo. Z družino živi v Sežani. Njena pesniška pot se je začela le- ta 2004, pomembno postojanko pa je doživela letos jeseni, ko je pri Kulturno umetniškem društvu Open Arts izšel njen pesniški prvenec z naslovom Čas čara (spremna beseda Patricija Dodič). Pred tem je avtorica svoje pesmi objavljala v literarnih revijah in zbornikih. Je članica Literarnega društva Zlati čoln iz Sežane in Kulturno umetniškega društva Li- terativa iz Ilirske Bistrice. Ob zanjo in za kraško ter širšo primorsko književnost pomembnem dogod- ku smo jo povabili k pogovoru ter ji zastavili nekaj vprašanj. Kako si pravzaprav stopila na pesniško pot? Vse se je začelo v srednješolskih letih, torej v času, ko marsikoga prevevajo razna vprašanja, dvomi in podobno. Ko se nisem imela o tem s kom pogovarjati, sem svoje misli izlila na papir. Svoje pisanje pa sem začela z daljšimi proznimi sestavki, podobnimi zgoščenim mislim, torej daleč od poetične oblike. Si svoje literarne začetke tudi kje objavila? Ne, nisem jih. Za- pisi so se nato po- stopoma začeli krčiti in zadobiva- ti pesniško obliko. V zbirki so nam- reč objavljene po večini kratke pe- smi. Kdaj in kje pa prve objave? Najbrž v literar- nih revijah... Leta 2002 sem začela delati v Ko- sovelovem domu v Sežani, tedaj sem spoznala Aleksandra Peršoljo, ki je po- stal moj prvi poetični mentor. Zaupala sem mu svoje pesmi, ki jih je bilo res zelo veliko. Najprej mi je predlagal, da jih objavi v od- daji Literarni nokturno na Radiu Slovenija, nato se je začelo sode- lovanje z Jolko Milič. Prevedla jih je v italijanščino, predstavili pa smo jih v tržaški kavarni San Mar- co, in sicer v sklopu literarnega fe- stivala Sidaja, zatem so izšle v dvo- jezičnem zborniku Cinque/Pet. Poleg mentorja, ki si ga že ome- nila, se zgleduješ še pri kakem pesniku? V svojih pesmih stremim k temu, da skušam s čim manj besedami čim več povedati. Zelo všeč so mi močne in kratke misli. Tu naj omenim Srečka Kosovela, blizu pa mi je tudi Aldo Žerjal, ki je prav tako Kraševec. Všeč mi je njegova poezija, ki je morda tudi malce ugankarska oziroma enigma- tična. Od kod naslov pesniške zbirke Čas čara, v katerem istočasno mesto dobivata aliteracija in asonanca? Pojem časa mi predstavlja izziv. Že dolgo sem namreč razmišljala o tem, da, če bom nekega dne izda- B la zbirko, bo ta v zvezi s časom.Obstaja namreč ogromno defini-cij o času, ki so stvarne ali pa ne. Prepričana sem, da ne bomo ni- koli do kraja razumeli, kaj je čas. Naslov o času sem zbirki dala tudi zato, ker se je v mojem življenju v zadnjem obdobju res veliko spre- menilo. V zbirki je objavljenih ose- minštirideset pesmi. So vse iz- virne, torej nastale za to pri- ložnost ali so bile že kje obja- vljene? Nekaj jih je bilo že objavljenih, in sicer v zbornikih. Določene pe- smi so mi še vedno zelo blizu, za- to sem se odločila za njihov po- natis v zbirki. V tvojih pesmih je zaznavna dobršna mera hermetizma. Od kod in predvsem čemu ta izraz- na oblika? Po vsej verjetnosti izvira pri mo- jem značaju. Nikoli nisem preveč razmišljala o tem, moj slog pisan- ja je enostavno tak. Zagotovo se bo našel kdo, ki iz moje zbirke ne bo razumel prav ničesar. Meni pa je vse kristalno jasno. Vsako pe- sem lahko torej razložim, poveza- na je z določenim dogodkom. Pri- pravljenemu in marljivemu bral- cu pa lahko ta hermetizem pred- stavlja izziv za razmišljanje in in- terpretacijo. Od kod izvira uporaba arhaiz- mov (prim. dasiravno, bojda itd.), ki jih danes v jeziku ne slišimo in beremo več? Bilo je neko obdobje, ko sem na veliko uporabljala to vrsto besed. Zanimivo se mi je zdelo jih vključiti v pesmi, saj so še vedno v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, pogovorno pa se jih ne uporablja več. Prepričana sem tu- di, da lahko z njihovo uporabo svojim pesmim pričaram svojevrstno čarobnost. Zdi se, da sta v tvojih pe- smih beseda in sporočilo podrejena obliki... Oblika je v pesmih zelo opazna, kako nastaja? Enotnega vzorca ni. Ne pišem sonetov ali drugih klasičnih pesniških oblik. Besed se nisem trudila spre- minjati, da bi jih čemurkoli prilagajala. Sredinska porav- nava verzov je prav tako mo- ja izbira. Kakšne odzive je doživela pesniška zbirka po izidu? Kakih strokovnih še ne. Mo- ram pa povedati, da so ljudje presenečeni, saj me ne poz- najo kot pesnico. Nekih stvari, ki jih hranim v sebi, seveda ne povem vsakomur. S to pe- sniško zbirko sem morda ostalim pokazala delček sebe, ki je bil do tedaj skrit. Kako pa snuješ svojo pesniško prihodnost? Kake nove zbirke za zdaj nimam na vidiku. Veliko stvari se je v mo- jem življenju zadnje čase korenito spremenilo, zato tudi ta oblika v prihodnje najbrž ne bo aktualna. Pesmi so namreč nastale v zadnjih desetih letih, gre torej še za mla- dostniško pisanje. Zbirka je izšla pri Kulturno umetniškem društvu Open Arts. Da, ustanovila sva ga skupaj z možem Andrejem Pirjevcem, ki je glasbenik. Sta kdaj pomislila, da bi nasto- pila skupaj, torej da bi združila verze in takte? Predstavitev zbirke v Kosovelovi sobi v Sežani je glasbeno obliko- val mož, ki je za to priložnost na- pisal tri pesmi, ni pa uglasbil mo- jih. Pomislili smo na to, kar pa se je v tistem trenutku izkazalo za prezahtevno. Primož Sturman MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (74) Mariza Perat Mirenski Grad pri Gorici Kip Žalostne Matere Božje stoji tudi na glavnem oltarju svetišča na Mirenskem Gradu. Kot je že bilo omenjeno, je tu zelo verjetno že v 13. stol. stala cerkvica, gotovo pa je tu stala cerkev leta 1488. Ta- kratni mirenski župnik Martin Lachan je namreč kaplanu iz Renč dovolil, da je vsako soboto maševal na hri- bu pri “Naši Gospe pod Kra- som”, kot so takrat imenova- li cerkev na Mirenskem Gra- du. Cerkev je leta 1570, štiri leta pred ustanovitvijo go- riškega arhidiakonata, obi- skal odposlanec oglejskega patriarha, saj so takrat naši kraji spadali pod oglejski pa- triarhat. Romarji so zelo radi prihajali na hrib, da bi počastili “Našo Gospo pod Krasom”. Zanje so od leta 1700 do 1756 skrbeli “puščavniki”, po vsej verjetnosti avguštinski redov- niki, kot o tem beremo v zgo- dovini Gradu. V prvi brošuri o svetišču Žalo- stne Matere Božje na Gradu pri Mirnu, ki je izšla v Gorici leta 1907 in ki poleg kratke zgodovine prinaša še “Rožni venec Marije sedem žalosti”, Litanije Žalostne Matere Božje, Slavospev ter seznam svetinj, vloženih v “Svete stopnice”, beremo, da je iz zapiskov župnijskih mrliških knjig razvid- no, da je 5. avgusta 1700 F. Karol Cuosta (Kuosta), puščavnik pri blaženi Devici na Gradu, pobožno umrl in je tam pokopan. Nadalje beremo, da je “oče Feliks puščavnik Kogoj pobožno v Gospodu zaspal in je po- kopan na Gradu pri blaženi Devici 6. aprila 1731”. Poleg teh sta na Gradu bila pokopana še dva puščavnika. Leta 1756 se je zadnji puščavnik z Gradu preselil na Vitovlje in je tam tudi umrl. Za številne romarje, ki so prihajali na Grad, pa je cerkev kmalu postala premajhna. V tistih letih je bila ustanovljena tudi goriška nadškofija in gotovo je tudi to pripomoglo, da se je v deželi versko življenje na novo poživilo, čemur je tudi nadškof Attems posvetil vse svoje moči in sposobnosti. Ta- kratni mirenski župnik Marušič je zato med leti 1753-1756 na griču postavil novo cerkev. Stala je med današnjo cerkvijo in misijonsko hišo, v njej pa je bilo prostora za približno 300 oseb. Župnik Marušič je tudi zaprosil nadškofa Attemsa, naj na Grad za duhovno oskrbo romarjev pošlje stalnega duhovnika, saj te sam ni več zmogel. Nadškof, ki je že kot apostolski vikar obiskal cerkev na Gradu, je njegovi prošnji rad ustregel, saj mu je širjenje Marijinega češčenja v njegovi škofiji bilo zelo pri srcu. Stalnega duhovnika najdemo na Gradu do leta 1856. Po tem letu so za tamkajšnje romarje skrbeli du- hovniki iz Gorice, ki so na Grad prihajali ob nedeljah in praznikih. Leta 1757 je g. Marušič ob poti na Grad dal postaviti kapelice križeve- ga pota, katerega zadnja kapelica z oltarjem je stala vrh “Svetih stop- nic”. “Svete stopnice”, vseh je 28, so po- snetek Svetih stopnic v Rimu, ki prikazujejo, kako je naš Odrešenik hodil, ko so ga peljali pred Pilata. Na vsaki stopnici sta bili vdelani dve relikviji, v zadnji stopnici pa je bila relikvija sv. Križa. Svete stop- nice je 30. maja 1757 slovesno blagoslovil prvi go- riški nadškof Karel Mihael Attems, kot o tem priča napis. Med prvo svetovno vojno so Svete stopnice bile popolnoma uničene. Nove Svete stopnice so zgradili leta 1931, a so med drugo svetovno vojno tudi te bile poškodovane. Leta 1954 so jih obnovili. Sredi vsake stopnice je vdelana relikvija, na vrhu stopnic pa stojita oltar ter božji grob z Jezusovim kipom in fresko zasra- movanega Jezusa. Slednjo je leta 1966 naslikal To- ne Kralj. / dalje Prva izdana brošura o Mirenskem Gradu iz leta 1907 XIV. postaja križevega pota, v ozadju Svete stopnice Novo pri založbi Ekslibris Svet igrač - Mira Sušić ri založbi Ekslibris je v le- tošnjem letu izšla knjiga Svet igrač, v kateri je avto- rica Mira Sušić zbrala osem so- dobnih pravljic, postavljenih v pisani in živahni svet igrač. To je svet, ob katerem zaživi otroška fantazija in se obenem izzživi av- toričina ustvarjalna domišljija. Svet plišastih živalic in drugih tradicionalnih ter novejših igrač predstavlja prostor igranja, spro- stitve in varnosti in je tako predšolskim otrokom kot osnov- nošolčkom izredno domač, zato bo knjiga dobrodošla povsod, kjer so malčki doma, tudi v vrtcih in šolah. K branju najprej vabi likovna po- doba, za katero je poskrbela ured- nica založbe Jelena Lasan. Na platnici kraljuje kralj igrač - le kdo bi mogel to biti, če ne med- vedek? Ta nastopa v večjem delu pripovedi kot simbol mehkobe in otroškega zavetja, obkrožajo ga druge živalice, kot kužek, opica, slonček ali žirafa. Knjiga pripove- duje zgodbe o igračah, o njihovi usodi na polici, v času počitnic in v času otrokove bolezni. Takrat ostanejo same, loteva se jih občutek nekakšnega dolgčasa ali odvečnosti, vendar se njihov po- ložaj kaj kmalu reši, tako da spet razveseljujejo otroke. Svet igrač je svet z nadihom pra- vljičnosti, a vendar je odsev real- nega, človeškega sveta. Igrača je lahko čudna, razbita, zapuščena, P z njo se dogaja marsikaj zelostvarnega, vsakdanjega. Tako semed igračami razvije nezauplji- vost do neke čudne igrače, ki se kmalu izkaže kot neutemeljena, saj gre za računalnik, ki ga Matjaž in Jasmina uporabljata za raziska- vo, ob tem pa seveda zanemarita svoje običajne igrače. Ob teh kla- sičnih igračkah nastopajo roboti, avtomobili in tovornjaki, otroko- vo pozornost pa pritegneta tudi sneženi mož in zrcalo. Zgodbice so torej primerne za vsak letni čas od poletja do zime, navezujejo se tako na šolske ob- veznosti kot na čas zasluženih počitnic in na otrokove bolezni. V pripovedih je za vsakogar ne- kaj, vsak (mlajši ali starejši) bra- lec bo našel kaj iz svojega doživljajskega sveta ali svoje iz- kušnje. Igrive sodobne pravljice niso pre- dolge, so nazorno in barvito li- kovno opremljene. Vsaka vsebuje nauk, kar sploh ni narobe, in nu- di primerno izhodišče za pogo- vor ali razmislek: o varni rabi so- dobne tehnologije, o hvaležno- sti, o različnosti in vključevanju igrač “s posebnimi potrebami”, o urejenosti in osebni negi, pa še marsikaj bi se našlo. Besedilo lepo diha zaradi razmi- ka med odstavki. Pripovedi so zaokrožene in razodevajo skrb za jezik, s posebnim posluhom za rabo pridevnika. Naj navedem kak primer: pikčast kužek, debel- kasta punčka, jekleni možiček, lesena žirafa idr. Izpod peresa se avtorici včasih utrne tudi slikovit poetičen oris. Zadnja pravljica z naslovom Zrcalo se tako začenja z besedami: Tanka, drobna črta jutranje svetlobe je pokukala sko- zi lino priprtega okna. Svetla sve- tlobna črta, ki je polagoma pri- dobila jasno obliko v temnem prostoru, se je razširila in razvle- kla, tako da je osvetlila dober del pisane preproge. Skratka, lepa knjiga lepih zgodb, v katerih se iskrivo in doživeto prepletata domišljija in avto- ričina pedagoška izkušnja. Knjigo je mogoče dobiti na spletni strani www. buca. si, ki prodaja in or- ganizira distribucijo za založnika. Majda Artač Sturman Slovenija 20. novembra 2014 13 Slovenska karitas za pomoč prizadetim v poplavah namenila 182.000 evrov pomoči Slovenska karitas je za pomoč prizadetim v poplavah v septembru, oktobru in novembru po škofijskih karitas do zdaj namenila 182.000 evrov denarne pomoči. V pomoč so vključili 178 prizadetih gospodinjstev, predvsem socialno ogrožene družine in posameznike. Slovenska karitas nadaljuje zbiranje sredstev za pomoč prizadetim v poplavah, ki jih bodo namenili socialno ogroženim družinam. Sredstva je mogoče nakazati na Slovensko karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR SI56 0214 0001 5556 761, namen POPLAVE SLOVENIJA, sklic SI00 201, koda namena CHAR, BIC banke LJBASI2X. Za poplavljene v Sloveniji je mogoče prispevati pet evrov tudi s SMS sporočilom KARITAS5 na številko 1919, so še zapisali v sporočilu za javnost. Pomoč pa zbira tudi Rdeči križ Slovenije. Ta je že minuli teden sporočil, da so odprli poseben račun za zbiranje prostovoljnih finančnih prispevkov za prizadete družine in posameznike. Posamezniki in pravne osebe lahko prostovoljne prispevke za akcijo Poplave 2014 nakažejo na računa SI56 0310 0111 1122 296, sklic 00 937061, koda namena CHAR. Vsakdo lahko prispeva tudi s SMS donacijo, tako da na številko 1919 pošlje ključno besedo POPLAVE za donacijo en evro ali POPLAVE5 za donacijo pet evrov, so pred tednom dni sporočili z Rdečega križa Slovenije. Kocjančičev istrski večer v Koštaboni Večer posvečen pesniku Istre, duhovniku Alojzu Kocjančiču, bo v Koštaboni, v nedeljo, 23.11.2014 ob 16. uri v nekdanji šoli v organizaciji domačega KD A. Kocjančič. Nastopili bodo učenci glasbene šole Koper-Capodistria pod vodstvom mentorice Nuše Gregorič in mentorja Svetlin Markov, Mešani pevski zbor A. Kocjančič, ki ga vodi Milka Pucer in recitatorji. Kratke Roman Draga Jančarja To noč sem jo videl prejel nagrado za najboljšo tujo knjigo v Franciji Ob poplavah potrjena pomoč in solidarnost med ljudmi Sloveniji nekatere podtal- ne vode in vodotoki še vedno naraščajo; ko bodo poplave končane, pa bodo dobile obeležje nove velike naravne ne- sreče. Na prizadetih območjih ljudje odpravljajo posledice vodne ujme, si med seboj pomagajo in s tem ponovno dokazujejo, da je so- lidarnost pri nas še vedno velika in dragocena vrednota. To vred- noto in hkrati srčno vrlino so ljud- je v najhujših poplavnih dneh ne- nehno potrjevali sebi in drugim z reševanjem življenj in premoženja ter na najrazličnejše načine. Do- mačinom so povsod v Sloveniji dan in noč pomagali pri prema- govanju posledic vodne nesreče in poplav tudi gasilci, pripadniki ci- vilne zaščite, zdravniki in medi- cinske sestre, pa tudi pripadniki slovenske vojske. Pa vendar je bilo med reševalnimi napori veliko kritik, izrečenih zo- per državo in pristojna mini- strstva, češ da so zanemarili ukre- pe za zavarovanje narave in voda pred poplavami, tako tudi uredi- tev vodotokov v Ljubljani in dru- gih večjih naseljih. Domnevno naj bi sredstva, ki so bila namen- jena za financiranje protipoplav- nih ukrepov, ostala neizrabljena oziroma so bila porabljena v dru- V ge namene. Premier Miro Cerar indrugi pristojni v vladi zdaj zagota-vljajo, da bo vlada pohitela s spre- jemom nujnih zakonskih in izvršilnih predpisov za izboljšanje razmer in s tem zagotovila, da se v prihodnje poplave, vsaj tako ob- sežne, kot so bile sedanje in tiste v prejšnjih obdobjih, ne bi več po- novile. Tudi v povezavi s pomočjo pri od- pravljanju posledic poplav in dru- gih naravnih nesreč navajamo izi- de raziskave javnega mnenja z na- slovom Ogledalo Slovenije, po ka- terih pri nas največje zaupanje v javnosti uživajo gasilci. Po zau- panju v ustanove in organizacije pa se je na visoko drugo mesto uvrstila Slovenska vojska. Poklic vojaka je zato na tretjem mestu na lestvici zaželjenih poklicev v Slo- veniji. Vendar pa imajo uslužbenci pokli- cev, ki zelo pomagajo tudi pri od- pravljanju posledic poplav zelo nizke plače, tako da pri policistih in poklicnih gasilcih znašajo ko- maj nekaj več kot 550 evrov na mesec. Vlada pa je napravila pote- zo, ki je pri slabo plačanih uslužbencih javnega sektorja pov- zročila jezo in ogorčenost. Zaradi proračunskega varčevanja jim je hotela odpraviti vse dodatke, tudi tiste za nočno delo ter za delo ob nedeljah in praznikih. Zaradi teh in drugih odbitkov bi se njihove že tako borne plače še znižale. Za- to se je prvič v zgodovini Slovenije zgodilo, da so policisti, včlanjeni v obe osrednji sindikalni centrali, sklenili, da bodo skupaj odšli na ulice in protestirali proti vladi ozi- roma njeni plačni politiki do po- licistov. Grožnja je zalegla, vlada je popustila in omilila svoj predlog varčevalnih ukrepov v javnem sektorju. Kljub temu pa naj bi bila zaradi nižjega državnega prispev- ka občinam ogrožena delovna mesta velikega števila vzgojiteljic v otroških vrtcih. Še zmeraj pa vel- ja, da so nekateri poklici v javni oziroma državni upravi znatno bolje plačani kot pa delavci v proizvodnji, to je v gospodarstvu. V gospodarstvu je tudi kriza naj- večja, vseobsegajoča, saj je bilo v preteklih dvajsetih letih v raznih proizvodnih dejavnostih ukinje- nih kar okoli 90 tisoč delovnih mest po vsej Sloveniji. Seveda pa je kronika sprotnega do- gajanja še vedno pretežno zazna- movana s politiko. Nadaljujejo se ocene in komentarji o padcu ber- Blamaže nove slovenske vlade A si ti tud' not' padu? A si ti tud' not' padu”? je vse bolj slišati odmeve na Gregorčičevi v Ljubljani (se- dež slovenske vlade). Gre za viso- ke funkcionarje, ki jih je v zad- njih dveh mesecih imenovala vlada Mira Cerarja in ki so “skriv- nostno” poniknili neznano kam v rekordno kratkem času. Sloven- ski javnosti ne preostaja drugega, kot da nekoliko cinično ob vsaki novi aferi izbrancem premiera Cerarja postavi “nedolžno” vprašanje malega Petra iz znane- ga slovenskega celovečernega fil- ma. (Ne) kompetentnost na čelu So- ve Zadnji tak primer je Andrej Oček. “Kdo za vraga je to”? se bo mar- sikdo vprašal. No, to vprašanje so si bolj ali manj na glas postavljali čisto vsi (morda razen najožje skupine, ki ga je izbrala) pred sla- bim mesecem, ko je bil Oček imenovan na čelo Sove, Sloven- ske varnostno-obveščevalne agencije. To je bila dokaj slaba popotnica. Na njegov račun so se takoj pojavili dvomi o strokovni usposobljenosti, ker da nima pri- mernih delovnih izkušenj za to mesto. Pomisleki in očitki so se izkazali za utemeljene: le 22 dni po imenovanju je Oček podal od- stopno izjavo. Kot razlog je nave- del zunanje pritiske, ki so ga k te- mu prisilili. Neuradno pa so v medijih nadaljevali teorijo o (ne) kompetentnosti. A si premier lahko privošči na ta- ko odgovorna mesta imenovati kadre, ki niso dovolj usposoblje- ni? No, saj se razumemo, gre za retorično vprašanje, ki pa zahte- va neki razmislek. Taki spodrslja- ji za Cerarjevo vlado so bili lahko napovedljivi. Od njenega imeno- vanja še ni poteklo 100 dni miru, a napak je bilo že toliko, da je ne- mogoče obstati in mirno gledati. In to predvsem na področju ka- “ drovanja. Jasno je, da vsaka vladanastavlja svoje ljudi, ki jim lahkozaupa: čeprav gre v številnih pri- merih za etično sporno početje, je to politična praksa. Prav tako pa bi moralo biti jasno, da bi mo- rali imeti politično nastavljeni kadri neko strokovno usposoblje- nost za področje, ki ga bodo po- krivali. Pri tem pa se postavlja na- slednje vprašanje: kako lahko stranka, ki je nastala 6 tednov pred volitvami in je danes stara natanko slabega pol leta, najde primerne kadre za vsa mesta, ki jih želi zapolniti? Odgovor je se- veda jasen: nemogoče. In to je problem instantnih strank v Slo- veniji, ki nastanejo in pogorijo v obdobju, ki je krajše od enega mandata. Kot bi šlo za utrinke v noči svetega Lovrenca. Leta 2008 je to bila stranka Zares, leta 2011 Pozitivna Slovenija, SMC pa je na dobri poti, da bo naslednja. Oček je namreč samo eden od prime- rov neustreznega kadrovanja pre- miera Mira Cerarja. To, da je na volitvah premagal vso konkuren- co in se premočno zavihtel na mesto mandatarja, še nič ne po- meni. Vsaj s kakovostne ravni njegovega vladanja: tukaj več po- ve podatek, da je Cerar to mesto zasedel, ne da bi imel prej kakršnokoli drugo politično iz- kušnjo. Kot popolni zelenec v po- litiki je takoj zasedel premiersko mesto. Zmagovito “politično devištvo” Neizkušenost očitno danes plačuje: k Cerarjevi popularnosti je največ prispevalo dosedanje “politično devištvo”. Cerarju je uspelo, da je pomanjkanje vsakršne izkušnje v politiki spre- menil v največjo prednost: poka- zal se je namreč kot neoma- deževan politik, ki lahko pridiga o etiki in morali. Njegova visoka stopnja etike in morale, na kateri je bila osnovana volilna kampan- ja, ni temeljila na dolgoletnem koherentnem, verodostojnem in korektnem delovanju, ampak na dejstvu, da političnega delovanja sploh še ni bilo. Le kako bi mu kdo lahko očital politično nemo- ralnost, če je bil v politiki brez ki- lometrine? Cerar pa se je moral kaj kmalu “strezniti”: realna politika je ne- kaj drugega. Njegovo “politično devištvo” je trajalo le kratek čas. Še pred imenovanjem vlade je prišlo na dan, da sta tesna Cerar- jeva sodelavca Erik Kopač in Aleksandar Kešeljević bila v nad- zornem svetu družbe, ki je fi- linskega zidu pred četrt stoletja, pa o ostalinah komunizma, ki naj bi se ohranile in oživljale tudi v Slo- veniji, in tudi o človekih žrtvah, ki jih je povzročila omenjena pre- grada med dvema blokoma držav. Alejš Hojs, predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvo- jitve in podpredsednik stranke Nova Slovenija, krščanski demo- krat, je o padcu berlinskega zidu v intervjuju, objavljenem v reviji Demokracija, menil, “da zid v Slo- veniji ne samo, da ni padel, ampak se celo utrjuje. Pred dnevi smo lahko spremljali veliko slovesnost v Nemčiji ob obletnici padca berlinskega zidu, žal pa tam ni bilo slovenskih predstav- nikov. Pravzaprav se malo ljudi v Sloveniji zaveda, da berlinski zid ni padel sam od sebe, ampak so ga dejansko porušili. Zelo malo ljudi pri nas ta padec tudi povezuje z dejstvom, da je to pomenilo tudi konec komunizma. Brez pritiska oziroma akcije ljudi tega padca ne bi bilo”. Preseneča doslej premalo znan ali v širši javnosti najbrž celo neznan podatek, ki ga je ob obletnici padca berlinskega zidu objavil zgo- dovinar Jože Dežman. Ugo- tavlja, da sta glede na uradne po- datke bili jugoslovanski meji proti zahodu, to je proti Italiji in Avstriji, bolj smrtonosni kot berlinski zid. Ob njiju je bilo namreč ubitih 417 ilegalnih prebežnikov ali trikrat toliko kot na berlinskem zidu. Na mejah proti zahodu se je ubijalo od prvega do zadnjega dne jugo- slovanskega režima. Zadnji, ki so ga smrtno zadeli, je bil begunec iz Šrilanke, to pa se je zgodilo 16. ju- nija 1991 pri mejnem prehodu Holmec. Domnevno je sedanji premier Miro Cerar ubijanje na meji s pravnega vidika ocenil kot zločin in o tem svojčas zahteval pojasnila. Toda o zadevi se pozne- je ni več govorilo. Zato pa je v pretežno hudem in negotovem slovenskem poli- tičnem in družbenem ozračju do- segel novo priznanje pisatelj Dra- go Jančar. Za svoj roman To noč sem jo videl je prejel Prix du Meil- leur livre etranger, nagrado za naj- boljšo tujo knjigo, ki jo podeljuje Združenje francoskih kritikov in založnikov. Nagrado mu bodo izročili na slovesnosti 28. novem- bra v Parizu. Roman z naslovom To noč sem jo videl je v izvirniku izšel leta 2010 pri ljubljanski za- ložbi Modrijan. To literarno delo obravnava življenje in skrivnostno izginotje Veronike Zarnik, mlade ženske iz ljubljanske meščanske družbe, ki jo je vase potegnil vrti- nec nemirne zgodovine. Bila je žrtev diktature nasilja in ideologi- je. Pisatelj Drago Jančar je o nagra- di za svoj roman dejal: “Zadnja le- ta imamo vsi v Sloveniji težke tre- nutke, ni nam čisto lahko živeti v državi, ki smo se je veselili in za katero smo si prizadevali. Če pri- deš v neki drug prostor, kjer te jemljejo brez lokalnih popustov, lokalnih favoriziranj, kjer jemljejo knjigo kot knjigo, tebe kot osebo zunaj nekega konteksta, ki je pri nas pogosto politični, ideološki, osebni, vezan na vse mogoče stva- ri, je to dragoceno”. Marijan Drobež nančno izčrpavala šempetrsko Iskro Avtoelektriko (danes Letri- ko). Zaradi tega je iz stranke iz- stopil eden od adutov Cerarjeve ekipe in nesojeni notranji mini- ster Bojan Dobovšek, češ da si je delovanje v stranki zamišljal dru- gače. Naslednji vidnejši padec je bil odstop gospodarskega mini- stra Jožefa Petroviča: kot eden od vodilnih v družbi DZS je z držav- no upravo sklepal posle, za katere je Agencija za varstvo konkuren- ce ugotovila, da kršijo zakon o preprečevanju omejevanja kon- kurence. Cerar je za Petrovičeve- ga naslednika ponudil Gojka Ko- privca... in evo še tretjo blamažo. Po uradni najavi kandidature je Koprivec odstopil še pred za- slišanjem v parlamentu: tudi v tem primeru je ostalo veliko ne- dorečenega in nejasnega... Čudi- mo se lahko, kolikor želi- mo, a to so Cerarjevi kadri. Padec bogov Cerar je torej danes že v ze- lo kočljivem položaju: prvič zato, ker postaja vse bolj ja- sno, da pravljica o stranki, ki je v šestih tednih opravi- la pot od ustanovitve do 35 odstotkov na državnozbor- skih volitvah, stoji na vse bolj trhlih nogah. Stranka nima ustrezne kadrovske zasnove. Vse težje se je torej izogibati prepričanju, da je njen takojšnji razcvet sad neke “zunanje pomoči” (pa kličite jo strici iz ozadja ali kakorkoli vam je ljubše): v tako kratkem času brez ne- ke vnaprej pripravljene strukture je za stranko nemogoče vzposta- viti infrastrukturo na celotnem državnem ozemlju, kaj šele pre- močno zmagati na volitvah. Dru- gič, kot papirnati grad se vse bolj ruši tudi podoba braniteljev mo- rale in etike, ki si jo SMC lasti. Povprečno trajanje zadnjih slo- venskih vlad je bilo eno leto. Kmalu bi zato lahko nastopil čas, ko se bo kdo oglasil: “Miro, a si ti tud' not' padu”? Andrej Černic Miro Cerar Kultura20. novembra 201414 NATUROPATSKI NASVETI (46)Erika Brajnik TOKSIČNA KOVINA – ALUMINIJ Čeprav je aluminij zelo razširjen in nas obdaja vsepovsod, ga naše telo malo absorbira oziroma ga začne absorbirati ob pomanjkanju mineralov, ki so mu antagonisti in so ključni za življenje, npr. magnezij. Ko nam določenega za življenje potrebnega minerala primanjkuje, telo vsrka iz okolja mineral, ki mu je podoben. Prekomerno absorpcijo opravi naše telo tudi ob pospešenem delovanju obščitnične žleze. Aluminij se bo v našem telesu nalagal predvsem v jetrih, kosteh, pljučih, ščitnici in možganih. Dokazano je, da je Alzheimer- jeva bolezen tesno povezana s koncentracijo aluminija v možganih. Odstotek aluminija, ki ga naj- demo v laseh (s pomočjo mi- neralograma – testa las), je te- sno povezan z deležem alumi- nija v kosteh. Kje najdemo aluminij? V pločevinkah, posodah, dezodorantih, kozmetiki, konzerviranih sirih, rafinirani moki, umetnem kvasu, pitni vodi idr. Na univerzi v Benetkah je prof. Chinellato opra- vil kemijski poskus, in sicer na pločevinkah oranžade, s čimer je dokazal, da notranje stene pločevinke tudi ob zelo majhnih poškodbah, kar je zelo pogost pojav, prepuščajo dvakrat večjo koncentracijo aluminija v tekočino od dovoljene po evropskih normativih. Simptomi, ki nakazujejo zastrupitev z alumini- jem, so: anemija, odpor do mesa, pekoči občutek v želodcu, karies, demenca, obolenja in disfun- kcije živčevja, jeter in ledvic, Parkinsonova in Al- zheimerjeva bolezen, izguba spomina, dekon- centracija, zmedenost, težave pri dojemanju idr. Če človek trpi za omenjene težave in si že nekaj časa prizadeva, da bi jih odpravil, vendar neu- spešno, je smiselno preveriti, ali ima v telesu po- višano vrednost alumini- ja. Če je rezultat pritrdilen, se mora okrepiti telo, in sicer predvsem celično energijo v jetrih oziroma z odstranitvijo toksične kovine iz telesa s po- močjo določenih zelišč – kelacijo. Na ta način bodo jetra postala močna, kar nam bo zagotovilo, da se alu- minij iz okolja ne bo ponovno vsrkal, saj ga lah- ko okrepljena jetra nemudoma spravijo iz telesa oziroma, če so v telesu zagotovljena prava raz- merja koristnih mineralov, do absorpcije alumi- nija dejansko sploh ne pride. Iščimo zdravje! www. saeka. si ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C, naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 18. novembra, ob 14. uri. Smrt narodnozavednega rojaka V Ameriki se je poslovil prof. Janez Grum z Združenih držav je prišla vest, da je 8. novembra v me- stu Milwaukee v zvezni državi Wisconsin med svojimi dragimi mirno zaspal vidni predstavnik povojne politične emigracije v Se- verni Ameriki prof. Ja- nez Grum. Tri dni pred smrtjo je pri za- vesti prejel sv. popot- nico. Nedavno je dopolnil 102. leto starosti, saj se je rodil 18. oktobra 1912 v Spodnjem Kašlju pri Ljubljani. Obiskoval je klasično gimnazijo v Ljubljani in postal profesor kla- sičnih jezikov. Kot povojni emi- grant pa je v Ameriki delal v to- varni. Z ženo Marijo Arnež sta se kot begunca poročila 29. decem- I bra 1948 pri Gospe Sveti. Imela statri sinove, 11 vnukov in 9 pravnu-kov. Vsi trije sinovi, Jane, Ciril in Klemen, so uveljavljeni zdravniki. Prof. Janez Grum se je oblikoval med Tomčevimi mladci in mla- dostnim idea- lom Katoliške akcije je ostal zvest do smrti. Med vojno in revolucijo se je kot pripadnik Slovenske legi- je pridružil do- mači vaški straži, nato do- mobrancem, v okviru neizpel- janega načrta o prehajanju iz do- mobranstva v ilegalo pa proti koncu vojne četnikom. Za zgodovinarje, ki proučujejo le- ta tragičnega medvojnega spopa- da med Slovenci, je bil zelo na- tančen in poglobljen vir informa- cij o tako imenovani protirevolu- cionarni strani in katoliškem ta- boru. O vsem tem, a tudi o aktual- nih slovenskih problemih je tudi veliko napisal, na primer za Zbor- nik Svobodne Slovenije in za re- vije Vestnik, Sij slovenske svobode ter Zaveza. Temeljito je sodeloval pri končni redakciji knjige v dveh zvezkih “Staneta Kosa”, v resnici Nikolaja Jeločnika, Stalinistična revolucija na Slovenskem. Prof. Janez Grum je bil zelo nave- zan na koroške in primorske ljudi. Do pred nekaj leti je redno vsako jesen obiskoval znance in prire- ditve v Trstu, Gorici in na Ko- roškem, še prej se je na poti usta- vljal tudi pri prijateljih v Rimu in Münchnu, po demokratizaciji pa se je po kak mesec na leto zadrževal zlasti v matični Sloveni- ji. Bil je naročen na več zamejskih časopisov in revij. Pogrebna maša je bila v petek, 14. novembra, pogreb pa naslednjega dne v Milwaukeeju. ij lovence je pesem že prego- vorno spremljala v veselih in žalostnih trenutkih (tudi v groznih fašističnih časih, ko se je umaknila na cerkvene kore, pa še tam so jo preganjali), “od zibelke do groba”, in zato so to prikazali tudi nastopajoči na štandreškem večeru. Posrečeno prireditev so pevci skupine Sraka sklenili z ne- kaj okroglimi, ob kozarčku rujne kapljice, ki poživi srca. Brez vina še naše slovenske himne ne bi imeli, sta šaljivo zatrdili povezo- valki Majda in Marta. Prešerno so se tako zaiskrile En hribček bom kupil Radovana Gobca, Bratci ve- seli vsi Ubalda Vrabca, Starčkova pesem Zorka Hareja, Ko b’sodov ne blo Mirka Hubada in Vinska Antona Schwaba. V mnogo resnejšem tonu je svoj kar dolgi govor prebral prizadevni dolgoletni kulturnik dr. Damjan Paulin, ki že veliko vrsto let razi- skuje zgodovino domače vasi in jo objavlja v raznih publikacijah. To- krat je seveda spregovoril o 140 let dolgi dobi zborovskega petja v Štandrežu. Poudaril je, da je ob- dobje 12 let, od l. 1857 do l. 1869, zelo pomembno za štandreško skupnost, in nanizal celo vrsto za- nimivih podatkov. L. 1857 je bila ustanovljena slovenska ljudska šola, l. 1863 je štandreška kaplani- ja postala vikariat, l. 1866 je Štan- drež postal samostojna občina (prej je spadal pod Šempeter), l. 1869 je bila ustanovljena čitalnica S ali bralno društvo.Ko je začel delovati pevski zbor, soga preimenovali v Bralno in pev- sko društvo. Zato so imeli največ zaslug Josip Komavec, prvi učitelj in občinski tajnik v Štandrežu, pa še prvi zborovodja in organist v štandreški cerkvi, duhovnik An- drej Marušič in prvi štandreški župan Jožef Nanut. Na prvi prire- ditvi Bralnega in pevskega društva l. 1873 je nastopil tudi pevski zbor, katerega pevci so prepevali tudi v cerkvi. Za Komavcem je zbor vodil nadučitelj Leopold Furlani, nato pa učitelj Širca iz Gorice, ki je usta- novil tudi tamburaški ansambel. Kot smo bili – in smo žal še –, so bili tudi v Štandrežu Slovenci raz- deljeni v dva tabora, katoliško in narodno stranko. Tu sicer ni bilo ostrih soočanj, saj so prevladale stične točke, v prvi vrsti narodnoo- brambne. V vasi so delovale preu- darne osebnosti, kot so bili zgle- den duhovnik Josip Kosovel, ki je ostal v Štandrežu 53 let (od l. 1896), prof. Emil Komel in Franc Lupin. Kosovel je dvakrat zgradil štandreško cerkev. “Ko so leta 1925 poitalijančili štandreško slovensko šolo, je iz protesta zapustil verouk v šoli in zbiral mladino v zakristiji, kjer jo je učil slovenskega jezika”. Prof. Komel je že pred prvo svetov- no vojno orglal in vodil cerkveno petje v štandreški cerkvi in vzgojil številne pevovodje in organiste (npr. Franc Lupin, Maks Debenjak, Elvira Chiabai). Franc Lupin je po želji kurata Kosovela že l. 1913 kot dvajsetleten mladenič postal organist in pevovodja ter za to do- bival prispevek. Prva sve- tovna vojna je žal hudo zarezala v štandreško cerkveno in posvetno delovanje. Prebivalci so bili prisiljeni se umakniti v notran- jost avstro-ogrske monarhije. Lu- pin je moral na rusko fronto in tu okusil taborišče. Vrnil se je l. 1919. Kljub težavam se je po vojni v le- seni baraki spet oglasilo petje, l. 1924 so lahko zapeli na cerkve- nem koru, l. 1927 pa so spet zado- nele domače orgle. Lupin je l. 1922 začel tudi vaje za posvetno petje. Avgusta istega leta so priredili na domačiji Petra Lutmana Narodno slavnost, na kateri sta pela moški in mešani zbor. Žal je kaj kmalu fašizem zatrl vse slovenske de- javnosti v vasi. Slovenska be- seda in pesem sta bili prepo- vedani. Le v cerkvi sta se ohranjali, kjer sta kurat Koso- vel in Lupin vztrajala do pad- ca fašizma l. 1943. Lupin je ročno prepisoval note za vsak glas posebej in skrival to gra- divo v panje, “kjer so ga varo- vale čebele”. V času fašizma je pevce na koru vodila tudi Lojzka Štanta, priseljenka iz Gorice. Skupina 30 pevk in pevcev je vadila kar nad kurnikom ob sta- rem župnišču. Gospo Štanta omenja tudi prof. Marija Stanonik iz Ljubljane v svoji knjigi Sloven- ska pesem v tujem škornju, ki je izšla letos pri Mladiki v Trstu. Pev- ska dejavnost je v Štandrežu spet oživela po osvoboditvi l. 1945. Žal sta se župnik Artur Zalatel in orga- nist Lupin sporekla in g. Zalatel je preprečil pevcem dostop do kora. Do njune sprave ni nikdar prišlo. Lupin se je od l. 1950 dalje ukvar- jal le s posvetnim petjem in vodil moški zbor pri društvu O. Župančič, ustanovljenem l. 1945. Društvo je razvilo “bogato kultur- no dejavnost, ki je temeljila na načelih osvobodilne fronte”. Po odhodu Lupina je cerkveno petje prevzel Maks Debenjak, rojen v Brdih l. 1909. Tudi njega so fašistične oblasti preganjale in mo- ral je v poseben bataljon v južno Italijo, kjer je med slovenskimi fanti nadaljeval svoje delo. Ko je v Štandrež prišel za župnika msgr. Alojzij Novak, so pevci pod vod- stvom Maksa Debenjaka spet peli na koru. On je začel vaditi tudi po- svetno pesem. To nalogo je opra- vljal do l. 1971, do smrti l. 1985 pa je orglal v štandreški cerkvi. Ko je bilo l. 1965 ustanovljeno Prosvet- no društvo Štandrež in je bila zgra- jena tudi župnijska dvorana (v le- tošnji sezoni bodo obeležili 50-let- nico neprekinjenega delovanja, op. p.), je mešani zbor redno vadil in nastopal. Župni upravitelj Hila- rij Cotič je l. 1956 v Štandrež po- vabil Elviro Chiabai, ki je od tedaj naprej skrbela za cerkveno in po- svetno petje. Župnik Jožef Žorž je bil tudi vnet pevec. Chiabaieva je S 1. strani Naj še naprej doni ... orglala in vodila otroški zbor do l. 1993 ter z njim redno nastopala na reviji otroških in mladinskih zbo- rov Mala Cecilijanka. Za njo je zbor vodila Kristina Marušič, pri orglah je z njo sodelovala Martina Nanut. Kot pevovodje otroškega zbora so se zvrstile še Michela De Castro, Alessandra Schettino in Ti- ziana Zavadlav, nazadnje pa Lucre- zia Bogaro. V letih 1971-76 je v Štandrežu vodil MePZ in cerkveni zbor Ivo Bolčina, za njim pa Bogo- mir Špacapan (1976 – 1989), Va- lentina Pavio (1989 – 1992), Tizia- na Zavadlav (1992 – 2000), David Bandelj (2001 – 2010), Mojca Širok (2010 – 2012), nazadnje pa Goran Ruzzier. Franc Lupin je v društvu O. Župančič l. 1962 ustanovil in vodil tudi otroški zbor. L. 1971 je MoPZ O. Župančič vodil Ciril Silič, nato Ivan Mignozzi, ki je od l. 1974 vo- dil tudi ženski zbor. Vodstvo tega je kmalu prevzel Stanko Benko. Aleš Hoban vodi MoPZ Župančič že od l. 1975. L. 1976 so na Pilošču odprli kulturni hram, ki so ga poi- menovali po zaslužnem do- mačinu Andreju Budalu. Za mlade pevce je od l. 1976 skrbela Elda Na- nut, ki je l. 1986 vodila tudi mešani zbor. L. 1988 je kot zboro- vodja nastopil Miran Rustja. Na re- viji Cecilijanka je l. 2002 zbor vo- dil Marko Sancin, pred njim pa Anastazija Purič. Nekateri mlajši pevci so l. 1997 ustanovili vokalno skupino Sraka, h kateri so pristo- pili tudi pevci iz drugih krajev. Skupina je nastopala pod vod- stvom Pavla Durčika, Bogdana Kralja, Janka Bana, Matjaža Rem- ca, zadnji dve sezoni pa je z njimi Patrick Quaggiato. Starejši pevci z Alešem Hobanom “nadaljujejo hvalevredno dejavnost, sicer ome- jeno na zadnji pozdrav znancem in prijateljem”. V to nanizanje pevskega dogajanja je dr. Paulin strnil 140 let dolgo pot zborovskega petja v Štandrežu, ki je bilo včasih skupno, potem pa razdeljeno v dveh društvih. Petje tudi danes opravlja po- membno vlogo pri ohranjanju slovenske besede in pesmi, cer- kvene in posvetne, ter krepi narodno zavest, je podčrtal dr. Paulin in se ob tem toplo zahvalil vsem tistim, ki so ga v teh dolgih letih gojili, pa tudi ti- stim, ki sedaj ob njem še razdajajo svoje ta- lente. Dr. Paulin je tudi poz- dravil goste, ki so se udeležili pri- reditve, med drugim občinsko od- bornico za kulturo Silvano Roma- no, goriške slovenske občinske svetnike, Marilko Koršič, Božidarja Tabaja, Davida Peterina, obe županji, sovodenjsko in števerjan- sko, Alenko Florenin in Franko Pa- dovan, tudi kot predsednico Zveze slovenske katoliške prosvete, in domačega župnika, dekana Karla Bolčino ter Bruno Visintin, pokra- jinsko predsednico ZSKD. Spored se je seveda končal s pesmi- jo: vsi nastopajoči in poslušalci so pod Ruzzierjevim vodstvom vzne- seno zapeli Kol’kor kapljic tol’ko let. Odrska podoba, za katero sta po- skrbela odrska mojstra Joško in Franko Kogoj, je petje uokvirila v domačnost gostilniških mizic in stiliziranih vaških hiš v ozadju in z obvezno klopco spredaj, na ka- teri sta se srečala mlada zaljubljen- ca, ki sta ju sveže prikazala Rosan- na Zotti in nekdanji član dramske- ga odseka PD Štandrež Cristian Be- nedetti; v resnici sta srečna zakon- ca in roditelja treh fantičkov. Neu- trudni zagnani koordinator vsega je bil Božidar Tabaj, perpetuum mobile in že nad štirideset let Taliji predana duša dramskega odseka PD Štandrež. Vanja Hoban je opra- vil tehnično delo, zgibanko in pla- kate je grafično izoblikovala mla- da Nikol Kerpan. Petje se je razlegalo še v spodnji dvorani župnijskega doma A. Gre- gorčič, kjer so se udeleženci večera ob slanih in sladkih dobrotah še dolgo zadržali v prijateljskem po- govoru. Aktualno 20. novembra 2014 15 dkar sva se z možem preselila pod Staro Goro, se je vaški zvon oglasil samo trikrat, in sicer v poletnih mesecih, ko je frančiškanski menih prišel k nam maševat. Cerkvi- ca, ki je nekaj deset metrov oddaljena od našega doma, je namreč v glavnem zaklenjena, zanjo skrbi vsako leto drug vaščan oziroma vaščanka, mašo pa imamo le nekajkrat na leto, v glavnem poleti, ko se sem za nekaj tednov ali celo mesecev vrnejo iz- seljenci, ki živijo razkropljeni po svetu. Najbolj praznično pa je na božični večer, ko je cerkvica na- bito polna, saj nekateri pripešačijo na polnočnico celo iz Čedada. Midva z možem sva prvo vaško mašo nekako prezrla, utrujena sva bila zaradi selit- ve, poleg tega pa se še nisva privadila na oglasno desko. Od tedaj prihajajo vaščani k nama na dom, da naju pravočasno obvestijo ne samo o mašah, temveč tudi o drugih dogodkih. Saj ne boste verje- li, ampak, čeprav šteje naša vas le par hiš in nekaj več kot dvajset, baje petindvajset stalnih prebival- cev, smo imeli poleti na ulici celo lutkovno pred- stavo. Drugače se vaščani vozimo k maši na Staro Goro. Naselje, ki leži na pobočju nad vinorodno domo- vino enega najboljših italijanskih vin, schiopetti- na, spada namreč k župniji Praprotno (Prepotto), vendar je svetišče na Stari Gori vsem veliko bolj pri srcu od enako oddaljene župnijske cerkve. Poleg tega je v Marijinem svetišču nedeljska maša vsako uro, vaščani, ki se seveda prebujamo prej ali poz- neje, pa se potem med vožnjo srečujemo na ozki cesti, ki pelje skozi gozdove. Eni se od maše vračajo, drugi šele gredo. V dolino se ob nedeljah vozi ma- lokdo, tja gre edino zadnja pot vsakogar, ki je rojen na tem zelenem pobočju nasproti Korade in mu je zato namenjen večni počitek na občinskem pokopališču v Praprotnem. Med vinogradi in reko, na griču, ki gleda pro- ti nižini in morju. Drugače poteka življenje v majhni, razkropljeni va- sici na meji med vinogradi in kostanjevimi gozdovi po ustaljenih tirih. Poleti je kar prijetno, ker srečuješ oddaljene sosede, jeseni, z dežjem, pa je samoto čutiti na vsakem ko- raku. Sedaj se namreč niti cerkveni zvon ne oglaša več, saj so tisti, ki živijo tu v po- letnih mesecih, odšli, frančiškanom pa ni do tega, da bi maševali v napol praz- ni cerkvici. Včasih, ko zave- je blag severni veter, ki ni- ma nič opraviti z burjo, ta piha namreč k nam s Kora- de, je pri nas doma slišati starogorski zvon, ki vabi iz- za gozdov in strmih po- bočij. Če greš po gozdni ste- zi za njegovim glasom, se iz sosednje vasice lahko po planinski poti v pičli uri povzpneš do svetišča. Poleti je to nadvse prijetna in ne- naporna tura, pozimi, ko je zgodaj tema, pa je veliko bolje, če se na Staro Goro odpelješ z avtom. Včeraj zjutraj pa sva z možem nepričakovano za- slišala zvonjenje, ki je izza megle in rosenja vdrlo naravnost k nam v hišo in nas presenetilo pri zaj- trku. To je vendar vaški zvon, sem se približala oknu in ujela meglo in samoto. Naj- prej mi je bilo težko, da sva z možem spet spregledala va- bilo na oglasni deski in zamudila eno redkih maš v naši cerkvici. A sva dobro vedela, da je pred Božičem ne bo. Potem pa ne zvoni k maši, sva se spogledala z možem in umolknila... Dolgo sva po- slušala pritrkavanje v zvoniku in prvič, odkar sva tu, razumela, da prinaša slovo. Nagonsko sem od- prla vrata in z vrta stopila na cesto, kot bi si želela stopiti korak bližje neznani družini. Vprašanje, ki se postavlja vsakokrat, vprašanje, ki je samo slutnja in je tudi že resnica. Vprašanje, ki si ga od nekdaj postavljamo, ko zaslišimo tisti zvon in tisto pritrka- vanje. Komu zvoni... Zakaj zvoni... Z možem nama ni bilo več do zajtrka, pomislila sva na tiste, ki sva jih v teh nekaj mesecih spoznala, in na ostale, ki jih še nikoli nisva srečala, ker živijo nekoliko dlje od nas. Zunaj je megla in prši, nikogar ni na cesti, v cerkvenem zvoniku počasi odzvanja, ne da bi midva vedela, komu naj gre najina molitev. A vendar dan ni več tak, kot je bil. Dež, ki me je prej motil, mi je celo všeč, z balkona gledam meglice, ki se podijo čez Korado. Prej sem si zaželela, da bi bila ta jesen čim prej mimo, da bi minila zima in bi nas spet ogrela pomlad. Čim prej... Še slišim glas zvona in vem, da je samo korak do tega, da tisti čim prej postane prehitro in pomlad umre v objemu jeseni. Pre- več se nam mudi, neučakani smo in nezado- voljni. In nikoli se ne spomnimo na glas zvona. Skoraj nikoli, ko se nam mudi. Memento mo- ri... Spomni se, da vse mine. Po zajtrku greva do bližnje sosede, da izveva, kdo se je poslovil. Umrla je najstarejša vaščan- ka, ki je že dolgo ležala in bolehala. Že v pone- deljek bo pogreb, zvon pa nas bo še tri dni vabil k molitvi. In k razmisleku. Ko gledam te hribe, ki so sedaj že izgubili tisto lepo zeleno barvo in poletni sij, sem srečna, da sem tu, da lahko uživam vsak trenutek, pa čeprav v dežju. In mi je žal za številne priložnosti, ki so mi spolzele iz rok, za neizrečene besede, za brezbrižnost, za za- trte nasmehe, za nikoli začete poti. Življenje polzi in mi pozabljamo. Morda celo nehote. A ne bi sme- li. Nikoli. Memento mori... Suzi Pertot O ramatizacije dolgih literarnih del so sila težavne zadeve, ko gre za zajeten, pomensko večplasten ro- man, poln filozofsko etičnih razpravljanj in razmišljanj ter odslikava konec neke do- be, se vse še bolj zaplete, toda dramatur- ginji Katarini Pejović je ta drzni podvig uspel. Z njim se je spopadala že v svoji di- plomski nalogi. Iz romana Thomasa Man- na (1875 – 1955) Čarobna gora (Der Zau- berberg, 1924, prevod Aleksandra Rekar), ki velja za enega izmed najbolj zapletenih v dvajsetem stoletju, je nastala več kot triurna, sicer za igralce in gledalce zelo zah- tevna, a odlična predstava tudi po zaslugi čiste, izkristalizirane režijske obdelave Ma- teje Koležnik, ki je povsem obvladala ta ogromni, zahtevni dramatizirani zalogaj v treh tematsko zaokroženih delih; v njih se najde tudi kak “humorni” preblisk. Pred- stava je krstno zaživela v ko- produkciji SNG Drama Ljublja- na in Sloven- skega stalnega gledališča Trst v Ljubljani v le- tošnjem sep- tembru. V tržaškem Kul- turnem domu pa so odrske luči premierno uprizoritev osvetlile v pe- tek, 7. novem- bra 2014, ob udeležbi števil- ne publike, med katero je bilo razveseljivo kar nekaj mladine. SSG je tako suvereno stopilo v novo gledališko sezono, tudi zato, ker si je s predstavo Moderne no drame prisvojilo kar tri nagrade na letošnjem Borštnikovem srečanju. Ena izmed teh je pripadla prav Mateji Koležnik za režijo te uprizoritve in predstave Prijatelji v izvedbi SNG Drama. Z režijsko zgraditvijo priredbe Mannovega romana je Koležnikova potrdila svoje ned- vomne sposobnosti za ustvarjanje umet- niških presežkov. Pri tem je seveda imela veliko oporo izjemnih igralskih imen, ki oblikujejo ansambel ljubljanske Drame, kot so Igor Samobor, Marko Mandić, Ivo Ban, Nataša Barbara Gračner, Silva Čušin in mladi Aljaž Jovanović, ki je v predstavi z neko vseskozi “naivno” otroško držo imenitno poosebil v svoj svet zazrtega, neodločnega, razvajenega odraščajočega mladeniča Hansa Castorpa, v katerem se zrcali samozaverovanost dekadentne meščanske Evrope ob koncu dvajsetega stoletja in ob bobnenju vojnega viharja v ozadju. Zgodba je postavljena v odmaknje- no gorsko zdravilišče v švicarskem Davosu (prav tam, kjer se danes “kroji finančna usoda sveta”), kjer bogati buržuji pod pret- vezo bolezni živijo odmaknjeni od re- sničnega sveta in proč od vsakdanjih skrbi in obveznosti. Ti petični jetični bolniki preživljajo svoj čas med lagodnim po- ležavanjem na ležalnikih, iščoč sonca med puhlim pogovarjanjem in med vsakodnev- nim merjenjem temperature ter slastnimi obedi. Nič kaj jim ni pravzaprav do ozdra- vitve, saj bi ta pomenila odhod iz te zlate kletke in soočenje s težavami propada- jočega sveta. To skupino, ki lahkotno preživlja svoje dni, so premišljeno in zelo povedno izoblikovali Silva Čušin (gospa Stöhr), Patrizia Jurinčič (Marusja), študen- tka AGRFT, ki se je že kot ljubiteljska igralka izkazala v raznih vlogah na tržaških ama- terskih odrih, Gašper Jarni (Paravant), Saša Mihelčič (Hermine Kleefeld) in Lovro Finžgar (gospod Albin), študent AGRFT. V ta odmaknjeni kraj pride Castorp za tri tedne, da bi obiskal svojega bolnega bra- tranca Joachima Ziemssena (nazorno in poglobljeno ga izrisuje Romeo Grebenšek), ki je njegovo pravo nasprotje, saj mu bole- zen ni odvzela tiste odločnosti, ki ga žene spet v “spodnji svet”, kjer ga čakajo vojaške dolžnosti in kamor se odpravi, čeprav ni popolnoma ozdravel, da bi se spet vrnil na Čarobno goro umret. Tudi Castorp zboli in se na gori zadrži celih sedem let in se v tem času iz “mlačnega” razvajenca spre- meni v razmišljujočega človeka, ki ga sicer v prihodnosti čaka udeležba v vojnem spo- padu. V zdravilišču spozna kar nekaj oseb, npr. v skrivnost odeto madame Clawdio Chauchat (čudovita Na- taša Barbara Gračner), ki je kot ne- kakšna izmuzljiva podoba svobo- de (vsi dramski liki so sicer prepo- jeni s simboli) in ljubezni, ter njenega šar- mantnega spremljevalca Mynheerja Pietra Peeperkorna, ki ga ob dolgoletni odrski iz- kušenosti zelo vešče odigra Ivo Ban, pa dva intelektualca, humanističnega razsvetljen- ca Lodovica Settembrinija in njegova filo- zofska razmišljanja, ki se krešejo s tistimi “marksističnimi”, radikalnimi strogega, fa- natičnega Lea Naphte, ki ju kremenito poosebljata dva izmed stebrov ljubljanske Drame, Igor Samobor, tudi direktor tega osrednjega slovenskega gledališkega hra- ma, in Marko Mandić. Kot močna dramska lika se z besedami, držo in mimiko spopa- deta v iskrečem se, napetem dialogu v dru- gem dejanju z željo s svojimi idejami pre- pričati Castorpa; v tem prizoru se v “be- sednem dvoboju” Samobor in Mandić po- novno izkažeta kot izjemna igralska vir- tuoza. Skupino zdravstvenega osebja, ki ru- tinsko opravlja svoje delo z zavestjo odmak- njenosti od sveta, so na- zorno ustvarili Vladimir Jurc (dvorni svetnik Be- hrens), Luka Cimprič (doktor Krokowski), Sa- bina Kogovšek (Adriati- ca von Mylendonk) in Nina Valič kot strežnica, ki se z robotsko držo ci- klično pojavlja, napove- dujoč dnevni jedilnik. Monumentalnost pred- stave se kaže tudi v izredni scenografiji Henrika Ahrja: scenski prostor zavzema veli- kanski, trodelni v sredi- ni odprti “valj”, ob za- suku katerega se pojavljajo in izginjajo dramski liki, kot da bi jih goltal čas in do- gajanje v njem. Enkratna je tudi premišlje- na kostumografska izbira izjemnega kostu- mografa Alana Hranitelja, ki je bogate bol- nike odel v elegantne bele kostume, ki se spajajo z belino zdravniških halj, v kontra- stu s temnejšimi kostumi ostalih nastopa- jočih oseb. Svoje prispevajo tudi glasba Mitje Vrhovnika Smrekarja, koreografije Magdalene Reiter ter lučna osvetlitev Pa- scala Intiharja. Svetovalec za pogovor v francoskem jeziku je bil Primož Vitez, asi- stent kostumografije pa Andrej Vrhovnik. Predstava je s svojo večplastnostjo in po- globljenimi razmišljanji o različnih pogle- dih na življenje, zdravje, bolezen, smrt, svobodo …, ki so uganke tudi za današnji čas, zelo aktualna, saj je v njej vzporednic s sedanjo realnostjo ničkoliko... IK D Pogled na dogajanja pod domačim košem Jadranu se le ne piše vloga pepelke aj se dogaja z Jadranom? se že sprašuje marsikdo v naši skup- nosti. Govorimo seveda o košar- ki in o novi pustolovščini slovenske združene ekipe, ki, kot znano, po dol- gih 18 letih spet meri moči v kakovo- stni državni B ligi. Spopad z res strašno višjo tekmovalno ravnjo je bil za repre- zentanco naših najboljših speciali- stov v igri pod košema dokaj trd, do- slej so namreč izgubili vseh osem te- kem, tako da so sami zadnji na le- stvici. Toda glede same zgodbe in dosedanjega obračuna velja razčle- niti določene ugotovitve, ob odgo- voru, da se pravzaprav z belo-plavi- mi trenerja Mure ne dogaja nič po- sebnega. Jadran tekmuje v prvenstvu, v kate- rem je glavnina nosilcev ostalih ekip profesionalcev, moštva pa do- polnjujejo študentje. Naši košarkarji imajo tako pet treningov tedensko, nasprotniki pa praviloma sedem ali osem, ker lahko pač poklicni igralci prihajajo v telovadnico (trenirat, dvi- govat uteži, metat žogo v koš) tudi v jutranjih urah. Tako da v bistvu jadra- novcem v primerjavi s tekmeci manjka prav nekaj volumna dela. Kakovost ekip pa je v splošnem dokaj visoka, tu- di ker imajo vsi klubi skoraj dvojni pro- račun glede na Jadranovega in so torej lahko angažirali za to kategorijo vrhunske igralce, vključno z nekdanji- mi prvoligaši. Vedeli smo, da bi bilo treba za igranje v vidnejši vlogi na dru- goligaški ravni najeti tri kvalitetne po- sameznike, česar pa si uprava ne more privoščiti in niti ni to njena športna politika. Peterka je napredovala v B ligo s pretežno doma vzgojenimi fanti in po tej poti želijo tudi vztrajati. Veliko smolo so za nameček doslej v Jadrano- vem taboru imeli z edino okrepitvijo, za katero se je odbor poleti odločil. Pri- vabili so namreč odličnega tržaškega dvometraša Marca Diviacha, ki ima iz- kušnje tudi v A1 in A2 ligi, vendar do zdaj zaradi moteče mišične poškodbe še ni stopil na igrišče niti za minuto. Kljub njegovi odsotnosti pa so Ban in soigralci v bistvu namučili prav vse na- sprotnike, tako da v ligi pravzaprav ne igrajo neke podrejene vloge. Pravza- prav je lepo presenečenje, da se lahko s sijajnimi tekmeci enakovredno kosa- jo na uglednem prizorišču (in na de- skah dvorane PalaTrieste) nekateri košarkarji, za katere ne bi pred nekaj leti nihče stavil, da bodo nekega dne prišli do sem. Zaradi vsega povedanega je na dlani, da se našim predstavnikom le ne piše neka sezona v vlogi absolutne pepelke. Razmišljati moramo pozitivno. Ta ko- nec tedna so brata Batich in kolegi pro- sti, naslednji vikend pa bi lahko pred- stavljala domača tekma proti Desiu, ki ima samo dve točki na lestvici, pravi mejnik. Na igrišču bi moral naposled prvič biti tudi Diviach, najboljše zdra- vilo pa bi bila seveda prepričljiva zma- ga, da ekipa prebije led. Navsezadnje izpadeta dve postavi in naloga obstan- ka najbrž le ni nemogoča, tudi ker naši fantje kažejo določene odlike in zlasti možnosti napredka. Seveda se na višje nadstropje šele privajajo, učiti se bodo morali še hitreje, vendar ne gre za mi- sijo nemogoče. Možen scenarij je seve- da tudi nazadovanje, vendar do pom- ladi se lahko zgodi res marsikaj. Ne glede na razpravo, če je bilo nasto- panje na tako zahtevni – tudi ekonom- sko – ravni smiselno. V zamejstvu smo slišali pripombe, češ da je skok v avan- turo igranja v ligi, ki stane najmanj 150 tisoč evrov, v teh hudih ekonomskih časih neodgovorno, tudi ker vsa pro- računska sredstva do konca sezone ba- je še niso v celoti pokrita in članska eki- pa v takem obsegu duši ostalo dejav- nost. Kakorkoli že, Jadran se je zavrtel v tem vrtoglavem plesu in prav je, da ga naš šport podpira in drži pesti, da bi se zgodba končala uspešno. Črto pa bomo potegnili ob koncu prvenstva. HC K Marijino svetišče na Stari Gori Vse prehitro mine Zvon Andrea Mura SNG Drama Ljubljana - SSG Trst / Čarobna gora Prispodoba neke dobe v zatonu