Celjski tednik CELJE, 15. JANUARJA 1960 LETO XL, ŠTEV. 2 GLASILO SOCL^LISTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO POD- JETJE »CELJSKI TISK< DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Uredništvo: Celje, Titov trg 3 — poštni predal 16 — telefon 25-23 in 24-23 — uprava: Celje, Trg V. kongresa 3 — poštni predal 152 — telefon 23-75 in 20-89 — tekoči račun pri Komunalni banki Celje 603-70-1-656 — izhaja ob petkih — letna naročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 din — posamezna številka 15 din — rokopisov ne vračamo. POSTNINA PLAČANA V GOTOVINI KOVI LJUDJE- NOVE METODE DELA PRED OBČNIMI ZBORI SINDIKALNIH PODRUŽNIC Kot iiazejo dogodki, se ta mesec začenja posebno živahno politično življenje ne samo na terenih, kjer se organizacije SZDL pripravljajo na svoje občne zbore, temveč tudi v naših podjetjih in ustanovah, kjer se bodo začeli te dni prvi občni zbo- ri sindikalnih podružnic. Po predvi-' denem načrtu bodo ta mesec občni zbori sindikalnih organizacij v usta- novah, zavodih in podobno, prihod- nji mesec pri tako imenovanih pav- šalistih, to je tistih, ki nimajo last- nega zaključnega računa (obrt, tr- govina, gostinstvo) in nazadnje še pri gospodarskih organizacijah, ki delajo zaključne račune. Tu naj bi.] bili občni zbori takrat, ko bodo zna- ni podatki zaključnega računa, ta-, ko da bodo na letnih pregledih dela lahko ugotovili in razpravljali o go- spodarjenju v preteklem obdobju itd. Po vsebini dela naj bi bili le- tošnji občni zbori sindikalnih po- družnic zelo konkretni in usmerjeni le na delovna področja sindikalnih organizacij samih. Zato naj bi na njih ne načenjali vrsto načelnih vprašanj, temveč se predvsem pogo- vorili o opravljenem delu in smer- nicah za bodoče udejstvovanje sin- dikalnih organizacij. Torej o tistem, kar je nakazal četrti kongres sindi- katov Jugoslavije. Razumljivo je, da bodo v ospredju vseh vprašanj pro- blemi produktivnosti, nagrajevanja, izobraževanja delavcev, notranjih odnosov in podobno. Letošnji občni zbori naj bi pri- nesli važno prelomnico še v kadrov- ski zasedbi vodstev sindikalnih po- družnic. Tokrat naj bi se uveljavila zamenjava dolgoletnih odbornikov z mladimi in razgledanimi ljudmi, ki bodo prav gotovo prinesli tudi nove metode dela. Da bi to zame- njavo kar najbolje izvedli, se je pod vodstvom okrajne delavske univerze že začel prvi devetdnevni seminar za bodoče funkcionarje sindikalnih podružnic v večjih podjetjih. Temu seminarju bosta sledila še dva. Zra- ven tega bodo enake seminarje or- ganizirali še po občinah in tako v resnici pripravili kader bodočih sin- dikalnih funkcionarjev v podjetjih. V organizaciji letošnjih občnih zborov se bodo izogibali, seveda kjerkoli se bo to dalo, tako imeno- vanega delegatskega sistema. Tež- nja je, naj bi se letnih obračunov dela sindikalnih podružnic udele- žili vsi člani kolektiva in ne samo njihovi delegati. Tako bo občni zbor sindikalne podružnice pridobil na ' vsebini in pomenu, zraven tega pa bodo vsi člani kolektiva sodelovali tudi pri obravnavi najvažnejših pro- blemov in sklepali o bodočem de- lovnem načrtu. Kot rečeno so prvi na vrsti občni zbori v javnih ustanovah. Tu pa gre zdaj predvsem za pomoč sindikal- nih organizacij pri uveljavljanju javnih služb in pri analizi njihovega dela. M. B. DESET LET DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA VELIK KORAK NAPREJ Naš obisk v Železarni Štore 7. januarja so v industrijskem podjetju »Savao: v Kranju slavili JO. obletnico ustanovitve svojega delavskega sveta, ki je hkrati tudi prvi delavski svet v Jugoslaviji. Hkrati s tovarno »Sava« praznujejo to obletnico tudi vsi delovni kolektivi po vsej državi kot prehod na novo obliko upravljanja z gospodarskimi organizacijami. Pred de- setimi leti so delovni ljudje v Jugoslaviji dobili tovarne dejansko v svoje roke. Razvoj delavskih svetov od tedaj pa do danes je precej znan. Vendar je treba pripomniti, da so se v de- setih letih delavski sveti utrdili, da je njihov pomen in njihova vloga vse bliže tisti osnovni zamisli, da delavci sami po svoji presoji vodijo svoje podjetje. Od začetnih težav, ko se delavci v upravnih zadevah niso povsem znašli, pa ko so prešli na gospodarske probleme — smo stopili v obdobje, ko so se delavski sveti zagrizli v dva osnovna pro- blema — storilnost in ekonomičnost. Danes so delavski sveti že odločni činitelji pri proizvodnji, pri napred- ku podjetja, zamislih in uresničeva- nju načrtov. OBISKALI SMO TOVARIŠE V ŽELEZARNI Ob tem pomembnem jubileju de- lavskega samoupravljanja smo obi- skali tovariše v štorski železarni. Najprej smo naprosili predsednika delavskega sveta Antona Franuliča, da nam pove nekaj značilnosti iz razvoja in dejavnosti delavskega sveta v njihovem podjetju. Takole je odgovoril: Ce lahko dajem osebno oceno raz- voja samoupravnih organov v na- šem, podjetju, potem lahko povem, da v zadnjem obdobju opažam vse bolj in bolj veliko sprostitev članov delavskega sveta pri obravnavanju posameznih vprašanj, ki zadevajo podjetje. Ta sprostitev je imela še drugo pomembno posledico. Ljudje, ki so se navadili svobodno govoriti, opo- zarjati ali pa kritizirati, so se za- čeli tudi poglabljati v posamezne probleme podjetja, proizvodnje, ka- drov in investicij. Ko že govorimo o investicijah, lahko rečem tudi to, da je slehernemu članu našega de- lavskega sveta sedaj že umijivo, da nam je rekonstrukcija potrebna in da bomo za to morali ustvariti po- trebna sredstva. TESNO SODELOVANJE Z UPRAVO Nekatere uspehe v razvoju in utr- jevanju organov delavskega uprav- ljanja v našem podjetju moramo vsekakor pripisati tesnemu sodelo- vanju uprave s temi organi. To so- delovanje ni niti najmanj prisiljeno. Po4roračuna, je odbor za rrpnnizacijo obla- sti in uprave snreiel predlog o uki'nitvi štrih občin v ljubljanskem in goriškem okraju. Po kratki in hudi bolezni jc umrl plav- ni urednik paspodarskeRa tednika »Eko- nomska politika« in eden najbolj ugled- iiigoslovanskih ekonomistov dr. Jaša uavičo. Sobcta, 9. janu;(rja: Ob JO-li^tnem življenjskem delu je podpredsednik Izvršnega sveta LRS dr. ,Tože Vilfan izrečll prof. dr. Antonu Me- liku odlikovanj'e Reda zaslug za narod prve stopnje. Nedelja. 10. januarja: . V snomin na.lieroTsko bitko je bila dor-oldne v Dra'snšah velika proslava, združena s trndicionalnim smučarskim tekmovanjem ïPo stezah partizanske Je- lovifcf. Zaradi velikih snežnih žametov je bil pri-kinjen promet v Gcrskem Kotom. V i)ristiinišču Kanea se je nolopilfi la- dja »Snežnik«, ki se je vračala iz Haife s lovorom pomaranč. Vsi članki posadko so ostali živi in zdravi. Ponedeljek, 11. januarja: Na posvetovanju iderloške komisije pri CK ZKS so razpravljali o stanju v šol- stvu, delu prosvetnih organizacij in ko- munistov v njih. Torek, 12. januarja: Na plenumu republiškega odbora sin- dikata kovinarjev v Ljubljani so govorili o aktualnih prnb'emih nagrajevanja, strokovnega izobraževanja in skrbi za človeka. , Sreda, 15. januarja: ' Na odbrru za komunalno politiko pri; republiškem svetu Zveze sindikatov soi razpravljali o stanovanjski problematiki.j uresničevanju novih stanovanjskih za-' konov itd. Pri tem so znova poudarili, nujnost tesnega sodelovanja siiiilikatov. 7aradi neprestanega sneženja je želez- niški promet med Zagrebom in Splitom ustavljen. Ceste v Liki, Gorskem Kotoru, Zagorju, Podravini in mnogih predelih Bosne in Horcogovine so neprehodne. Hud mraz, visok sneg sta prignala z Ve- lebita in drugod volkove, ki napadajo živino. V mnogih predelih pa piha tudi burja s hitrostjo do 90 km na uro. TUDI CELJSKI OKRAJ ZA NASE SMUČARJE Akcija za zbiranje denarnih sredstev za udeležbo naših smu- čarjev na zimskih olimpijskih igrah, dobiva čedalje širši obseg tudi v celjskem okraju. Do danes je Turistično in avto- busno podjetje »KOMPAS«, Celje sprejelo nakazila od naslednjih kolektivov: Vajenska šola »Boris Kidrič«, Celje 3.000 din; Smučar- ska zveza, Celje 5.OO0 din; Celjska turistična podzveza, Celje 5.000 din; Kolektiv Zlatarne, Celje 6.000 din; Trgovinska zbornica, Celje 20.C00 din; Železarna Štore 100.000 din. Novi шМ\ dela-noni uspehi v »INGRADU« SO SPREJELI 28 NOVIH ČLANOV V ZK Tiste dni, ko smo se na en ali drug način poslavljali od starega leta in pripravljali kar najlepšo pot novemu, so imeli pri celjskem grad- benem podjetju »Ingrad« slovesnost, ki bo ostala v nepozabnem spominu vsem tistim, ki so ji prisostvovali, zlasti pa še tistim mladim delav- cem in uslužbencem, ki so prejeli člansko legitimacijo organizacije Zveze komunistov. Kar 28 jih je bilo. Kakor je v uvodnem govoru po- vedal sekretar komiteja Zveze ko- munistov pri podjetju tov. Franc Vitanc, je sprejem tolikšnega šte- vila novih članov v organizacijo Zveze komunistov prvi rezultat no- vega in boljšega načina dela v or- ganizaciji. Medtem, íco so do ne- davnega v tem kolektivu poznali le eno organizacijo Zveze komunistov in se je vse delo vodilo centralno, zato pa ozko, togo in neživljenjsko, so s formiranjem osmih osnovnih organizacij po sektorjih dela in z ustanovitvijo komiteja Zveze komu- nistov v podjetju postavili temelje za boljše delo in boljše uveljavlja- nje organizacije in njenih članov. Ce so prej komunisti in organizacija več ali manj zaostajali za nekate- rimi dogodki v podjetju, so zdaj na čelu vseh dogajanj. Zdaj ni več problema, o katerem bi komite In osnovne organizacije o njem ne razpravljale. Na ta načjn si je or- ganizacija Zveze komunistov v pod- jetju pridobila vodilno vlogo, tisto, ki ji tudi pripada. To vlogo pa si je pridobila z delom. To uveljavitev je pozneje pohvalil tudi organizacijski sekretar občin- skega komiteja Zveze komunistov v Celju tov. Tone Skok, ki je med drugim še čestital novim članom k sprejemu in jih opozoril na naloge in dolžnosti. Hvaležna je še ugo- tovitev, da je organizacija Zveze komunistov v Ingradu s tem spre- jemom novih članov začela uresni- čevati sklepe, ki jih je potrd.la na zadnji letni konferenci. Drugi del slavnosti so izpopolnili: pevski oktet celjske gimnazije, kvar- tet Glasbene šole, recitatorjl uči- teljišča in zabavni -ansambel. -mb Letna konferenca mladina šoštanjske občine Pred dnevi je bila v Šoštanju .let- na konferenca Ljudske mladine ob- čine Šoštanj. O dosedanjem delu je poročal sekretar občinskega komite- ja, ki je poudaril, da imajo vklju- čene 80% vse mladine v svoje vrste. Letos so ustanovili kar 8 novih ak- tivov, tako da je zdaj v šoštanjski občini 34 mladinskih aktivov. Pre- cejšen napredek so dosegu v poli- tično ideološkem delu, saj se je pre- cej njihovih mladincev udeležilo se- minarjev v Bohinju, kar 20 mladin- cev pa obiskuje politično šolo ob- činskega komiteja Zveze komunistov. Na zvezni delovni akciji je bilo 68 mladincev njihove občine, a tudi na lokalnih delovnih akcijah so mnogo prispevali. Tako so samo dijaki ru- darske šole iz Velenja prispevalipri ureditvi novega Velenja 13.000 de- lovnih ur, kar je res velik uspeh. V delavskem in družbenem upravlja- nju je od skupnega števila članov teh organov le 16,5 % mladincev. Nedvomno bodo morali tu še mno- go narediti in sé še bolj uveljaviti v družbenem upravljanju kot enako- pravni državljani. Tisti predstavni- ki, ki pa bodo izvoljeni v te organe pa morajo biti tesno povezani z de- lavci in ne samo kimati v delavskih svetih. Zanimivo je tudi to, da v ko- misijah za štipendije ne sodeluje no- ben mladinec. Zaradi boljšega dela so ustanovili krajevna komiteja v Velenju in Šoštanju, povezali pa so se tudi z mladino Siska. Referat o bodočih nalogah mladine je imel Jože Lekšan. Govoril je tudi o več- jem aktiviziranju šolske mladine, ki naj bi bila kljub temu, da obiskuje šolo recimo v Celju, iniciator dela v svojem kraju. > V živahni rapravi so poleg dele- gatov sodelovali tudi gostje. Pred- vsem so izrazili potrebo po prepo- trebnih prostorih, kjer bi mladina lahko delala. Poudarili so tudi to, da je važno, da predlaga za spre- jem v Zvezo komunistov mladina sama, kot je bil to primer v Pesjem. Na koncu so izvolili nov komite, za predsednika pa tovariša Jožeta Lek- šana. bš ŽALNA SVEČANOST Tov. Jože Gričar-Metod Občinski odbor Zveze borcev in občinski ljudski' odbor z ostalimi množičnimi organizacijami v Slo- venski Bistrici so priredili v okviru občinskega praznika proslavo 17- letnice junaških borb padlega Po- horskega bataljona. Pred 17 leti, 8. januarja 1943. le- ta, je na Pohorju v poslednjem ju- rišu proti okupatorju junaško padel ves prvi Pohorski bataljon. Na slavnostni seji v Domu kul- ture v Slov. Bistrici je govoril pred- sednik občinskega ljudskega odbo- ra tov. Franc Bera, pred spomeni- kom na Trgu svobode, kjer je bile ljudsko zborovanje, pa je tov. Jože Gričar-Metod pozdravil borce in svojce padlih, ki so prišli na spo- minsko proslavo. Isti dan so v Oplotn'ci položili vence pred spomenik padlih borcev ter nato pričakali patruljo, ki je pri- šla iz Osankarice, kjer je padel Po- horski bataljon. Istočasno so bile proslave s kulturnimi sporedi v Poljčanah, Poljskavi, Pragerskem, Makolah in Smartnem na Pohorju. Ij- Namenska določitev poslovnih lokalov v resdišču celja Zadnja seja sveta za stanovanj- ske zadeve pri občinskem ljud- skem odboru v Celju je bila v prvi vrsti namenjena razpiravi treh odlokov, o katerih bo končno besedo izrekel ljudski odbor. Vsi trije se nanašajo na stanovanjsko reformo, ki jo uvajamo v tem me- secu. Tako govori predlog prvega odloka o organizaciji in delu zbo- ra stanovalcev in hišnih svetov, drugi o določil^^i najnižje najem- nine (za poslovne lokale) in o de- litvi te najemnine v poslovnih stavbah in v družbeno upravlja- nih hišah. Čeprav ne kaže pod- cenjevati teh predpisov, pa je prav gotovo najvažnejši predlog odloka o namembnosti poslovnih lokalov v posameznih ulicah in delih ulic v mestu Celju. Po pred- logu tega odloka naj bi se na- membnost poslovnih lokalov do- ločila v Prešernovi in Stanetovi ulici, na Trgu Petega kongresa, na Titovem trgu ter na začetnem delu Ljubljanske ceste, vključno do hišne številke 10. V tem predelu mesta naj bi se poslovni prostori smeli uporabljati samo za speci- alne obrtne dejavnosti kot so urarstvo, optika, fotografija, briv- ska in frizerska stroka, moško in žensko klobučarstvo ter vesilj- stvo, nadalje za one ctortne dejav- nosti, za katere so potrebni pro- dajni prostori kot prodaja kru- ha, mesa, slaščic in podobno. V tem delu mesta bo nadalje pro- stora za vse gostinske dejavnosti, za trgovine na drobno vseh vrst razen za prodajalne gradbenega materiala in kuriva. Končno bodo v tem delu mesta lahko še lekar- ne, pisarne časopisnih podjetij ter banke in hranilnice. POGLED PO SVETU Podoba je. kakor da odločilni či-] nitelji močno skrbe za vznemirja- '■ nje sveta. Komaj je prišlo do odlo- čitve, da bo sestanek na najvišji ravni v pozni pomladi letošnjega le- ta, že je odmevalo v svet nekaj vznemirljivih novic, ki se ne sklada- jo z željo po pomirjevanju, razoro- ževanju, sodelovanju in sporazume- vanju. Najglasnejša je bila Eisen- howerjeva izjava, da ZDA ne po- daljšujejo veljavnosti dosedanjega sklepa o prostovoljni prekinitvi atomskih eksplozij. iPravijo, da je ameriški predsednik storil to na lju- bo ameriški nečimrnosti, ki je zade- ta zaradi sovjetskega napredka v vesoljski balistiki, in verjetno zara- di pritiska na SZ, da bi bila mehkej- ša pri pogajanjih. Poleg te izjave je prišlo v Angli- jo 100 atomskih bomb, gotovo ne v znamenju pomiritve, saj pomeni An- glija v NATO strategiji še vedno najugodnejšo bazo za ameriške na- črte z Evropo. To se kajpa ne skla- da z Eisenhowerjevim poročilom Kongresu, ki je izzvenelo kot po- novno ponujanje roke SZ. SZ je od- govorila precej trdo z vesoljnimi raketami, ki jih namerava preizku- šati od 15. januarja do 15. jebruar- ja na Srednjem Pacifiku. Te vesolj- ske rakete bodo prodor SZ v vesolje še olajšale. Svojevrsten odgovor je tudi Hruščevljevo potovanje v Indi- jo in Indonezijo, torej v dve državi, ki nista »na najboljši nogi« s Ki- tajsko. SZ pač ni vseeno, kako bo- do gledali na i;ruo socialistično državo narodi Indije in Indonezije. Nekako istočasno, konec tega mese- ca, bo šel na pot tudi Eisenhower, in to v Južno Ameriko, ki je v več deželah pokazala, da ni zadovoljna s politiko ZDA. Posebno velja to -za Brazilijo, državo, ki hiti napred- ku naproti in rabi za svoj gospodar- ski razvoj veliko kapitala. Spričo cenenega sovjetskega kredita, ki je na razpolago manj razvitim drža- vam. ni. liS^eacu ÂaMno stališče za- vzemajo ZDA do posameznih držav v Latinski Ameriki. V tem pogledu bodo morale vse razvite države re- vidirati svojo politiko, kakor je re- kel bivši francoski ministrski pred- sednik Mendes-France na nekem predavanju ameriškim študentom: Ne pripravljajte se na novo vojno, nujno potrebna je miroljubna koek- sistenca med narodi. Podoba je, da to dobro razume angleški ministrski predsednik, kise je odpravil na obisk v Afriko, med drugim v Gano in Nigerijo. Kako se čas zares vrti! V Gani si je ogle- dal veledela za gospodarski napre- dek te afriške dežele, pri. katerih bo pomagala tudi Anglija, v Južni Afriki bo moral razmišljati o naj- primernejši obliki, s katero naj bi Anglija izročila oblast v Njasi, o čemer so si na jasnem ne samo la- buristi, marveč tudi konservativna mladina. Ob vsem tem se bodo mo- rali nekaj naučiti tudi Francozi, ki še vedno polnijo koncentracijska taborišča z Alžir ci in plenijo levi- čarske liste, če pišejo o tem, da med- narodni RK ni zadovoljen z meto- dami v teh taboriščih. Nestrpnost reakcionarnih krogov se je pokazala tudi zaradi Gronhi- jevega obiska v Moskvi. Obisk je bil preložen, italijanska desnica, po- sebno Vatikan, pa je ob tem poka- zala vse poteze svojega filofašistič- nega razpoloženja. Otiaviani, znani antikomunistični zelot je bral mašo za »molčečo« cerkev, ki da na Vzho- du nima svobode govora, in imel pridigo, ki je na las podobna oni bojujoči se cerkvi, katere grozote so okusili tudi jugoslovanski naro- di, posebej slovenski in hrvaški. Ob tem velja zapisati, da je pre- tekli teden Evropa stala v znamenju resurekcije fašističnega antisemi- tizma. Skoraj v vseh zahodnih dr- žavah se je istočasno, torej po ne- kem ukazu iz centra, pokazala pro- pagandna in hujskaška dejavnost neke »evropske legije« organizacije propadlih fašističnih strank izpred vojne. Baje ima legija komando na IMinaju. Ce je tako, nimamo kaj pri- pomniti. Kvečjemu to, da je notra- nji minister Zahodne Nemčije Schroder zagovarjal neofašistično stranko rajha, njen vojni minister Strauss, trubadur boja za uničeva- nje SZ, pa se vztrajno zavzema za oborožitev »agresivne vojske zahod- nonemškega imperializma«. Ce bi spričo tega fašistična zver ne po- kazala, da še ž'vi, bi lahko rekli, da se je zgodil še en »nemški čudež«. T. O. SEJA NOVEGA KOMITEJA LMS ZA CELJSKO OBČINO ZA PREDSEDNIKA JE BIL SPET IZVOLJEN TOV. ZVONE DRAGAN Pretekli teden se je sestal novoiz- voljeni komite mladine celjske obči- ne.' Takoj po otvoritvi so izvolili enajstčlanski sekretariat, izbrali za predsednika Zvoneia Dragana, za novega sekretarja pa Marjana Ko- govška. V okviru občinskega komiteja bo delovalo osem komisij in štab za mladinske delovne brigade. Se v tem merecu bodo vse komisije izde- lale točne programe za prvo trome- sečje oziroma polletje, predsedniki pa bodo na sejah komiteja redno po- ročali o delu in problemih komisij. Delavska komisija bo organizirala posvetovanje z mladimi člani delav- skih svetov in izboljšala delo klu- bov mladh proizvajalcev. Prav ta- ko bo tudi kmečka komisija aktiv- neje posegla v delo aktivov mladih zadružnikov, ideološka komisija pa bo organizirala dvo- ali trodnevne seminarje za predsednike, sekretar- je in ostalo mladino v celjski obči- ni. Ko so podali najvažnejše smerni- nice še ostalim komisijam, so vsa- kega člana komiteja zadolžili za dve ali tri organizacije, ki jih bo moral s svojimi nasveti voditi po pravi poti. Da ne bo ostalo le pri besedah, so sklenili, da bodo o tem razpravljali na vsaki seji komiteja. Ker bodo letošnje športne igre »Bratstva in enotnosti« v Celju, bo- do sestavili posebno komisijo, ki bo skrbela za priprave. Ko so orisali še delo štaba mladinskih delovnih bri- gad, so z navdušenjem sprejeli predlog o tekmovanju mladinskih aktivov na vseh področjih. Tekmo- vanje se bo pričelo prvega februar- ja, trajalo pa bo do dneva mladosti, ko bodo zmagovalce tudi nagradili. LTRAVNI ODBOR »VRVICE« — TOVARNE TRAKOV IN OKRASKOV - CELJE razpisuje delovHo meslo računovodje Pogoj: ekonomska srednja šola in dv.elelna praksa, ali knjigo- vodski tečaj s petieino prakso v knjigovodstvu. Interesenti naj vicž jo prošnjo do Г0. I. 19C0. UPRAVNI ODBOR BIROJA ZA STANOVANJSKO IN j KOMUNALNO IZGRADNJO ObLO CELJE j razpisuje naslednja delovna mesta: ^ 1. referenta za plan In analize; 2. referenta za tehnično dokumentacijo; 3. dva sektorska gradbena nadzornika; 4. računovodje; 5. administratorja. Pogoji: za de'ovna mesta od 1.—3. gradbeni inženir ali teh- nik z najmanj 3-letno prakso v operativi in vsaj delnim poobla- stilom. Za delovno mesto računovodje — popolna srednja šola z iz- kušnjami kot samostojen bilancist in finančni knjigovodja. Za delovno mesto administratorja — popolna ali nepopolna srednja šola, lahko tudi ггсе1п1к. Za inleresente izven Celja so stanovanja zajamčena v roku do 1. maja 1961. Mesečni prejemiki po pravilniku o plačah. • Lastnoročno pisane in kolkovane ponudbe z življenjepisom in podatki o dosedanjih zaposlitvah pošljite do 1. februarja I960 na naslov: BIRO 7A STANOVANJSKO IN KOMUNALNO IZ- GRADNJO ObLO CELJE, Gregorč.čeva 6/II. CELJSKI TEDNIK — Stev. 2. — 15. januarja 1960 NAŠ OBISK V ŽELEZARNI STORE najboljši učitelj (nadaljevanje intervjuja s predstavniki delavskega samoupravlja- nja v Železarni Štore s 1. strani) PREOBREMENITEV ORGANOV DELAVSKEGA SAMOUPRAV- LJANJA ZNA BITI NEVARNA — SPROŠČENA RAZPRAVA PO- GOJ ZA USPEH — IZKUŠNJE SO NAJBOLJŠE VODILO — TESNO SODELOVANJE Z ORGANIZACIJAMI V PODJETJU — V železarni Store smo obiskali tudi predsednika upravnega od- bora Toneta Suharja. Tudi njemu smo zastavili nekaj vpra.šanj o po- menu in razvoju delavskega sa- moupravljanja v njihovem pod- jetju. Takole nam je odgovoril: Pristojnosti samoupravnih or- ganov se vse bolj večajo. Zdi se rni, da v posameznih primerih gvemo že predaleč in prenašamo tudi take pristojnosti na upravni odbor, ki bi jih uspešno reševalo vodilno osebje ali pa direktor. Ne mislim zagovarjati teženj tistih direktorjev, ki se boje, da jim bodo ušle vse kompetence. Ven- dar bi rad opozoril, da prihaja včasih do preobremenitve uprav- nega odbora, kar lahko privede v posameznih primerih tudi v po- vršno obravnavanje problemov. Ko govorimo o, rasti vloge na- šega upravnega odbora, moram povedali, da imamo sedaj v uprav- nem odboru ljudi, ki sodelujejo pri delu res po svojih moSeh. To je včasih odvisno tudi od razgle- danosíL Vendar ne pomeni vedno, da tisti, ki največ govori, tudi naj- več naredi. Na sploh pa smo v razpravah pri obravnavanju te- kočih in perečih problemov ugo- tovili presenetljivo iniciativo čla- nov upravnega odbora. Nasß pra- ksa, da izbiramo člane upravnega odbora večinoma iz izkušenejših tovarišev, ki so že dalj časa v or- ganih samoupravljanja, je poka- zala res lepe rezultate. To pravim zato, ker smo v lanskem letu pri- redili seminarje za vse delavce in še posebej za člane organov de- lavskega samoupravljanja. Ven- dar smo ugotovili, čeprav so ti seminarji imeli določen uspeh, da je najboljša šola praksa, delo v organih delavskega samouprav- ljanja. SODELOVANJE Z ORGANIZACIJAMI K uspehom dela našega uprav- nega odbora pri jasnih.in dolo- čeno postavljenih nalogah za pri- hodnost ter pri reševanju pere- čih trenutnih problemov v posa- meznih obratih je veliko pripo- moglo tudi tesno sodelovanje s tovarniškem komitejem ZK in s sindikalno organizacijo. Sodimo namreč, da so politične organizacije in političen vpliv or- ganizacij v podjetju silno pomem- bne. Gospodarska akcija — kakr- šna koli — mora, imeti tudi poli- tično osnovo in vzporedno politi- čno aktivnost. Zato sodelujejo na vseh sejah upravnega odbora tudi predstavniki komiteja ZK in sin- dikata. Tako se politična stališča vsklajujejo z ekonomskimi zahte- vami in ustvarja potrebna enovi- tost, ki je prvi pogoj za napredek., Vseikakor bomo morali tesneje na- vezati tudi mladinsko organiza- cijo. Namesto uvoda: Kdor še ni bil v livarni Železarne v Sto- rah, si bo ob teh vrstah težko ustvaril o njej pravo podobo. Ne bo si mogel ustvariti celo ne približne podobe, zakaj so stvari, ki jih še s toliko domiš- ljije ni mogoče spraviti na pa- pir, da bi pred bralcem zažive- le. Bil je neprijazen dan, ko smo se z vodjo obrata tovarišem Borisom Nečemarjem znašli v livarni. Zunaj prav taho nepri- jazen kakor znotraj. Razsežen prostor, peščena tla, kupi livar- skega peska in železnih gmot, kalupi, ki požirajo tekače žele- zo, kokile, ki se hladijo, cevi, ki jih preizkušajo na pritisk vode, lìt'.rìie г:: ìiladn'.m sivim železom, podobni srednjeve- škim alkimistom, premični žer- jav nad njimi in mrak. Toda tega vsak dan enkrat vendarle preženejo iz kotov. Takrat se ljudje umaknejo z delovnih mest — v kotel s tekočim žele- zom potopijo magnezij in ne- kaj trenutkov za tem se spro- sti bleščeč sikajoč, malone ben- galičen ogenj in dim, ki napol- letih posvetili vso pozornost še strojni litini in sicer zato, ker smo že v zadnjem letu z modi- ficirano litino na tem področju dosegli lepe uspehe. Sicer pa še vselej na prvo mesto postav- ljamo kvaliteto, ker je le v tem prihodnost.i: Na poti-skozi livarno smo se ustavili ob kupu velikih zarja- velih kosov železa. »Valji,- Bežno skozi livarno ni ves prostor — proces, ki bi ga lahko primerjali samo še z elementarno silo kakega pri- rodnega pojava. (Postopek so osvojili lani in je v tem, da se iz železa izloči grafit, s čimer dobi tako nastala ferolitina prednosti jeklene in sive litine; valji so na zunaj trdi, na zno- traj žilavi. Povedali so nam^ tudi, da je proces edinstven v Jugoslaviji in da se je tudi v svetu pojavil šele v zadnjih le- tih.) »Zgodovina livarne sega v predvojni čas,« je rekel tovariš Nečemar. »Toda takrat je- bila neprimerno manjša, saj je zna- šala letna produkcija 5, med- tem ko znaša sedaj 12 tisoč ton. Ker pa so se val j ame razširile, so potrebe po litem železu in valjih neprimerno poraste. To bo terjalo razširitev in nadalj- nji razvoj livarne, vendar štor- ski livarji pravijo, da je njiho- va bodočnost v ferolitini. Ra- zen tega pa bomo ü prihodnjih pojasnil tov. Nečemar. »Tu jih vlivajo v posebne kalupe; vsak čas bomo lahko videli, kako.« Žerjav je pripeljal ogromen ko- tel železa in ognjen curek je pljusnil v globino — iskre so brizgale na vse strani. »V stružnici jih potem obde- lajo. Krijemo 70 odstotkov vseh jugoslovanskih potreb,« je re- kel tov. Nečemar. »In kaj je to tu?« smo se za- nimali dalje. »Leseni kalupi. Odtisnejo jih V livarski pesek premažejo z grafitom in vlijejo vanje tekoče želeji. Tako de- lamo vodovodne cevi velikih profilov,« je pojasnil tov. Neče- mar. Se in še bi lahko govorili. O ljudeh, o njihovem težkem de- lu, o peščenih tleh in o blatu, ki bo sčasoma izginilo, ko bo- do osvojili nov postopek za iz- delovanje suhih kalupov. Tedaj bo vredno livarno v Storah znova obiskati. Velik korak naprej Na koncu sm.o obiskali še direk- torja železarne Andreja Sveteka, ki nam je v kratkih besedah ori- eal pomen in vlogo sodelovanja uprave z organi delavskega samo- uprvaljanja. Iz izkušenj vidimo, da je delo sedaj neprimerno uspešnejše, od- govornost je prišla na voljeno telo — bodočnost podjetja pa ni od- visna od enega ali nekaj ljudi. To je velik korak naprej. To vidimo pri reševanju problemov pove- čanja storilnosti, pri vprašanjih, ki zadevajo ekonomičnost podje- tja, in končno najbolj, ker je to za nas najvažnejše, pri odločanju o tem, kako se bo podjetje raz- vijalo. , Kar zadeva sproščenost v raz- pravah o organih delovnega samo- upravljanja, mjenim, da smo nare- dili velik korak naprej, da pa bo še treba veliko naporov. Mnogo- ikrat se namreč zgodi, da se člo- vek, ki morda dobro misli, pa o neki zadevi ni čisto poučen, raje zadrži. Po m.ojem mnenju je to napak. Tudi v takih primerih je treba postaviti vsaj vprašanje, zakaj tako, ker že vprašanje ve- liko pom.eni. Zaradi tega bo treba tudi glede izobraževanja delavcev, ki delujejo v organih delavskega samoupravljanja, še л^е-Ико nare- diti in zato ne bodo nobena sred- stva prevelika. morda rešitev Sestav industrijskih podjetij in delavnic v konjiški občini je tak, da zaposlujejo pretežno moško de- lovno silo. Tam imajo usnjarno, strojno tovarno, tovarno kovanega orodja, opekarno, tovarno v Vi- tanju itd. To se pravi, vsa večja podjetja so take narave, da za- htevajo moško delovno silo. Ra- zumljivo je, da je spričo tega iz leta v leto problem zaposlovanja ženske delovne sile postajal vse bolj pereč. Stanje v konjiški ob- čini je glede tega podobno kot v šcštanjski. Tako so ob koncu lanskega leta imeli preko 250 prijavljenih žena, ki bi se rade zaposlile. V tem šte- vilu je tudi precej mladine in je rešitev (oziroma zahteva), da se za te najdejo delovna mesta, toli- ko bolj umestna. V konjiški občini skuSajo ta problem rešiti s tem, da bi uredili konfekcijsko delavnico. Vprašanje pa nastane, kje dobiti prostore гапјо. Po mnienju gospodarstve- nikov in vodilnih političnih oseb- nosti bo najumestneje tako delav- nico urediti v stavbi, ki jo v Ko- njicah imenujejo Alfa«. To stavbo sedaj zaseda še podjetje »Konus«, ki jo bo v kratkem izpraznilo. Treba jo bo prepleskati, deloma urediti in z majhnimi sredstvi bo- do pripravljeni prostori za nove delavnice. V teh bo lahko dobilo zaposlitev petdeset žensk. To še ni popolna rešitev problema, ven- dar je precejšen doprinos. Treba pa je povedati še nekaj. V teh prostorih so najprej name- ravali urediti uslužnostne delav- nice stanovanjske skupnosti. Ho- teli so urediti pralnico, krpalnico in čistilnico. Vendar sodijo, da bo ta načrt moral vsaj za rrekaj časa počakati, ker je problem zaposlo- vanja ženske delovne sile bolj pe- reč. Končno pa bo za te servisne delavnice lažje najti ustrezne pro- store. Morda bo prav, če bodo o tem razpravljali na zborih volivr cev. M. J. RAZPIS Koniisija za razpis mest direlclorjev in upravnikov pri ob- è^r:^■lccm ijudskem odboru Žalec razpisuje na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njih^ovih organov (Uradni list flrj, št. 52/57) mesto DIREKTORJA TRGOVSKEGA PODJETJA »SLOGA«, PREBOLD Pogoji: komercialist z nižjo strokovno izobrazbo ali komer- cialist s srednjo strokovno izobrazbo in 5-letno prakso na vo- dilnem mestu ali visokokvalificirani trgovski delavec z 10-letno prakso na vodilnem niestu. Prošnje, kolkovane z 250 din državne takse ter življenjepi- som in izkazi splošne in strokovne izobrazbe je treba vložiti pri Občinskem ljudskem odboru Žalec najpozneje do 31. I. 1960. Kooperaeija s sorodnimi podjetji (Nadaljevanje s 1. strani) Ker so že v začetku leta videli, da ne bodo kos vsem zahtevam naroč- nika, so se odločili za proizvodno sodelovanje z mariborskim »Remon- tom« in Strojno tovarno v Trbov- ljah. Tam so jim izdelali posamezne dele, ki so jih po^em kompletirali k svojim strojem. Kooperacija se je pokazala kot zelo koristna oblika, vendar pa bi za podjetje bilo ugod- neje, če bi imelo m.ožnost, da bi se razširilo. S tem bi sicer kooperacije ne zavrgli. To namreč ob sedanjih naročilih ni več niti možno. Za le- tošnje leto so že sklenili pogodb za izdelavo usnjarskih strojev v vrednosti preko 7C0 milijonov din., ' NOVA TOVARNA - UPRAVIČENA Ce poznamo te številke, potem je razumljiva težnja kolektiva, da bi si zgradili izven obzidja usnjarne novo halo z ustreznimi pomožnimi prostori. Gotovo je namreč, da ta težnja tudi z ekonomskega stališča ni neupravičena. Konjiška tovarna usnjarskh strojev se je razvila iz delavnice v strojno tovarno. S tem moramo računati. Pom.embno pa je še to, da to podjetje lahko vsak čas preide na proizvodnjo tudi drugih strojev, kar pomeni še eno pred- nost. Morda ni nezanimiva tudi ugoto- vitev, da bo strojna tovarna v Ko- njicah izdelala — seveda v koope- raciji — stroje za kompletno usnjar- no v Sudanu. Te naprave bodo ve- ljale preko 275 milijonov dinarjev in jih bodo montirali v Sudanu ko- njiški strojniki. Zato se tudi že se- daj pridno učijo angleščino. Osem monterjev bo namreč montiralo te stroje v Sudanu. bi jo gradili v dveh fazah. Poslopje bo stalo za železniško postajo v Slov. Konjicah in ga bodo gradili tako, da ga bodo ob morebitnem nadaljnjem razširjanju podjetja lah- ko še povečevali. Zanimiva je tudi ugotovitev, da so stroji, ki jih iz- deluje to podjetje, precej cenejši od uvoženih. Tudi za preko 25 odstot- kov. Hkrati pa ti stroji po kakovosti ne zaostajajo za izdelki, ki smo jih doslej uvažali. Doslej so osvojili že preko 40 strojev in jih proizvajajo serijsko. Zanimiva pa je še ugoto- vitev, da slovenske usnjarne ne na- ročajo strojev pri »Kostroju«, tem- več jih raje uvažajo. Sicer pa je to problem, ki bi ga bilo treba posebej obravnavati. NACRTI SO 2E GOTOVI Podjetje je že izdelalo potrebne načrte za novo tovarniško halo, ki CELJSKI TEDNIK V VSAKO HiSOl Tri kapljice krvi Na kirurgičnem oddelku celjske bolnišnice smo v preteklem mesecu imeli kar dve večji in pomembni operaciji. V Šmarju pri gradnji tu- "e/a je zasulo Ranka Miloševiča, v Šoštanju pa na gradbišču Franja ^i^riča. Obema se je pri tem razpočil bronh, kar je navadno smrtna poškodba, zlasti še, če poškodovanec ni hitro prepeljan v bolnišnico, kjer lahko opravijo podobne operacije. za operacijo razpoce- NEG.A bronha je namreč 80 odstotkov uspeha pravo- časnost, potrebne naprave in ekipa za tako operacijo sposobnih kirurgov. v celjski bolnišnici so resili življenja obema fantoma in pri tem zabeležili SE en uspeh. Doslej je namreč veljalo mnenje, da je bronh možno učinko- vito operativno popraviti le, če razpočeni del bronha ni daljši od dveh centimetrov. Na Madžarskem so to mejo presegli in operirali bronh, na katerem je bila novotvorba v dolžini treh centimetrov. v celjskem primeru pa so operirali 6 centimetrov na dolgo raz- pocen bronh. Značilno pri teh operacijah je, da poškodovancu ohra- nijo pljučno krilo. Ob tej priložnosti smo prosili predstojnika kirurgične- ea oddelka celjsae bolnišnice dr. Šušteršiča, da smo lahko prisostvo- vali pri eni izmed večjih operacij. Svetli hodniki se ne ujemajo s ^pntrastom polne čakalnice. Pa to jf. šlo mimo mene, ker me je pot vo- ''a v operacijsko sobo. »Ošemili« *° '"e, da sem izgledal kot zdrav- Pa je vsak zdravnik vseeno ve- da nisem. Halja mi je bila pre- ^°^ßa. maska na obrazu nerodno Privezana, iz čepice pa je molel šop kar se zdravniku ne pripeti. V veliki operacijski sobi je bil pa- cient že na mizi, pripravljen za ope- racijo. Očistili so mu kožo, kjer bo kirurg zasadil nož, in ga pokrili z belo haljo tako, da je ostala le majhna krpa belega telesa. Asistenti so bili že na mestu, instrumenti pri- pravljeni, glavnemu kirurgu so že nataknili masko in začela se je ope- racija. Prva za pacienta in tudi prva moja! Le s to razliko, da je on ni videl, jaz pu. Najprej nož. Zarezal se je v meso in takoj so s ščipalkami ustavili kri, ki je skušala ubežati iz razrezanih žil. Potem so razrezati še plast mi- šičevja in prišli do rebra. Kirurg ga je ločil od mišičevja, privzdignil in z velikimi (meni so se take zdele) škarjami odrezal rebro. Položil ga je na posebno mizo. Dobro, da pa- cient tega ni videl. Tedaj sem tudi zvedel, da bo operacija trajala zelo dolgo. Pa tudi. da gre za zanimivo operacijo, saj so bili namenjeni, da bodo izrezali rakasto tkivo iz bolni- kovega želodca. Težavna pa zato ker se je rakasta tvorba že razširila v požiralnik. Ta čas je kirurg že prešel v prsno votlino in odmakni! pljuča navzgor, tako da sem lepo v'.del srce, ki je bilo v enakomernih tripljajih, ne meneč se za vse, kar se okoli njega dogaja. Skozi prsno votlino so preko za- reza prešli v trebušno in do želodca kjer je začel rak svojo uničevalno pot. Se ga nisem videl — to majhno a strašno »gobo« v živem telesu. Ves čas pa je trajala borba z ži- licami in s krvjo — tako se je vsaj meni zdelo. V resnici pa je najtežje delo pričelo šele sedaj. Rak se je namreč iz želodca razširil navzgor po požiralniku. Taka je tudi bolnik sploh zvedel, da je bolan. Rakasta tvorba je namreč odprtino požiral- nika vedno manjšala in grozila, da jo bo zamašila. Zato je bilo treba odrezati del požiralnika in del že- lodca. To se navadnemu, človeku moidajie^zdi tako težavno. Odrežeš, pa še tam odrežeš, spneš in zašiješ pa je vse v redu. V resnici pa je manjkalo okoli šest centimetrov (morda nekaj več) požiralnika. Te- ga je treba nadomestiti. Rešili so zadevo tako, da so iz dela zdravega želodca sešili cevko in jo speljali navzgor. Potem so ta dva organa zašili. Bilo je precej težav in začel se je obratni postopek. Notranjost je bilo potrebno znova urediti, kot je bila. Zašili so trebušno votlino, stisnili rebra, jih zašili, potem še plast mišic in končno še kožo. Od velike rane. ki sem jo gledal ves čas operacije — res velike, tako da je kirurg v prsno in trebušno votli- no lahko šel z obema rokama — je ostala le tenka brazgotina. Le-ta bo spominjala pacienta vselej, da je prestal nekaj hudega — le vedel ne bo nikdar kaj in kako. To je povedano na kratko, morda neučinkovito, pa je trajalo štiri in pol ure. Ta čas sem v hodniku ska- dil deset cigaret in popil tudi dva konjaka. Ce človek to prvič vidi, sta mu požirek konjaka in cigareta res dobrodošli. Znotraj pa so kirurgi nepretrgoma delali, le potne kaplji- ce so pričale, da operacija že dolgo traja in da ni preprosta. Oni nißo utegnili niti za trenutek vstran. Odahnili so si šele po končani ope- raciji. Ko sem odhajal po hodnikih, pred- no sem stekel predolgi plašč, sem na njem opazil tri rdeče pikice, krvave kapljice, ki so nehote brizg- nile tudi name in ki jih bom ob- držal vselej v spominu. Mile Iršič Kirurgi so nepretrgoma delali, le potne kapljice so pričale, da operacija že dolgo traja in da ni preprosta. OB SEDEMDESETLETNICI ^ EEDORJA GRADIŠNIKA Ali res ze sedemdeset let? Saj je jubilantu ta doba v delu in borbi ne- dvomno hitro pretekla, ko ni bilo časa ozirati se nazaj in nase ob do- gajanjih v svetu in doma, večjih od vsega osebnega. Lahko pa bi vprašali tudi: Kaj še- le toliko? Ali je ta kratki čas mogel biti dovolj prostoren za ves široki razvoj, ki nas je iz nekdanjih ozkih zatohlih slovenskih razmer pripeljal do odprtih razgledov in še neznane ustvarjalnosti, pa tudi uresničil naj- plemenitejše jubilantove težnje? Fedor Gradišnik živi in dela sre- di nas. Celje, Slovenija ga skozi de- setletja pozna in ceni — krepkega v svoji osebni polnosti, v žaru za lepo stvar, v borbeni delavnosti, v predanosti našemu ljudstvu. Celjsko gledališče, kakršno je danes, je bilo uresničeno nemalo po zaslugi nje- gove dolgotrajne, smotrne priza- devnosti, ko je šlo za kulturno afir- macijo Celja v neprijaznih pogojih. Rojen 20. januarja 1890 v Hrast- niku je Fedor s svojci prišel v Celje, ko je oče, znan kot značaj en mož in uspešen organizator, leta 1897 po- stal nadučitelj na slovenski Okoli- ški deški šoli. Ze otroka so se ga v rudarskem kraju dotaknile trdote socialnih problemov, razmere v te- danjem Celju pa so razplamtele v njem narodno zavest. Navsezgodaj se mu je zbudilo veselje do odrske- ga izživljanja in tako je že leta 1900 dobil iz rok Rafka Salmiča svojo prvo vlogo na odrskih deskah Narodnega doma. Na gimnaziji je vodil dijaški gledališki krožek, re- žirat in nastopal v igrah, ki jih je kot dramatizacije povesti prirejal tudi sam. To Dijaško gledališče je leta 1906 dobilo svojo organizacij- sko osnovo z Gradišnikom kot upravnikom in R. Doboviškom kot dramaturgom. Tedanje celjsko nem- ško Mestno gledališče mu je ob go- stovanjih z Dunaja in drugod nu- dilo pogled v bogato svetovno dra- matiko. Vse to ga je nagibalo k misli, da si izbere poklic gledali- škega igralca. Hkrati je Gradišnik bil agilen v »Or- ganizaciji svobodomiselnega narodnona- prednega dijaštva«, ki je obsegala vse srednješolske zavode na Slovenskem. Po- vezana z akademskimi društvi je v Celju tiskala svoje glasilo »Svoboda« in ta jc " objavila več njegovih pripovednih spisov, kakor prej že »Zvonček« dolgo vrsto pri- spevkov — dramskih prizorov in črtic — komaj štirinajstletnega dečka. Sodeloval je tudi v drugih naprednih listih. Kot prvi je prevedel v slovenščino nekatere novele Maksima Gorkega in jih zbral tudi v knjigi »Povesti« 1910. 2e 1907 je napisal dramo »Sorodna srca«. Še kot gimnazijec je jeseni 1906 v ljub- ljanskem gledališču poslušal predavanja naših tedanjih gledaliških prvakov, zra- ven pa opravljal mnoge gledališke posle. Toda predvsem politična aktivnost ga je pripeljala do zamere pri nemški oblasti, tako da je moral zapustiti domačo gim- nazijo in je okrožnica za njim posvarila še druge zavode pred »nevarnim svobo- doumnim študentom«. Iznova v Ljubljani se je preživljal z novinarstvom, preva- janjem in delom v gledališču. Mimogrede je opravil maturo in se odločil za farnia- cevtiko. Med prakso v lekarni na Vrh- niki je tu močno posegel v dramatsko in politično delovanje, mnogo pisal in ob- javljal ter presenetil celo z romanom »Institutka«, ki je 1910 izhajal v celj- skem »Narodnem dnevniku«. Med 1911 in 1913 je študiral v Pragi in jo zapustil z diplomo magistra farmacije. Bivanje tu mu je odprlo poglede v velika gledališča. Tu mu je postal dober znanec Jaroslav Hašek, avtor »Svejka». Organi- zacija naših akademikov v Pragi mu je poverila vodilno funkcijo. Od tod je ča- sopisju v domovini pošiljal poročila o kulturnem dogajanju na Češkem. Mobiliziran med prvo svetovno vojn,o je delal v lekarnah vojaških bolnišnic v Ljubljani in Čedadu. Po zlomu Avrstro- Ogerske, ki ga je ob svoji jugoslovanski politični usmeritvi z veseljem dočakal, je prevzel lekarno na Jesenicah in vodil tu tri gledališke sezone. Njegova drama »Norec« je doživela tu svojo premiero. Leta 1922 je dobil koncesijo za lekarno v Celju. V domačem kraju se je z vnemo in odločnostjo trudil za resno, umet- niško kvaliteto gledališkega dela, da bi z njo ustvaril pogoje za ustano- vitev poklicnega gledališča. Pri tem so mu pomagali zlasti Vaio Brati- na, Milan Skrbinšek, Rado Zeleznik in Vekoslav Jan. Dramatično dru- štvo s predsednikom Ivanom Pre- korškom je podpiralo napredne tež- nje celjskih gledališčnikov. Toda te- danje razrvane politične razmere so grozile razbiti tudi gledališke ljudi in njihovo delo. Tedaj si je skup- nost mladih gledališčnikov po pri- hodu Milana Košiča v Celje 1933 osnovala »Celjski studio«, katerega lepe obete je pospeševal tudi Gra- dišnik. Pri neštetih odrskih uprizoritvah je sodeloval kot režiser in močan nosilec vlog, kakor so to bile: Her- man (treh avtorjev), Osvald, Ne- hljudov, Othello, Jerman, Kantor dr. Grozd, Tonin, Hrast in druge. Strankarski interesi so bili tisti ki SÓ prostore Mestnega gledališča po letu 1935 povsem prepustili go- stovanjem iz Ljubljane in Maribora. Tako je Gradišnik mogel nastopati le še priložnostno v gledaliških družinah, mnogo pa je pomagal odrom v okolici Celja. Po uvedbi monarhofašistične dik- tature 1929 so se notranja nasprot- ja v državi čedalje bolj ostrila. Kot iskren demokrat in nasprotnik pro- tiljudskih hegemonističnih kapitali- stičnih režimov se je tudi Gradišnik aktivno vključil v opozicijsko poli- tično gibanje. Pri tem je našel skup- no pot z vodilnimi komunisti, ki so bili Slavko Slander, dr. Dušan Kraigher, Franc Leskošek, dr. Jože Vilfan, Ivan Kreft, Albin Vipotnik Peter Stante in drugi. Tako je pri skupščinskih volitvah 1938 postal okrajni kandidat »Združene opozi- cije« (komunisti. Slovenska kmečka stranka, krščanski socialisti. Zveza kmečkih fantov in deklet). Njegov namestnik na listi je bil član KP Albin Vipotnik, rudar iz Zabukovce. V letih političnega udejstvovanja in zlasti še zaradi zveze s KP je Gradišnik prišel pod budne oči žan- darmerije in policije. Doživel je vr- sto hišnih preiskav, zaslišanj, gro- ženj, prepovedi zborovanj in sestan- kov, kazni z globami, aretacij itd. Pri tem je skupaj s sodelavci širil politično propagando in se povezal s krajevnimi volilnimi odbori na po- deželju, ki so predstavljali nekakš- no organizacijo Ljudske fronte. Volitve 1938 z javnim glasova- njem seveda niso Gradišniku pri- nesle poslanskega mandata, pač pa so politično močno razgibale ljud- stvo, kar se je zelo pozitivno poka- zalo pozneje v NOB. Po volitvah se opozicija ni razšla, ampak je nasto- pala še dalje, tudi ilegalno. Prire- dila je znano celjsko zborovanje, ki ga je oblast sicer prepovedala. Kljub temu se je večtisočglava množica zbrala pred Narodnim domom, kjer je na balkonu razvil slovensko za- stavo Martin Jost, ob njem pa je Gradišnik pozval zborovalce, da v sprevodu po celjskih ulicah manife- stirajo za svobodo jugoslovanskih narodov in proti nasilnemu režimu. Med dveurnim pohodom po mestu se je množica spopadla s policijo in demonstrirala za svoje pravice. Kmalu po svojem vderu k nam je oku- pator Gradišnika zaprl in ga poleti 1941 izgnal v Srbijo. Živeč v Beogradu se je tesno povezal z ljudmi osvobodilnega gibanja. Postal je član vodstva sloven- ske organizacije OF »France Rozman« in je ob osvoboditvi Srbije govoril r^a mi- tingu Slovencev. Čakalo ga je Celje v povsem spreme- njenih razmerah. Poln ognja se je Gra- dišnik vključil v novo ustanovljeno Ljud- sko gledališče, ki mu je ljudska oblast pomagala premagovati začetne težave. Nakazale so se realne možnosti za pro- fesionalizacijo celjskega gledališča in v ta cilj je Gradišnik s sodelavci usmeril zdaj svoje napore. Sam je prevzemal režije in glavne vloge, urejeval enotnost in dvigal kvaliteto vse večjega ansambla. Z bilanco 37 dramskih del s 311 pred- stavami si je celjsko gledališče 1950 pri- borilo vstop med poklicne ustanove. Kot gledališki upravnik pa je Gradišnik pri- čel reševati še odprto vprašanje: dogra- ditev gledališke hiše. Z močjo prepriče- valne besede je tudi tu uspel. Ob vzornem sodelovanju Gradišnika in dramaturga Filípica je celjsko gleda- lišče doma in z gostovanji v okraju, v Ljubljani in Beogradu in drugod doseglo nov, še vse višji vrh ter bilo deležno najčastnejših priznanj. Uspeli festival, kvalitetni Gledališki list, novodobna stre- mljenja in seveda tudi umetndška dozo- relost Igralskega kolektiva so dala na- šemu gledališču ime, ki je Celju dovolj pomembno. Umetniško višina odrskega snovanja ni mogla biti v navskrižju z nje- govo ljudskostjo — tu je bil dokaz pra- vilnosti Gradišnikovega dolgoletnega gle- danja na dolžnosti gledališča. Kakor nihče drug je Fedor Gra- dišnik poklican, da nadaljuje s pi- sanjem zgodovine celjskega gleda- lišča, ki je v svoji dosedanji širini tudi zgodovina Celja in njegove kulturne rasti. V jubilantu gledamo umetnika, gledališkega delavca in organiza- torja, zvestega Slovenca. Kolikšno bogastvo zmore en plemenit človek v enem samem svojem življenju da- ti svojemu občestvu! Vidimo pa v njem tudi vzor zdravega, napredne- ga inteligenta, ki je skupnosti nese- bično posvetil svoje dragocene sile. Ob vsem svojem delu se nikdar ni oddvajal od najnaprednejših sil v ljudstvu, stoječih v politični borbi za srečo zatiranega človeka. Nikoli ni iskal ospredja, ampak so ga po- trebe same klicale in postavljale na mesta, kjer je mogel koristiti. Med najpomembnejšimi slovenski- mi kulturnimi delavci — orači ledi- ne je zavzel svoje častno mesto mojster Fedor Gradišnik. Celje mu je hvaležno za vse in je ponosno nanj, ko mu k sedemdeset- letnici čestita v spoštovanju in lju- bezni. Pri tem iskreno želi, da bi ju- bilantovo delo še in še rodilo vese- lega cvetja in bogatih sadov. F. R. V idilični bivši kapelici na Slomškovem trgu je živahno. Tam je risal- nica likovne sekcije KUD »F. Prešeren«. Ciani marljivo vadijo in ustvarjajo pod vodstvom odličnega strokovnjaka. Rišejo, slikajo, reže- jo v les, tiskajo monografije itd. Vsako leto sprejemajo nove člane, ta- ko tudi sedaj. Kdor ima veselje do takšnega udejstvovanja v slikar- stvu, se lahko prijavi ob četrtkih od pol šeste do pol sedme ure popol- dne. Starost pri javi jenca ali prijavi jenke naj bo nad 18 let. (Na sliki: M. Steinfelser — Vhod v Kotor na Rabu.) „Cajna punčka" Gostovanje mariborskega gleda_ lišča je bil praznik žive kulture" Osrednja bleščeča osebnost, če- prav nevidna, je bil naš ožji rojak — Risto Savin. Kaj obsežno skla- dateljevo delo je zajel pred leti Dragotin Cvetko v temeljito mo- nografijo: Risto Savin —osebnost in delo. Čeprav je publicistika na Slovenskem kaj živa, je začudo malo monografičnih del posveče- nih našim glasbenim velikanom. Do malega pol stoletja je za na- mi, kar je ustvaril Savin: Čajno punčko. Ob priliki rojstnega ju- bileja — že 100 let je minilo — jo je mariborsko gledališče dostojno oživelo in izvedlo krstno pred- stavo. V Čajni punčki je prvič zableščala publiki čarobna, stilna Savinova glasba. Umetniškemu vodstvu in vsem kreator jem je treba šteti v posebno odliko, da jo je uprizorilo z vso resnostjo in veliko lometnišlko zmogljivostjo. Pri tem moramo poudariti, da je delo prišlo na repertoar po izrecni zaslugi direktorja mariborske opere Jakova Cipcija. Uvodne besede v počastitev skladatelja je govoril Pec Seguía, ravnatelj maribonskega gledali- šča. Vs^ebina je bila v avditoriju toplo sprejeta, višek odobravanja je dosegla plemenita gesta orke- stra, ko je izročil navzoči glasbe- nikovi vdovi prekrasen šopek cvetja. Savin nas z zgodbo in glasbo vpelje v sanjski svet. Zgodba bi bila samo po sebi malo izvirna, če bi ne bila oprta z izredno barvito glasbo, ki jo »zvočno nosi«. V pre- pletanju oežniih odtenkov in dra- matičnih vzponov je Savin nedo- sežen. Kar pa je treba naglasiti — levji delež »Čajne punčke« v ma- riborski izvedbi nosi koreograf — dr. Neubauer. Saj je glasbo prelil v plesne gibe in ritmično harmo- nijo. (Marolt je za folkloro poime- noval z oznako »gibčno-zvočno«, kar se nam zdi, da dobro zadene bistvo.) Koreograf dr. Neubauer pozna vse struje baletne umetno- sti (rusko, francosko, nemško) in s pridom uporablja načela in mi- selnost, zdaj ene, zdaj druge. Umetnost baleta med Slovenci je kaj mlada — IVIlakarjeva trojica je že dosegla mednarodni sloves. Neubauer j a in njegove plesalce — umetnike je treba v »Čajni punč- ki« na moč naglasiti in priznati lepe dosegi jaje v izvedbi. Razdelitev dela v tri dejanja se mi zdi kar posrečena. Savin sam imenuje svoje delo — mimično igro, ki jo sestavljajo kompozi- cije v vrsti slik: Intradiction — Pierrot — iVIignon — Pierrette — Chez le Lemurides — Le compli- ment des poupées a thee — Mar- che — Le revoire — La sentence de mort — Le bacchanal — Seul. Skupek vseh slik je skladateljsko gledano simfoničen. Četudi bi člo- vek pričakoval v tej vrsti glas- bene zasnove »gluha mesta« — jih Savin v Čajni punčki nima. V mariborski izvedbi bi želeli še premostitev nekaterih cezur, ki nastajajo ob prelivih slik. Cajna punčka in Savin sta nas ves večer okupirala, očarala je glasba s koreografsko interpreta- cijo. Nenehno se nemoteno odvija nešteto lepot za oko in uho. Nosil- ci teh lepot so poleg že omenje- nega koreografa, ki je pridružil isvoji nalogi še režijo, dirigent 2igon, plesilci-solisti in baletni zbor. Scena (Primožič) in kostumi (Hegedušičeva) so pripomogli s svojim sijem k okvirni izvedbi Čajne punčke. Resnično, Celjani smo bili oča- rani, človeka pa boli, da se mora naš skladatelj prebijati desetletja skozi gluho lozo neizvajanja. Caj- na pimčka je kaj primerna tudi za naš mladi rod in treba je po- misliti ali bi jo naj ne osvojila — televizija. BeS Šola mora postati družbena last Pri uresničenju šolske reforme je nujno, da postane šola resnično živ- ljenjska in pravi odraz današnje stvarnosti. To pa je delo več čini- teljev. Sola ne more in ne sme biti osam- ljena, sama sebi prepuščena usta- nova. aZnjo se morajo živo zani- mati vsi: roditelji, vsa gospodarska podjetja, vse množične organizaci- je, skratka, vsak človek, ki živi na območju šolskega okoliša. Do danes je bilo še marsikje obratno. Za šolo in delo v njej so se zanimali samo učitelji. Zato ni mogla biti resnično življenjska. Vse premalo je bilo odgovornosti, da vzgaja otroka tudi okolje, da ga vzgaja družba. Na sestankih mno- žičnih organizacij je bila premnogo- krat šola kot zadnja točka dnevnega reda. Ko pa je nastal kakšen resen problem, ko je bilo treba dajati od- govor, zakaj je nastal ta ali oni vzgojni prekršek, so najčešče padali očitki na račun učitelja. Z zakonom o reformi našega šol- skega sistema se bo, v kolikor se še ni, marsikaj spremenilo. Najprej: šola mora postati družbena last! Sola ne sme koracati na repu. Na- sprotno. Sola naj bo pri glavi, če že ne more biti del glave same. Reforma zahteva tudi zboljšanje materialnega stanja šole. Potrebne so delavnice, potrebni so stroji, otroku nuditi vse možnosti, da bodo njegove svobodne aktivnosti prišle resnično do izraza. Potrebno pa je tudi vsestransko razumevanje. Zaman je govoriti o uresničenju reforme naše šole vse dotlej, dokler ne bo v to trdno pre- pričan tudi ves učiteljski kader. Brez naprednega, vsestransko raz- gledanega učitelja se reforma ne more uresničiti! In ne brez razume- vanja roditeljev! Roditeljski sestan- ki ne smejo biti navadno pedago- ško pridigarstvo, biti morajo posve- tovanja! Drago Kumer S knjižnih polic Studijske knjižnice Da bi tudi širšo javnost opozorili na bogate knjižne sklade ŠTUDIJ- SKE KNJIŽNICE, ki nudijo resnim interesentom obilo možnosti za štu- dij, širjenje splošne in strokovne izobrazbe, bomo od letos dalje po- stopoma objavljali kratke sezname z izborom značilnih in zanimivih knjig, zlasti novitet. Seznami bodo vsebovali za vsako delo naslednje najnujnejše podatke: priimek in ime avtorja, naslov dela, kraj in letnico izida, na koncu pa še signaturo (5), to je številko, pod katero je knjigo mogoče najti na knjižnih policah. Zgodovina narodov Jugoslavije. II. Ljubljana 1959. S. 5727. Pregled zgodovine Zveze komuni- stov Jugoslavije. Ljubljana 1959. S. 19407. Kidrič F.: Delo Franceta Prešerna. 2. izd. Ljubljana 1959. S. 19404. Glišič V.: Evropska platna unija. Beograd 1958. S. 19400. Oven A.: Ksaver Meško. Maribor 1934. S. 19397. Žlebnik L.: Obča zgodovina pedago- gike. 2. izd. Ljubljana 1959. S. 19390. Vprašanja tehnične vzgoje. I. Ljub- ljana 1959. S. 19388. Gramsci A.: Historijski materijali- zam i filozofija Benedetta Crocea. Zagreb 1958.'S. 19383. Socialne službe v Sloveniji. I. Ljub- ljana 1958. S. 19377. Goričar J.: Sociologija. Ljubljana 1959. S. 19360. Vanderer P.: Sta svaki vozač treba da zna na ispitu i u praksi. Novi Sad 1958. S. 19418. Cankar Iz.: Uvod v likovno umet- nost. 2. izd. Ljubljana 1959. S. 19424. Lewinsohn R. (Morus): Historija seksualnosti. Zagreb 1959. S. 19443. Woodworth R. S.: Eksperimentalna psihologija. Beograd 1959. S. 19454. V »KOVINOTEHNI« SO USTANO- VILI A\LADINSKO ORGANI- ZACIJO Komunisti m mladinci »Kovino- tehne« so že dalj časa občutili po- trebo po mladinski organizaciji, ki bi naj vključevala vse mlade ljudi v podjetju. Na pobudo občinskega komiteja Ljudske mladine Celje so izvolili iniciativni odbor, ki je pri- pravil vse potrebno za ustanovno konferenco. Zbralo se je dvajset mladink in mladincev, konferenci pa so prisostvovali tudi predsednik Ob- činskega komiteja LMS Celje, to- variš Dragan in predstavniki poli- tičnih organizacij v podjetju. Posvet prosvetniti delavcev Pred dnevi so se zbrali učitelji šol Svetine, Kompol, Teharja in Štor na Svetini. Sestanka so se udeležili tudi člani šolskega od- bora in okrajni šolski inšpektor. Vsi člani so prisostvovali na- stopu v kombiniranem razredu. Po nastopu so razpravljali o ne- znosnih pogojih v osnovni šoli na Svetini, ki je pravzaprav ne mo- remo imenovati šolo. Poslopje je namreč leta 1957 pogorelo. Učil- nice so sedaj v zasebnih hišah. Prostori, v katerih se vrši pouk, so s^krajno neprimerni, majhni in zanemarjeni. Pouk ovira poleg drugega tudi jokanje otrok dru- žine, ki živi kar v sosednji sobi. Dobro je, da tri mlade učiteljice vendarle z uspehom delajo v tako nemogočih razmerah. Nujno je, da bi ta problem čimprej rešili. Podoben problem je tudi v Storah, kjer so učenci v dveh nçprimer- nih poslopjih. Pomenili so se tudi o vzgoji pionirjev in mladincev v osnovnih šolah. Razumljivo je, da v vseh pionirsikih odredih delujejo razni interesni krožki, ki zajemajo ve- čino pionirjev in jih tako izven- šolsko vzgajajo in izobražujejo. F. Š. VEST IZ VELENJA Delo Svobode v Velenju je tudi v tem času močno razgibano. Dram- ska sekcija pripravlja kar dve igri. V delavskem klubu nameravajo or- ganizirati več prijetnih večerov. Prvi literarni večer domačih avtor- jev je solidno uspel. Sedaj imajo v načrtu še literarno bralni večer in večer ljudskih pesmi. Se ta mesec pa nameravajo v dvorani kina prire- diti javno mladinsko oddajo »Spo- znavajmo svet in domovino«. To bo prva mladinska oddaja v tej dolini. Zanjo se je prijavilo že sedem sku- pin. Težave z odrom Društvo Svoboda v Šempetru ob- staja^, dve leti. V tem času pa si je utrlo močno pot med ljudi in po- stalo množično, saj šteje okrog štiri sto članov. Medtem ko je bila nje- gova dejavnost poprej v škripcih za- radi pomanjkanja prostorov, so z dograditvijo vzornega zadružnega doma in še bolj z razumevanjem vodstva zadruge ta problem uspeš- no rešili. V tem domu, ki je postal žarišče kulturnega in prosvetnega udejstvovanja vaščanov — tako de- lavcev kakor kmetov — je društvo dobilo zavidanja vredne prostore: kinodvorano, knjižnico in klubske prostore. Dvorana je vedno polna, v klub- skih prostorih, kjer je na razpolago veliko število najrazličnejših revij in časopisov in televizijski sprejemnik, je vedno živahno, le za dokončno ureditev knjižnice je zmanjkalo sredstev — kljub temu, pa se je šte- vilo čitalcev zvišalo. Tudi ta pro- blem bodo premostili, saj jim bodo posamezna podjetja, kakor so jim do sedaj, tudi v bodoče izdatno po- magala. Težave so tudi še z dra- matskim delom, zlasti z odrom, ki bi ga bilo treba preurediti tako, da bi lahko na njem zaživele še pred- stave gledališke družine. Treba bi bilo torej nabaviti kulise, reflektor- je, zavese in podobno — vse tiste rekvizite, brez katerih je vsako gle- dališko delo onemogočeno. Razen velikega razumevanja pod- jetij, sodelovanja vaščanov in sploš- nega zanimanja za potrebe kulture so najbolj aktivni mladi zadružniki. Njihovo udejstvovanje je na vseh področjih — torej ne samo za trak- torji in na njivah — najbolj vidno in v ospredju. Spričo tega, da je društvu uspelo pritegniti v svojo dejavnost kar naj- širši krog prebivalstva in da seda- nja dramatska sekcija s pevskim zborom kmalu ne bo več mogla za- dovoljiti vseh potreb, bodo ustano- vili še godbeno sekcijo in vanjo za- jeli predvsem mladino. S tem bodo izpolnili vrzel, občinstvu pa nudili še eno možnost več kulturnega iz- življanja. CELJSKI TEDNIK — STEV. 2 — 15. januarja 1960 POVEČANJE TR2NE KMETIJSKE PROIZVODNJE Misli o delovnem načrtu sveta za kmetijstvo pri ljudskem odboru celjske občine Opravljencr'delo pa tudi načrti, ki jih je svet za kmetijstvo celj- ske občine sprejel za tekoče leto, nesporno govorijo, da je težišče svojega dela usmeril predvsem na reševanje tistih problemov kme- tijske proizvodnje, ki najhitreje in najbolj učinkovito vplivajo na povečanje tržne kmetijske proizvodnje in prav tako na razvijanje in utrjevanje socialističnih odnosov. Te naloge m ti načrti so bili tudi predmet razgovora, ki smo ga imeli te dni s predsednikom sveta tov. Fedorjem Pirkmajerjem. Ko smo ga vprašali, katere so glavne značilnosti delovnega načrta sveta za kmetijstvo in gozdarstvo celjske občine v letošnjem letu, je flejal, da se le-ta sicer naslanja na delovne programe posameznih kme- tijskih gospodarskih organizacij, da pa hkrati podpira krepitev gospo- darskega razvoja družbenih kmetij- skih posestev in zadrug, kot orga- nizatorjev naprednejše oblike kme- tijske proizvodnje na vasi, zlasti v sodelovanju zadruga-kmet. Sicer pa se težnja po realizaciji proizvodnih načrtov kmetijskih zadrug in gospo- darstev kaže v tr^h smereh: Ф v realizaciji tistih investicij, ki tvorijo osnovo za najhitrejše in naj- večje povečanje kmetijske proizvod- лје; # v ureditvi in utrditvi notranje organizacije Kmetijskega gospodar- stva Celje in vseh kmetijskih za- drug in končno Ф v reševanju strokovno kadrov- skih problemov pri gospodarstvu in kmetijskih zadrugah. Ce se ustavimo najprej pri zadnji nalogi, to je pri kadrovskem vpra- šanju, je nadaljeval tov. Pirkmajer, potem moramo vedeti, da je to vpra- šanje v naših kmetijskih gospodar- skih organizacijah še vedno zelo pe- reče. Skratka, premalo imamo kme- tijskih strokovnjakov. Letos se bo- do sicer vrnili s šole trije štipendisti vendar je vse to premalo, kajti zdaj delata v zadrugah samo dva tehni- ka. Pri reševanju organizacijskih pro- blemov je bil napravljen velik ko- rak z združitvijo kmetijske zadru- ge Skofja vas in Ljubečna. Združi- tev je temeljila predvsem na težnji, da dobimo namesto dveh gospodar- sko šibkih zadrug eno močno, ki bo zajela večje površine in tako laže pristopila k bolj načrtni proizvod- nji. Da bi višjo organizacijsko stop- njo dosegli še pri kmetijskih gospo- darstvih, je s prvim januarjem le- tošnjega leta začelo delati Kmetij- sko gospodarstvo Celje, ki je nasta- lo z združitvijo KG Lava, nadalje dela KG Medlog, KG Vojnik in po- sestva Kluba za konjski šport na Hudinji. Z združitvijo vseh teh go- spodarstev v eno telo smo postavili temelje za gospodarnejšo proizvod- njo, za večjo specializacijo posa- meznih obratov, si zagotovili lažjo nabavo investicijskih sredstev in po- dobjio. Strokovna plat organizacije pro- izvodnje na novem gospodarstvu je bila zaupana Inštitutu za hmeljar- stvo v Žalcu, ki je izdelal zares do- ber načrt perspektivnega razvoja go- spodarstva. Realizacija tega načrta bo izvedena postopoma v treh letih. Po tem načrtu bodo dosedanja sa- mostojna gospodarstva delovala kot obrati združenega posestva. Tu bo- do delovali tudi obratni delavski sveti, ki bodo v mnogočem pripo- mogli pri najboljšem reševanju spe- cializirane proizvodnje in ostalih problemov. Iz gospodarskih vidikov je ta preosnova in ustanovitev*ene- ga samega kmetijskega gospodar- stva utemeljena v znižanju uprav- nih stroškov, nadalje v realizaciji proizvodnih načrtov posameznih obratov, kar bo slonelo na sistemu medsebojnega dopolnjevanja itd. Nadaljnja prednost združitve se ka- že v proizvodnih sredstvih, ki jih lahko po potrebi premeščajo iz ene- ga obrata na drugega. Potrebe celjskega mesta zahteva- jo, da ima v svojem zaledju poses- tvo, ki bo sposobno zalagati trg z Zadostnimi količinami zelenjave in 'iileka. Spričo tega pa tudi zaradi rajonizacije kmetijske proizvodnje bo glavna naloga združenega po- sestva v pridelovanju vrtnin, in pro- izvodnji mleka. Postranska smer pa se bo uveljavljala v pridelovanju hmelja, jabolk in hrušk, v vzreji ple- menske mlade živine, v pitanju go- ved in pitanju mesnatih prašičev. Posamezni obrati pa se bodo v pro- izvodnji usmerjali tako, da bo Lava in pozneje Zepina postala središče za rejo krav molznic. V tem se ka- ?.e skrb za zagotovitev zadostnih Količin mleka. Na Lavi bodo nada- lje pospeševali vrtnarstvo, zatem poljedelstvo, zlasti kar se tiče pri- delovanja krmskih rastlin itd. Hme- ljišča bodo ostala v sedanjem obse- gu. Ni:daljnja naloga Lave bo v vzreji perutnine. Osnovna naloga Zepine bo v reji krav molznic in telet do odstavitve Obrat Vojnik je predviden za vzre- jo mlade živine in telet po odstavi- tvi, ki se bodo redila za plemensko in pitovno. Po dokončni izgraditvi združene- ga posestva bodo lahko redili 700 krav molznic (zdaj 220) in ustrezno število za reprodukcijo mlade živi- ne. Izven novega posestva bo delo- vala Vrtnarska šola v Medlogu, ki bo zadržala nekaj površin, zlasti ti- ste v neposredni bližini. Svet za kmetijstvo je osvojil tudi načrt investicij za letošnje leto. V celoti gre tu za okoli 160 milijonov dinarjev. Pri uresničitvi investicij- skega programa bo še veliko skrbi, kajti več kot četrtina predvidenih sredstev je vezana na zvezne vire. Zraven tega pa so tudi lastni skladi zelo skromni. Ne glede na to je plan investicij realno postavljen in vezan le na najnujnejša in tista dela, ki bi se najhitreje poplačala. V prvem pla- nu je dovršitev celjske mlekarne, nadalje nabava nove, oziroma do- polnitev obstoječe mehanizacije, do- graditev začetih objektov, kothmelj- skih sušilnic, melioracije itd. Razumljivo je, da delovni načrt sveta zavzema še ostale naloge, kot usmerjanje in spremljanje najraz- ličnejših akcij, delo kmetijskih za- drug itd. M. B. Šolska kuhinja Z novim šolskim letom je šola do- bila po zaslugi Društva za napre- dek gospodinjstva v Rogaški Slati- ni šolsko kuhinjo, ki je četrta v na- šem okraju. Članice društva so pod vodstvom agilne predsednice Mari- je Birsove in ob sodelovanju šolske- ga odbora znale vzbuditi zanima- nje pri prebivalcih šolskega okoliša, ki so izdatno prispevali k ustano- vitvi kuhinje. Občina Šmarje pri Jelšah pa je poskrbela za kuharico. Prepričani so, da se bo število mladih abonentov še povišalo, saj je cena za obed 50 dinarjev zares mala. Čeprav nekateri starši na ku- hinjo še vedno gledajo z nezaupa- njem, je vendarle res, da je najbolj- ši dokaz o njenem velikem pomenu dobra hrana in zdravi ter zadovolj- ni otroci. Čudež januarske noči Siang-čen je bila stara dvanajst let, lio je zapustila dvorišča in sobe svojega doma. Ker je bila hči ugled- ne družine, so menili njeni starši, ali bolje njen oče, Iii je o vsem sam odločal, da se spodobi, da je ena iz- med njegovih šestih hčera redovni- ca. Siang-čen pa je bila bistrejša, kakor njene sestre in je za visokimi zidovi samostana zelo trpela. V no- čeh, ko ni mogla zaspati, se je spo- minjala svojih otroških let, svojih igrač in svoje dostojanstvene, za- grenjene matere. Ko je bila Siang- čen še majhna deklica, je v njeni otroški duši zrasel odpor proti redu ki je žene tako omalovaževal in jim odrekal vse možnosti za izobraževa- nje in za udejstvovanje v družbi. Ta odpor je prerasel celo njeno veliko ljubezen do svojih igrač, malih lič- nih lutk in jo popolnoma zastrupil. Pozneje se je v tišini svoje sobe spominjala mržnje in svoje ljubezni in obe sta se spojili v veliko ne- ostvarljivo željo, izučiti se za otro- ško vzgojiteljico, ki bi otroke pelja- la po novi poti v življenje. V času, ko je zgodovina pisala svoja najbolj črna poglavja, je Siang-čen, ki je bila sedaj že zrela žena, životarila v samostanu in še vedno bolestno sanjarila. Njeno lastno gorje ni bilo več tako po- membno, ker se je majhna domovi- na Siang-čen znašla po svetovni vojni v novi grozoti, ki je bila tem strašne j ša, ker je v njej brat ubijal brata. Koreja se je zvijala v smrt- nih krčih in njen propad je povzro- čila ista nevednost in mračnjaštvo ki ju je Siang-čen tako sovražila. Koreja je postala najprimernejši kraj, kjer so se lahko izživljale stra- sti politikantov vseh blokov in ideo- logov najrazličnejših teorij. Za tem- nimi samostanskimi zidovi pa se je v ženah vzbudila mržnja do zavo- jevalcev in spletkarjev. Vendar v državi, kakor je bila Koreja takrat, te žene, ki so živele tako daleč od pravega življenja, niso znale zavze- ti svojega mesta in so čakale. Siang-čen je čakala z drugimi. Čakala je dneva, ko bo lahko po- svetila vse svoje sile kopici sirot,' ki jim je vojna vzela matere in oče-- te. Njena ljubezen do otrok je bila- vse močnejša, pa čeprav že leta ni videla malega otroka. Nekega ve- čera, ko so jo spet zalili spomini in ko so bile bolj kakor kdaj močne njene propadle sanje, je vas, kjer je bil samostan, doživela napad. Og' nji gorečih hiš so se pošastno od-' ražali na nebu in Siang-čen je bo- gokletno pomislila, kako srečna bi bila, če bi bomba rešila tudi njo. Po dveurnem napadu ni ostal na vasi niti kamen na kamnu. Le, kakor v posmeh — ostal je samostan in tu- robno molel iznad ruševin. Siang- čen je obupana slonela pri mizi. Tedaj je nenadoma pozvonil zvonec. Za samostan je bil to dogodek; po tej strašni .noči, pa je njegov glas še bol] usodno odmeval od samo- stanskih zidov. Siang-čen je hitela odpirat. V temi je stal raztrgan in do smrti truden vojak, domačin. Držal je za ročico maj nega dečka in ga molče porinil redovnici v naročje. S poslednjimi silami je rekel: »Skr- bite zanj. Nocoj je izgubil mater in očeta!« Nato se je izgubil v temi in Siang-č°n je poleg razbijanja svoje- ga srca slišala še neenakomerne korake partizanu, ki ji je pripeljal srečo. Prašičereja pozorl Koteksove odkupne postaje in zbiralnice kmetijskih zadrug prevzemajo svinjske kože. Ob zakolu prašiča oderite, kožo vam plača Koteksova zbi- ralnica po 200 din za kilogram. Dokaži, pa verjamem! Ta zgodba ni izmišljena. Pred dnevi mi jo je pripovedo- val upravnik Kmetijske zadru- ge na Dobrni tov. Jaro Tašler. Govori o naših ljudeh, o naših kmečkih ljudeh, sprva nezaup- ljivih do vsake novotarije, po- tem pa, ko spoznajo njene prednosti in se na lastne oči prepričajo o njenih rezultatih, se zanjo ogrejejo in jo osvoji- jo z vsem srcem. Ali z drugimi besedami: dokaži, pa ti verja- mem! Zgodilo se je v Brdcih nad Dobrno. 2e ime vasi pove, da imamo opraviti s hribovitim predelom. Tod zemlja ni kdo- vekaj rodovitna. Malo jo je, pa tudi globoka ni. Morda za do- ber ped. Ponekod pa še za to- liko ne. Sicer pa več pečovja, kot koristnega humusa. Tod so tudi travniki. Toda, kaj, ko včasih ne dajo niti za eno košnjo. — Ali se res ne da temu od- pomoči, so tuhtali na kmetijski zadrugi. — Seveda, da se, so uvideli Samo travnike bo treba oskr- bovati, treba jim bo dati gno- ja, hlevskega in umetnega... Tako se je začela akcija za umetna gnojila. — Kaj bi s tem, so odklanja- li nekateri. — Poskusite in se prepričaj- te, so prigovarjali drugi. Pa so se res odločili. Samo kako? Da bi v resnici spoznali uči- nek umetnega gnoja, so z njim posipali le en del travnika, dru- gega pa pustili brez tega do- datka. In glej, na površini, kjer so trosili Tomaževo žlindro, je zrasla lepa, sočna in visoka trava. Imeli so lep donos, veli- ko krme. Tam pa, kjer niso uporabljali umetnega gnojila, je trava ostala pri tleh. Niti po- kositi se je ni splačalo. Meja med eno in drugo rastjo na za- ključeni površini je bila več kot očitna in več kot prepričevalna. In to je zaleglo in pomagalo! Zdaj v Brdcih ne odklanjajo več umetnih gnojil. Ce prej pri nekaterih domačijah niso kosi- li niti enkrat na leto, pa raču- najo zdaj, da bodo celo dva- krat. Otpošhi vFtec I Preboldu Kmalu po novem letu so Preboldčani svojim delovnim zmagam dodali še eno — odprli so otroško ustanovo — vrtec, ki je že na začetku svo- jega dela sprejel v varstvo 38 otrok. Ni bila lahka stvar, saj so morali premagati odpor mnogih, ki so trdili, da je otroška ustanova v Prebol- du nepotrebna stvar in da so v tričetrt leta neumornega dela nakupili in namestili lično pohištvo, uredili kuhinjo in sanitarije, nakupil igrač- ke itd. Nič koliko dela in skrbi. Vso akcijo je vodil predsednik društva prijateljev mladine tov. Jože Derča, ki ni popustil niti za las. Veliko oporo pri tem je imel v kolektivu tekstilne tovarne. Vsi skupaj so skle- nili — okrog novega leta mora biti dom na razpolago našim malčkom. Držali so besedo... Na sliki: Predsednik društva prijateljev mladine Jože Derča med cicibani in pionirji. NOVA STAVBA Otvoritev nove stavbe je bila 20. septembra lani. Ker ie bil dijak te šole Boris Kidrič-Peter, so mu ob tej priliki v avli šole odkrili spo- minsko ploščo. Otvoritvi sta priso- stvovala tudi nekdanja upravitelja Ivan Golinšek (1919—1933) in Ru- dolf Predan (1933—1941 in od 1945 do 1952), razen tega pa še učitelj- stvo, ki je službovalo na šoli od 1919 dalje. Kasneje si je šolo ogle- dala tudi tovarišica Zdenka Kidri- čeva, ki je izrekla investitorju vse priznanje. KOMISIJA ZA NASTAVITEV IN ODPUST DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV PRI TRG. PODJETJU »AVTOMOTOR« CELJE razpisuje naslednja delovna mesta: L POSLOVODJE ZA POSLOVALNICO AVTOMATERIALA 2. SALDOKONTISTA 3. TRGOVSKEGA POMOCNIKA-ODDELKOVODJE ZA POSLOVALNICO ŠEMPETER v Savinjski dolini Pogoji: pod 1. visokokvalificirani delavec v trgovini; pod 2. popolna srednja šola; pod 3. izučen trgovski pomočnik. Prednost za delovna mesta pod 1. in 3. imajo interesenti s prakso v tehnični stroki. Mesečni prejemki po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe možen takoj! Polletni obračun Pred zaključkom prvega polletja šolskega leta smo. Otroci so se zla- sti v zadnjih dneh učili z večjim elanom, saj je bilo treba popraviti še kakšen skrit spodrsljaj in si pri- boriti štirinajst dni brezskrbnih po- čitnic. V nekaj dneh se bo vrsta šo- larjev razkropila na vse strani in pozabila za kratek čas na knjige, učitelja in profesorje in vse, kar je s tem v zvezi. Menim, da si je vsak izmed šo- larjev zaslužil nekaj brezskrbnih dni, pa čeprav ni uspešno izdelal ob zaključku tega polletja. Kajti brez dvoma si je vsak prizadeval in se učil, pa je morda teže razumel in ni mogel zadovoljivo odgovoriti. Na- men počitnic je, da si odpočijejo učenci in učitelji, kajti oboji so v šolsko delo vložili ogromno svojih sil. Tudi slabim učencem privošči- mo zato nekaj dni, da se bodo ves dan igrali, po možnosti na prostem in se bodo tako razgibali in spro- stili. Saj jih bo tudi v tem času razveselila snežna odeja. V tistih kratkih dneh veselja pozabimo tudi mi na otrokov neuspeh v šoli in mu ne grenimo počitnic z vsakodnev- nimi očitki in pripombami. V drugem tednu počitnic naj se otrok počasi spet navaja na učenje in dolžnosti. Seveda mora imeti v teh dneh še vseeno neprimerno več časa za igro in zabavo kakor med šolskim letom, vendar se mora ne- kaj ur tudi učiti. Posvečajmo nje- govemu učenju še več pozornosti kakor sicer in mu skušajmo pribli- žati zlasti predmet, ki mu ni naj- bolj pri srcu in je mogoče pri njem celo spodrsnil. Z dobro voljo in do neke mere tudi s prizanesljivostjo bomo precej laže in bolj uspeli. Eva Sejem ,Noda I960'V Ljubljani Sejem »Moda 1960«, kakor vsa zadnja leta, tudi letos otvarja sejemsko sezono v Ljubljani. Namen ima seznaniti po- trošnika z najnovejšimi deseni, barvami in kakovostmi tekstilnih in usnjenih iz- delkov. Termin sejma (od 16. do 21. ja- nuarja) omogoča pravočasno prilagoditev proizvodnje okusu in povpraševanju po- trošnikov po izdelkih modne sezone 1960. Na sejmu bo prtikazana pestra izbira jugoslovanskih tekstilnih, konfekcijskih, obutvenih in tistih izdelkov predelovalne industrije, ki posegajo na področje mo- de. Večino razstavljenih modnih vzor- cev, modelov in desenov so podjetja pri- pravila prav za sejem »Moda 1960«, z željo, da svoje izdelke čimbolj prilago- dijo okusu potrošnikov. Na sejmu bodo razstavljeni tudi materiali, ki se upo- rabljajo pri izdelavi omenjenih izdelkov in razni dopolnilni modni artikli. Razstavljeni bodo vsi izdelki naše kon- fekcije, tako težke, kakor lahke, usnjeni, gumijasti in izdelki iz plastičnih mas, krznena konfekcija, vse vrste pokrival, volna in sukanec za šivanje in vezenje, vse vrste tkanin, usnja in krzna in vsi drugi izdelki, ki kakorkoli posegajo na področje letošnje mode. Z vsakokratnim sejmom mode sovpada modna revija, katere namen sicer ni diktiranje motlnih linij, ampak sezna- njajo potrošnika s kolekcijo modnih no- vosti, zadnjimi vzorci in s kakovostnimi tekstilnimi in usnjarsko-obutvenimi iz- delki. Posebna komisija, ki deluje v okviru Centra za sodobno oblačenje in opremo, bo ocenjevala posebej predložene izdelke in polizdelke, ki jih bo z oairom na nji- hovo kvaliteto tudi nagradila z zlato, srebrno in bronasto medaljo ter diplo- mami. Eva Orač Oh, ta kepa! Sodobno gospodinjstvo Novoletna številka Sodobnega gospo- dinjstva, priljubljena revija, ki si je v šestih letih, kar izhaja, pridobila širok krog prijateljev in bralcev, je te dni izšla. Je vsebinsko še bolj pestra in ak- tualna kakor sicer in nas seznanja z no- vimi zavodi za napredek gospodinjstva, nato pa posveča vso pozornost družbeni prehrani. Za gospodinje so zlasti zanimive no- vosti, ki so jih uvedle ljubljanske špe- cerijske trgovine, to so naročilnice. Za- nimiv je tudi članek o uporabi butan- propan plina v gospodinjstvih. O novih stanovasjiskih najemninah, o razporeditvi ležišč v stanovanjih in o okrasnih predmetih nas poučuje revija Sodobno gospodinjstvo. V Sodobnem gospodinjstvu najdemo poleg tega še vrsto praktičnih nasvetov vseh vrst od predlogov za poceni in praktična darila, do nasvetov, kakšno naj bo nočno perilo. S področja prehrane objavlja revija članek o margarini, kako obvarujemo ribe pred kvarom in o bananah ter vrsto receptov. Še več več ZO izobraževonfe Nedavno so zborovali člani dru- štva Ljudske tehnike Tovarne žič- nih izdelkov v Celju. V poročilih, zlasti pa v razpravi, je prišla do iz- raza težnja, da bi v naslednjem ob- dobju posvetili še več pozornosti iz- obraževanju članov. Na tem pod- ročju so v preteklem obdobju zabe- ležili lepe uspehe, vendar hočejo do- seči še več. Izobraževanje članov ki so razvrščeni v strojno, avtomo- to in foto sekcijo, hočejo izboljšati s tečaji, predavanji in predvsem s praktičnim delom. Značilno za Ljudsko tehniko »Z;č- ne« v Celju je, da je ves čas obsto- ja pomagala tudi podjetju. Strojni oddelek je izdelal lani dva tkalska, stroja in dva stroja za navijanje vzm,eti. Ta uspeh je tedaj vzbudil veliko pozornost, saj so podjetju prihranili okoli 20 milijonov din. Na zboru društva Ljudske tehni- ke tovarne žičnih izdelkov v Celju je bil tudi predsednik Okrajnega od- bora Ljudske tehnike Celje tovariš Gorenjak, ki je pohvalil dejavnost tega društva. Dejal je, da je vzpod- budna težnja članov društva,' da si hočejo priboriti več znanja in da ho- čejo svoje delavnice tehnično izpo- polniti. Brez dvoma bo tehnično iz- popolnjevanje člancff društva kori- stilo tudi podjetju, saj je to strojna tovarna, kjer je strojna izobrazba na delovnih m.estih eden od pogojev za boljše in večje delovne uspehe. m\iR NESREČA na žeezniškcm pretio:u Pretekli teden se je na nezavaro- vanem žele^nškem prehodu na Pol- zeli pripetila huda nesreča, pri ka- teri je izgubil življenje Janez Hor- vat, tesar iz Založ. pri Polzeli. Po- kojni Horvat se je v poznih večer- nih urah vračal domov. Pri prečka- nju železniške proge se ni prepričal, če je prehod prost. Predvidevajo, da ga je zaradi te nepazljivosti zadel vlak-nabralnik, ki je vozM proti Šo- štanju. Udarec je bil tako močan, da je ponesrečenca odbilo daleč od železniške proge, kjer je obležal mr- tev. To je že tretja nesreča v zadnjem času, ki je terjala smrtne žrtve za- radi nepazljivosti pri prečkanju že- lezniške proge. Tragična je; zaradi tega nas še bolj opozarja na dve značilnosti. Prvič tiodimo previdni, kadar prečkamo železniško progo, in drug č vsi železniški prelazi bi morali biti zavarovani! Storilnost so podvojili VELIKI USPEHI TOVARNE POHIŠTVA NA POLZELI Pred leti so iz bivše razdejane les- ne tovarne na Polzeli znova ob- novili poslopja za mizarske delav- nice. Tedaj so novo podjetje imeno- vali »Invalidsko podjetje Polzela«. Poslopje so obnovili s skromnimi sredstvi in udarniškim delom, po- trebne stroje pa so imeli v najemu. . Kljub tem začetnim težavam in pič- lim obratnim sredstvom so delavni- ce postopoma razširili, proizvodnjo večali — tako, da so danes na stop- 'nji, ko pohištvo proizvajajo serij- sko. V začetku je bilo le nekaj zapo- slenih, danes je to že tovarna — ko- lektiv, ki šteje 132 članov. Lani so vrednost proizvodnje zvišali že na preko 170 milijonov dinarjev. Zgolj zviševanje obsega proizvod- nje pa ni tisto bistveno, kar prese- neča v tem kolektivu. Bolj mar- kantna je storilnost, ki so jo pove- čali kar za sto odstotkov. Morda se v odstotkih ne da izraziti vsega. Po- glejmo podrobno. Še 1954. leta so za izdelavo spalnice porabili 114 de- lovnih ur, danes tako spalnico na- redijo v 48. urah. Vendar ne mislijo pri tem ostati. Sodijo nam^reč, da je možno produk- tivnost in rentabilnost podjetja še dvigniti, in sicer tako, da bi naba- vili potrebne nove stroje in napra- ve. Zavzemajo se, da bi dobili in- vesticijski kredit, ki jim bo na tej poti veliko olajšal delo in skrajšal dobo perspektivnega razvoja. , Istočasno pa kolektiv še naprej z udarniškim delom obnavlja, ureja in širi svoje delovne. prostore. Pa ne samo to, tudi za razvedrilo članov kolektiva so poskrbeli. Uredili so igrišče za odbojko in ustanovili ša- hovski ter namiznoteniški krožek. Ti vsestranski razmeroma lepi uspehi kažejo, da je marsikaj mož- no doseči z vztrajnim delom in za- interesiranostjo vsega kolektiva za isto stvar. NESREČA PRI DELU v Tovarn'; tehtnic v Celju si je pri delu foškcdoval glavo Jože Biderman^ doma iz Polzele. ZILE SI JE PREREZALA D. R. iz Celja si je v samomorilnem namenu prerezala žile na roki. Vendar so jo rešili in hitro prepeljali v celjsko bolnušnico. ZASTRUPITEV Z ALKOHOLOM Zaradi zaužitja prevelikih količin al- kohola se je zastrupil delavec Anton Prišek iz Celja. v PRETEPU POŠKODOVAN Stanko Kajba iz okolice Pristave je bil pri pretepu hudo poškodovan. CeljsMtrg, Krompir 21—28 (25—30), čebnla 2Î-Î0 (50—60), česen 120—150 (160—200), solata 68 (O?—100), fižol visok 115 (93—100), ni- zek iiižol 100 (55—70), cvetača 68—75 (ICO), špinača — (100—150), radič 100 (10Q—250), motovileč — (250), ohrovt 50 (50—50), ko- leraba — (30—40), peteršilj 50—60 (60— 100), zelena 70—80 (80—lOfl), por 60 (Ф0— 80), pesa 30 (^0), korenjček 30 (30—60), ribano zelje 40—46 (50), repa — (20—25), ribana repa — (40). Tudi v tem tednu je bil trg slabo pre- skrbljen, prav gntovo je temu kriv mraz in sneg v zadnjih dneh. Primanjkovalo je še vedno mleka in mlečnuh izdelkov, perutnine itd . Gibinje prebivalstvi v času od 2. do 9. januarja 1960 je bi!o rojenih 25 dečkov in 30 deklic. Poročili so se: Friderik Drobne, delavec iz Štor in Ana Vrc4'io, delavka iz Celja. Janez Rojnik, ključavničar iz Vonarjn in -\l()j- z'ja Anžur, delavka iz Celja. Ivan Kug- 1er, traktorist iz Šmartna v Rožni dolini in Olga Žolnir, poljedelska delavka iz Galicije. Martin Kvar, delavec :z Zvod- nega in Roza MoSkon, šivilja iz Bukov- žlaka. Anton Petre, tesar in Frančiška Karo, krojačica, uba iz Celja. Valentin, Štiglic, tehnični risar iz .Žalca in Ana C( p, zobni asistent iz Mozirja. Viktor Podbregar, kovaški mojster iz Celja in Marija Jazbinšek. delavka iz Poljč. Ivan Verbcvšek, tovarniški delavec iz Celja in Neža JeSovc, namesïenka iz Petrove. .Anton Sa^'ran. strojni ključavničar in Gabrijela Vanovšek, tkalka, tba iz Celja. Umrli so: Jakob Šantej, posestnik iz Lokrovca. star 49 let. Jožef Martinšek, upokojenec iz Obrežja, star 59 let. Ana Divjak, go- s-cd"nja iz Celja, stara 77 let. Rudolf llriberšek, upokojenec iz Podkraja, star 55 let. Ivan Paier, upokojenec iz Fran- kolovega, star 84 let. Jožef Mlaker, vra- tar iz Zagrada, star 56 let. Smail Saro- čevič, otri k iz Velike Pirešice, star 9 me- secev. Branko Žaler, otrok iz lirastja, star 9 mesecev. Ignac Javoršck, finome- hanik iz Celja, star 51 let. Frančiška Cehovin, gcspwlinja iz Celja, stara 71 let. Florijan Ljubic, upokcjenec iz Brez, star 6? let. Antonija Fain, vzdrževana oseba i/, Celja, stara 91 let. Pavla Sta- rr >iiik, upokojenka iz Celja, stara 64 let. Alojz ing. Kolka, ing. v pokoju iz Celja, star :9 let. Zaslužen polio] Lojze Kronovšek se je rodil v Braslovčah v Savinjski dolini. Ze kot šolar je bil izvoljen v upravni odbor takratnega hranilnega in po- sojilnega društva v Celju. Ves čas pa je pridno deloval tudi v zadruž- ništvu, kjerkoli je mogel; vse do okupacije. Po osvoboditvi je bil med ustanovitelji potrošniške zadruge in pozneje deloval tudi kot član uprav- nega odbora, nazadnje še kot pred- sednik. Ves čas se je ukvarjal kot amater tudi z dramatiko. Zanimivo je, da je sodeloval od leta 1908 pa do prve svetovne vojne pri takratnem izobraževalnem društvu v Celju. Za časa službovanja v Prevaljah je še naprej vneto nastopal na odru. Po vojni je 1920. leta ustanovil na Polzeli igralsko skupino, pri ka- teri je sodeloval kot igralec in reži- ser. Dve leti kasneje sodeluje pri organiziranju tovarniške gasilske čete pri tedanji tovarni tkanin. Leta 1927 pa je kot vnet organizator ga- silskega omrežja ustanovil in spra- vil skupaj še gasilsko društvo za Parižlje in Topovlje. V tem društvu je deloval dolga leta kot načelnik. Nekaj časa pa je vodil tudi gasil- sko organizacijo na območju žalske občine. Po 42. letih nenehnega dela v službi in izven nje v društvih, od- haja tovariš Lojze Kronovšek v za- služeni pokoj. Sam pravi, da s tem še ni konec njegovega delovanja in da se bo še bolj lahko posvetil za- družništvu, saj mu je to kot pristni savinjski »korenini« najbolj blizu. Njegovi sodelavci in delovni tovari- ši mu želijo tudi vnaprej mnogo uspeha; tem željam pa se pridružu- je tudi naše uredništvo. Za nekaj tisočakov ubil človeka v nedeljo popoldne se je na prvem popoldanskem vlaku proti Ljubljani zgodil gnusen zločin. Nek potnik je brez po- voda z nožem ubil sprevodnika Jožeta Kanelutija dom.a iz Ma- ribora. Kmalu za tem je zabo- del v roko še potnika Gašper- šiča iz Ljubljane. Pri Tajnštvu za notranje za- deve v Celju smo o tem tra- gičnem dogodku zvedeli tole: V vlaku je bil v nekem ku- peju Radžep Nezir, ki je doslej delal v zabukovškem rudniku Pri Tremarjih je v ta kupe sto- pil sprevodnik in zahteval voz- ni listek od potnika. Nezir je bil sam v kupeju in je pomolil sprevodniku sindikalno objavo za preteklo leto. Ko mu je spre- vodu k pojasnil, da se s to sin- dikalno objavo ne more peljati naprej in da mora do Kosmeta kupiti navadno vozovnico, je potnika to silovito razburilo Potegnil je iz žepa nož, ga za- bodel v glavo pri ušesu in z zamahom zarezal po obrazu in vratu. Sprevodnik je zaradi hu- de rane takoj umrl. V tem je pritekel na pomoč že potnik Gašperš č, ki je bil ta čas na hodniku. Podivjani potnik je napadel tudi njega in ga ranil v desno roko. Vendar je Ga- šperšič kljub rani potegnil za zasilno zavoro. Vlak se je usta- vil in kmalu so vsi potniki zve- deli za kaj gre, krivec pa je v zmedi zbežal. V hipu so bili obveščeni var- nostni organi, ki so takoj spro- žili akcijo. Gašperšič je tudi natanko opisal morilca. Patru- lja, ki se je napotila za ubežni- kom, mu je sledila s psom. Ugotovili so, da je krenil proti Celju, vendar so v tem času bile obveščene že vse postaje Ljudske milice, vse so poznale opis zločinca in patrulja na celjski železniški postaji pred odhodom večernega vlaka, je opazila sumljivega neznanca, ki je bil podoben opisanemu zlo- čincu. Prijeli so ga; in sicer pravega! Pet ur so potrebovali var- nostni organi, da so prijeli brezobzirnega morilca — mo- ramo povedati samo pet ur, ker je to èden lepih uspehov naših varnostnih organov, ki so se v zadnjem obdobju že mnogokrat izkazali. Morilec je dejanje pri- znal in se zagovarja, da ga je izvršil v razburjenosti — v afektu. Organi Tajništva za no- tranje zadeve pa so že v prvih po zvedbah ugotovili, da je že enkrat zabodel človeka, le te- da! to ni imelo tako hudih po- sledic. Nazir Radžepi čaka na sod- bo, ta verjetno ne bo mila. BU SPOMLADI ISTO ; OB KONCU DECEA\BRA JE DEŽEVJE POVZROČILO, DA SO SE PRITOKI SAVINJE V OKOLICI CELJA V PREDMESTJIH IZLI- LI. TO SE JE ZGODILO PREDVSEM NA OBMOČJU PRITOKOV SAVINJE IN VOGLAJNE TER NA LOŽNICI. VODA JE POPLAVILA PRITLIČJA IN KLETI NEKATERIH HIŠ — ZGODILO SE JE PONO- ČI — LJUDJE PA SO BILI RAZUMLJIVO ZARADI TEGA ŠE BOLJ RAZBURJENI. NA UREDNIŠTVO SMO DOBILI VPRAŠANJA, ZAKAJ SE KANALI NA TEH OBMOČJIH NE UREDE, TAKO DA NE BI BILE POPLAVE VSAKOLETNA IN VEČKRATNA NADLO- GA PREBIVALSTVA. TO VPRAŠANJE SMO POTEM ZASTAVILI UPRAVI ZA CESTE IN KANALIZACIJE V CELJU. MORDA SE ZDI SEDAJ, KO JE SNE2NA ODEJA ZAGRNILA ZEMLJO, RAZGLAB- LJANJE O TEM PROBLEAIU NEUMESTNO. VENDAR JE, KER BO CEZ MESEC, MORDA ŠE PREJ. 10 SE BO SNEG STALIL IN KO PO VODA ZNOVA VISOKA, L02NICA ZOPET PRESTOPILA SVO- JE BREGOVE. Takole nam je odgovoril direktor tovariš Skomina: Na Ložnici se voda razlije v na- selje, ker ni urejen propust pod ce- sto, ki pelje proti naselju. Uprava za ceste in kanalizacije je svoj čas že začela s pripravami za ureditev propusta. Do izvedbe pa ni prišlo, ker se je zadeva ustavila pri urad- nem železniškem postopku. Druga okolnost, ki je narekovala odložitev del, je načrt, ki predvideva, da bo struga Sušnice in Koprivnice pre- stavljena. Istočasno načrt predvide- va obrambni nasip, ki bi popolno- ma onemogočil podobne krajevne poplave. Po našem mnenju je naj- učinkovitejši ukrep proti tem kra- jevnim poplavam na Ložnici, ki vsa- ko leto zalijejo kleti stanovanjskih poslopij, da se dvigne cesta, ki vo- di proti Babnem. S tem bi odpadle nevšečnosti s poplavami. Podobno je bilo tudi na Lavi, kjer je Sušnica poplavila dokaj ve- liko površino obmiočja, delavnice in tudi nekaj stanovanjskih prostorov. Tudi ta problem na Lavi bo možno rešiti le z regulacijskimi deli. Ugo- tavljamo pa, da letos ob veliki vodi ni bilo poplavljeno območje ob spodnjem delu Sušnice, ker je re- gulirana Savinja odvajala sproti tudi velike količine vode. V teh dneh je bil prizadet zaradi poplav tudi predel severno od Deč- ' kove ceste. Na tem precej razsež- nem območju sicer obstaja kanalsko ; omrežje, ki pa žal ne zmore odva- ] jati velikih količin vode. Posledica /i tega je, da so kletni prostori sever- j no ob Dečkovi cesti in v zgornjem ] delu Kersnikove ulice, deloma v \ Stritarjevi in Tkalski ulici ob viš- | jem vodostaju poplavljeni. Občutno I poslabšanje povzroča še tovarna ó »Metka«, ki doslej še ni uredila či- ] stilnih naprav za svoje odpadne vo- ] de. Zaradi tega se v kanalu nabere I nesnaga, ki se potem razlije ob po- -i plavi še v stanovanjske prostore, j Rešitev tega problema vidimo samo i v izgradnji novega raztežilnika s j podaljškom pod železniško progo in \ dalje do Koprivnice. Tudi v Zavodni in Cretu je bilo^. nekaj zemlje poplavljene — ob no-" vih nasipih tovorne postaje. Ta pro- ■ blem bo rešen, ko bo tovorna posta- ^ ja zgrajena in urejen sistem odtoč- ^ nih jarkov, ki bo omogočal odvaja- | nje vode. \ V Začretu in v Spodnjih Trnov- \ Ijah ter v Šmarjeti so se prenapol--| njeni travniški potoki razlili na oko- i liške njive, kar se dogaja ob vsa- \ kern hujšem deževju. Vse te krajev- j ne težave bo možno rešiti z ustrez- j nimi regulacijskimi deli. O tem problemu smo povprašali tudi načelnika oddelka za gradnje in komunatne zadeve pri celjski občini ing. ^lareša, ki nam je tole pove- dal: Sodimo, da je rešitev lokalnih po- plav in zalivanj stanovanjskih po- slopij rešljiv le z izvedbo načrta o preložitvi strug Sušnice, Koprivnice in travniškega potoka v strugo Ložnice. Istočasno bo potrebno zgraditi varen obrambni zid, ki bo onemogočil preplavljanje predmest- nih območij. V naslednjem letu ima še prednost izgradnja VII. etape re- gulacije Savinje, istočasno pa bo- mo začeli tudi regulirati Voglajno. Letos bo možno urediti tudi pro- blem ob Dečkovi cesti, doč'm pride na ^4Гsto prestavitev strug Sušnice in Koprivnice šele v naslednjem le- tu. Po tej razvrstitvi so zagotovlje- na tudi sredstva za izvršitev teh načrtov. Po tem vidimo, da v celjski obči- ni ustrezni organi ne drže križem rok ta čas, ko voda ob hudem, de- ževju preplavlja naselja. Le ena ma- la ovira je vmes. Namreč, da ni možno vsega urediti hkrati. Tega nI možno niti glede obsežnosti del, pa tudi sredstva ne bi zadoščala. Bo- lje je nekaj začeti in končati, kot mnogo začeti in ničesar dokončati. Upravni odbor in Komisija za sklepanje in odpovedo- vanje delovnih razmerij pri Gradbenem industrijskem pod- jetju »Ingrad« Celje, Ljubljanska cesta 16 razpisuje za svoja gradbišča v Celju, Storah, Žalcu, Velenju, Ljubljani in Slovenskih Konjicah, naslednja prosta; delovna mesta za: tehničnega direkíorja podjetja Pogoj: gradbeni inženir z najmanj 10 letno prakso v gradbeni operativi pri večjih gradbenih podjetjih. Plača, in stanovanje po dogovoru. vec gradbenih inženirjev in tehnikov Plača in stanovanje po dogovoru. vec gradbenih delovodij več obratnih knjigovodij Pogoj: popolna srednja šola s prakso. veC materialnih knjigovodij Pogoj: srednja šola ali nepopolna srednja šola z daljšo prakso v stroki. več knjigovodij osebnih dohodkov Pogoj: srednja šola ali nepopolna srednja šola z daljše prakso. več tehničnih administratorjev Pogoj: srednja ali nepopolna si-ednja šola z daljšo prakso. vec skladiščnikov gradbišč Pogoj: srednja šola ali trgovska šola z daljšo prakso v grad- beni strpki ali sorodni stroki. tri personalne referente Pogoj: srednja šola ali daljša praksa v stroki. socialnega delavca s prakso. referenta za strokovno izobraževanje Pogoj: popolna srednja šola s prakso. referenta za solstvo Pogoj: popolna srednja šola s prakso. več stenodaktilografov Pogoj: Dokončana administrativna šola s prakso. dva oskrbnika samskih domov Večje število kvalificiranih, pojkvalificiranih in nekvalifi- ciranih gradbenih delavcev. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Samska stanovanja preskrbljena. Pismene prošnje sprejema sekretariat podjetja. CELJSKI TEDNIK ~ STEV. 2 — 15. januarja I960 Olimpiada in diploma Uvrstitev Stanka Lorgerja na ¿elo jugoslovanskih atletov v 1959. letu ni bila slučajna. Bila je re- zultat in posledica uspehov, ki jih je dosegel doma in na tujem. Vse od prvega mednarodnega nastopa v Dqrtmundu, kjer je v teku na 55 metrov čez zapreke v pokritih prostorih postavil re- zultat svetovne vrednosti 7.2 se- kunde, kar je za eno desetinko l)oljše od ameriškega rekorda, pa' vse tja do turneje v Varšavi, Po- znanju, Havrovru, Berlinu in Pa- rizu, nadalje do uspešnih startov meddržavnih dvobojih s Polj- sko v Krakowu (1. na 110 s 14.1 in 2. na 100 metrov v času 10,5 se- kunde) in Francijo v Beogradu (prav tako prvi v teku čez visoke ovire in drugi v sprintu na naj- krajši moški progi), do druge za- poredne osvojitve naslova sve- tovnega študentskega prvaka v Turinu, do nastopa na predolim- pijskem mitingu v Rimu itd. je častno zastopal ne samo samega sebe in svoj klub — AD Kladivar, temveč tudi našo državo. Svoj največji uspeh v minulem raz- dobju pa je dosegel na Balkan- skih igrah, saj' je sedmič zapo- redoma osvojil zlato medaljo v teku čez visoke ovire. Zraven tega pa je zmagal še v teku na 100 m. Tako je na vseh teh mednarodnih nastopih osemkrat zmagal, štiri- krat osvojil drugo in enkrat tretje mesto: Na teh prireditvah je namreč trikrat nastopil v dveh disciplinah, da ne omenjamo starta v štafetah. Najslabše se je odrezal v Berlinu, kjer je zasedel tretje mesto za Lauerjem in Ita- . lijanom Mazzo. Opravičilo za to uvrstitev je utemeljeno: dolgo potovanje, naporna turneja, nič počitka pred nastopom. Nekoč pri nekem sprejemu v Celju je Lorger med drugim de- jal: — Bolj kot zmag na tujih te- kališčih ■ se veseUm uspehov in priznanj doma... To niso bile prazne besede. Lorger se ni nikoli izgovarjal, kadar je moral star- tati dorria, nikoli se ni odtegoval napornim tekmovanjem v Kla- divarjevih vrstah za točke v zvezni ligi. Velikokrat se je zgo- dilo, da je po zmagi v tujini^ sedel na vlak in se odpeljal domov, samo da je pravočasno prišel na start in pomagal celjskim barvam do uspehov. Ko sem ga pred kratkim obi- skal na domu in ga med drugim vprašal še za mnenje o delu v AD Kladivar-, je dejal približno takole: Kdor objektivno ocenjuje delo celjskega atletskega kolek- tiva mora priznati, da je na naj- boljši poti. Vodstvo društva je besede o množičnosti in kvaliteti uresničilo v praksi. To nam po- trjuje . število tekmovalcev, na- dalje tisoče in tisoče šolske mla- dine, ki prihaja na stadion, tekmovanja pripadnikov parti- zanskih društev in podobno. Ve- likokrat mi je tudi nerodno, ko pridem na stadion in srečujem neznane ljudi, ki pridno vadijo. Kvaliteta celjske atletike pa govori v prid trem amaterskim delavcem-trenerjem: Fedorju Gradišniku, Matiji Hancu in An- dreju Peterki. Zraven tega ni brez pomena, da je predsednik društva (Karel Jug) profesor za telesno vzgojo. Zatem se je pogovor zasukal na olimpijsko leto. — Priprave kandidatov za naj- večje tekmovanje 1960. leta po- tekajo zelo načrtno in tudi v naj- večji skrbi odgovornih čiiteljev. Moč AD Kladivarja je prišla tudi tu do veljave, saj ima kar sedem olimpijskih kandidatov. Kar tiče same Olimpijade je prav, če povem, da se vsi kandi- dati d,obro zavedamo, da gre za prireditev,'ki je svet še ni videl. Zato bo treba vrhunskih storitev in življenjske forme za uvrstitev med najboljše. Po mojem mnenju, je nadalje- val Stane, imajo od naših največ izgledov za boljši plasman le me- talci kladiva in Mihalič, pa če- prav ga nekateri uvrščajo med staro šaro. Za sebe si želim le, da bi se uvrstil v finale. Tudi ostcdi celjski atleti se lahko dobro pla- sirajo; plasman do desetega me- sta ne bi smel biti presenetljiv. To pa je tudi največ, kar lahko pričakujemo. Seveda, šport pa bi ne bil šport, če bi ne bilo prese- nečenj. Zato prosim, da bi me nihče ne držal za besedo, če bi se ta mišljenja ne uresničila povsem.. . — In želje ob novem letu? — Da bi na Olimpijadi ne raz- očaral ljubiteljev športa v Jugo- slaviji in da bi se čim bolj pri- bližal diplomi. PARTIZAN V ŠTORAH PRIDNO DELA Jeseni 195S. leta je v Šlorah znova zaživelo društvo za telesno vžgejo Par- f.zan. Vodstvo se ni ustrašilo nobenih težav. Oskrbeli so se z najpotrebnejšim jurtdjcm in našli zasilne prostrre za telo- vadnico. Mladina se je prijavila v tolik- šnem številu, da niso mogU sprejeti vseh. Bili pa so tudi v zadregi, saj niso imeli vodnikov in vcdnic. Zato so izbrali naj- bolj disciplinirane in jih po^lal¡ v skiiro vse tečaje republiškega vodstva. Tako so prišV; do prvih vodnikov. Danes že vadi sedom oddelkov. Vseh pa je nad 150. Pred dnevi so polagali obračun dela na prvem rednem letnem občnem zboru. Če- prav težavno, je bilo delo bogato. Prvi javni niistcp so imeli ob zaključku pro- stovcl.nih del na novem stakli« nu na Lipi, drugega za dan republike in zdaj so na ebenem zboru snet nastopile tri vrste. Vse ovire so lahko premagali le z naj- večjo pomcčjo kolektiva in uprave žele- zarn,e. Vso pozornost pa je mlademu društvu posvetil komite Zveze komuni- stov v tovarni. Zdaj so na uspehe mla- dega društva ponosni vsi prebivalci Štor. Pred stbi j imajo še velike iinloge in cilje. V prvi vrsti bo treba spomladi po- mnoHti vrste prostovoljcev za nadalje- vanje del pri gradnji športnega pnrkn. Vse kaže, da se bostii združila Kovinar in Partizan. Največja želja vseh pa .je dograditev telovadnice na Lipi, ki je tik pred zaključkom. Upajo, da jim bodo vsi mcrodnjni činitelji pri tem pomagali. V novo vodstvo so zbrali preizkušene tovariše in tovariSice. Tako so predsed- niško mesto vnovič zaupali tov. Francu Zeliču, podpredsedniško tov. inž. Zoranu Tratniku, za načelnika in načelnico so izbrali Jurija Cehovina, oziroma Sonjo OcvirJtovo, za tajnika pa Rudolfa Uršiča. KEGLJACI INGRADA - TRETJI Minulo soboto in nedeljo je b:l v Ljub- ljani prijateljski troboj moških vrst Gra- disa, Ljubljane in celjskega Ingrada v kegljanju 8 krat 200 lučajev. Celjani se niso kdovekaj izkazali, saj so zasedli šele tretje mesto s 6.598 podrtimi keglji. Zmagal je Gradiš s 6.?9i, druga pa je bila Ljubljana s 6.553. BELAJEVA — ODLIČNO ^ Na tradicionalnem mednarodnem smu- čarskem tekmovanju v Grindevvaldu, ki je veljalo kot prva letošnja predolimpij- ska preiskušnja ženskega alpskega smu- čanja in teka, se je članica celjskega smučarskega društva Amalija Belaj uvr- stila v teku na 10 km na enajsto mesto s časom 46:47. Za zmagovalko je zaostala za štiri minute. Ženska štafeta Jugosla- vije pa je zasedla peto mesto. Med po- sameznicami je bila od Jugoslovank naj- boljša Rekarjeva, ki je zasedla deveto mesto s 45:50 minute. Uspeh Rekarjeve in Belajeve lahko ocenimo z odličnim, saj sta nastopili v izredno hudi konkurenci. OBJAVA Delavska un.iverza okraja Celje, raz- pisuje delovno mesto STROJEPISKE I. razreda po možnosti z znanjem stenografije._ Plača po pravilniku o plačah. Prošnje J opisom dosedanjega službovanja no- sljite na Delavsko univerzo (kraja Celje, Kajuhova 5, najkasneje do 25. januarja »W. leta. Pogovor na drsališču — Ali ste že pripravljeni na sezono? — Priprave hokejistov traja- jo že lep čas. Seveda samo na suhem. V tem č?su smo dobili dva nova inštruktorja za ho- kej na ledu- Balda Jenka in Mi- lana Nikoliča. — Kakšen u.«peh pričakujete od prvenstvenih srečanj? — Težko je kaj reči. V glav- nem gremo v borbo za točke z mladimi močmi. To je lep uspeh. Veliko si ne obetamiO, želimo pa seveda najboljše. — Kdaj se začnejo prven- stvene tekme v hokeju na ledu? — Za nas, ki nastopamo v slovenski ligi, 23. januarja. V prvem kolu bomo prosti, v dru- gem pa igramo v Ljubljani z isto;mensko drugo garnituro. Konec januarja bomo igrali na Jesenicah z B ekipo. Tudi tobo tekma izven konkurence, ker ћ ekipi Ljubljane in Jesene ne nastopala »zares«. Zato bosta ti dve tekmi za nas le velika priprava na »resnejši« del tek- movanja. 2reb nam je bil na- klonjen in bomo oba r'va'a sprejeli na lastnem drsališču in sicer Papirničarja iz V'vć 6. februarja, Maribor pa teden dni za tem. — Kako pa je z umetnimi drsalci? — Bolj slabo. Zadnja leta so im.eli prendalo možnosti za tre- ning. Deset do šestnajst drsal- nih dni v eni rezoni je vseka- kor premalo, da bi mogli raču- nati na kvaliteten napredek. Morda bo letos kaj bolje. Sku- šali bomo organizirati čim več šol in tečajev. — Ali so kegljači na ledu v resnici zaspali? — Ne! Zdaj je njihovo vod- stvo prevzel znani kegljač Vi- ki Vanovšek. l'pamo in želimo da bi se znova uveljavili kot pred leti. — In problemi? — Teh je preveč! Muhaste zimic nam ne dajo dihati. De- lamio načrte, pa nam odjuga vzame led. Zdaj bomo skušali prepričati merodajne činitelje, da je že res skrajni čas za za- čeiek gradnje umictnega drsali- šča. Revni smo tudi v opremi. Vendar bomo letos v tej za- htevi zelo skromni. 'Z denar- jem, k: smo ga dobili od sve'a za telesno vzgojo smo porav- nali stari dolg za barako. Zdaj, ko smo povsem na čistem, bomo? zače'.i misliti na novo in pre-^ potrebno opremo. Vendar vse samo v okviru m.ožnosti. — Kako pa z ostalimi načr- ti? — Skromnost in realnost za le*o?, za drupo le'o п" k-i vpr Sicer pa je to pot nakazal tudi nedavni obČn. zbor, Ki je dose- gel prav lep uspeh. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PRI TRGOVSKEM PROIZVODNEM PODJETJU »VELEZITAR« CELJE razpisuje naslednji delovni mesti: korespondento z znanjem stenografije in Í administratorja v računovodstvu Daljša praksa zaželena. Nastop službe možen takoj! Pismene ponudbe sprejema komisija do 23'.1^Л^аО^^^^ SPREJMEMO VEČJE ŠTEVILO ZDRAVIH, nekvalificiranih delavk in delavcev ki imajo veselje do priučitve v zlatarski obrti. Pogoj 'za moške: starost do 25 let, vojaščine prost, za ženske od 16 do 25 let starosti. Pismene ponudbe poslati na Komisijo za sprejemanje in odpust delovne sile pri ZLATARNI, CELJE, do 15. II. 1960. aiužBE GREM za gospodinjsko pomočnico. Po- nudbe na upravo, pod šifro »Takoj<. L^ČEMO kvalificirano kuharico za Počit- niški dom na Svetini. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati na upravo Železarne Štore, personalni oddelek. PRODAM OKOVAN zidan štedilnik (desni), obložen s ploščicami, prodam, po ugodni ceni. Naslov v upravi lista. DVA ELEKTRIČNA radiatorja, omaro, kredenco in pomivalno mizo, prodam. Celje, Jenkova 28. HlSO, enostanovanjsko v A'^rhah 29, po- šta Teharje, prodam. Informacije samo popoldne, od 15. ure dalje. Časopisno podjetje CELJSKI TISK, Celje prodaja naslednja rabljena osnovna sredstva: črkovne omare, vhodna vrata, kopalno kad, umivalnik. Predmeti so na ogled vsak dan, od 6.-^14. ure. POSESTVO (4 ha), hišo, gospodarsko po- slopje s premičninami, 25 miniut od po- staje Lipoglav, prodam (900.000 din). Mulej Cecilija, Dobovec 15, Ponikva. KO.MFIORTNO stanovanje v Celju, na Mariborski cesti, prodam. Plačilni po- goji ugodni. Naslov v upravi lista. 3.000 kg sladkega sena, prodam. Stravnik Alojz, Ostrožno 42 (pri Hanki). POjESTVO, 2.3 ha s hišo in skednjem, s sijajno lego, ob glavni cesti v Le- tušu v Savinjski dolina, zelo ugodno prodam. Možnost zaposlitve tik ob do- mu. Kovač Alojz, Ljubno ob Savinji. IIISICO s sadovnjakom, 10 minut od Ke- ramične tovarne Liboje, prodam. Na- slov v upravi lista. KLAVIRSKO 80 basno >Hohner< harmo- niko, novo, jabolčnik in seno, prodam. Rcgoršek, Dobrna. SLADKO SENO, prodam. Majcen, Cele- stinova ulica 4, Celje. OBVESTILA OBVESTILO Prosimo cenjene komitente, ki imajo v prodaji blago še izpred leta 1957, da ga dvignejo, ker smo ga ob letni inven- tur; izločili iz predaje. Navedeno blago dvignite v enem mesecu. Po tem roku ga bomo oddali odpadu. ' »Posrednik« Celje LICITACIJO za prodajo ODPADKOV HRANE (pomije) in ODPADKOV IZ PEKARNE Vojna pošta 1693 Celje razpisuje Ustmena licitacija bo dne 22. januarja ob 9. uri v domu JLA, Teharska cesta. Vsa pojasnila debite v kasarni na Mari- borski cesti. Iz pisarne V. P. 1695 Celje VABILO Vabimo Vas na redni letni občni zbor ribiške družine Celje, ki bo v nedeljo, 1". januarja 1960 s pričetkom ob pol 8. uri v dvcrani okrajne zadružne zveze Celje, Cankarjeva 1, prvo nadstropje. Odbor ribiške družine Celje KUPIM ZLATO za zobe kupim. Anka Ceč, Jen- kova ulica 30 (od 11.—12. ure). ENODRUŽINSKO komfortno hišo, ali po- lovico, z vrtom, kupim. Ponudbe na upravo lista pod šifro »vseljivo do 1. aprila 1960<. álVALNI STROJ, z okroglim čolničkom, kupim. Medved Marija, Kasaze 74, Pe- trovce. OBJAVA T. K. iz Maribora je v Celju in oko- lici izvršila večje število goljufij. Izda- jala se je za uslužbenko RK ali social- nega skrbstva in ženo miličnika. Starej- šim in socialno šibkim osebam je obljub- ljala, da jim bo dobavila amerikanske pakete in v ta namen zahtevala od njih predplačilo. Prosimo oškodovane osebe, da se zglasijo na najbližji postaji Ljud- ske milice ali na TNZ Celje. Iz pisarne Oddelka za notranje zadeve Celje. POZIV Občinski ljudski odbor Celje, Odde- lek za narodno obrambo poziva mladince, rojene v letu 1942, da se priglasijo za vpis v seznam obveznikov nabornikov. Vpisovanje bo od 15. januarja do 25. ja- nuarja 1960 od 7 do 12 ure pri Oddelku za naredno obrambo ObLO Celje in na krajevnih uradih: Štore, Škofja vas, Šmartno v Rožni dolini, Vojnik, Franko- lovo, Strmec in Dobrna. GLAVNI ODBOR ZVEZE BORCEV SLOVENIJE RAZPISUJE za svoje člane vpis v višje razrede do- pisne splošnoizobraževalne šole — osem- letke — bivše nižje gimnazije po pro- gramu ža odrasle. Šola bo organizirana v dveh stopnjah. V PRVO — nižjo stopnjo (snov 5. in 6. razreda osemletke) se lahko vpiše vsak, ne glede na dosedanjo šolsko izobrazbo. V DRUGO — višjo stopnjo (snov 7. in 8. razreda osemletke) se lahko vpiše vsak, ki je končal 6 razredov osemletke ali tej ustrezne šole. ? Rok vpisa smo podaljšali do 1. lebru- ; ar ja 1960. J Prijave in podobna navodila za vpisi dobite na okrajnih, občinskih, krajevnih 1 in terenskih odborih ZB ali n,a DOPISNI] ŠOLI, Ljubljana, Likozarjeva 3 (telefon ' 50-043). DRUŠTVO STENOGRAFOV IN STROJEPISCEV - CELJE priredi naslednje tečaje: 1. nadaljevalni tečaj poslovnega pisma stenografije; 2. nadaljevalni strojepisni tečaj; 3. tečaj slovenščine za pisarniško osebje. Vpisovanje in¡ informacije, v pone- deljek 18. januarja 1960 ob 14. uri in četrtek, dne 4. februarja 1960 ob 14. uri v strojepisnici na Eekonomski srednji šoli. Začetek ponka stenografije in sloven- ščine v petek, 5. februarja 1960 na tretji osnovni šoli v Vodnikovi ulici, stroje- pisja v četrtek, 4. februarja 1950, na Ekonomski srednji šoli. STANOVANJA ZAMENJAM dvosobno stanovanje na Do- brni, za enako v Celju. Naslov v upravi lista. DVOSOBNO stanovanje s pritiklinami in vrtom na Mariborski cesti 178, zame- njam za komfortno stanovanje v Celju. Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro »Spomladi«. ZA H VA L Ei ZAHVALA Ob prerani izgubi našega nepozabnega moža, očka, sina, brata, zeta, strica in svaka IGNACA JAVORŠKA se iž vsega srca zahvaljujemo vsem pri- jateljem, znancem in sorodnikom, ki so kakorkoli počastili njegov spomin, ga v tako velikem številu spremili na nje- govo zadnjo pot, nam izrazili sožalje in z nami sočustvovali. Posebno zahvalo iz- rekamo darovalcem številnih vencev in cvetja, gasilcem iz Gaberja za častno stražo, prečastiti duhovščini, govorniku, predsedniku Obrtne zbornice, tov. Pipa- nu za poslovilne besede ob odprtem grobu, železničarski godbi za ganljivo žalostniko, stanovskim tovarišem, raznim kolektivom, rojakom iz Gomilskega, di- jakom I. f razreda gimnazije, učencem VI. razreda tretje osnovne šole za šte- vilno udeležbo pri pogrebu ter vsem, ki so nam stali ob strani ob tej nenado- mestljivi izgubi. Iskrena hvala. Žena Berta, otroka Janez in Majda ter ostalo sorodstvo KONCERTI NA IV. ABONMA KONCERTU bosta violinistka Jelka Staničeva in pia- nist Jurica Murai izvajala Bachovo Par- tico za violino snlo, sonate Brahmsa, Janačka in Prokofjeva. Koncert bo v sredo, 20. jannarja ob 20. uri v Narodnem domu. Abonente prosimo, da poravnajo zadnji obrok. Î^ÊD f LIŠĆE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Petek, 15. januarja ob 19.30 — Erwin Syl- vanus: Korczak in otroci — gostovanje v Mariboru. Sobota, 16. januarja ob 19 — Erv^in Syl- vanus: Korczak in otroci — gostovanje na Ponikvi. Nedelja, 17. januarja ob 20 — Erwin Syl- vanus: Korczak in otroci — gostovanje v Eksperimentalnem gledališču v Ljub- ljani. Ponedeljek, 18. januarja ob 19.30 — Bratko Kreft:Krajnski komedijanti — gostovanje v Žalcu. Torek, 19. januarja ob 20 — Levstik- Griin: Kastelka — gostovanje v Te- lenju. Četrtek, 21. januarja ob 20 — C. Gol- doni: 1'rebri.saii.u vdova — gostovanje v Vojniku. Petek, 22. januarja ob 19 — Bratko Kreft: Krajnski komedijanti — gostovanje т Vidmu-Krškem. Sobota, 25. januarja ob 20 — C. Goldoni: Prebrisana vdova — izven. Nedelja, 24. januarja ob 15.30 —- Levstik- Grün: Kastelka — izven po znižanik cenah. PAZ NO TRGOVSKO PODJETJE »CENTER« Celje išče garažo za dostavr^i avto. VRUSN4K VELJKO ni zanoslen. zato živi od goljufije. Opozarjam vsakogar, da mu ne daje denarja. Oče. IZJAVA Z mojim nepremišljenim dejanjem je bil tov. Maričnik Josip oškodovan v nje- govih pisemskih pravicah, zaradi česar se mu preko Celjskega tednika zahvalju- jem, da je odstopil od kazenskega po- s-topka. Ljubic Marija ZAHVALA Zahvaljujemo se družini Tomo Trontel, Karlovac za poklonjeni znesek, katerega je darovala namesto venca za pokojnim Ignacem Javoršknm, Celje. Okrajni odbor zveze slepih, Celje Kocenova 2 NUJNO potrebujem din 60 000 za dobo 6 mesecev. Vrnem din 80.000. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Nujno«. ŽELIM v skupno gospodinjstvo z žensko brez otrok, 30 let starosti, ki bi imela svoje stanovanje. Ponudbe na upravo lista, pod šifre »Ujiokojcnec«. máó KINO UNION: Qd 15.-18. januarja: »MATI INDIJE«, indijski film Od 19.—22. januarja: »V TEJ NOCI«. ju- goslovanski film KINO METROPOL: OD 16.-19. januarja: »LEPOTICA IN CIGAN«, francoski barvni Csc film Od 20.—23. januarja: »ANASTAZIJA«, ameriški barvni Csc film MATINEJA: Dne 17. januarja »ZAD.NJl IZ PLEMENA KO.VIANCEV«, ameriški barvni film INDUSTRIJSKO PODJETJE V CELJU sprejme: Šoferja - kategorije B Visokokvalífíciranega kovínopleskarja oz. avtoličarja-oddelkovcdja Nastop službe takoj, ozirom.a po dogovoru. Naslov v upravi lista. Poziv Vse davčne zavezance pozivamo: n) da vlože davčne prijave za odmer« dohodnine in prometnega davka za leto 1959; b) davčno pnjnvo za pavšalno odmero di hodnine in prometnega davka za leto 196c; C) davčno napoved za cdmero davka od osebnega d hodka za leto 1959; č) davčno prijavo za cdmero in plačilo taks za leto 19i0 (tar. štev. 62-65, to je za Aprežna vozila, delovno živino, žga- njarske kotle, mlatilnice, potočne mline i/l mline na strojni pogon, hibridno trto in I se po odloku o pobiranju cb¿inskih taks). Rok za vložitev davčnih prijav je od 1. 1. 19.0 do vključno 31. 1. 1950. Kdor ne vloži davčne prijave v rtku, plača kazen v л1 ' ' 3% td nred ■isiin"''- d--- k , če p 1 1 rijave ne vie i n' i n . pis eni p |>a 5 ,0 cd prcd,)is..ne¿a u.,iva. Taksni z vezanci po tar. štev. 6'-55, ki ne dajo (b inski u ravi za dohcdke po- datkov ali pa ji dajo ne ravilne ptdatke, nu rajo plačati p 1-g redne ttkie še e;i- kra ni znesek kot zvi«ano takso. Iz ( b- jnvljencga ptziva k vlo. itvi davčne pri- jave Državnega sekreiariata za liaance LRS ter pozi\a za vlo. it"v iirijav ла < d- r;eio in plačilo taks (ddelkn za finance CbLO Celje, ki sta iz«bešena na oglas- nih deskah na občini in na krajevnih uradih, je razvidno, kdo je zavezan vlo- žiti davčno prijavo. Vse potrebne tiskovine za vložitev pri- jav so na razpolago pri vratarju občine in pt(; vseh krajevnih uradih. Oddajte prijave v dohčenem roku ter vpišite v tiskovine vse zahtevane po- datke, ker nepopolno izpolnjenih prijav in prilog ne bomo sprejemali! Na podlagi 2. odst. 40. čl. Zakona o nacii( nalizaciji najemnih zgradb in grad- benih zemljišč (Ur. list FLRJ št. 52/58), je ObLO Celje sprejel odlok, ki je ob- javljen v Uradnem vestniku OLO Celje štev. 24/59 z dne 20. 8. 1959. V Odloku je določen rok. do katerega prejšnji last- niki nacionaliziranega nezazidanega zem- ljišča lahko vložijo zahtevo, da se jim da zemljišče v u; orabo, da si sezidajo družinsko stanovanjsko hLšo. Šest mesečni rek za vročitev zahteve traja do vključno 20. 2. 1950. Pozivamo vse prejšnje lastnike, ki na- meravajo zadržati nacional zirano neza- zidano zemljišče v uporabi, da vlože zahtevo v določenem roku. Tiskovine se lahko dobijo pri vratarju občine. Oddelek za finance Občinki Ijadski odbor Celje Pravljica Nekoč je živela princeska, ki ni bila hči kralja. Živela je na tujem kraljestvu v devetem mestu. Bila je nežne bele polti črnih las, in imela je velike temne oči. Bila je kakor vila, kakor silfida ali romantičen sen — bila je takšna, kakršne morajo biti vse princeske. Zato je imela devet krat devet obo- ževalcev. Toda bila je nesreč- na — kakor vse princeske. Sr- ce ji je gorelo v ljubezni, a ni- koli ni vedela za koga. Prika- zovala se je zdaj s tem zdaj z onim in ljudje so se ji zanič- Ijivo nasmihali. Izmišljali so si bili celo najrazličnejše zgodbi- ce. Toda to ji je bilo všeč, s ponosom princeske, s privzdig- njeno glavo na labodjem vratu je stopala po cestah in pločni- kih devetega mesta v deveti deželi. Pa je prijezdil kraljevič. Vnelo se mu je srce, od sreče orosilo oko, poprosil jo je za roko in princeska mu jo je iz- prožila. Nežno in vitko roko, in pri tem je še sama začutila ne- kaj kakor ljubezen. Zazdelo se ji je, da je naposled vendarle srečna. »Oh,« je vzdihnila, »kaj more biti bolj blaženo kakor trenßtek...« in planila v jok. On pa jo je privit k sebi in jo tolažil. Poročila sta se in čez devet mesecev se jima je rodila hčer- ka. Princeska, ki je medtem postala princesa, je bila srečna devet let, po devetih letih pa so jo obšla čustva samote; nikjer več ni našla miru in ljudje so jo zopet videvali z drugimi. Govorili so celo, da se je sreč- no kraljestvo zrušilo, da se s kraljevičem najbrž ne razume da jo je zapustil, da ga je ona zapustila, ter da že mora biti tako, kakor je, sicer da bi na svetu vladala prevelika pošte- nost. Princesa pa je bledela in ve- neta in zvenela; nekdanja bela polt se je nagubala, obrvem í nad očmi so se pridružile še] obrvi pod očmi in tako je na- rava Lepote popačila in ubila' samo sebe. Po ulicah devetega mesta v deveti deželi so ljudje gledali le še senco, hodečo v spremstvu moža, ki ga je vse- skozi ljubila, ne da bi za to ve- dela. (Vsaka podobnost s sliko je izključena.) MNOGE DEŽELE POMAGAJO Pred časom je v Maroku prišlo do hudih zastrupitev z jedilnim oljem, ki je vsebovalo nekaj stroj- nega olja in s tem tudi določene strupene snovi. Sto tisoči Marokan- ci so se zastrupili in ob tej nacio- nalni tragediji so Maroku priskoči- le na pomoč mnoge države. Ker je zastrupitev zajela ogromno ljudi, so zastrupljenim pomagali predvsem s hrano in zdravili. Komisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljud- skem odboru Laško razpisuje glasom 21. člena Zakona o pri- stojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov mesto UPRAVNIKA Gostinsko-turističnega podjetja Rimske Toplice. j i Pogoji: Visokokvalificiran gostinski delavec s 5 letnoÎ prakso na vodilnem položaju. Nastop službe je mogoč s 1. 3. 1960. Pismene, kolkovane prošnje je dostaviti Občinskemu LO Laško najkasneje do 10. II. 1960. SVET JE OGORČEN Protižidovske demonstracije v za- padnih deželah so sramota za ves svet — ali je to novoletno darilo neonacistov — ali premišljena, ozi- roma nepremišljena akcija — ka- korkoli, v vseh deželah so naleteli protižidovski izgredi na odpor, pa tudi v Zahodni Nemčiji so morali pod pritiskom svetovne javnosti obsoditi nacistično dejavnost. V začetku januarja so najprej v Nemčiji izbruhnile protižidovske de- monstracije in akcije mazanja sten, spomenikov in drugih objektov. Neo- nacisti so se spravili tudi nad ži- dovske grobove in jih premazali s kljukastimi križi. Akcije so se po- stopoma razširile tudi v druge za- hodne evropske dežele, pa celo v Ameriko. Čeprav te umazane akcije ne po- menijo mnogo, razen to, da nacisti dvigajo glave, oblasti v teh deže- lah sprva niso ničesar ukrenile. Vendar je ogorčenje prebivalstva preseglo mero. Najprej so izbruhnile protinacistične demonstracije v Lon- donu, potem v deželah Beneluxa, v Norveški in nazadnje tudi v Nem- čiji. Med zanimivostmi te akcije sodi zlasti ugotovitev, da so nacisti pre- mazali s kljukastimi križi vezna vrata avstrijskega zunanjega mini- stra, potem v Oslu Rooseveltov spo- menik, poškodovali so veliko židov- sko sinagogo v NewYorku in po- dobno. Uradni krogi v zahodnih državah so večinoma obsodili akcijo naci- stov, vendar pa je žalostna ugoto- vitev, da so vladni krogi Zahodne Nemčije precej hladno sprejeli pred- loge svetovnega židovskega kongre- sa za boj proti nacistom. Pravijo, da je kongres šel nekoliko predaleč in postavil prevelike zahteve. To je tudi razumljivo, saj je v nemških oblastvenih organih ogromno bivših nacističnih funkcionarjev, ki tako ali tako zavirajo ukrepe proti neo- nacističnim izpadom. Angleški po- litični krogi so te dogodke pripisali Adenauerjevemu odnosu do bivših nacistov. Zanimivo je tudi, da so neona- cisti v tej mazaški akciji poslali v ogenj mladino. V Ameriki so pri mazanju sten aretirali dva mlade- niča, v Nemčiji enako, prav tako pa tudi v Avstriji. To ne more biti slu- čaj, temveč premišljena poteza. Mla- dina zapadnih dežel je v zadnjem obdobju v veliki krizi — roparski napadi, zločini in medsebojna obra- čunavanja raznih tolp mladoletni- kov so bila predmet vsemogočih razprav v preteklem letu. V zad- njem času pa so neonacisti izkori- stili mladino še za svoj umazan posel. S tega stališča je problem še bolj pereč in zato se nad to sramo- to upravičeno zgražajo vsi napredni ljudje v svetu. HULA HOOP - kdo koga posnema? AKTUALNE DROBNARIJE IZ VSEGA SVETA MALOMARNOST POVZROČILA KATASTROFO ZA PTIČJI SVET Ob danski obali je neznana ladja spustila v morje velike količine olja, ki se je razlilo vzdolž obale. Ptiči, ki so na tem delu obale pristajali, so si zamastili krila in tako ostali brez pomoči na mestu. Tisoče vod- nih ptičev je poginilo v kratkem ča- su. Danski lovci so skupaj z orga- nizacijo za zaščito živali takoj or- ganizirali pomoč ogroženim pticam, vendar so v večini primerov lahko pomagali le z milostnim strelom. Nesreča pa je v tem, da je to ob- močje vselej polno ptic. Sedaj je obala pusta, mrtva in polna ptičjih trupel. Tako je ena sama nepremiš- ljena gesta kapitana neznane ladje povzročila pravo katastrofo v ptič- jem svetu ob danski obali. ŠE ENA EKSTRAVAGANCA ZA CORTINO Znani zimski športni in monden- ski center Cortina slovi razen po svojih lepotah tudi po svojih ekstra- vagancah. Hotelirji vedo zakaj, saj jim to vedno znova privablja stare in nove goste. Za letos so si iz- mislili nekaj posebnega, in sicer avtomobilske hitrostne dirke po sne- gu. Na start so uspeli zbrati znane »ase« in dirkalne avtomobile vseh znamk. Proga je bila vratolomna, vendar prijetna za oko petičnih tu- ristov. Da ne bi prišlo do nesreče, so si vozniki na kolesa montirali verige z velikimi zobmi, vendar te največkrat niso pomagale. Dirkače je reševala le mehka snežena ob- loga ob dirkališču. ALI NISTA LJUBKA? Ali nista ljubka? Videti je, kot da bi se o čem skrivnostnem pogovar- jala. V resnici pa sta se le zbudila po dolgem spanju, začivkala in na- to od jeze, ker ni bilo v gnezdu nič užitnega, krepko drug drugega klju- nila. Najbolj zanimivo pri teh treh posnetkih pa je, da je možak, ki je nebogljena mladiča fotografiral, se- del na 40 čevljev visokem stolpu neke cerkve debelih pet ur! Pa še naj kdo reče, da možje niso potr- pežljivi! V montblanških grebenih Slabe volje sva z Dušanom sedela na zeleno prevlečenih klopcah v je- dilnici hotela in gledala vsak s svo- jega konca skozi okenske šipe v greben Peterey. V kratkih presledkih sva zahukala v steklo, ga obrisala z rokavom in tako napravila vsak zase razgledno odprtino v ledeni skorji. V hotelu je šumelo kot v panju. Bil je nabit s turisti, plezalci, vod- niki in v prvi vrsti s smučarji, po- največ z mladimi ljudmi obeh spo- lov, ki so preganjali dolgčas med snežnim viharjem po svoje. Za naju niso bili več zanimivi. Prve dni so naju bolela ušesa od njihovih pre- pirov, otročarij — čisto italijanskih duškov, ki jih kljub Dušanovi po- lovični italijanščini nisva razumela. Najbolj glasni so bili seveda oni s prvim puhom pod nosom, našemlje- ni v vseh barvah. To je bil mavrič- ni kupček razigranih, skoro otročjih smučarjev, ki pa so jemali ta šport kot razvedrilo po potrebi. Vsak dan v novih raztegljivih hlačah, kriče- čih puloverjih in čevljih do kolen, ves dan za točilno mizo in stokrat na obhodu po vseh hotelskih prostorih. Prišla sva do zaključka, vsaj po na- ročilih in flegmi, s katero so plače- vali napitke v desettisočih. da jim edino denar ne dela nobenih pre- glavic. V dolini nekje sedi njih dobri očka, ki bo odštel penzion za tri tedne morda s polmilijonskim čekom ali še več. Za naju je bila v tem hotelu steklenica kisle vode razkošje. Stresel me je mraz, ko sem se spomnil, kako zavija veter okrog naših šotorov, trga platno in ko- ličke in najde ponoči vsako špranjo, da nas obišče v spremstvu oblakov pršiča. Nič ne pomaga, vzdignila sva se s toplega in počasnih kora- kov zapustila toploto in vrišč. Zu- naj je udaril veter z vso silo, da sva se morala skloniti daleč oroti njemu. Tesno sva zapela bundi in odtavala v temo in meglo na le- denik. Smer vetra je kazala pot. Na sredi sedla sva srečala v vetru zi- bajoče postave Jeseničanov, ki so šli na toplo — gledat televizijsko oddajo. Brez večerje sva zlezla v šotor, odkidala spalne vreče in zlezla vanje oblečena, kot sva prišla čez sedlo od hotela. Štirinajst dni smo že ravnali svoje kosti na trdem le- deniku Velikana (Col de Geant) v višini 3370 m in včasih se mi je zjutraj zdelo, da bo ostala hrbte- nica kriva kot turška sablja od mra- za in mokrote, ki sta bila poleg naju stalna gosta šotora. Imel sem za nameček še to srečo, da mi je že prvi dan spustila blazina in sem ležal ves čas na ledu s tanko spalno vrečo pod seboj. Spanca ni hotelo biti. Dušan ie že zdavnaj hrurnel, pokrit čez glavo, in bil bogve kje, mene pa je trgalo po vseh sklepih, da sem jih tokrat brez večjih težav vse preštet. Sele po tretji tableti me je zmanjkalo za nekaj ur. Zbudil me ni vihar, niti bobne- nie šotorskega platna, ker sem ga bil vajen, temveč nekaj drugega, novega — popoln mir. Radovednost mi ni dala miru, kajti zgodilo se je lahko dvoje: lepo in mirno vreme, kar bi bil čudež, ali pa gost in mi- ren sneg, ki naletava brez vetra. Po! ure je trajalo, da sem razvozljal za- drge in porinil glavo iz šotora — v sneg. Zato torej tak mir. Bili smo zakopani v novem snegu, zunaj pa je bucai pravi montbianški vihar — pod jasnim nebom. Danes nas je sneg verjetno rešil brezplačne vož- nje čez sedlo, ker bi sicer šotori v tem vetru ne zdržali na svojih me- stih s svojo vsebino vred. Drug za drugim so lezli iz šoto- rov oziroma belih kupčkov, zasidra- ni s cepini in vsak je spustil na svetlo krepko besedo jeze in razo- čaranja: zopet nič! 2e četrti dan se igramo voluharje v teh brlogih in ne moremo nikamor. Proti jutru je veter ponehal, umito nebo na vzho- du je dobilo prvi sij. Oklenilo je grebene Velikanovega zoba, zaža- relo v Marbresu in Roche Foru, v divjih iglah nad Chamonixom in sam očka Mont Blanc je dobil rdeč klobuk. Z zarjo in dnem je rasla tu- di naša dobra volja. Valant je za- rožljal s klini — znak, da se nekaj pripravlja. Ob šestih je padla od- ločitev: grebensko prečenje Dente del Gigante — Roche For, drzna le- dena tura, zračna in nevarna, kot nalašč za tropo spočitih in furjastih. saj bi šli to jutro kamor koli, samo ne več v naše ledenice in hotelski direndaj. Naš svet je bil drugje, daleč nad nami. Iglu je bil v polnem prometu. Štirje kuhalniki so brneli svoj bla- godejni »dobro jutro«, iz odprtine ledene koče je prihajal prijeten vonj po kavi, čokoladi, bencinu in pri- smojenem, najbolj pogostnem re- zultatu naše kuharije. Z Dušanom sva šla tega jutra na »polno hrano«. Vsak svojo iconservo nadevane pa- prike, srce v omaki in pol kilogra- ma graha je izginilo brez sledu v nekaj minutah. Nekaj metrov pod našim tabori- ščem je vodila običajna pot proti Gigantu, ki je bila skoraj ves dan v prometu. Največ jih je sicer ob- tičalo že pod nastavkom zoba, ne- kaj na zajtrkovalnici ob prestopu s strmine zoba samega, morda deset jih je pa le prikolovratilo na vrh ob vsakem lepem dnevu. Tudi to ju- tro so hitele naveze druga za dru- go, spredaj vodnik v rdečih plete- nih nogavicah, pisani vetrovki in beli kapi, neobhodno potrebni kom- binaciji barv. Imeli so svoje kliente že tu na vrveh zaradi nekaj ozkih razpok nad sedlom, predvsem pa za- radi boljšega učinkovanja lastne osebnosti in neobhodne potrebe nji- hovega poklica. Včasih so se mi za- zdele te gorske »lokomotive« kot pajek pred svojo mrežo.' Hodili so spredaj, samozavestno, v svečanem, točno odmerjenem koraku, zagoreli in z nasmehom na ustih, kot da je ta svet njim namenjen in z njim razpolagajo po svoji uvidevnosti. Na vrvi, ki so jo držali v eni roki, je stopicalo za njimi v nerodnem, neuvežbanem koraku in bledih »pi- sarniških« obrazov nekaj postav, na- šemljenih po najnovejšem katalo- gu planinske opreme. Gledali so v tla in skušali ujeti korak z vodni- kom, pa so se trudili zaman. Vča- sih je kdo pogledal navzgor — ti- soč metrov više je stal Zob, strm, na pogled nedostopen — in povesil oči k tlom ter poskakoval za vod- nikom še bolj nerodno kot prej. Ubrali smo jo za njimi. Sneg je bil trdo zbit, ob vsakem koraku je zacvililo pod nogami. Vodniški tem- po nam je bil tuj, zato so kmalu ostali za nami s svojim živim tovo- rom. Izmenjali smo le mimogrede kratki »monsieur« in v dobri uri stali na zajtrkovalnici pod Zobom in obenem na začetku naše ture. Greben je bil zasnežen in oster, pre- sekan z granitnimi stolpi in streha- mi, odprt na vsako stran s tisoč metri globine. Navezali smo dereze in vrvi — prvi je zasekal stopinje v grebenu. Strma piramida Giganta je ostala za nami, lep spomin pred nekaj dne- vi, ko smo viseli v njegovih ploščah južne stene in okušali na lastni ko- ži in mišicah francosko težavnost- no oceno »atletik« v silni vertikali. Težko delo smo imeli pred seboj. Na sredi grebena, po treh urah se- kanja, varovanj in neusmiljenih prečk je zašumelo z italijanske stra- ni. Z jasnega so zaplesale megle, porinilo jih je v bok Roche Fora in odbilo po stebrih grebena. Z meglo vred je zatulil veter in ob sestopu z Grand Gendarma, stolpa pod vrhom, smo zlezli docela v hladno in mokro zaveso. Smer vzpona je bila sicer jasna pred nami, zgrešili ne bi, ven- dar nas je začel moriti občutek ne- varnosti, pričakovanje nečesa hude- ga. Brez besed in dogovora smo po- spešili korak in varovali samo še najtežje. Veter je počasi naraščal, zaplesale so prve snežinke. Z vrha nas je obrnilo takoj v sestop, komaj smo še zdržali na izpostavljeni snežni rezi. Z Janezom sva plezala naprej, sedaj po lastnih stopinjah do Gendarma, če ga-le dosežemo, preden udari z vso silo. Za seboj sva čula pretrgane klice navez, ni- sva jih razumela, veter je trgal be- sede in naju pritiskal ob vsakem ko- raku k tlom. Ostalo je še sto metrov do zajtrkovalnice, ko sva obstala kot vkopana. Nastalo je popolno za- tišje, še pred trenutkom peklensko tuljenje — saj smo na štiri tisoč — naenkrat popoln mir kot da se je ustavil čas. Čakala sva s strahom, vedela sva, kaj pride. Janez je dvig- nil cepin s konico naprej in začula sva smrtno pesem montbianškega viharja; v konici je zaprasketalo, drobne iskre so pršele z nje. Takrat nisva več pazila na stopinje in glo- bino, zagnala sva se z grebena, drug za drugim v prepadne strmi- no zahodne stene in se zarila v sneg. Trenutek za tem je udarilo v stolp nad nama — kot bi prelomil kost, zasmrdelo je po žveplu, v obraz sva dobila puh snega in drobce granita. Sedaj sva imela mi- nuto časa, morda niti ne, veter je udaril s podvojeno silo, za sabo sva začula glasove. Nisva čakala niko- gar. Tu ni pomoči. Planila sva v greben in tekla po njem. Svet, kjer sm.o pred urami sekali led, se mi je zdel raven kot cesta. Zašumelo je, zopet z glavo v sneg, nato ogenj — zagrmelo je, lomilo med stolpi, kratko in odsekano, brez prestanka, strela za strelo je udarjala okrog naju. Cepin se mi je zdel vroč kot razbeljeno železo — bila sva sredi nevihte, tarča sva s svojim železjem točno na grebenu. Sedaj nisva ča- kala več. Preskočila sva opas in po- dričala v steno pod prvo sneženo streho. Janez je pobral železje in zdrvel z njim za dolžino vrvi vstran, zagnal v sneg in podričal do mene. Stisnjena drug k drugem.u sva se tresla v silnih udarcih groma, tiso- čerih odmevov ,in plazov, ki so dr- veli mimo in se trgali pod nama v steni Giganta. Kaj je s tovariši? Ce so sedaj na grebenu, ne ostane od njih ničesar drugega kot črna lisa — okameneli ostanki in pepel. Takoj zatem je prilomastil iz megle Va- lant, zasopihan, črn v obraz in brez sape, takoj za njim drugi in tretji, vsi golih rok in brez derez v tem ledu, kjer bi izsekal v lepem vsako stopnjo. Stali smo tam uro, morda dve, nevihte ni bilo konec. Začel je na- letavati sneg, gost in moker — strele so udarjale redkeje. Veter je ponehaval, le oddaljeno grmenje nad Deuphineo je kazalo pot ne- vihte. Zasuti z novim snegom, pre- močeni, sinji v obraz pa vendar na- smejani, drug poleg drugega in živi... Zvečer smo sedeli na zeleno pre- vlečenih klopcah v hotelu, pred na- mi steklenica kisle vode, na steni televizor, ob nogah pa prijetno topli radiatorji. Kaj še več pričakujemo! Od časa do časa se kdo nasmehne in pokima drugemu. Mladina okrog nas pa divja, teče Gincane, Chianti in Champagne, vriska in smeha je polna soba. Vsak doživlja svoje in po svoje .. .