r, Naj Teč j i slovenski dnevnik T Združenih državah Velja za vse leto - . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA f^T a 4*. Listislovenskih idelavcevv Ameriki, The largest Slovenian Daily in the United States. lllHTil every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. , "71 in til TELEFON: C0RTLANDT 287§. Entered a« Second Clan Matter, Eeptember 11, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act cf Congress of March 9. 1879. TELEFON: CORTLANDT 287«. NO. 147. — STEV. 147. NEW YORK, MONDAY, JTJNE 23, 1924. — PONDELJEK, 23. JUNIJA, 1924. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII MCDONALD IN'HERRIOT SE POGAJATA Angleški in francoski ministrski predsednik sta pričela z neformalnimi posvetovanji. — Francoski ministrski predsednik je- gost angleškega. — Voditelja se bosta odločila glede programa, kcgjega namen je izvesti načrt Dawesa. — Državnika se posvetujeta potom tolmačev. — Herriotova vera v angleško-francosko zveza. DOŽIVLJAJ AMERIŠKEGA RAZISKOVALCA MARSHA ZGODOVINSKI PROSTOR Ameriška ekspedicija jc izsledila čudno pleme belih Indijancev. Španska barbarstva so vzbudila v domačinih strašno osvetc-željnost. London, Anglija, 22. junija. — Francoski ministrski predsednik Harriot jc dospel v London včeraj zvečer. Zakasnil je le malo ter se podal takoj z avtomobilom v Chequers Court, kjer ga j<1 čakal angleški ministrski predsednik Ma'T)onald. General Nollet. francoski vojni minister ter prejšnji načelnik medzavezniške vojaške kontrolne komisije, je spremljal svojega šefa. Iz tega dejstva je razvid no, da nameravata oba ministrska predsednika razpravljati o razoroženjn Nemčije in o uravnavi reparacijskega vprašanja. Najboljše informirani tukajšni krogi so bili včeraj zvečer mnenj/, da se bodo gibala posvetovanja v splošnem v okvirju kot je bil (»zračen tekom preteklega tedna in da bo tem konfep^ncam sledil v kratkem času splošni zavezniški sestanek, da uveljavi stroj, s pomočjo katerega bi se izvedlo Dawesovo reparacijski načrt. Francoski ministrski predsednik bo odpotoval v Bruselj danes zvečer ali jutri, v ponedeljek. London, Anglija. 22. junija. — O novih potili, vodečili k mirovnemu sporazumu v Evropi, temelječih ua poročilu reparacijskili izvedencev, sta razpravljala včeraj zvečer angleški ministrski predsednik MacDouald ter francoski Edvard Herriot. Tekom zaupnih pogovorov bosta oba ministrska predsednika premotrila vse evropske zadeve kot so obstajale izza sklenitve premirja, izmenjala nazore glede predlogov izvedencev ter skušala določiti, kako bi bilo mogoče napraviti jih kar najbolj uspešnim. Iz Londona bo odpotoval Herriot v Bruselj, kjer se bodo vršile slične konference z načelniki belgijske vlade. Splošna zavezniška konferenca se bo vršila nato najbrž sredi prihodnjega meseca. MacDonald je sprejel francoskega tovariša v svoji mirni oficijelni rezidenci med Buckingham griči, dosti daleč od Londona, da se zagotovi popolno privatnost teb neformalnih razprav, ki morajo značiti njegov prvi sestanek s Herriotom. Lc en tolmač iz Downing St recta, in nadaljni tolmač iz francoskega zunanjega urada se bo sta udeležila posvetovanja, in stenegrafični zapiski bodo tako kratki kot le mogoče. Časopisje najbrž ne bo dobilo niti običajnih kratkih komunikejev glede tega sestanka. Ko je dospel Herriot v Anglijo, je objavil naslednje kratko obvestilo na naslov angleškega naroda: "Ima nmajvečjo vero v angleško-francosko antan-to ter sem delal zanjo z vsem svojim srcem. Bližanjc med obema deželama je dosti storilo v preteklosti ter je absolutno bistveno, sedaj in v bodočnosti, za mir sveta." Paris, Fmncija, 22. junija. — Glavna naloga pogovorov, ki se vrse danes med MacDonaldom ter Herriotom, je določiti, na kak način naj se izvede Dawesov načrt tako, da bo zagotovljeno plačevanje reparacij od strani Nemčije. Druga točka razprav pa bo problem varnosti Francije. Tukajšni jutranji listi stavljajo veliko upanje v praktični uspeli teh pogovorov med obema ministrskima predsednikoma in to celo listi, ki drugače niso prijazni Herriotu. Journal pravi naprimer: fc'Oba moža, imata dosti skupnega, tako glede političnih tendenc kot mednarodnih pojmovanj. Oba sta prepričana, da more politika sprave izpreobrniti premaganega sovražnika, ki se še vedno obotavlja sprejeti težko breme poraza.'* V ZRAKOPLOVU ZA POBEGLO ŽENO. Rim, Italija, 20. junija. — Laškemu generalu Pietru Pieiu Je n.šla žena, ki je rodom A in erikan-ka. Dospela je v Napol j, odtam pa pobfjrnila na Sardinijo. V nekem sa.nlinskem pristanišču je najela čoln ter se odpravila na francoski otok Korsiko. Ko je zato doznal njen mož, ki je v službi rtaiijaiiske zračne službe, se je odpeljati na Sardinijo ter brzojavi! odtam v Rim. naj mu nemrmdoma pošljejo zrakoplov. s katerim namerava izslediti svojo pobeglo ženo. BREZŽIČNO POŠILJANJE SLIK Pariz, Francija, 20. junija. — Iznajdbe!j Edonard Beliin je da nes izjavil, da se mu j« posrečila bfe^dbfaiim potom pošiljati v DOUMERGUE JE GOVORIL PREKO RADUA. Pariz, Francija. 22. junija. — Novi francoski predsednik Dou-mergriie je govoril v mikrofon v občinski hiši. katero je. soglasno s tradicijo, prvikrat oficijelrto obiskal ter sprejel župana ter občinske svetnike. Njegov nagovor se je tikal splošnih smeri francoske polf-tike. RUSKI UČENJAK JE POVABLJEN NA SVETOVNI KONGRES. Washington, I). <\. 22. junija. Ameriški Zemljepisni Družbi je >jK>ročil načelnik ameriške ekspt-die i je Richard O. Marsh nasltM-nje: — Smrt. bolexeji .in dezereije, — vse to je skrčilo našo družbo » prvih tlneii ineseea maja. Prišli smo od Pacifika, šli po Chueu naque reki navzgor ter jo preko*, račili v smeri proti Atlantiku. Številna znamenja so nw dovedla do spoznavanja, da smo v nepo-sredni bližini svojega cilja, da pa ga še nismo dosegli. L'speh v Darien je odvisen od dveh faktorjev, — od zmožnosti, da se prodre v .skoro ne prod i mu pokrajino in od zmožnosti pridobiti zaupanje in pomoč domačih indijanskih glavarjev. Ko je prišla kriza, srno ostali trije beli. Charles Charlton, zastopnik Pat he News; naravoslovce Harry Johnson in jaz ter nadalje štiri črni od eele prvotne ekspedicijc-dvajsetih belih in trinajstih činih. .Mi smo bili skoro i>opolno-nia izčrpani. Obiskal sem lna Paguina, kralja Dariena. Zdravil sem ga radi neke bolezni ter pozneje zdravil še na stotine drugih Indijanee^ za različne bolezni. Zasledil sen-, epidemijo koz ter šel ob obali navzdol 'do meje republike (V>-lombije, kjer se nahaja ameriška mornariška brezžična brzojavna postaja ter jKjzval po brzojavu predsednika Panamske republike, Porra.s, naj pošlje zdravnike in vaein s posebnim čolnom tei-mn ponudil, da plačani vse stroške. Predsednik Porras se je takoj odzval. i>va vladna zdravnika •>ta prišla na obal in v enem tednu smo cepili vse Indijance v bližini epidemije. Glavarji so prišli do sklepa, da sem njih prijatelj ter so na zborovanju ugotovili, da sem bil poslan kot odrešenik njih plemena in naroda. Rekel sem jim, da bi rad videl bele Indijance, ki so živeli v Darienu izza pradavnih časov, dolgo pred prihodom Špancev. Strašna barbarstva Spancev \ petih letih njih okupacije so vzbu dila v vseh Indijancih čut osvete-željnosti in sovraštva do vseh be lih ljudi. To čustvovanje je po stalo tradicij on a lito ter se je iz-premenilo skoro v plemensko vero. Morili so Španee s tem, da so jim vlivali v usta stopljeno zlato ter se obrnili nato proti svojim lastnim bel I'm Indijancem ter jih pobili ali pa pognali v gorske pustinje. Glavarji so poklicali bele Indijanec z gora, iz osamljenih dolin ter z osamljenih otokov. V teku dveh ur nekega popoldne smo videli več belih Indijancev kot so jih kedaj videli obrežni trgovci v desetih letih. Bilo jih je na sto tine, če ne na tisoče. Fotografirali smo jih ter preiskali. Izbral sem tri Indijance, kate re sem nato odvedel v civiliza cijo. PRIZNANJE ODVAJALCA AM. DUMINIJA Odvajalec je priznal, da so fašisti umorili poslanca Ma-teotti-ja, ker se je upiral. — "Socijalistični poslanec je bil pretepen do smrti, ko je hotel klicati na pomoč ter ni hotel dati zahtevanih informacij," je rekel Dumini. — Morilec je dobil povelje od odličnih fašistov. — Truplo iščejo s policijskimi psi in prašiči. Definitivna obtožba. copyright un oca woo d * umowwooow Mrs. Susan de Laneev Strong je podarila državi New York starodavni Fort Cralo. kjer .so l«-ta 17-~>8 vojaki prvič peli znano bojno pesem "Yankee Doodle". Hiša je v gotovem oziru velikega zgodovinskega pomena. 3 JAPONCI UMORJENI PRI SAN PEDRO, GAL KITAJSKA VLADA SE NOGE OPRAVIČITI V Calif orni ji so našli umorjenega že tretjega Japonca. — Japonski generalni konzul je zahteval preiskavo prvih dveh umorov. Los Angelas, Cal.. 22. junija.— Takoj po vložitvi odiočnr zahteve japonskega generalnega konzula O jam a. naj se nalančno preišče skrivnostni umor dvi-h Japoncev v bližini Sail Pedro, sn naesli včeraj zjutraj nadaljno truplo iieident ii iciranega Ja.ponea pod Colorado Street mostom. k> se steza preko Arrdvo Seeco. za-padno od Pasadene. Morilci Japoncev. niso hoteli ropati, kar je razvidno t<-«_ra da s<» našli v obleki tretjepra umorjenega .Japonca v goto- vini ter dragoceno zlato uro. Tretji' truplo je našel neki delavce. ki je kopal pod Colorado mostom. Preiskava j<- d t »gnala, da je bilo truplo umorjenega vrženo z mosta, a mogoče je tudi. da je izvršil Japonec samomor s t<*n». da je skočil preko mostu. Truplo, katero so našli v bližini San Pedro, so pozneje identificirali kot ono Kašime Iga rasi. hazard nega igralca iz Lf>s Angeles. Pri njem so našli rb>-mantne prstane v vrednosti $500. katerih se morilci niso dotaknili. IJutleganje ali zadrege pri igrah so bile po mnenju oblasti vzrok smrti Tgarašija. To j<- izjavil Tony Rosic, pri katerem je stanoval umorjeni Japonec. Kitajska vlada se ni še opravičila radi bombnega napada v Kantonu. — Bat:l se je represalij v Indokini, ko je potekel 48-urni rok za formalno opravičilo. .... Moskva, Rusija. 22. junija. — Kril o v, ld je profesor na ukrajinski akademiji znanosti, je povabljen na svetovni kongres učenjakov, ki se bo vršil spomladi v Kanadi. Na zadnjem takem kongresa, ki je balleta. 1S?17 v Strass-burg-u, ni bSo nobenega Ruea. «' ! • " .V ..-,.„1, j...... .a . . '.s . • BIVŠI KJLLIF BO DOBIL PERSON. Sectmderabad, Angleška Indija. .22. junija. — Bivši turški kalif Abdul Medjid bo dobival do svoje smrti vsak mesec po tristo a?u. gleških funrtov penzije. Bivši kalif živi v Švici. * ŽRTVE VIHARJA V SEVERNEM DELU DRŽAVE NEW YORK. Rochester, N. Y., 22. junija. — Velika nevihta, ki je divjal«1, nad Rochestrom in -]w> celem severnem in za pad nem New York o. je povzročila veliko škotlo v mestih in po deželi. Strela je ubila nekega farmer ja pri Herkimer ju in strela je opazila tudi številne hiše in skednje. V Buffalo so imeli več požarov, povzročenih od strel. Scranton, Pa., 22. junija. — Strela je udarila danes v neki stolp Du Pontove smodnišnicc in sledila je eksplozija. Vse šipe v ■bližnjem kraju Belin so bile razbite. Peking, Kitajska. 22. junija. — Kitajska vlada ni še izročila fran coskemu poslaniku oficijelnega opravičila radi poskusa v Kantonu, da se umori generalnega go-vernerja francoske lndokine, čeprav je poteklo že osem in štirideset ur izza dogodka. Polo-žaj je vsled tega skrajno resen. Bolnbni napad je bil baje posledica delovanja boljševikov v Kantonu, ki so postali prav posebno aktivni izza časa, ko Je postalo znano, da Merlin odločno nasprotuje priznanju sovjetske republike. I>rugi po domnevajo, da je bil bombni napad vprizor-jen v namenu, da se spravi Francijo v zadrege v spričo napetih od noša je v, ki obstajajo sedaj med obema deželama radi uravnave odškodnine v zlatih frankih. Če ne bosta tako južna kot severna kitajska vlada vložili primernih opravičil .bodo najbrž sledile resne represalije med Kitajci v Indokini. Francija, Amerika in Anglija mi izkrcal*? mornariške vojake v Samimi v namenu, da proglase vojno pravo. Vsem Kitajcem je bilo prepovedano prekoračiti most. ki votli k inozemski naselbini na otoku In vstop je dovoljen onim, ki imajo predpisane vizeje. Položaj se je nadalje poslabšal vsled poročila, da j'' podlegel poškodbam Edwin Hawlev. ameriški upravitelj amgl. tvrdke Arnold Brothers. Hew lev je bival na Kitajskem celih dvajset let. Njegovi starisi in sestra, žive v Ijeonia. N. J. Umrl je v sredo na krovu angleškega kanonskega čolna. 41 Cockchafer '. na katerega s*) ga prenesli potem ko ga je hudo ranil voznik neke kitajske džunke. Rim, Italija, TI. junija. — Amergn Dumini. ki jc l>il aretiran pred par dnevi k<>t osumljen, da je l»il v zvezi z odvedenjem in union mi sm-ijalistienrua poslanca Malte-otija, priznal svoj zločin po dolgem zaslišanju pred nekim rimskim sodnikom. Tako poroča li^l .Mosaunero. Od pričetka je kazal Dumini največje zaničevanje ter bil skrajno izzivalen. Pozneje, po skrhni preiskavi, pa je pomagal prijeti Matteotti-ja, čeprav ni imel noheneiLfa namena umoriti ga. Veliki napori poslanca, da vzbudi pn/.orn«>st mimn-i d učili ter to, da ni hotel nikakor dati zaželjenili informa-eij, so povzročili udarce, katerim je podlegel. Dumini priznava, da se i;a je lotil v istem tremitku strah. Rekel je, da se je le pokoril poveljem, katera je vsi x tlič-ni' fašist i. *'Avtomobil, v katerem seje nahajalo truplo Matie.d-ti ja, seje nato odjieljal z vtdiko na^lie<» j»r<»ti jezeru \ ieo," je izpovedal Dumini, — in tam je Dumini za pust il a vi oiin-bil, da se vrne v Rim ter obvesti Filipelli-ja o tragičnem izidu cele ekspedecije. Pozno v isti noči se je nahajal v uadaljtiem avtomobilu, v spremstvu je pomagal pri umoru soeijalist i ene ga poslam-n. l»'okel je. da so se odpeljali skupaj k jezeru \'i<-o i er odst rani I i Irtip-o Matteotti-ja iz skrivališča. Dumini pravi, da mu ni znano, kje je truplo zakopano!* Rekel je, da domneva, da je bilo sežgano. Preiskava "h o->alih jezera, s pomočjo policijskih ]»so\- ter prašičev ni dovedla do nobenega razkril ja. čeprav trdi Dumini, se nahajajo zemeljski ]>reostanki umorjenega oh jezeru in ne t bližini Montana, kot se je glasilo v nekem anonimnem )ismu, naslovljenem na policijo. Priznanje Duniinija je omogočilo sodniku, <1;» dvigne »roti njemu in njegovim tovarišem definifivne ohložhe, a dokler ne bodo našli trit])la. se bodo obloženi vedno lahko minili proti obtožbam, z izjemo obtožbe '.*rhninalne vednosti, ki je kaznjiva z ječo petih let. Ce pa bi se dejanski dokazalo izvršeno nasil je. l»i bili krivci obsojeni na zaporne kazni do tridesetih let. RANA, DOBLJENA V VOJNI, GA JE ZDEBELTLA. Ottawa, Canada. 19. julija. — John Wilfried Calhoun rz Toron ta, ki je služil tekom vojne v ca nadiski armadi ter bil ranjen v glavo, je naprosil vlado, naj mu dovoli penzijo, ker si ne anore več služita kruha. Rekel je, da je tehtal lefea 1S17,: seen iz armade. 192 funtov In da je pričel nato rasti ter se d obelit i. ,Zraste 1 je za sedem palcev ter telita se*laj 440 funtov. Vsa prizaxle\'anja, da se ustavi debtv-lenje. so bila zaman in vsako, tudi naj-manjše telesno delo ga sedaj takoj utrudi. Raditega tudi si ne more služiti svojega vsakdanjega kruha. ŠTEVILO NEMŠKIH DIJAKOV SE JE ZVIŠALO. Berlin, Nemčija, 20. junija. —* Število dijakof na nemških univerzah se je zvišalo v zadnjem letu za 50.000. Lansko leto je štnl diralo le 5000 žensk, lotos jih prt je. bil izpn- obiskuje visoko šolo že 12^000. rceiio naji i za-n jogo ve tovari- Sodnji pa se bo mogoče vendar po d ost ne dokaze, da spoznajo Duniinija in še krivim uboja. Izvedenci, ki so preiskali krvave madeže v avtomobilu, v katerem je bil odveden Matteotii. ter odtise prstov na šipah, so sporočili, da je te madeže povzročila «'-love"ka kri. Avtomobil je kazal znamenja strašnega boja. Filipelli in Dumini sta bila kred sodniki. Giornale d'ltalia pravi, da se je Filijudli hranil s trditvijo, da je nasprotoval od vedenju Mat teott i-ja in da ni imel niti najmanjšega opravka z umorom. DENARNA IZPLAČILA iV JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naše cene slečeč*: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. = $12.90 2000 Din. -- $25.00 5000 Din. — $03.50 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računan« josrbrJ lf eentov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni Čekovni žaro«". ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir .......... $ 9.80 300 lir..........$14.40 500 lir .......... $23.50 1000 lir..........$46.00 Pri naročiiib, ki znašajo manj kot 20t lir računamo posebej po IS centov sa poštnino in druge stroške. BaTpftšiljn na zadnje pošte in izplačuje Jadranska Banka v Trsta, Opatiji in Zadrn. Za poffijatre, ki prewscajo PETTISOC DINARJEV aH pa DVATISOO JjIB dovoljujemo po mogočnosti če poseben dopust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano; iz tega razloga nam nI mogoče podati natančne cene vnaprej, računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.— Glede izplačil v amer. dolarjih glejte poseben oglas v tem lista. Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order aH fm New York Bank Draft. FRANK SAKSEB STATE BANK 13 Cortlandt Street, New York, N. T. ' TeL Oortlandt 4«87. < — GLAS NARODA" (SLOVENE DAILY) Owned and Published by Slovenic Publishing Company (A Corporation) FRANK 6AKSER. President LOUIS BENEDIK, Treasurer Place of Business of the Corporation and Addresses of Above Officers: 82 Cortlandt Street._Borough of Manhattan. New York City. N. Y. GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holiday. Novice iz Slovenije. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado .................W.00 Za pol leta ........................>3.00 Za četrt leta ......................»1.50 Za New York xa celo leto ........$7.00 Za pol leta .........................t3.50 Za inozemstvo za celo leto ........»7.00 Za pol leta .........................»3.S0 Subscription Yearly >6.00 Advertisement on Agreement "G!as Naroda" Izhaja vsaki dan izvzcmii nedelj in praznikov. Dopisi, brrs podplna in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj ne blagovoli po-Siljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejftnjl bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika._ «• GLAS NARODA" 62 Cortlandt Street. Borough of Manhattan. New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 MEHIKA IN MACDONALD Izjava angleškega ministrskega predsednika MaeDo-nalda v poslanski zbornici glede pooblaščenca Ounmiinsa je bila izvanredno neodkritosrčna. ■.\Ia je prazna, ker se je glasilo, da se bo tikala podrobnosti, a se je pečala le z enim delom tozadevnih dejstev. Prej ali pozneje bo prišlo več resnice iz angleškega zunanjega urada. Če bi se zgodilo to, bi bil ministrski predsednik prisiljen objaviti nadaljna pojasnila. »lasno in ugotovljeno je, da je bil Mr. Cummins, angleški pooblaščenec ter varuh angleških arhivov v mehiškem glavnem mestu, ki je nastopal tudi kot diploma-tieni ag«'nt, trn v peti Obregonove administracije. Ta administracija je d\ e leti zahtevala odpoklic te-gfi. anglešk ega zastopni k a. Žc radi oblike, če že ne iz politike bi bilo treba ugodili tej prošnji. To pa ni bila pot, katero si je izbral lord Curzoh. Vsled tega je dala nadaljna navzočnost Cumminsa, ki je 1 * i I nedobrodošel, povod za nadaljnim in vedno naraščajočim frikeijam z mehiško vlado. Vsakdo je lahko pričakoval, kakšen bo izid vsega tega. Sovražno razpoložene je bilo neizogibno. j Ko prevzela v Angliji vajeti delavska vlada, je člo-/ vek lahko pričakoval kaj boljšega v tem oziru. Ker pa je sledil korakom lorda Curzona, ni postal ministrski predsednik MacDonald le protektor Cumminsa. temveč je na temelju tega dogodka tudi vprizoril veliko politično igro. V luči vsega tega. kar se je vršilo poprej, ni bila to predstava, ki bi zaslužila kredit. Če bi imela angleška vlada posla z vlado Združenih držav in ne le z mehiško vlado, bi gotovo ne vztrajala pri tem, da vzdrži na takem mestu kakega Cumminsa ali celo kako drugo višjo osebo toliko časa, kljub vsem ofi-cijelnini protestom. r f Odvzemanje zemlje izseljencem. / Med izseljenci -e Sirijo govorice, da se jim bo zemlja v starem kraju odvzela; če s p ne vrnejo ali je takoj ne prodajo. Izseljenci dobivajo pisma take vsebine, ta pi.wna pa navadno pišejo ali dajo pisati tisti, ki bi radi na lahek na«*in prišli do zemlje dotič-nega izseljenca. Po informacijah od ministrstva za agrarne reforme, se ne odvzema z^milja izseljencem, če je njihova last in če ne presega predpisanega maksimuma. Jzpod tega maksimuma se odvzema zemlja za agrarne reforme samo tistim, ki so tuji podaniki pa od prevrata ne žive na teritoriju S. H. S. in so zemljo napustili ali pa jo Izdajajo v najem. Enako se odvzema zemlja tistim, ki so jo dobili po agrarni reformi bodisi kot prostovoljci ali kot siromašni p ljelelci, pa je ne obdelujejo sami ali pa so odšli v Ameriko, kar je uajbrže tudi povzročilo ziuedo pri izseljencih. Enako so izjemoma odvzema zemlja izpod predpisanega maksimum^, ki vsriira od 50 do 300 hektarjev, po tem v kakšnein kraju leži posest, tudi vsem tistim, posestnikom, brez obzira na podanstvo, ki ne obdelujejo zemlje sami ali v svoji režiji, toda vendar se jim pušča minimum od 100 jut rov ca svobodno izkoriščanje. Mali posestniki torej, če se naši podaniki, ne mo-* rejo v nobenem slučaju biti taxi- forme, kakor tudi ne prihajajo njihove posesti \ obzir pri razdeljevanju površin za agrarno re fornio. Liga narodov in reforma darja. kole- agrarne JnejšL Liga narodov je imela pred kratkim posebno posvetovanje, ne katerem se je govorilo samo o reformi koledarja. Komisija je a glavnem pretresla vprašanje fiksiranja istočasne Velike noči za vse krščanske cerkve. Sklenilo se je delati na to, da se stvar čim prej doseže in izvede. Komisija se je bavila tudi z idejo nove razdelitve leta v dobe po 91 dni. Meseci bo po načrtu Lige narodov poslej itrajali samo 30, odnosno 31 dni. Konec grofice — špijonke. Londonski listi objavljajo brzo-jav iz Moskve, da je bila pred kratkim v sovjetski Moskvi na smrt obsojena grofica Marija Breitner, ki ne je zadnja desetletja bavila izrecno s špijonažo. Grofica je bila prej v službi ca-rizma, zadnje čase pa se je preselila iz Ženeve v Moskvo, kjer je vohunila v prid protifooljševi-škim •socijalietota. To ji je prineslo zapor, zatožno klop in povzro. čilo njeno smrtno obsodbo. Zlat meč še davno ni najmoč- \ Srebrna poroka. Davčni nadupravitelj v Laškem Emil Pleskovie je praiznoval te dni s svojo soprogo Emilijo, rojeno Pleteršek, v ožjem rodbinskem krogu srebrno poroko. Zlata poroka. V Kamni Gorici na Gorenjskem sta slavila Franc in Marija Ma-rinšek svojo zlato poroko v krogu širše družine (30 oseb). Smrtna kosa. "Kmetijski List" poroča: Iz Gradca je došla prežalostua vest, da je tamkaj dne 30. maja umrl eden naših najboljših, praktično in književno najbolj delavnih kmetijskih strokovnjakov, kmetijski svetnik Ivau Belle, prvi organizator in ravnatelj državne kmetijske šole v Št. Jurju ob j. žel. Ivan Belle se je že v zgodnji mladosti posvetil izobrazbi in kulturni j>ovzdigi kmet. ljudstva. Po dovršitvi študija je šel v kmetijski potovalni poklic, deloval več let kot tak med brati Bolgari. Zatem je bil stalno nastavljen kot kmetijski potovalni učitelj od deželnega odbora štajerskega, kjer je dolga leta in ti-spešno kot najboljši vinorejski strokovnjak deloval ravno v času največje vinorejske krize ter s poukom in s spisi največ pripomogel k obnovitvi od filoksere u-ničenih štajerskih vinogradni-štev. Posebno delaven je bil v strokovni publikaciji in je izdal več splošno znanih strokovnih spisov in knjig. Po sprejetju vinskega zakona je bil imenovan državnim vinarskim nadzornikom in .je na tem mestu mnogo vplival za organizacijo naše vinske trgovine in na propagandi za eksport. Ko smo dobili Slovenci prvo deželno kmetijsko šolo v Št. Jurju ob j. ž., je srečna roka dež. odbornika gr. Attemsa pozvala kot organizatorja in prvega ravnatelja na to, za naše slovenje štajersko kmetijstvo tako pomembno šolo zopet našega Belleta. Strt od prenapornega potovalnega poklica, katerega je nad vse vestno izvrševal, tako da ga skoraj ni kmetovalca, gotovo ne vinogradnika, ki ne bi poznal tega svojega idealnega in sposobnega svetpvalca. je sprejel to mesto, katero je kljub včasih skoroda nevzdržnim težkočam državnega einovništva mojstrski obdelal. Kldo je poznal težkoče pri otvoritvi te šole, kdo je poznal antipatije večine štajerskih deželnih odbornikov proti tej kmetski šoli, ki so jo ironično nazivali "Win-disehe Bauern-Universitiit'1, kdor je poznal prejšnje v slabem stanu se nahajajoče šolsko posestvo in pride sedaj, bi zastrmel nad čudeži. ki jih je ustvaril ta naš neumorni oče kmetijstva. Osuševanje obširnega zemljišča, več kilometrov novih cest, cele loge danes že rodnega plemenitega sadja, vzorno vrtnarstvo, krasno živinorejo, ki je tako vplivala z Belle-tovo inicijativo na širšo okolico, da velja St, Jurij danes kot najboljši murodolski plemenski okoliš Slovenije, in Vse to je ustvarila ta neumorna delavska čebelica z gojenci te šole brez posebnih kreditov. Da so gojenci, šolani od takega mojstra, nesli na svoje domove bogato praktično znajije in ljubezen do dela in grude, priča to, da se je povrnilo na svoje domove in gospodari kot vzgledni napredni kmetovalci nad 80 odst vseh dosedanjih gojencev, kor je k obči povzdigi kmetijstva v mariborski oblasti silno pripomoglo Ti bogati uspehi neumornega strokovnega dela so želi tudi na najvijem mestu bogato priznanje, tako da je bil svetnik Belle l. 1922 na predlog tedanjega poljedelskega ministra odlikovan od kralja z redom sv. Save III. razreda. Naš Belle se je pa udejstvoval tudi bogato na narodnem polju. Bil je predsednik Narod. Sveta takoj po prevratu, pohitel je ob času nesrečnega plebiscita z vrlimi svojimi sinovi m večja skupino Šent-j ure an o v, da pomaga pri pripravah na Koroškem. Bil je delaven član našega občinskega odbora in krajnega šolskega sveta. Od leta 1910. do danes predsednik nase kmet. podružnice, ki je ena naj- delavnejših na Štajerskem. Ves čas odličen član odbora Sokola v St. Jurju in član načelstva Sam. kmet. stranke od dneva nje ustanovitve in kot tak nepogrešljiv svetovalec v strokovnih vprašanjih. V Kamniku je umrl Franc Stele, v pevskih krogih cele Slovenije in tudi izven njenih mej dobro znani pevovodja in pevski organizator. Pokojnik je bil znan prvi tenorist in nadvse vesten zborovodja ter ustanovitelj velikega števila slovenskih pevskih zborov in to predvsem na Tržaškem in Goriškem, kjer je več let deloval kot pevski organizator in zborovodja. Na Igti pri Ljubljani je zatis-nil za vedno oči Martin Zdravje, posestnik in strojar, star 69 let. Pokojnik je bil izredno agilen človek, umen gospodar, vrl narodnjak in naprednjak. Fžival je splošno spoštovanje. Bil je več let župan, starosta Sokola, nadzornik i krajnega šolskega sveta in član gasilnega društva na Igu. jZ njim je legel v grob eden najodličnej-ših občanov iške občine in mož kremenitega značaja. V Ljubljani so umrli: Po dolgoletnem boleha nju Prane Cerne, uradnik okrožnega urada za zavo-rovanje delavcev, oče faktorja Jugoslovanske tiskarne. Pokojnik je bil prijazen družabnik in dober narodnjak. — V 61. letu svoje starosti je preminul Fraiu? Tre-falt, železniški pOduradnik. Lansko leto je praznoval 401etnico svojega zvestega službovanja državi. Zapušča vdovo in dve hčerki. — Ivan Martinak, orožniški narednik v pok., 60 let. — Ivana Kern, trgovčeva žena, 50 let. — Kristina Kosirnik. tvorniška delavka. 23 let. — Josipina Fried-rich. trgovčeva vdova in hišna po-sestnica. 84 let. — Vid Malnarič. dijak. 14 let. Samomor v hipni blaznosti. Kakor poročajo iz Šoštan ja, je dne 1. junija posestnikova žena Barbara Gonde v hipni blaznosti odšla k potoku Paka, izpila nekoliko očetove kisline ter se vrgla v potok, kjer so jo našli mrtvo. Nesreča s patrono. S patrono se je igral 13letni posestnikov sin v Malih Laščah. Pa-trona pa je nenadoma eksplodirala in ranila dečka v trebuh ter na /rokah tako močno, da je moral biti prepeljan v bolnico. Stekel pes na Vinici. Z Vinice na Belokranjskem poročajo, da je stekel pes ogrizel tamkaj dva županova sina. ki so ju že naslednjega dne odpeljali v Pasteurjev zavod v Zagrebu. Napadel in oklal je tudi več psov in posebno veliko perutnine. Sreča je, da ni ogrizel več ljudi, ker je bil ravno te dni sejem na Vinici. Poplava v klett. Pred kratkim se je nad Mariborom utrgal oblak in vlila se je silna ploha. V trenutku so bile vse ulice polne vode. Na Aleksandrovi cesti je voda tako močno narasla, da jo kanali nitso mogli več požirati. Voda je začela teči v Pučkovo klet, ki ima v hiši št. 31 bufet. ter je kmalu narasla do 3 m višine. Ker je bilo v kleti mnogo sodov in sodčkov vina ter raznih likerjev, je napravila voda veliko škodo. Požarna braimba je izpumpala vodo iz kleti. Škoda znaša približno 40.000 Din. Tatvina v vlaku. V vlaku od Črnomlja do Kar-lovca je bilo ukradenih posestrri-kovemu sinu Ivanu Bojru iz Hriba 90 dolarjev rn okoli 4000 dinarjev. Tatvino so izvršili neznani žeparji. ki so se ves čas vožnje smukali okrog okradenca. Imenovanje v državni službi. Z odlokom ministra/ za narodno zdravje sta imenovana: doktor Mihael Kamin za zdravnika v splošni bolnici v Ljubljani in dr. Božidar Lavrie za zdravnika v splošni bolnici v Mariboru. Starokrajsko časopisje večkrat objavi kako poročilo, ki je navidez- malenkostno in brezpo> membno. v resnici pa velikega in delekosežnega pomena. Ni dolgo tega. ko sem čital, da je bil v Kočevju otvorjen sokol-ski dom. Tej novici so sletPla imena darovalcev. Sama pristna, stara nemška imena. Kočevski Nemci se nahajajo na naši zemlji že stoletja in stoletja. Govore starinsko nemško narečje, katerega niti Nemci rit razumejo. Slovenskim razmeram se niso mogli prilagoditi do leta 1J18. Sedaj imajo slovensko srednjo* šolo, v sodiščih Ln uradih prevladuje slovenščina in sedaj so zgradili celo SokoJski dom ter sokol- sko društvo gmotno podpirajo. ★ Vse to se nam zdi nekaj samo-posebi umevnega, nekaj tako na-turnega, da sploh ne more biti drugače. Slovensko časopisje objavlja z naslado tozadevna poročila; v ty-hem ponosu, češ, poglejte, kako napredujemo. ★ Kočevje je malenkosten primer za naše Pri morje. V fašistovskih vrstah kar mrgoli slovenskih imen. Slovenski župani se klanjajo Mussolinovini podrepnikom. t 0 Ta narodni greh jim zameri vsa slovenska javnost. Edino razveseljivo dejstvo pri tem je leto. da se Primorski Slovenci 7. večjim odporom klanjajo fašistom kot se je vklonilo kočevsko nemštvo jugoslovanski nacionalistični gospodi. ★ In tako je vsepovsod. Romuni zatirajo Madžare. Jugoslavija zatira Madžare, Romune in Neonce, Nemci zatirajo Slovence na Koroškem. Slovenci Nemce na Štajerskem, Cehi Nemce, Turki Grke. Grki Turke, Rusi Poljake, Francozi Nemce itd., itd., itd. Kljub temu imajo pa zastopniki vseh teh narodov neprestano polna usta sa mood loče van j a, narodnostnih pravic, medsebojna strpljivosti in poštenjaštva. ★ Iz Chicage so mi sporočili nekaj. kar objavljam brez komentarja : Bila sem pri spovedi pri slovenskem frančiškanu Hugonu. pa mi ni hotel dati odveze. Vprašal me je namreč, če hodim v eerkev vsako nedeljo in Če cerkev z denarjem podpiram. Odgovorila sem mu, da imam v reji štiri razposajene ot roke tf»r da s t eni zaslužim par dolarjev na teden. Vsled tega mi ni mogoče hodita v cerkev. še manj pa m-oreni cerkev podpirati z denarjem. Gospod mi pravi, naj pustim otroke in delo. kadar pride čas za mašo. Nato mi da znamenje, naj grem._ Marsikateri zakonski mož pride vsako Ipto samo enkra do besede. To se ponavadi zgodi na dan volitev meseca novembra. Pa tudi takrat njegova beseda dosti ne zaleže. Tisti človek, ki ima pšenico, bo lahko kmalu našel človeka, kateri mu bo moko pasodil. * Pravijo, da ima Anglija delavsko vlado. Ta delavska vlada je pa delavska le po imenu, v resnici je pa ravno taka kot so druge vlade. Angleška policija špijorira vsa delavska zborovanja. Tujezemce izganjajo iz dežple. Kapitalisti so pravi vladarji v deželi. * Svoboda tiska in govora je omejena. Na dan 1. maja ni hotel sprejeti delavski minister Henderson v avdijenci delavske deputaeij«*. Če bi pTišel na dan prvega maja v London rumunski kralj ali kak drugi brezpomembni kraljic, bi ga sprejeli ministri v gala uniformi ter bd se ami klanjali do tal. SugtfsUmmtKka Ustanovljena L 1898 jKatiiL Steiuurta Inkorpoi Irana 1. 19CM GLAVNI URAD v ELY, MINN. Slavni odborniki i ry—eftnlfc: IDIKIIJ PIKPAN. HI U. 1» ClerateM. Fodpredsednik: LUL'IS BALA NT, liiOS IS. St., Lorain, O. »•Jnik: JOSKI'H F1SHL.KR. Kly, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Boa Ml, Kly. Mlna. m«ff ]Ht a«lspla«&nlb amrtnla: JOBLN MOVMLM. CM MIh Zri Valuta, m«, _„ VrMvnl artravniki Br. VOS. T. GRAHIK, IH Aatrlwa Stat« Bul MatM Fltuburck. Pa. Na*x«ral Mfetn ajrrojf MAI NIX, Moom M« Bak«w*U *1«M 9 Strecta. Pittsburgh. Pa. MOHOB MLADIC, 11» W. II Str*««, CkI«a«o, OL RjLNK IKRABIC. 41 si .Waaklnctoa ItrMt, Dmtk, INK, i " PmtRl ^ ' UONAKD PLAFODNIK. Boa 41». XIy. MlB*. * ' Z SI OKEOOB J. FORE NT A. ItO Pt*v*n>on Rid*.. Fayall**. Br*«*. S ' FUNK BO RICH. MIT IL Clair At«., ClCT«laatf, fiL .'Iff!* Ztfrutrralnl *4lk»M ' rf 'f ▼AUiNTTN PTRC. TM Loadoa ltd., N. Ct^Tateafl, & ?r. v ^ ^ PAULINKS KRMB3NC. Ml Park Btr.. Mllwauke«. Wla. f' fOBIP BTERI.K, 404 K. Mesa Avmu, Pu«blo. Cola. ANTON CALARC. KM Mark«« fttr««*. Watkxu. UL " ' * *' < fadnotlao aradn* slaall«: MOlaa HiMA ■ ■ ■■ Tm wtrart tikajo«« m oradnlh kakor tad ««aara« niinja>»l aaj m »o«llj*Jo na Klavneca tajnika. Vm prltotb« naj a« potllja aa Mdnlka porotnega odbora. Proftnj« sa aprejem no vik ilaaav ta BillaMUM a»rie«Tala naj n potllja na vrkoTnesa »dravnlka. Jttgnaloranaka Katoliška Jednota a« prlporoCa raaaa fiipTln nani tm •Mlen pristop. "C d or tell postati Clan te organizacije, naj a* sglaat tajnik« felltnjeg* druitva J. B. K. J. Za ustanovitev novih dra»t*T •« »a obralM iia «L tajnika. Novo dru«tvo se lahko vatanovl ■ • eia.nl aH Clanleaaal. Iz Jugoslavije. Kongres jugoslovanskih žena. V Sarajevu st> je sr^tal konirrcs delegatk Narodnega ženskega sa veza. Zbralo s«' jt> nad /.;i>!«iji nie i/, vseli jugoslovanskih pokrajin. Zbrane delegatke je v imenu sarajevskih narodnih /.<'ii p<»r/.ilra-vila ga. Krsmauovireva. v imenu saveza pa gde. Milka Vulovie. ga lansko leto izsh^lili na ' etinju. je sinlaj popolnoma urejen in je omogočeno, da se da na razj>olago našim znanstvenikom. Obsega nad D0U0 th»kumentov. ki >e \ee;noma nanašajo na zgodovino Crji-e gore. zlasti na novejšo zgodovini*. V arhivu se nahajajo tudi važna privatna pisma uglednih osebnost i iz Črne gore. Srbije in drugih jugoslov. krajev. Znatno je število dokumentov o ustanavljanju balkanske zveze. Kohn odslej Popovic. Lastnik beograjske založne knjigarn«* (teza Kohn je nedavno prestopil v pravoslavje ter je pri krstu dobil ime Gedeon. Obe»iem je dobil smuknil v grmičevje. OpU*e so sedele molče na vejah, stisnjene skupaj in obrnjene proti vetru, kot da iščejo hlada po neznosni vročini dneva. Nemirno so se gnetli mladi sloni k svojim materam, ker jih Je navdajala tesnoba. Daleč preko zapuščene travnate divjine se Je tedaj divgnil oblak prahu — alt pa je bil mogoče dim požara? Veter je prinašal posušene bilke in liste, filoboko so se sklanjale kot potlačene od nevidne velikanske roke. visoke krone palm. Kot blisk se je pojavil vihar, pričel stresati drevesa ter metal dozorele sadeže na tla. Naenkrat pa mogoče blisk in v istem t remit ku udarec, kot da je počilo v istem času tisoč topox1-Izgledalo je. dot da hoče nekdo z enim strašnim udareem kladiva razviti celi sv«*. Vsi preplašeni so pričeli eviliti mali sloni, se pritisnili k materam, zapirali oči, da ne vidijo vse te grozote. Starini so pričeli nežno pokladati svoje rilce krog malih ušes, da jih pomirijo. Sledil je blisk za bliskom, udar za udarom, ko* da je napočil sinlni dan. Obenem pa je nebo odprlo svoje zatvornice. V par minutah bil sličen prostor, v katerem se j« zgrinjala čreda slonov, močvirju in kmalu nato jezeru. V temini nekod je grmel gla* tigra. Njegova ura je napočila. V taki viharni noči uimff nobena žival oči in uš<*s za nevarnost, ki ji preti. Le nevihta zavzema vse misli in vsaka žival si želi. da bi bilo le kmalu vsega konee. Nevihta pa divja paprej in vsa znamenja kažejo. da postaja z vsakim trenutkom močnejša. Mladi sloni so stali že do trebuha v vodi. Počasi se je pomaknila čreda nekoliko naprej ter si poiskala zavetja pod nekim višje stoječ'in Banjan-rlrevesom. Tako so potekle ure in napočila je noč. Tedaj pa je strašen ognjeni žarek pretrgal oblake. Vse naokrog je bilo razsvetljeno kot ob polnem dnevu. S presenetljivim pokanjem je sledilo grmenje. Velikansko, starodavno drevo se je razj»očilo z velikim pokom. Sredi v drevo je udarila strela ter raztrgala na drobce vse mogočne veje. Ostale so le korenine. Neme in trde od strahu so stale živali, a nato zbežale, kot bičane od furij. Nikdo ni vedel kam. ker ni bilo nobenega vodnika. Stara slo-novka je ležala nepremično poleg korenin drevesa, ubita od strele. Strašno je zvenelo bolestno tro-bentanje starih in stokanje mladih slonov. Cela čred-, je bila razpršen «i. Le počasi in po daljšem času se je zopet sestala. Pretirana moč Gibraltarja. Poroča Karl Kitchen. / Pet kilogramov žita za vsak« zdravniško konzultacijo. Organizacija madžarskih zdrav niških zdravnikov je pred kratkim določila plačilno podlago za konzultacije »vojih članov v na-turi. Vsaka konzultacija -stane glasom tega sklepa 5 kg pšenice ali tej količini žita odgovarjajočo avoto v bankovcih. f — - m Pisalni stroj za kitajščino. Neki kitajski inžinir je izumil pisalni stroj za kitajščino s ki. tajskimi znaki in v podrobni prodaji bo stal ta stroj $240, To je torej Gibratar! Ni tako visok, tako velik in inr pozanten kot sem si ga predstavljal. Seveda je to mogočna pečina s par najboljšimi tradicijami v zgodovini, — a jaz sem videl Grand Canyon in Yosemite. Kljub temu pa izgleda Gibraltar dobro, posebno če se mu približate z "za p a dne strani, kot stori večina Amerikaneev. ko ga prvikrat vidijo. Če se približate s parni kom zagl°late naj prvo rt Tarifa, zelen, siv in bel v solnčnem svitu. To seveda le v slučaju, da sveti solnce. Pogled na mesto s stoletja starimi nasipi in utrdbami ni tako napačen. Preko mesta so milje Španske, razdeljene v kvadrate ter posute z mesti, vasmi in križane s cestami. Gibraltar! Ko se je bližal angleški parnik. s katerim sem se vozil, tej veliki pečini, je stopil k meni neki sopotnik. ki mi je rekel: — Ali vas ne polni ta pogled z radostjo in ponosom? — Niti malo ne. — seth odvrnil ter dostavil. — Jaz sem nekoliko Amerika nca. V interesu pravičnosti moram ugotoviti, da ni rekel moj prijatelj.- kljub angleškemu ustroji? — Kako čudno, — ali: — Sveti Bog. Mesto tega pa me je pomilovalno pogledal ter vprašal, če sem že kedaj preje obiskal "Gib". —Ra vno raditega me ne polni pogled z radostjo, — sem odvrnil — Jaz sem kot mož v povesti A_ natole France-a. ki se ni hotel razburjati radi križarske vojne v sveto deželo. — k.rjti on je bil tam in oni, ki ga je hotel navdušiti. ni bil še nikdar. — Potem se ne boste izkrcali? — Gotovo, — sem odvrnil. — H očem nekaj nakupiti ter si dati ostriči lase. Nikdar nisem imel navade uničiti vero kakega človeka, ne da1 bi nudil za to kaj drngega. prav tako dobrega in vsled tega upam. d? bo moj angleški tovariš še nadalje vrjel. da obvladuje Gibraltar Sredozemsko morje. — da je ključ k temu morju, ob kojega vhodu se nahaja-. Dejanski soglašam žnjim, da je bilo storjeno vse, kar je v človeški moči. da se napravi Gibraltar nezavzetnim in da je pečina dobro zložena z vsem. kar se potrebuje v slučaju vojne. Ogledal sem si velike vodnjake, kojih namen je dobavljati pitno vodo. katere ni na Gibraltarju. Videl sem velike kupe premoga, posadko in številne obrambe. Seveda sem tudi čul. da je ta*kozvano "nevtralno ozemlje'* med pečino in Špansko podminirano in da ga je" mo* goče razstreliti na tak način, da bo postal Gibraltar otok. Na korist onih, ki nimajo delnic komipanije, ki je ustvarila moč Gibraltarja, pa hočem zaupati, da izjavljajo številni dobro informirani vojaški in mornariški izvedenci. da je vera v pečino kot trdnjavo neutemeljena. V dnevih ja-dernic je Gibraltar dejanski kontroliral vstop v Sredozemsko morje, ker so-bile jadernice radi morskih tokov prisiljene priti blizu pečine, da pridejo skozi ožmo. — Parniki pa lahko vozijo v globoki vodi v bližini Ceute in če bi se postavilo dalekosežne topove tam ali ob Algeciras zaiivu. bi bile izpostavljene ognju vojašnice, pristanišče in celo mesto, neglede na to, kaj bi lahko storili aeropla* ni z močnimi eksplozivnimi snovmi. Brez Ceute v angleški kontroli je Gibraltar le domneva moči. Angleško Sredozemsko brodovje, ki ima- svojo bazo na otoku Malti, kontrolira dejanski vhod v Sredozemsko morje. Dokler bo Anglija vladarica morja, je malo vrjet-no. da bi bil Gibraltar napaden in še manj vrjetno, da1 bi bil zavzet. Glavna stvar ipa je, da ni mogoče več smatrati Gibraltarja nezavzet" nim. j ZA AMERIŠKO PRVENSTVO Sabinska kraljica. MEVSTOMC View CO. NEW VOflK Mrs. Hazel H. Wiglitman in Mrs. Marion Z. Jessup bosta skušali dobiti ameriško prvenstvo v tennisu pri Olimpijskih igrah v Parizu. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI UTorcicm Ltncvat« Information S«rrl««. — Ju*o«i*y Bvh«.) AMERIŠKO ŽELEZO IN JEKLO. Obe vladajoči stranki imata zadosti voditeljev, a ti hočejo voditi v preveč različne smeri. Združene države prednjačijo vse dežele na svetu v , industriji železa in jekla. Tu se izdeluje večina — 50 odsto in še več — vss-ga železa in jekla na svetu. Ta ameriška industrija je sedaj tako opremljena, da utegne produei-rati na leto čez petdeset milijonov ton .surovega železa (pig-lron) fn skoraj šestdeset milijonov ton jeklenih palic (steel ingots), iz teh poslednjih se izdeluje vsaka vrsta jekleiiin. Ogrodje visokih nebotičnikov ameriških mest in drugih poslopij je zgrajeno iz ogromnih jeklenih brun in poprečnikov. Avtomobili, katerih se izgotavlja na tisoče vsak teden in ki jih je danes 13 milijonov v prometu, so odvisni od jeklarn za svoje glavne sestavine. In tako, od orjaških strojev do drobnih igel, je vsa ameriška produkcija v tesni zvezi z največjo kovinsko industrijo na svetu. Da se je železarstvo in jeklar* stvo razvilo v Združenih državah do svetovnega prvenstva, je nekaj popolnoma naravnega. Vsi predpogoji so bili dani za to: dežela je bogata na premogu za kurjavo plavže v, ima železne rude v izobilju, kakor tudi apnen ca in drugih snovi potrebnih za topljenje rude. Pittsburgh, ki leži sredi pre-mogovišč Pennsv Ivani je, je bilo prvo središče železa in jekla in stoji še vedno na prvem mestu. Kasneje so se razvila druga srt-dišča dalje proti za padu — v Cleveiandu in v Cliicagu, in to radi ugodne lege med premogov . niki na vzhodu in železnimi rudniki v Minnesoti. Druga manjša središča kovinske produkcije st-nahajajo tudi v južnih in bolj za-padnih državah, kjerkoli so srečne krajevne razmere omogočil*-razvoj te industrije. Vsega skupaj je v Združenih državah čez 3.300 posameznih jeklarn, od katerih skoraj 140 je opremljenih s plavži (blast fut-naee) in skoraj 500 z vaJjarnim (rolling mills). Ostalih 2600 po. d jet i j izdeluje posebne gotove produkte, kot žico, cevi, vijake, matice in druge kovane ali lit* železnine. Teh 3300 podjetij zaposluje čez 400.000 delavcev, od neizurjenih dninarjev do najfinejših mehanikov in kovoznanskih strokovnjakov. Produkcija vse industrije se ceni na skupnih 2750- milijonov dolarjev na leto. Ako pa naštevajo še vse tovarne, kjer se železo iu jeklo izdeluje v še bolj gotove produkte, kot stroje in njih dele, imamo danes v Združenih državah več od 15,000 raznih tovarn, ki so ozko spojene z industrijo železa In jekla. Te tovarne zaposlujejo o-bodo 1,030,000 delavcev in izgo- tavlja jo produkte v vrednosti približno šestih biljonov dolarjev na leto. Delavci v ameriških kovinskih industrijah so v veliki meri tu-jerodci. Mnogi so iz južne Evrope, nekateri tudi iz Mehike. Tudi črnce iz juga privablja ta industrija v svoja središča. Zaslužek teh delavcev je seveda mnogo večji kot v drugih deželah. Tekom leta 1923 so navadni delavci dobivali povprečno od 40 do 60 centov na uro; bolj izurjeni delavci so dobivali do .+1.25 na uro. Tako so v Pitts-burglm tekom leta 1923 dobivan livarji (moulders) jhj 93 centov na uro, mašinisti po $1. kovači po 90 centov. delavci kovinskih plošč po $1.17 in stavbenih želez-iiin po $1.25. V splošnem so ti delavci delali po 44 ur na teden. Važnost ameriške industrije železa in jekla je dvojna. Najprej je ona podlago vsega tovarništva in prometa v Združenih državah, kajti preskrbuje vse druge industrije s potrebnimi stroji iu snovmi in za 260,000 milj ameriških železnic dobavlja potrebne tračnice in vozove ter sama uporablja te železnice za prevažanje mnogih milijonov ton na leto. Drugič, zaposluje več kot miljon delavcev; ako prištevamo njihova družine, je čez pet milijonov ljudi neposredno od industrije železa in jekla. Ameriška industrija pa je tudi važnosti za ves svet, kajti Amerika je v stanju produ-cirati železnice ob ugodnih cenah in s tem prispevati k razvoju železnic, avtomobilov in raznih gradenj po celem svetu. V času. ko je vladarica Sabin-cev kraljica Bilhis s svojim obiskom razveselila kralja Salamo-na, jo je Salamon naprosil, da bi za nekaj časa prevzela službo sodnika v njegovi deželi. To je storil nalašč, zato da vidi, kako bo kraljica presojala pravičnost in nepravičnost ljudi. Pripeljali so človeka, ki je bil' obdolžen uboja. — Priznavaš torej, — vpraša kraljica, — da si ubil človeka ' — Da, v jezi sem planil na njega. Izbil je mojemu sinčku tri zo be, zato sem ga ubil. — Torej si oče, — koliko otrok pa imaš/ — Dvanajst sinov! Zamišljeno je zrla sabinska kr^ ljica v moža, duh se ji je pa vzdignil v sedma nebesa, odkoder se zemeljski dogodki laže presojajo. Potem pa je rekla odločno: — Dvanajsterim ljudem si dai življenje, enemu si ga vzel. Opro. ščen si! Pojdi domov k otr^ kom. Kralj Salomon pa je bil poročen s hčerko faraona in ta je bila njegova edina žena. Vedoč, da ji je Salomon zelo vdan, mu je žena dala čutiti svo jo oblast nad njim. Zlata veriga, na kateri je žena vodila Salamo-na. je segala naravnost v meso. Ko je obiskala sabinska kra=. ljica Salomona v Jeruzalemu, je z negodovanjem motrila faraonova hčerka prijateljstvo, ki se je razvilo med kraljem in arabsko kneginjo. In še globlje se je zajedla zlata veriga v meso — eta je zastokal Salomon. — Kakšno gorje teži kralja, ki je najmodrejši med vsemi ljudmi.' — je vprašala sabinska kraljica. Salamon se boječe ozre naokrog da vidi, če ga kdo ne sliši, potem šepetaje izpove svoje težave. Sabmska kraljica pa smeje dvigne kazalec roke in reče: — Kdor je z eno verigo pripet, se ne more gen«i, toda, kdor je s tisočerimi zvezan — je prost. Salomon je premišljeval o 12-reku kraljice in naslednjega dne je imel 999 žen: mirabskih, amo-nitskih. edonitskrh. cidonitskih. hetitskih in drugih, torej s faraonovo hčerko ravno tisoč. In spoznal je, da je laže prenašati tisoč žen, kakor samo eno. Faraonova hčerka pa je poslej bila srečna, če se je Salomon mimogrede le ozrl na njo. Ko pa sta nekaj dni nato sabinska kraljica 111 Salamon na dvo rtšču opazovala tisoč sprehaja jo-čih se žena, je dejala Bilhis: — Kralj, če bi bil ti prvi človek, bi tvoje prsno grodje v resnici spravilo Stvarnika v zadrego. — Kajneda, kraljica. — je odvrnil smehljaje Salomon. — ker bi imel najbrž 976 reber premalo ! Komunistični prvak sadističen morilec. Listi poročajo, da so v Poltavi aretirali komiinističnega prvaka Cukora, ker je umoril otroka. Pri hišni preiskavi so našli v kleti 18 trupel 9 ;do 13-leitnih eklic, pc. tem truplo odrasle ženske in na dvorišču, v jami, ki je bila nalašč zato izkopana, še nadaljnih pet otroških trupel. Cukar je zvabljal otroke k sebi, jih posiljeval^in na to — umoril. Komunistični listi bi radi groznega morilca oprali, zato pišejo, da ^ zločinec bolan na duhu. -Nov svetovni rekord Francije. Francoski pilot Boussourtrot se je dvignil s francoskim letalom in motorjem 600 IIP s tremi tonami tovora na višino '2000 metrov nad letalnim poljem Tous-.susle-Noble. S tem je pobil dosedanji svetovni rekord ameriškega poročnika Ilarrisa. — ki ^>e- je-bil dvignil lani z isto težo v Daytonu na višino 1629 metrov. Toda ameriški aeruplan je imel šest motorjev po 400 IIP. med tem ko je imel Boussourtrotov samo en*gu za 600 HP. STINNESOVI PRISTAŠI PODPIRAJO LUDENDORFFA. Berlin, Nemčija. 22. junija — Stinnesovi interesi so se javno zavzeli za Ludendorffa. Veliko Stinnesovih rudnikov je - rekrščenih v Ludendorffove rudnike. Pri neki taki prekrstit vi je go voril tudi Ludendorff ter rekel med drugim sledeče: Upam, tla bo ta rudnik orodje naše osvoboditve. Gospod, ki je ustvaril železo, ni maral hlapcev. Pred kratkim je bil splovljen nov parnik z imenom "Ludendorff \ STOJ - GLEJ - SLUŠAJ! Nikdar še niste imeli take prilike, kot se vam zdaj nudi. uporabite Jo. Zakaj plačujete drugim stanarino, zakaj iste sami ne prejemate in z njo odplačujete svojo lastno hišo. Razumete to-le: Mi vam damo lot. naredimo plan in postavimo hišo kakršno sami hočete. Kaj imate pa vi. da nam daste! Rojaki, ne spite, vzdramite se in da-lajte za sebe mesto za druge. Pridite ali nam pišite, da se pogovorimo, to vas nič ne stane. — NATIONAL CONSTRUCTION CO F. A. Plečko. Gen. Mgr.. 10414 Ave F.. So. Chicago. III. F*h«.n»*: So. Chicago R0LE za PIANO SLOV. IN HRVATSKE dohlte edino Dri: NAVINŠEK-POTOKAR SSI Greeve St.. Consmsufh. Pau PlSlTE PO CENIK. Pomlajevalni vpliv Roentgenovih žarkov. Pred kratkim je imel dr. Pais, glasoviti špecijalist v obravnavanju z Roe nt genov i mi žarki v Neaplju predavanje, na katerem je izjavil, da radijski« Roentgeno-vi žarki ne razburjajo samo živih celic, temveč proizvajajo tudi pojav takozvane reverzije, ki vrne celicam njih izgubljeno živ-Ijensko silo ali vitalnost. V svr-ho potrditve svojih teorij je predložil številne biološke dokaze. Takozvane endokriualne žleze živali je tekom svojih poskusov izpostavil dolgemu obžarjenju teh žarkov in je ugotovil znake Vračajoče mladosti, v kateri se je življenska sila neizmerno povt. čala. Če bo teorija dr. Paisa, ki se obširno bavi s problemom po. mladitve. sprejeta kot pravilna, tedaj bo stopil ta problem v nov iu definitiven Stadij. Tretja stranka ima pripravljeno vse, z izjemo financ ter gesla. Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni. Nova velika arabska sanjska knjiga. — Vsebuje 300 strani .......................... 1.50 Nova velika sanjska knjiga....................... .90 Sanjska knjiga, srednja...........................35 Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod .......................................70 Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže najvišja starost............................. .50 Angleško-slo venski in slovensko-angleški slovar____ .75 Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana................................ 1.45 Slovensko-angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane ameriški državljan. Trdo v platno vezana...... 1.50 Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. — 1. in 2. zvezek................................1.— Na krvavih poljanah- Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, od 1914 — 1918. ............................. 1.25 Robinson, povest................................... .65 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman............ .80 Rinaldo Rinaldini................................. .50 Sveta Genovefa...............................ft .50 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu .. .25 Čarovnica starega gradu.......................... .25 Hitri racunar ali Praktični računar................75 Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5__ Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin~v Ameriki. Trdo v platno vezano................ 3.— Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih pesmi ......................................90 Pesmarica Glazbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi .. 2.50 (K naročilu priložite pokritje v znamkah ali M. O.) Knjigo Vam pošljemo poštnine prosto. j Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street : : : New York, K. T. Obravnave pred celjsko poroto. Mlad pohotinež. J je zatrjevala ,da je otroka ponujal denar da naj o celi stvari molči. Obdolženec skuša svojo krivd « omiliti z zagovorom. da ga je neki tovariš večkrat poučeval o spolnem obče-vaju in ga tudi zapeljal k t ••mil zločinu. Vendar se j«> ta zagovor izkazal k«>t popolnoma n«*r»-sni-čen ; pač pa •»«• jv»rzir<»ni na mladost na eno leto težke ječe. Dva slučaja detomora. paradi detomora >•• j<> zagovarjala tudi Marija Razlioršek. 24-letna posest nikova h«" j iz St. L<--narta nad Laškim. Gospodinja, pri kateri je služila v občini St. Rupert. jo opisuje kot pošteno :n pridno dekle. JSlužbo pa je morala zapustiti, ker jo je gospodarica sumila razmerja z lastnim možem. Vsled tega jo j«- peljala k zdravniku. ki je ugotovil, da je v drugem stanju. Ker >e je torej v njeni okolici splošno vedelo, da pričakuje poroda, a otroka p> gotovem času nikjer ni bilo. je orož-ništvu po kratkem zaslišanju porod priznala. Povedala je, da je otroka porodila brez vsake j>oinoči in da je malti nato umrl. Mrtvega je ba-zavila v cunje, skrila v kuhinji omaro, čez tri dni pa zakopala na mestu, ki ga je orožnikom sama p* kazala. Ležal je pod dvema kainenoma in na njem je bilo nasute le majo zemlje. Son dniki o kaki nosečnost i in o porodu sploh ničesar niso vedeli. Obdolžena trdi, da je prikrivala porod in za kopala otroka le iz strahu pred silno strogimi starši. Zdravniki so ugotovili, da je bil otrok nor malno razvit. Smrt je nastopila, ker je otrok v si cd daljšega in te-žavnejšega poroda oslabel, in ker ni bilo pri porodu nobene pomoči. Obtoženka ves čas porotne raz.-prave in tudi preiskave očeta ne. zakonskega otroka ni izdala. Zanimivo je, da je došlo na okrožno sodišče pismo i/. IJelgije, v ka. tereni jo dolži neki njen znanec detomora tudi že pred petimi leti. Razborš'*k sumničenje o-Iločno zanikuje in pravi, da je to akr maščevanja. Porotniki >■> vprašanje detomora zanikali, ravno ta ko pa soglasno potrdili, da je zakrivila prestopek s tem. ker to poklicala k porodu zanesljive pomoči. Radi tega je bila obsojena na dva meseca zapora, ki ga je odslužila že s preiskovalnim zap** rom. * lidletna Marija Cernelc, |>oscs>-nikova hči na Malem vrhu, občina filoboko, je. imefti že več let Ijubavno razmerje z nekim po-sestnikovhn sinom. Prvi nezakon ski otrok je umrl po enem letu na škrlatiei. drugega pa je pričakovala koncem aprila 1924. Svojo nosečnost je prikrivala do zadnjega tudi svojemu očetu in mačehi. Dne 17. aprila je olnlolžeit-ka pomagala kopati svojemu očetu v vinogradu. Ker pa ji je po stalo proti poldnevu slabo in je občutila že porodne bolečine, su je napotila domov, porodila med potjo, otroka pa vrgla, oziroma zakopala v mlako, nato se pa podala domov, kakor da bi se ne bv lo ničesar zgodilo. Obdolženka se sklicujo^v svojem zagovoru na trenutno duševno zmedenost o priliki poroda, češ. da ne ve, ali je bil otrok živ ali mrtev. Tetntt nasproti pa ugotavlja orožniško poročilo, da dotomorilka pri po~ izvedbah. začetkom sploh ni ho- SUHI DOK SE JE PODRL pa so bile pokrite s praprotjo. Pri strašnem pogledu na mrtvega otroka je Černelčeva takrat svoje dejanje priznala in tudi tekom .sodne preiskave izjavila da se čuti krivim. Zdravniški izvedenci so ugotovili, da je bil otrok popolnoma razvit, življenja sposoben in da je moral živeti še naj, manj eno uro po porodu. Obdoi-ženko je srečal v kritičnem času tudi neki moški, ki je slišal iz. smeri dotične mlake, kjer je bil otrok zakopan, kmalu po srečanju otročje vpitje. Černelčeva ves čas razprave joka, trdi pa še vedno, da v hipni zmedenosti ni vedela, dali je otrok živ ali mrtev. Vprašanj«; glede detomora so porotniki potrdili z 10 proti 2 glasovom, nakar je bila Černelčeva obsojena na tri leta težke ječe. Krvava svadba. Kot prvi stoji pred porotniki pri letošnjem letnem porotnem zasedanju 2-iletni Frane Skele, posestnikov sin v Planjskem, obtožen zaradi hudodelstva uboja In težke telesne poškodbe. V noči od 18 na 19. februarja je bila pri posestniku dant-zu Skledarju v Vinarjih ženit-vanjska gostija, na kateri se je nahajalo že več prežarjev, med temi tudi Frane Topolovee. Kmalu po polnoči so pa opazili ti pre-žarji. da se bližajo drugi. Ko siv M- podali izza hiše prihajajočim nasproti, med prvimi Topolovee. je padlo iz gruče novih prežarjev več strelov. Eden izmed teh je zadel TojMjlovea v trebuh smrtno, drugi pa težko ranil -Jožefa Petroviča na levi prsi i i strani. Obdolženec Skele priznava, da je streljal iz vojaške puške. Trdi pa. da zato, ker je nasprotna gruča napadla njegovo ter oddala pa rstrelov. Kakor pa izpovejo verodostojne priče, je obdolženec več fantov naravnost pozval, naj gredo napodit prežarje pred Skle-darjevo hišo.V ta namen je vzel Skele s seboj tudi vojaško puško, iz katere je oddal brez vsakeg, povoda več strelov, dojili sledovi se poznajo na Skledarjevi hiši. Iz nasprotne strani je padel edini strel šele tedaj, ko je bil Topolovee že smrtno zadet in so njegovi tovariši glasno klicali nasprotnikom, naj prenehajo s .streljanjem. Porotniki so vprašanje krivde soglasno potrdili, nakar je bil Skele obsojen na 4 leta težke ječe. suhem doku pri St. Thomas Virgin Island, so popravljali pai-nik "Catherine". Naenkrat se je dok odtrgal in bi bil parnik kmalu stri. Moštvo se je pra voeasno rešilo, parnik je pa precej poškodovan. usrwlepolno dejanje. Zdovc tudi trdi. da je družba podrla na tla jegovega tovariša Kranjea. ka-eremu j«' hotel sam priti na po-ioč. Priče pa trdijo, da je bit avno Kranje tisti, ki je podstav j al noge. Glavno vprašanje glede uboja n porotniki potrdili 8 proti 4 lasovom. Z ozirom na popolno rizanje krivde in dosedanjega eomadeževanega življenja ter t-. »žirom lia to. da je storil dejanj«« pijanosti, je bil Zdovc obsojen a '2 in pol leta težke ječe. V znamenju alkohola. Pred poroto se zagovarja An ton Pšeničnik, 28-letni {posestnikov sin iz Piršenbrega pri Globokem. Slučaj se je obravnaval že pri zadnji poroti, a se je moral Usodepolna slabost. Dne 4. februarja se je pripe ljala popoldne iz žalskega sejma v Veleje večja družba, med nji mi neki Mihael Verdev. Ko so se okrog 21. ur podali po cesti pro ti Št. llju domov, so opazili zu naj trga za neko vrtno ograjo le žati pred hišo nekega moža. ]>o leg njega pa stati žensko, ne tla bi se. kakor sami pričajo, zu nje pobrigali. Bil je to Avgust Zdovc 20-letni rudar iz Velenja. Kmalu so slišali za seboj preklinjati do tičnega moža s '-porka madona" Ko se je nato eden Izmed družbi obrnil, rekoč, da zelo nerad sliši take kletve, se je zakadil z de belim kolom, ki je bil naslonjen preti hišo. za družbo ter udari Mihaela Verdeva s ako silo po glavi, da je nastopila vsled otrp. njenja možganov prihodnjega ,dne smrt. Obtoženi Zdovc se govarja s popolno pijanostjo. Pri poveduje. da mu je postalo za plotom slabo, vsled česar ga jt« hotela mati spraviti v hišo. Med tem pa je baje prišla mimo njega družba, od katere ga je nekdo ozmerjal z besedami: "Kaj pa ta svinja pijana". Ko se je sam nato pridušil in jih pozval, naj gredo naprej, ga je zopet nekdo zavrnil z besedami: "Kaj boš ti fdUi pokazati pravega prostora, m-ene!" Te besede so bil« po ofe-I bil g&jgfk potopljen. Pac pa dolžeočevem povod - za dejanje trdovratno taji, mora pa priznati, da je ves čas oni svoje-jega izpusta z zapora okrožnega sodišča v Novem mestu do areta eije hodil z Beveem brezposelno okoli. Dne "10. marea t. 1. se je izvršil še grši rop v hiši posotnika -Josipa Vrabiča v Sibeniku. Okrog pol 12. ure je prišel Reve k Vra-biču ter prosil za kos kruha. ka. terega mu pa navzoči hlapec ni mogetl dati. ker je 1 >11 gospodar v drugi sobi. Be ve se je kmalu nato odstranil. Gospodar Vrabič se jo kake četrt ure pozneje poslovil od svoje žene pred hišo. ker je šel na slavnost v St. -Tur ob juž, želez., kjer so dobili nove zvonove. Vse to sta opazovala o. ba roparja. skrita v bližnjem skednju. Ko je bila rodbina, ob-zaradi nadaljnega zaslišanja prič J stoječa iz gospodinje Marije Vra-ireložitL Lansko leto je bila zbra-jbič. 60-letnega hlapca Jurija Podila večja družba pri balincanjn' goršeka in ."»7 letne dekle Neže koruze pri Tereziji Jagričevi v. Skobe zbrana pri obedu, sta sto-»iršenbregu. Po polnoči je posta-, pila obtoženca oborožena s koli jalo vedno bolj veselo in družba j v manjšo sobo. Ko je družina, kt je začela tudi plesati. Že nekoli-lje bila v družinski sobi, slišala iz druge sobe ropntanje. sta pogle- l H Zastopniki kateri so poobla&ent nabil at i naročnino za dnevnik "Giaa Naroda". Vsak zastopnik lz prsih. Vrabič je vsa preplašena zbežala v svojo spalno sobo. Podgoršek pa, ki je bilo nekoliko po- rilo da je potegil nož ter iztaknil j gumnejsi. je < lobil ver mra- čnih Žitniku desno oko. Porotniki so v vprašanju gleue težke telesne poškodbe in prekoračenja silobrana zanikali nakar je bil Pšeničnik oproščen. Dva predrzna roparja. Državno pravdništvo obtožuje pred porotnim sodiščem dva jako nevarna roparja. V zaporih novomeškega okrožnega sodišča, kjer sta odslužila večmesečno kazen zaradi tatvine, sta se spozna la 22-letni brezposelni Frane Be ve iz Št. Rupert a pri Krškem in 30-letni postopač Ciril Koprive iz Šibenika pri Št. Jurju ob juž. žel. Dogovorila sta se, da sr. snideta i»oj-di z mano. da mi pokažeš denar!" V silnem strahu se je morala mlati ter je peljala oba roparja na podstrešje, kjer sta vzela iz o mare hranilno knpjižico. glasečo se na 202-1 Din. in v kateri je bila tudi večja svata gotovine. Ker s tem še nista bila zadovoljna, ju je naj»otila v klet. pri tem se ji pa posrečilo zbežati v svinjak. Sedaj sta obdolženca uvidela, da je skrajni čas, da pobegneta. Oba roparja sta nadalje 31. marca ukradla posestniku Svetelšeku v Gori obleko in samokres ter istega dne v Brcah Ani Podgoršek 6 steklenic žganja. Koprivca so pripeljali v raa-pravno dvorano uklenjenega. Napravil je vtis popolnega propa-lega človeka. Porotrr'rki so vpra šanje glede uboja pri obeh obtožencih potrdili, nakar sta bila obsojena na Koprive na 5 let in Bevc na 4 leta težke ječe. Proti prenizko odmerjeni kazni je vložil državni pravdnik takoj vzklic. Koprive je eden izmed onih dveh kaznjencev, ki sta pobila neko nedeljo zvečer dva jetniška pa?>-nika. Koprivca so ujeli že v mestnem okoliseu, dočian drugi. Ko-šanc še do danes razburja celjsko okolico. Naročnina za "Glas Naroda" Je: Za eno le', o $C.00; za pol leta $3.00; ?a štiri inesee £!.00; za četrt leta 1.50. Naročnina za Evropo je $7. za eno leto. Califorrjia: San Franciseo, Jacob Lausin. Colorado: Pen ver. Frank Skrabec; Leadville, Xf. Tamnik; ruehlo, Peter CuIIr, John Germ, Frank Janesh: Salitla. Louis Costello; AValseuburg, M. J. Bayuk. Indiana: Inrlanapois, Louis Rodman. Illinois: Aurora. J. Verbieh; Chicago, Joseph J lilish: Cieoro. .T. Fabian : Granville, Joseph Pershe: Joliet. Frank Bambieh J. Zajete? in John Kren : La Salle. J. Si>e!ieh: Mas^-ouUth. Frank Augnstin; North Chieago. Anton Kobal. Math. Clgrin: Sprinjrfield. Matija Barborich; Wankcgan. Frank PetkovSek. Kansas: Franklin in okolico. Anton Seljak. \farvland: Kitziuiller. Fr. Vodopirec. Minnesota: Chi^liolm, Frank Gou2e; Ely, Jos. J. Peshel; Kveleth. I^ouis Gouže; GU-hert. J.ouis Vessel: Hibbing, John Pov-Se; Virginia, Frank Hrvatlch. Missouri: St. Louis. Mike Grabrijan. Montana: ^^__^ East Helena, Frank Hrella; Klein, Greogr Zobec. New York: Gowanda, Karl Sternlsha; Little Falls, Frank Masle. Ohio: Barlierton, A. Okoish in J. Bnrich; Cleveland, Anton Simeie, Jakob Kes-nik in Charles Karlinger; Collinwooti Math. Slapnik; Lorain, Louis Balant in J. Kuiuše; Niles, Frank Kogovšek; Youngstown, Anton Kikelj. Pennsylvania: Acosta, in okolico, Martin Abram; Ambridge, Frank Jakslie. Bessemer, I.ouis Hribar; Brad«loekt J. A. Germ; Broughton, Anton Ipavec; Burdine, John Demshar; Conemaugh, Vid Ro-vanšek in J. Brezovec; Claridge, Anton Kozaglov, Fr. Tushar. A. Jcrina: l»unlo. Ant. Tauželj; Esp»jrt, Louis Supančič. Forest City. Math Kamin ; Farrell, Jerry Okorn ; Imperial. Val. Pete^nel; Greens-burg, Frank Novak; Hon.cr City in okolieo, Frank Farenchak: Irwin, Mike Paushek; Johnstown, John Polanc in iTartin Korosliefz; Luzerne; Anton Osolnik; Lloydell, Anton Malovrh. Midway, John Žnst; Moon Run. Fr- Ma ehek ill Fr. IN>dmils«>k: Pittsburgh, Z Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in IT Jakobi«-h; Reading, J. Pezdirc; Rrx-k wood, A. Hochevar; Steelton, A. Tiren; Turtle Creek in okolieo, Fr. Schifrer; V/est Newton. Joseph Jovan; White Valley, Jurij Previch; Willock, J. Pe-terneL West Virginia: Coketon, Frank Kodan. Wisconsin: Milwaukee. Joseph Tratnik. Racine, in okolico, Frank Jelene; Sheboygan, H. Svetlin. . / Washington: Black Diamond. G. J. Porenta. M. iunlja: Pre«. Wilson. Trrt; Pre«. Hardin«. Bremen; Canoplc. Cherbourg; Bremen. Bremen. m. junija: Berensnria. Cher boor«; Taormlu, Genoa. M. junija: Seehuttf, Cfeerboarg. U. junija: MaJeetK^ Cherbourg; Lafayette, Ha v re; Conte Rosso v Genoa. 1. Julija: Tork, Bremen; Colombo, Genoa. 1. julija: Paris, Havre; Mauritania, Cherbourg:; Fepubllc, Cherbourg. 3. julija: Tyrrhenla, Cherbourg; Mlnnekalidi Cherbourg. 4. Julija: Geo. Washington. Cherbourg. 5. Julija: Leviathan, Cherbourg: Olympic. Cherbourg; Uochambeau, Havre; Mu®d chen. Bremen; Belgenland, Cherbourg, a julija: Resolute, Cherbourg, Hamburg; Or-ca, Cherbourg. Hamburg; Derflinger. Bremen; Giulio Cesare, Genoa. 9. Julija: France, Havre; Aqultanla, Cherbourg. 10. Julija: Columbus, Bremen: Cleveland. Ham burg; Mongolia. Cherbourg. Cherbourg; Luetsuir, 12. Julija: Bcrengarla, Cherbourg: Homeric. Cherbourg; Rotterdam, Bolougne, Amorica, Cheibourg; Martha Washington, Trst. 14. julija: America, Genoa. 16. Julija: Pittsburgh. Bremen. 17. julija: Westphalia, Hamburg. 19. julija: Majentic. Cherbourg; La Bavole. Havre; Lapland. Cherbourg: Mount Clay, Hamburg; Stuttgart. Bremen; Hullio, Genoa. 22. julija: Reliance, Hamburg; men. 23. Julija: Tarls, Havre. 26. JuliJa: Leviathan, Cherbourg; Boulogne; Albert Bal I in. Orca, Cherbourg. Beldlits, Bre- Veendam. Hamburg; 29. julija: Canopic, Cherbourg; men. 30. julija: FTanc«. Havre. . 31. JuliJa: Zeeland. Cherbourg. Bremen, Brv "COLOMBO" "Novi hitri parnik Sredozem. morja." Zapusti NEW YORK 1. JULIJA in Philadelohijo 2. julija ' >h< uestk.wska v« »xx.ia od New Yorka do Genove $180, v tretjem razredu. i >bnjrstraiKika vožnja v posebnem razredu stane samo $214. Kr:«si>.- udobne kabine za 1 in fi oseh Navigazione Generale Itafcana Italia America Shippinq Corporation 1 Stnte Street New York. N. Y. K.i'l !)i izvedel, kje se nahajal h moja dva prijatelja JOŽEF M(X"X1K in TOMAŽ MRAK. • »lia iz vasi Kneže. z/laj pod ita-lij<>. Ritd bi tudi izvedel za ANTONA BRE.ŠAN iz K la v/ pri Poflineljcu. ki s<> jc poprej nahajal v Springfield 11. Prosim 'cenjene rojake, ako kateri ve za njih naslove, da mi Majro-voli naznaniti, a p pa ako sami čiiajo ta ofrlas. naj se mi ogla-sijo. Moj naslov je: Martin La-panja. Uox 172. Luxor, Pa. (t>3-24—6) Wyoming: Rork Springs, Louis Taueher. Prav vsakdo— kdor kaj Išč«; kd«s kaj ponuja; kdor kaj kupuj«; kdor kaj prodaja; prav ▼sakdo prlraaTa, da Ima]« SudoTit up«k mali oglasi V"OIai Viula", Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Amerika. KIX)R je namenjen potovati ▼ stari kraj, je potrebno, da jI natančno poučen o potnih llatlh, prt-ljapl ln dragih stvareh. Pojasnila, ki ram jih samoremo dati vsled na Se dolgoletne Izkušnje, Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v III. raa-redu. Glasom nove naselnlške postave, ki prMo v veljavo s prvim julijem, bo lahko dobil tudi isti, ki 5e ni ameriški državljan dovoljenje za ostati v domovini eno leto, ter v sluf-aju kake zapreke tudi dalje. Taka izkazila l>o izdajal nnselniskl komisar v Washinpton-u, D. C.t ter se bo z istim vsak lahko povrnil v Združene drŽave brez dovoljenja ameriškega konzula zunaj, kakor je bilo običajno dosed a j- Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor žefl dobiti sorodnika ali svoj<-a ls starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Nndaljnl priseljenci Iz Jugoslavije bodo prlpuš-čeni sem zofet po 1. jnllju 1024. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zainorejo Jugoslo- rti s"