lakaja
daa raiti .•deli ia
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
WILSON NE DA 7500 KROJACEV SAM SE JE "OBSO-OPOV ZA LADJE. ZASTRAJKALO. OIL" V ZAPOR.
petek 16. februarja (february) t917.
STEV.—NUMBER 40.
pitalisti bi radi oborožili ladje, 10.000 krojaških delavcev in de.
toda predsednik se drži svoje
besede in — čaka.
Washington, D. C., 15. februar.
Kapitalistični listi, zagovorniki špekulantov, uininieijskih tovar-»rjev fn d rug Hi interesov, za kare je vojna vir mastnih dohodov, se hudujejo nad predsedni-oiu, ki se drži svoje besede iu ča-u. da Nemčija izvnšt prva sovra-en čin, preden stopi pred kongres n zahteva, da mu da oblast, da oskrbi za varnost ameriške trgo-ine na morju.
Velekapitalistični listi hočejo in ahtevajo, da dobe ameriške tr-ovske ladje topove in tako obo-oŽene odpljujejo v vojni pas. Go-podje, katerim velja več en <U>-ar, če se ga zasluži brez truda, kot sto človeških življenj, javkajo, ilii čaka na stotine ladij, naloženih z blagom, v vzhodnim ameriških luka'h, da odrinejo na morje. Ali 'adje so prhnorane owtati v lu kah, ker nimajo topov.
(iospodje,ki tako govore, doforo vedo, da topovi na trgovskih ladjah niso uspešno sredstvo proti potapljačttin na odprtom morju. Vse skušnje do sedaj govore, da se jih ogibljejo celo bojne ladje, ker niso kos skritemu sovražniku, ki napade takrat, ko se napad najmanj pričakuje. Kaj torej hočejo gospodje kapitalisti z oborožim trgovskih ladij! Poelati jih hočejo v žrelo skritemu sovražniku, da se /.Kodi nekaj, kar mora potem voditi do napovedi vojne.
Predsednik Wilson Jii dal mornariškemu depart men tu ukaza, da oboroža trgovske ladje. Brzojav -ke, ki ao doslej naznanjale, da o-horožujejo. trgovske Jadje, mo bile navadne laži, a -.katerimi so hoteli kapitalisti vplivati na javno mnenje.
Predsednik jc pameten mož, zato .se izogne vsakemu koraku, ki bi Ka Nemčija lahko tolmačila tako. da so Združene države napadle prve in tako izvale Vojno.
Predsednik v tem oziru zavzema stališče, da vlada ne sme dati irgoVakim ladjam topov niti indi-rektno, ker bi Nemčija izrabila to priliko, da z vrže vso :krivdo na Združene države. Pričele bi potapljati ameriške ladje, knko hitro bi dospele v bližino potapljač na pi*e-ži. Top pa ni za trgovsko ladjo vreden piškavega oreha, Če ne odda prvega strela, ki morn tako zadeti, da hitro pogrezuc potaplja-čo.
Predsednik se tludi varovati a-meriške mornarje; špekulant je in denarni mogotci, ki vlečejo profit <k1 vojne, ji"h pa hočejo pahniti v nesrečo, ker imajo svojo kožo na varnem.
lavk v industrijalnem boju. — 15 štraj)uuic je aretiranih.
Chicago, UI., 15. februarja. —
Organizacija "Ladies Garment Workers" je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da ae poravna spor in odvrne stavka.
fte včeraj se je razgovarjal Schlesinger, predsednik organizacije, z obeiua sodnikoma, ki sta obljubila, če se stavko odloži za uekaj Časa, da upata poravnati mirnim potom, Na to je Scfolesin-ger dovolil, da se počaka še s stavko, ker je organizacija vedno zavzemala tstališče, da se spori poravnajo potom razsodišča hi da smatru stavko kot zadnje sredstvo, če druga sredstva ue pomagajo.
Današnji jutranji kapitalistični listi poročajo, da so se sinoči razbila vsa pogajanja in da je stavka neizogibna. Podjetniki ao ob-državali tajno sejo in njih zaključki niso znani. Razume se pa, da niso ugodni za delavce, ker podjetniki neradi odnehajo, če jih delavci ne prisilijo, da priznajo njih zahteve.
Chicago. — (Pozneje). 7500 krojačev šti krojačic je dane« za-štrajkalo v velikih krojaških delavnicah. Voditelji unije izjavljajo, da ostalih-25 odstotkov delavcev in delavk opusti delo v par dneh. Policaji so aretirali 12 delavk in tri delavce, ki so delili tiskane pozive na stavko.
vlada BO internirala nemirne inozemoe, ako pride do vojn*
KITAJCI PROTESTIRAJO PROTI DEPORTACIJI.
Columbus, N. M., 15. februarja.
IVt sto Kitajcev, ki so pribežali i/. Mehike, protestira, da jih deportirajo v Juarez. Njih vodile-
Washington, 15. fdbr. — Vojni odelek je izdelal načrte za zgradbo štirih keuip, ki 4»odo služile za interniral ije " ne/,ažel jenih" inozemcev v slučaju vojne. Ena teh kemp ali taborišč ik» imenda v Fort Sheridenu, 111.
V te kempe bodo zaprli predvsem take inowmce, ki (bodo kaiza-li sovražnosti napram Združenim državam v slučaju, da pride do vojne iz Nemčijo. Razume se, da h toni mislijo najprej Neince in Avstrijce. Kempe bodo tako velike, da 1)0 dovolj prostora za več tisoč oseb v vsaki.
Vlada zdaj še ue misli internirali nemških, avstrijskih, bolgarskih in turških državljanov, ki so v Združ.cnih državah. Pogodba iz leta 171«) in 1828, ki je bila sklenjena s Prusijo, določa, da imajo državljani obeh «il devet mesecev časa. da uredijo avoje zadeve in zapustijo sovraino deželo. Toda gotovi členi te pogodbe ne veljajo več, čeprav se nekateri sklicujejo ua "legalna mnenja", da pogmMm še velja v ccloti. Odvisno je od vlade v Waahingtonu. koliko vrednosti še iina ta pogodba.
Govoriea, da bo predsednik suspendiral pravo "habeas eorpusa
sla le njih protest U.r.
v Washington,
631etni starček ja prosil policijo, da ga zapre, ker nima oenta ni. ti gorkega kotička.
Indianapolis, Ind., 15. feb. —
63letni John Wilkeliu, ksterega življenje je ena sama velika tra-gedija, je šel na glavni policijski stan in prosil Turnkey Matheyja, naj ga vtakne v zapor. Povedal je odprto, da nima centa v žepu, ne strehe nad sabo in da ne ve, kam bi položil svojo trudno glavo, da se odpočije. Zategadelj prowi, da se ga čez izimo obdrži v zaporu.
Pred več kot dvajsetimi leti je bila Wilhelniova žena umorjena
na West Washington ulici. Ob ča- fj Je e"a ?tartt ,e 16 ,Pt iu kj
■Were družin, ki stanujejo v pro-
ftiiuentneut distriktu, ki je poznau
#od imenom Capitol Hill, bo za-
Aišanih kot .priče, da bo sodišču
■•Coče poslati ta čedni cvet mla-
dih mož "višje družbe" v ječo.
Oblasti so že dalj časa nabirale rbtežilni material, da bo mogoče rvigniti obtožnico proti bogatim pridaničem.
Kadar pride umazana stvar pred sodišče, bodo razgaljene orgije, ki so ae vršile na douiu enega izmed petorice. ttvet bo izvedel ~ izletih v Petersburg Sand Creek Cheyenne. Izlet v Cheyenne, yo., je kazujivo dejanje po loveui zakonu.
su umora je 'bil Williehii precej premožen vrtnar, ki je prideloval zelenjavo. Ko je bil morilec njegove žene obaojeu v dosmrtno ječo, je Wilhelni nalašč ukradel par ko* koši v okrajni poboljševaluici, da ga pošljejo v ječo in ae tam snide z morilcem svoje žene. V treh letih, ki jih je Wilhelm dobil radi ukradenih kokoši, jc skušal dva* krat ubiti morilca svoje Žene. Prišel je iz ječe, ali podjetni duh ga je zapuatil. Poutal je star, zapustila ga je želja maščevalnosti, pa tudi za delo ui več.
Policija se ga je usmilila in odvedla radi potepuštva pred Hodnika, da bo čez zimo aedel na gor* kem in imel kaj jesti.
Tako kapitalistična družba skrbi za starčke, katerim so livljen-ski boji vzeli vae.
delavci v arzenalu se drže osemurneoa DElavnika.
Iji izjavljajo, da se Villa bliža me- .	.
Stu in če ua osv >ji, jih da vse u- v -slučaju konflikta Riima podla mirti«. Nasel„*ke oblasti so po- gc; l^ko se pa zgc^i, da jedaed-
nitk (host a vi gotove dele dežele pod pravi^šgjffrga"sodišča, vsled če-
Winiški uradniki izjavljajo,!™*	^^.Tr* T
ds s, pripravili vse za sprejem Ki-UlfcWl«..	lud' "»»Z
t«j-ev v KI Pasu, če Villa napade vo "habeas eorpusa ,,„M((	Tahorifcča za nitcntiraiijf-bodo
,	imela kolikor mogoče več ugodno
REŠENI PO 36URNEM BOJU Z	,KW,° '^ajanc lesene
VALOVI	hišiec 1,1 M,!er,wr,m, * ,HM,° MVO'
Port Arthur, Tax..'15. febr. -	v '»?™j,Ml!l
škuna "Jlavklaoti s štirimi ja-!*"	pa smel, nikamor izven
' t n»t k i. naložena z lesom v Kus-j k<*,rtP*-	_
Jamajka, je dobila take jmiš kod be v viharju, da jo je mora '» moštvo zapustiti. M ušivo jc
Pr''h'ilo .'1H nr v čolnih na vihar-	.
" m morju, preden jc parnik "Li- Kokomo, Ind., 15. februarja. |yonier" rešil ponesrečene mornar- dor H. Meyers, iihršl trgovec * ~~	~ ršjK»nieiTTkr. ki je bil Hfrt leta
VREME.	stični ubežnik, ker je i/vršil več
Neverni Illinois v soboto: Ob- Nlc|M«rij, je Idi prijet v svgustu v "čim nespremenjeno tempers- Calgsreyju. Priznal *e je krivini ' r'». /apadni vetrovi. Tempera* in sodnik g« otoeodil od 2 do '"rs /a.Hijih 24 ur: Najvišja 30. M let ječe in $10 denarne globe ''•julij* 24.	" J Meyers (»oravjisl »kod«, ki jo
*olt»ee	0h 6 4<». zaide < S je napravil « sleparijami in sod-
' i.'.'!.	„ik T<nnl»s ga je parotiral
Maw Yark, 16. falMvtrJa. — V
torek zvečer niso čakaJi delavci v brooklynskem ar/.enalu, da jim da kateri uradnikov z zlatimi naŠivi Znamenje, da nehajo delati.
Ko je ura ndariia pet, ao delavci, seveda sami rokodelci, odložili orodje dasiravno jim je bilo naročeno, «la morajo delati do Šestih zvečer.
Zjutraj so zočeli ob osmih, da* si so jim povedali, da morajo zs-četi z delom žc ob sedmih. . ,
Častniki in uradniki, ki so vajeni železne discipline in pokorščine od strani pomorščakov, ao se hudovali nad civilisti, ki se ne brigajo za ipovclja od zgoraj.
Kaj je (povzročilo pasivno reais-tenco 5,000 kotlarjev, elektrh'ar-jev tesarjev, kleparjev in dri^gih rokodelcev T Mornariški tajnik je v soboto razglasil, da odslej delajo vsi delavci < lese t ur iin'sto o-sem, za na<K*as pa dolie časmpol mesto dvojnega časa. ki je bil doslej v navadi.
Ukaz je imel naknadno moč tudi do 7. februarja, da hi delavci izgubili od $4 do #8 ua teden. Delavci so imeli delati tudi na nc* dHjo, kar je nekaj izrednega.
Zdaj ne bodo več delali ofh nedeljah. Kajti delavci so sklenili, da ne pridejo delat oh nedeljah, druge dni pa ne delajo več kot o-sem ur.
Z delom sc jirri mudi in zategadelj hite, da dokončajo bojno ladjo " New Mexico." Kljub tetrrn pa vilada ni storila nič, ds delavce plača tako visoko kot v privatnih ladjedelriieah, ali da jih odškodu-je za dehrxpo delofHistii tsko, kot je bilo doslej onavadi. *
ORGIJE BOGATIH P PRIDANICEV. ft
pohotaeiev s "višjih krogov" pod obtoibo saradi zlorabljanja mladih deklet.
______ . Oolo., 15. februarja. —
John A. Phillips, uradnik pri mladinskem sodišču, je zaprisegel pet ssfmruih povelj za 5 mladih mož, bogatinov, ki so dobro po* en sni v "višji dfuilbi". Eden teh taladih mož je oženjeu. Zvezni a-gentje rdaj preiskujejo stvar, če niso zvršili kaznjivega dejana v smialu Manuovega zakona proti bderau sušenatvu.
Število mladih deklet, med nji-
SLEPAR OBSOJEN IN PARO-LIR AN
Glavna priča proti bogatim pridaničem je lBletiio dekle, hči aianegs in učenega človeka v I tnverju. Dekle je baje uspra-\ la popolno izpoved, da lahko o-b asti nastopijo proti petorici.
Vseh pet bogatili pridaničev dpbiva velike vsote denarja od i|ajih staršev, da lahko potratno zapravljajo z ia ti čas. V zsdnjih šestih mesecih ni miniis skoraj noč, da niNo pridaničl. ali nekaj teh pridaničev, napravili izleta v Petersburg ali Hand Creek v družbi deklet, ml katerih ui bila nobena stara nad 18 let.
Shajali so se tudi na mestiii meji, potem v nekem hotelu sredi mesta iu na domu mlade omoženc žetve, ki živi ločena od moža. Po inpovedi 161etnega dekleta so u-ganjali reči, da ae jih nc more za« pisati in tiskati v detajlih. Pri neki taki zaibavi je bila glavna točka, da je neko dekle plesala gola, da sc zabavajo gostje.
Pri vseh takih zaibavah je tekel šampanjec in tudi žganja ui manjkalo. Ce je pričelo primanjkovati opojnih pijač, sta dva bogata pridauiča sedla v avotniobil in pripeljala iz Cheyenna novo zalogo. Kadar so napravili izlet v Hand Creek ali Petersburg, so vse-lej vzeli s sabo žganje in maloke-daj so se malopridneži in ženske vrnili t rečni domov.
V Cheyenne so na previjali izlete v velikem, zaprtem avtomobilu. Wasi so tam ostali kar dva do tri dni.
Najprvi jc opozoril oblasti na početje teh pridaničev oče Ni let-nega dekleta, ki je končno napravila obširno izpoved. Oče je opazil, da dekle včasi ue pride domov do 4—5 zjutraj in da je pod vplivom alkohola. Ko je izvedel, da dekleta ni bilo domov dvs dni r/. Cheyenna, je oposoril na dejstvo r.vezne oblasti.
Kapitalistično eo»«pi«j« je s«, veda za sedaj še /.amoičslo imena t»4i bogatih pridaničev. Mogoče bodo skušali tudi potlačiti v*o za*
—___jdevo, kajti <če uinassuo penilo
Louisville, K15. februarja. _1 »'n,<l	»"> /—"rdelo do na-
Tovorna lokmnotiva, ki jc imelsj',M
pripet le voz sa telernUko ose4>ja,I l" M tako aodrgo, ki iig^ijs je treičlla v oaolmi vlsk ns Broad- reči, ds se ne dajo fMpiaat^ gara wayju. .Mrtvi so; Mrs Msry Ve |'»e tisoče pridnih delavcev in živi sel, William Cleaver, Paul Halierjv b#Nli in posainjkanjo Hts»*i ta-Florence Berker in neznan i kih pridaničev pa prkligajo moralo delavcem, m** I o ds bi pazili ua ivoje sinove »» fpč^rr, trt ^tv» žtv Ijenj.-, (podobno usturnslijam V starem Rimu. Delareetn hočejo dokazati, da lahko prelive z IM «M*nti ns dau, mejtein ko njih sinovi izdajajo ti«Mw'akf za orgije?
Ali ni lo narobe svet 7 Ali ni tak kot je bH oh rasti f#rap*da stare, gs Rima*
ŽELEZNIŠKA NEZOODA
'RITISK NA WILS0NA, DA PRIČNE Z "AKCIJO" PROTI NEMČIJI.
Suspendirana plovba jezi kapitalistične interese in zdaj pritiskajo na vlado, da skoraj "ukrene nekaj." Avstrijska submarinka je potopila ameriško ladjo. — Razmerje napram Avstriji se je poostrilo. — Američani so pridržani v Belgiji.
ZADNJE VESTI
Washington, 15. feb. — Vsa snamenja kažejo, da bo predsednik vsak čas prisiljen stopiti pred kongres in zahtevati dovoljenje da ime t orožjem ščititi ameriške državljane in lastnino. Splošno mnenja v jiradnih krogih je, da se rasmerjo med Združenimi država mi in Nemftijo pomiče v smeri proti oboroženemu konfliktu in da se ostale oentralne države že bližajo točki, ko bodo tudi s njimi pretrgana diplomatične vesi. Kdaj bo šel predsednik pred kongres, to savisi od okoličin. Ameriško blago, ki bi imelo oditi v Evropo, se kupidi v pristaniščih vsled suspendirane plovbe in prizadeti krogi selb pritiskajo na vlado, da naj na kak način olajša situacijo.
Washington, 15. feb. — Prva komunikacija od ameriškega poslanika v Carigradu, odkar je prišlo do rasdora i Nemčijo je prišla danes. Datirana Je s dne
7. februarja.
¥ m
avstrijska submarinka potopila ameriško
r^ ladjo.
Uim, 15. febr. — Ameriška škilila "Lyman M Law", llMJO ton, je bila včeraj potopljena nedaleč <sl Sardinije v pondcljok. Mornarji, dvanajst po številu in osem Američanov med 3i jim i, so sc izkrcali v Cagliari. Ameriški konzul v Ca* gliari poroča, da oulniiarinka, ki je |H>topila škuno, ni imela zastave, vendar sc domneva, da jc bila avstrijska. Kolikor je do zdaj znano, jc submarinka zadostila tzahtevam mednarodnega zakona ill posvarila škuno. Mornarjem je bilo dovoljeno, da so t*c rešili v čolne.
Washington, 15. feb. Vladni uradniki izjavljajo, da so vezi z Avstrijo "zelo dclikatnc" iu položaj je rcscu. Vlada st« trudi, da odvrne Avstrijo <hI kooperiranja z Nemčijo v brezobzirnem sub-marinskem vojskovanju, In če sc trud ne posreči, bo predsednik prekinil diplotiisMčuc stike z Dunajem.
OSEM LADU POTOPLJENIH
voeraj.
Loudon, 15. febr. — Včeraj wo nemške siilauariirke potopile na daljnih osem parnikov V skii|sii tonaŽi I8.3W9. Med temi je šest angleških ladij in ena ameriška škuna ; za osmega se pa lie ve, k a tere narodnosti je.
NAPETOST ODNOftAJEV Z AVSTRIJO.
inrx.
moški. Okoli dvajset oseh je ra-
lokomotiva je zadela roz v sredi in ga treščils proti slolpičn ogi-hališčnega čuvaja s tako silo, da je podrl dva brzojavna droga. Od voza je oNtala sama drobnjav In trske Mrtveci so bili tako razmesarjeni, da jih je bilo težko spoznati. /
Pari/, 15. fel». Ameriški po-, slanik Sharp ji* dobil odredbo z WashingtouM, ds izrodi avstro-odrske zadeve švicarskemu posls niku v dveh urah po prejemu na dsljiifga obvestile.
Washington, 15 M>. Cradna poročila o potepu Miurue "Ly man M Law" v itidijaot»k'ih to dsh niso na- /boljšala is I noša je v 1m««d Avstrijo in Z^lrtažcnimi drža Ivami. Generalni konzul Trebud i seli p«»ro«s /_ H ima, da je JtiallU-sks sištimarioka torpedirsls sku n«i še le |M»teoi, ko je bilo hiomivo poMvarjeno Mnenje vlsdnik '» rsditikov ps je, ds je h do locjs-di-ranje jn»polnotiis nrpostsvno, ker j* šktKis vo/Hs miiimi le#>, kar m kontrabant in vrhutegN ni «<dt marinka fsikazals zsatave, Vsled t«gs se »matra, da ta čin Ishko
ŽRTVE SUBMARINE
Potopljene ladje v ladujih
24 urah.............. 8
Hkupua ItMiaža......... Iti.UlI
Viseli Imlij potopljenih
ml 1. fe4>............. 104
Skupna tonaža.........227.8HO
služi /a pretrga nje vezi z Avstrijo.
diplouiatičnih
BERNSTORFF JE ODPOTO. VAL.
New York, 15. feb. — thlslov Ijeui nemški poslanik, grof .Juhami von Itcrustorff, kateri jc slin/bo val osem let. v Združenih dlUavah, se jc ilant« vkreal iyii parnik Fmlcrklk VIII., kateri odipluje proti Kodanju. Ob odhodu je'izjav iJ Herustorff, tla bo nemška sufhiuarinaka tkampanja delovala z veliko večjim učinkom, kakor hitro pride gorkejše vreme.
američani v beloiji pri-držani.
WasJiingtou, 15. febr. Z Herns, Švica, jc intoia varit, ds so nemške oblasti v Belgiji ukazulr ameriškemu poslaniku Whitlocku
odstraniti ameriško zastavo u po
slaniškega 'poslopja v Hrustu, pretrgale njegovo RVfio z Washing tonom in prklržalc vae člane ameriške pomožne komisije kot ujetnike. Nemci ae pripravljajo zti siitbniarrusko kampanjo v ameriških vodah, zlasti pa v okolišu Pa uiHiisktica prekopa,
Državni tajnik noče dati uohe-nega pojasnila ua gornjti vest, da I i je resnična ali nc. Privatne brzojavke se tudi glase, da je špansko poslaništvo v Hidgiji prevzelo. INislovanje ameriškega zastopstvs.
nrmclja bo oprostila mornarje.
Herliu, 15. febr. Miliiulcr zunanjih zadev Zitumrrmanu je Vče raj dejal nekemu ameriškemu korespondentii: "Dajem vam častno besedo, <la bodo ameriški u-jetniki s paru i ka Yarrowdalc takoj izpuščeni, čim bomo na jas iiciii, da ui noben nemški mornar v Združenih državah pridržan v zajKjru".
jeza v nemcui narašča
Herliu. 15. fdir. (Jtrezžično v Say ville), Dano« je bilo uradno razglašeno, da ui dala nemška via da nobenih kone<«sij Ameriki glede nu plovbo parnikov v blokira iihi zonah, uiti jHi ne misli dati. Neomejena blokada velja za vse sovražnike in neutralce enako.	# Vest, tla skilša Wilson pridobiti Avstrijo zoper berzobzlrno *«ub mariusko boje van je in j«» s tem odeepjti im| Nemeij", je porislils tukaj splošno ogorčenje. Pretrgs nje drplotmitičnih stikov je po-vtročilo le presenečenje i WibM«io-va siiutsitija vsemu ueiilralut«mu svetu, da naj sledi vzgledu Združenih držav, je dala povod prvi jezi, in /daj ps še tMivtes, ds sme risks vlsda nagovnrjs Avstrijo za ihImIop od aultmsrinske bloka idr 'o j" if |»revf''t V MfHititt s«- čudijo, zakaj Wilsffft u r prekine diplomatičnih isIiioŠnjcv z Avstrijo, ko Je zadnja vendar sporo čila. ds m* pridružuje Nemčiji v j pomorskem boju. Iz teg« skleps jo, d« M "fad Wilson nsredil rs/ dme»| rent rsliiMiii zsvezuiki lil vsled t«gs se že porsja očitna tur-' žnja napraia Ameriki.
P1O0VSTX
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKA NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Izhaja dnevno nun nsdelj in praznikov.
LAtftNfNA M/JYKNSKK NAKUlJttK POIH'ORNK JEPNO^
Cene oglasov po dogovoru, Kokopiaj ee ne vračajo.
Naročnina: Zedinjcne držav« (izven Chicago i in Canada $H na leto. $1 60 7.a pol leta in 7ftc z* tri meaece; Chicago in inozematvo $4.f>0 na leto, Yl.'lb za pol letu, $1.13 ka tri meaece.
N«»lov aa vae, kar ima itik i lictomi
"PROSVETA"
2657 So. LawndaU Avenue, Chicago, lllinou
~ "THE ENLIGHTENMENT"
Ovgaa of lito Slovaaic National Booofit Society.
Issued daily except Sunday and Holidays.
Own od bjr Slovonic National Benefit
Advertising rate« on agreement.
it^Socioty.
Subscription: United States (except Chicago) and Canada $3 per year; Chicago and foreign countries, $4.60 per year.
2057 So.
Address:
"PROSVETA"
Lawndale Avonua, Chicago, Illinois.
Telofon Lawndale 4035. .
ai
Prizor s chikaškega diatriktnega sodišča, kjer je v zadnjih dveh tednih ved tisoč nemških in avstrijskih podanikov položilo prošnje za državljansko papirje. Mod njimi je bil tudi Nemoč, ki jo ie 30 let v Chicagi, pa še ni državljan. Slika pokazuje, kako novi državljani prisegajo zvestobo Združenim državam.	>
Datum v oklopaju n. pr. (Januarja 31-10) polog vmimgm imena in naslova pomeni, dm vam je s tam dneyom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da ae vam ne ustavi liet.
Godba In ples , * _ u«mm»
bor socialistične stranke v Cleve-laudu in .zastopniki raznih tukajšnjih socialističnih organizacij so imeli v poudeljek, dne 12. februarja sejo, na kateri ko sklenili, da se priredi velika mednarodna mirovna demonstracija. Ta demon-stracjjc se »bo vršila v nedeljo, dne 18. februarja ob 8. url zvečer v
Socialisti pravijo,temu "ekonomski determinism" topS* 3JJS &
irr\ in nnunvmh Umiiimi I/< >>/, .1« i1 _ .______	.. ..
Pleše se tako, kakor se gode. r.
Človek živi in dela tako, kakor mu narekujejo razmere, od katerih je odvisen njegov obstanek. Ge godec preneha s polko in zagode mazurko, tedaj je treba spremeniti ples in plesati mazurko. Kadar se razmere spremene ma-gari čez noč, je treba opustiti marsikaj starega in se prilagoditi novemu.
mnogo je nevernih Tomažev, ki trdijo, da so to le prazne besede; ampak praksa govori drugače. Ravno te dni je na miljone ljudi, ki plešejo nove komade in ki se v duhu postavljajo na glavo — kakor zahteva čas. Kaj se je zgodilo? Oblak vojne je nad nami I Vojna prinaša nove razmere — in ljudje hitijo izpremembam v naročje kljub temu, da so morda še včeraj prisegali: Nikdar in nikdar ne bo tega in drugače^sploh ne more biti! — Na primer:
Henry Ford, navdušen pacifist in zagrizen sovražnik vojne, je čez noč postal militarist in ponudil vladi vse, kar ima, če pride do vojne. Henry, ki se je lani tresel groze, kadar je slišal govoriti o submarinkah, je letos sam pripravljen delati submarinke, samo da se doseže mir — z vojno.
Na tisoče "neomajanih" nemških in avstrijskih pa-trijotov, ki se niso nikdar naveličali zabavljati zoper neu-tralnost Zedinjenih držav, zdaj maršira v naturalizacijske urade po državljanske papirje, dokler še ni burje.
Veliki zagovornik Nemčije Silvester Viereek naznanja, da je spremenil svoj kajzerski list "Fatherland" v "New World" in pravi, da .je bila Amerika tista "fatherland", katero je imel zmiraj na jeziku in da ga Amerikanci niso prav — razumeli!
Slovenski c. kr. listi, katerim sta bila kajzer in avstrijski cesar začetek in konec vsega, vse drugo pa "šmorn", so naenkrat prinesli dolge izjave, v katerih prisegajo na ameriško zastavo in razglašajo, da so "lojalni" samo stricu Samu, ne pa kajzer ju in njegovi piščalki na Dunaju.
Nemški delavci hodijo na banke po svoj denar, boječi se, da jim bo zaplenjen, ako pride vojna.
Duhovniki nemškega pokoljenja, ki so pred enim mesecem obsojali ameriško vlado, češ, da ovira "potrebne" podvodne čolne Nemčije, danes obsojajo kajzerja, češ, to jc pa le "malo preveč".
Sam (jumpers, kateri se je se pred kratkim trkal na prša, da jr organizirano delavstvo "odloččn" nasprotnik vojne, je te dni sporočil vladi, da je ravno tisto delavstvo "pripravljeno izvršiti svoj delež", ako se Amerika zaplete v vojno.
Sufražetke — ženske namreč — ki so doslej vedno pele, da so za mir in samo za mir, so se tudi obrnile na peli in st« ponudile v službo bogu Martu, če pride.
govorniki v različnih jezikih. Govornika v angleškem Jeziku bodita sod. C. K. Ruthenberg iz Cle-velauda in sodružica Margaret Prevey iz Akrone, O.
Tisti dan ob 7. uri zjut. bedo člani socialistične stranke nizdeli-lf |Hi celem mestu 50.000 letakov, na katerih bo tiskana proklama-cija ameriškemu delavstvu od iz-vrševalnega odbora ameriške soc i alistične stranke.
Ogromna vdeležba pri tej moustraciji bo najboljši odgtHjur kapitalističnemu časopisju, kale ro zastruplja možgane priproote-mu ljudstvu, da skušajo nu ta način strmoglaviti tudi ameriški narod v vrtinec evropskega klanju.
M. Petrovič h.*
Oollinwood, 0. — Tla ne ti itft-
tva Vipavski Kaj, štev. 312 K. N. P. J. poživljam, da ae polnoštevil-no vdeleže prihodnje seje dne 19. februarja ob navadni uri in v na vaduih prostorih. Rešiti moramo več važnih zadev in novim člunom se bodo ruzdelile police. — .John Uesinovič, tajnik.
(Op. ured. Za obligutuo števil ko Prosvete, ki je izšla v sredo 14. t. m. dobili nrepozno.)
Milwaukee, Wis. — .Milwaukee
do danes st* nima slovenske sob' iu v kolikor mi znamo, tudi hrvatske ne, akoravuo je tukaj <pre-eoj močna slovenska in hrvatska naselbina. Oudnh kaj no, da smo tako nezavedni in mlačni narod-II! k i. Niti podružnic«* Slovenske Ligo nismo ustanovili. (Pa je, hvala Alahu iu llutlhu, ui bilo treba razpuMoti). Nikatcri naj se rojski po Ameriki ne čudijo, <Jn je trum tako, kajti slovenski Avstrijci nikakor se morejo podpirati proti-avstrijako akeije, to je vtihlar samoobsehi umevno in povrhu tvorijo oni ae menda manj šino. Večino
.	-	.-----------............ps, v kolikor je
Španska m kajpada tudi Kitajska kažeta Nemčiji roge	znano, tvorijo tisti socijali-
- ker vesta, da ju kajzer ne more doseči tako hitro Ar-	"f1, ki m,M,1»*r,"l'»> tako gentinija, Brazilija, Bolivija, Peruvija in še celo mala
4 u .	.	. . . . ■"«»« proti ruakenni, nenstkemu, angle-
ranama se tutll postavljajo na noge in gledajo junaško i tkem u idt kateremu drugemu kri-
v žrelo nemškemu volku, in sicer zato, — ker jih loči j vičnemu vladnem sistemu. Kon-
od volka osem tisoč milj morske vode!	i'V|^, ,MKl|ki° ** V«*« ameriški
Nizozemska, Danska, in 9vica - pa molče in žagajo S?! 7Uv!Hm ™
,»...,„ t	1 • * L •• lj	.	.	krito, da nočejo vojne. To mora-
(H s a. I evtonski strah jini^unamreč pred nosom in iz tega jo biti čudni ljudje ni socialisti,
razloga sc ne "čutijo opravičene braniti civilizacijo, hu- ■» vtvius muni delavci, niti e-
maniteto in demokracijo". Vse te državice priznavajo, "<,|(* kompsmsta m med njimi.
da je — da je - da je nemška submarinkka blokada grda
wpregrrstta, irmpnk upnjtytla jim kajzefypriziuiese. ..
Kaj to pomeni? Cemu to prekopicWanje?^ Zakaj ko' pripadati kateri drugi stran-
na miljone ljudi dela in govori ravno to. o čimur)so bili kif "»•"•»J* «amo da se ki-
uverjeni, da ne bodo nikdar, nikdar, nikdar delali in go- L'1-' !" jf
. -p., ... . .	T	no; loeissiat se mors s»rvo nriva-
~ Ah J* zn«rel?	V m „itMmt• ni,Iiti| ^
O ne! - \ se je r redu, prijatelji, vse! Nič»drugfeg& »udi drugih znanosti, ^.aeb-
nivkakor da ljudje plešejo k«»t jim gode neizprosni gode/nu *,,HMm!i ® HHikl.
"ekonomski dett^minizetn". In t<» je komaj začetek Pravi ^ Mi "N,° iMm,,»,i »^ialisii u ras-
plesanje še le priV	™tk"Y> r«vnoUkw
Ipsil /nanje o soeialhtmu he razlik
Potemtakem au to samo nevedni ljmljn.-ali kaj T... Xe,——k«jff
socialist postati ui tako lahko,
nih knjig iu listov, * prtnlavanj, I plačali instrumente, kupili so si debat itd. Konečno moramo sami paradno obleko (uniformo) ter
jim napoLniii blagajno za nekaj let, da plačujejo učitelja. Gotovo pa je, ket smo jim pripomogli do vsega, no sedaj priliko izkoristili s tem, da kar naprej prirejajo veselico za vesclico, dobiček kaim gre — se ue ve! Resnica je pač, da to ni nikako društvo, in kar umo jim pomagali z vsem, se veselice prenehajo in za prihodnjost morajo gledati sami, da si poma gajo.
Vsako.društvo ima v pravilih, da v slučaju propada gre denar v eden drugi namen. Vzemi m o si slučaj, da se godba ra zide kam gre denar.. Hell, »hitri odgo vor! V žepe do^ifčmh, kateri so zadnji in stvar razpustijo. To je dalo priliko muditi ljudem in pri čela se je sedaj olbčna nezadovolj nost, ker veselice se delajo kar naprej in naprej tako, da druStva katera nujno rabijo podporo ne morejo priti na vrsto.
Dne 18. t. n». isnajo zopet vese lico in vrag ga vedi aakaj rabijo denar! Apelira se tem potom na občinstvo, da vzame to na znanje da ne bode potem kakega prese nečenja. Isti dan bodejo imela druga društva svoje zabave in na ia naloga jc, da jim gremo ma ro ko.
Slov. godba "Triglav" naj isto vzame na znanje in nikar si domišljati, da je to kakšen na pud ua godbo; ali ker sc nočete sami spomniti, vas .morajo poč drugi, kaj je vaša dolžnost!
Naročnik.
sebi priznati, du ratzumemo tiekaj o soeia'li'zmu^ a nikakor ne dovolj, tem manj pa se'le vse. Nam ni bila dana prilika v mladosti, da bi se uičili potrebnih stvari za življenje (issvzenm rokodelstev), temveč je bilo ob liga t no in naj-obligutnejše r Kudolf Habsburški, Marija Terezija, Franc Jožef, general Lavdon, fcldmaršal Ra-decki, prime Albracht; bitka pri Mohaču, pri Lipskem, pri Visu, pri Novari itd. Dalje: prvi stari-ii, Kajn in Aibel, Noe v barki, A-h raka m I-a najmlajšim, Mojzes skoz Rudeče morje, teta Elizabeta in sploh krščanski nuuk. V mladeniški dobi smo nekaj slišali, da so nekje na svetu sociaUlemo-ltrati, ki so orezverni, torej hudičeva zalega. I>a moramo biti klerikalci, so nam povedali v cerkvi, da moramo biti liberalci pa so nam pravili po nekaterih gostilnah in deloma tudi po ulicah ali drugih shajališčih, krona vsega pa, smo "Slovene*" in da "Fiks Latklon, naša reč slovenska pro-kdeto živo klije."
Tako je bilo po deželi v starem kraju, kjer smo tudi imeli ustavo — <na papirju, dejansko pa monarhiatični absolutizem*. Nismo si torej sami -krivi, da nismo dospeli v znanju tja, kamor želimo, pač pa smo Obvezani naši mladini k temu pripomoči še, ker »e nam tukaj nudi krasna prilika. Jugoslavenska socialistična organizacija v Milwaukee je ustanovila "Nedeljsko šolo", v kateri po-učuje sodrug Shedd. Učne ure so vsako nedeljo od 10 do 12. u-re dopoldan. Učni prostor ali šola se nahaja v sredini slovenske naselbine, na štev. 274 Orove St. V tej soli se poučuje v angleškem jeziku, knterega vsi otroci, razumejo in zadnjo nedeljo dne 4, t. m. smo imeti priliko videti krasen usprh te ftule pri nastopu mladine, dečkov iu deklic, v Ho. Side Turn Hall.
si
Sirom Amerike.
BOLNI MOŽGANI ZOPET PAN TAZIRAJO.
Chicago, m, 15. februarja.
"Chicago Tribune", zagrizen list velekapitallstičnih interesov, si je ! dal od nektNga tvojih štabnih poro U«'s, da že nekateri Slovenci po- j Sevalcev " brzojavitl iz Washing šiljajo svoje otroke v to šolo, a t<ma * <Ia	department ia-
teleti bi bilo, <ja jili pošiljajo vsi. '»ačrt za selisča interniranih V mladini je bodm'nost, privošči- <Melj v ^ruženih državah, v kate-ino jim in "vročena nam iu njim, rii	v vojnem času seveda
bodo se zjasnila."	J neljubi inozemci. Kapitalistični
Olan soc. klubu i,,lok že tu<ii ««tairfno ve, da jc
__kot tako oeliftče načrtu Fort She-
• t ridan.
Letošnja Uredništvo 1e hil« seveda tako
Oollinwood, 0. —
pred pust na sezona
Je kaj kr",k,H^""' • U»k"!™vv«lc, ,l„ J,i w vpraHnld, !kI
k ml
si on jemlje pravico, da po
nedeljo ali vtoboUi vt^cr imamo priliko se zabavati v naših dvoranah ter gledati lepe ma^ke, ki i-maju tekmo za krasne dobitke. 8evotla, ako računamo, da imamo v t'olliftwoodu 26 slov. in hrvatskih društev, potem tudi ni čuda,
stavljn na glavo izjavo vlade, k je bils jasna in določna vsakega, ki ima moralne moiganr.
Vlada je jasno izjavila, da,ne bo internirala inozemeev in tudi ne zaplenila njih premoženja, če-
da oelo nekatera na vrsto ne pri ^ • T , "J,h
deio .lak,. i. Li A.	ud'P^ d«	^ je
dejo. Jako le|K» jP tudi, da so dvo-rane vedno |H»lne in v tem se vidi. da si društva pomagajo drugo drugemu tlo boljši' finančne podjetnosti. AH vse bi bilo dobro, da se ne dobijo nekateri, ki to ljudsko dobroto izkoriščajo! Leto dni nsraj se le tukaj ud a-
novlla slov. godba "Triglav." Z veaeljam smo sprejrH to novio j, saj je vends i lepo, da imsmo tudi tukaj svojo gislbn. Kskor vsako novo društvo, tsko tudi nova god-bs "Triglav," katera ni nikako društvo, j* pričela prirejati zabave. da si n t ecu pripomore do gotove eksistence 7. največjo pošrt-vo> n I nos t jo Kino jim ali ua roko ter jim « tetn pripomogli, da so ntMti.
čital izjavo, je bil na jasnem, da to velja za inozemee, ki «ie izvrše ka-ztijivega dejanja. In to je logično, saj tudi v mirnem čann nt dovoljeno izvrševati inotemeem htidodel-stev. v miru«n času izvrši ino-ze mer kaznji vo de jan je. ga obsodi stnliAče kot ameriškega državljana, ki se je pn>»grešil zoper posu ve. In če pogledamo za Jetniška zidov ja, bomo našli mno*o mocem-eev, ki delajo tam pokoro za avtfje grehe. x
Amok oi neuuien in tudi njemu je znano, da je tako. Ali ftmok ima namen! Kapitaliati koče javno umen je proti v*eiu kiovetneoni, da j>h internirajo, ko prično sovral-
Od šmoka k1 Je pri,*^ internirajo Bryana, če ppiT} v<J>ie, o katarem moramo Ijri, ti, čeprav je 4taš polltcnl nZ^l nik če hočemo biti odkriioi-' da je več atoril za povzdiKo predek Združenih držav kot Im •
kapitalistični .7; — šmoki skupaj, ne mor, nio »J* kovati kaj druigeg^	^
Smok. ki je priporočal, du občinski svet izKljuči aocUlktiiS občinska svetovalca Kennedy k Rodridgeja iz občinskega ker sta govorila na -manife«tariL skem shodu za ohranitev mjru zna drugega kot hujskati ' , Tak glas je podoben lajanju k kala v puščavi, ki zalezuj,^ pjt od ježe obnemoglo žrtev i„ ^ svoje tovariše na pomoč, raztrgajo.	^
DBLO OD KOSA, D0Ih BRco San Franciaco, 15: februarja Unija krojaških pomočnikot
"Yourneytnen Tailors Union"» je odloČila, da odpravi delo od ko. j sa v krojaški industriji v Sal Franciscu. Obvestila je podjetni i ke o svojem zaklju&ku in sklieala] je shod, da ao odand glasovali da proglasijo stavkS;. če podjetniki zavrnejo zahtevo za odpravo del, od kosa.
Organizacija je npremenila (IJ ja pravila, da lahko izključi v«, i kega člana, ki prevzame delo od koS4 ali na pogodbo. l)o sedaj je bilo mnogo takih kontraktorj« 1 pri organizaciji, ki so izvujali lik v.piiv v nji, da je <bi4o ehranje no delo od kosa.
Odborniki organizacije izjav.; ljajo, da je pogodbeni sistem navadni "sweatshop system" (od. dajanje dela na dom) pod dri-1 gim imenom, ki sili delavce, da m ženejo med seboj, kdo več proda-cira. To je povzročilo, da so ce. ne tako ipadle, da ne zaslužijo zt poštenp prehranitev.
NEMEC PRAVI, DA JE ZAŽGAL ZAVEZNIŠKO 2IT0.
Gelveston, Tex., 15. febr. -Požigaloa, ki je povzročil pet mi-Ijonov dolarjev škode z zapale-njem Southern Pacific in Wisrudt skladišč žita in 200 vagonov seni, so dobili danes v gwebi nekega Nemca z imenom Pultz. Omenjeni je priznal, da je zažgal žit nice in skladišče sena, ki je bilo namenjeno za zaveznike. Pultz pravi, di je mornar z internirane ladje v Norfcdku, Va.
UBOJ PRI STRELJANJU V TARČO.
Maryaville, Oal, 15. febr. -V tukajšnjem mestu imajo strelski klub, ki od časa do časa strelja v tarčo. Ko so zopet streljili v tarčo, je 521etni Newton J. »toneš stal y jarku za tarčo, da daje znamenja, kam so frčale krogle.
Ustrelil je Ohesjer Littlejohn iu krogla je udarila kakih šest eef-ljev pred tarčo "v pesek, potem j« pa odletela v doku in zadela J«-nesa nad sencciu v glavo, ki se j« mrtev zgrudil na tla.
NA LADJE V LEDU MORAJO
NOSITI 2IVE2 PO LEDU
_ t *
Baltimore, 15. februarja. -
Ladje, ki so zasidrane v reki !'»• tapseo, so obtičale v ledenem P* lju. Donašati morajo nanje živež po ledu.
Vlačiltia ladjica "AsJiIantT f skušala prodreti skozi led, pa * je potopila. Moštvo se je rešilo na ta način, da je poskaknlo na M
KROMPIR P02IOAJO.
Proquo Isle, Me., 15. februarji V šestih skladiščih je »gorelo semnajst tiaočviodov krompirja, ki so čaksli da jih Špekulant je I"* Ijejo v Evropo. Krompir je bil vreden
UBIJALEC OBSOJEN V JECO.
Valparaiso, Ind., 15. februarji
Theodore Oaowski iz Miehi^« Cityja se je prir.nal krivini. <l» f ustrelil svojo ieno, ker tnii ni hr Me YS ifsn jr.
Sodišče ga je olmodilo '2 * 21 let ječe.
Ohralao.
.Prva: "Moj mol je zelo soliden. On iapije redno po x Ča piva, pa se vrne ob desetih domov."	_
Druga: "Pri mojem je p« no obratno. On popije doaet » čkov piva in prkle ol» dveh d* mov.M
BOJNIH
FROM
Rumuiii
emci io lMill wpofc v ji, tod* da Francoskem so
umaknili.
•e
Berlin, 15. feb. — (Brezžično), eneralni ftab naznanja, da to te emške čete umaknile iz tvojih rednjih pozicij med Serre in re-f Somme na Francoakem na u-■jiz armadnega poveljniitva.
ljeuo pozicijo. . Ujetih je bilo sedem nemških časnikov m 146 uioe. V tem boju je tudi psden nai vrli polkovuik Tozenke. V ttfrek so Nemci zopet ponovili ofenzivo na >beh straneh imenovane ceste in po dolgem buju, ki je trajal ves
da n, ue jnu je posrečilo zasesti dva hriba dve milje in pol iztočno od Jakobeui. Naie čete ao se umu knile dve tretjkii inilje hi se utrdile eno miljo od Jakobeni.
Pariz, 15. feb. — Francoske teto včeraj napadle Nemce med »Kama Oise in Aisne in prodrle > druge nemške obrambne linije.
Z zapadne fronte.
London, 15., febr. — Tekom vee-janega dne smo okupirali močno ■> vražno postojanko južnoiztočno Grandcourta in ujeli nekaj eni cev. Drugi vapešen upad smo vršili seve^noiztočno od Arrasa, jer smo prodrli 250 jardov v so-ražne zakqpe in dosegli tretjo insko obrambno linijo. Dve pott v k i strojnih puak ih več izdol-n je bilo docela uničenih. Mno-Netneev je bilo pobitih, ker ae so boteli umakniti iz svojih br-gov, ujeli smo jih pa 40 in vple-li eno strojno puško. Naše izgu-so majhne. Naše čete so udrle sovražne linije tudi severno od binme in severnoiztočno od Y-»resa in povzročile sovražniku precej škode. 4$ovražni noenl upad iz-oČno od Annentieresa je bil od-lit; druga -.sovražna partija, ki je loscgla naše zaikope južno od Me-isioieta, je bila vržena nazaj. Tri ovražne jame, ki so bile napolnje-ie z municijo, so eksplodirale sled našega topniškega Ognja. V lačnih spopadih emo Lzugbili en roplan in sovražnik tudi enega. 1'ariz, 15. febr.—('Nofaia depe-). — Iztočno od Rheimsa so načete izvršile vwpe&en napad v kolišu Porsmesa. Artilerija je bika aktivna na obeh straneh v okoliših Les Maisonsa, Saint Hilarie, na levem bregu Mase in v okolici hriba 304 ter le Mort.Honmie pri Verdunu. V Woevre so naše baterije vspešno bombardirale ao-vražne linije severtto od Flireya. Nemški avij^tiki so zvečer metali 1miiiiI>c na Dunkirk in ubili več civilistov.
Berlin, 15. febr. ( (Brezžično). — Na severni strani Ancre je so-* vražnik po siloviti artilerijski pre-paraciji ponovil svoje napade z velikimi edlanii mfanterije. Predpol-dne sta bila izvršena dva napada južno od Serre in oba sta bila od-, Itita. Sovražil* oddelki, iki so we vrgli v naše prednje aaKope, so bili pregnani z bajoneti. Naša artilerija je zabranila ponovni napad severno od Ancre, ko je bilo oČi-vidno, da se Angleži pripravljajo zanj. V okolišu Sonnne je bilo 1 juto topniško bojevanje. Pri St. Mi-liiolu in na zapadni strmini Voge-kov so imeli naši ogledni oddelki več vnpešnih spopadov.
Z italijanske fronte.
Dunaj, 15. febr. — (< ez Berlin iu .ar t win brezžično). V Vipavski dolini so se včeraj ponovili živali-ni artilerijski boji. Italijani so iz-<1r<ilili več plinskih granat. Sovražni napadi od strani &t. Petra, so l»ili odhiti. Pri operacijah v Kolbi smo ujeli okrog HO mož iu vpjenili i dve strojni puški in eden inino-I met.. Dvaindajaet ujetnikov in e-no st rojiti pu^Jco snno dobili pri u-padu v italijansko pozi<rijo v Leuo George.
Hiuiy 15. febf. — Naš artilerijski <genj je zopet d<iaegel poata-j« Tarvia. Severno od Soberja v okolišu Gorice je bil avstrijski na
pad zadnjo ms* docela odbit.
»
Z romunske fronta.
Berlin, 15. febr. (Brezžično). — Vi fronti nadvojvode Jolefa v o k"li*u Meste Caneatl so nsŠe Čete v«'eraj naskočile več ruskih pozi 'ij in jih osvojile vzlic silovitim protinapadom. Pri tem napadu *"»«• ujeli 23 eaatnikov in 1200 "i«•/ t«»r vplenili tri kanone. dva-sjst »trojni piik. kl ŠMt lilfT
metov.
IVtrograd. IS. feb.—12, t. m. so Nemci po ljutem bombardiranju napadli naše pozicije na ribeh >traneh eeste Jakobeui • Kimpo-lung in psi vročeni l»oju okupirali višino dve milji in pol iztočno od •lakobeni; povsod drugod so bili napadi odbiti. Naalednjo noč ao P« naše čete po srditim boju, ki J* trajal vso noč, pregnale aovraš-nika z viAitte in reokupirale izgub-
Z macedontke fronte.
Berlin, 15. febr (Brezimno). V okolišu reke Oerne ae trudijo Italijaui, da bi reokupirali izgubljene višine iztočno od Paralova, toda njihovi napadi so bili zastonj klub Ijutoiuu topniškemu o-gnju, ki ho ga naperili na nas.
Pariz, 15. febr. — 12. t. ia. so nemške čete po silovitem bombardiranju napadle hrib 1050 iztočno od Paralova in pdaredilo se jim je pridobiti nekaj tal v prvi liniji zakopov/Takoj potem ho Italijani priredili protinapad in tekom noči reokupirali večjidel izgubljenih pozicij. Drugi dan so ftalijafti s pomočjo artilerijake preparacije ponovili protinapade ki bitka ae nadaljuje. Na ostalih krajih fronte se vrii le topniško bojevanje. Angleška flota je včeraj bombardirala Nešari. .
SLOVENSKE VESTI.
HEMARJE ČRTE ODŠLE I NIZO
»anprv MEJE •
----— t
Amsterdam, 15. febr. - Večje Moou *** ** —zna-iteviki nemških Čet, ki so bile pred IU	*tork,Ja	.»*
kratkim koncentrirane na uiso-risu ski meji,—je odšlo neansuo
Z ruske fronte.
Petrograd, 15. febr. — Po vroči topniški preparaciji, v kateri so se poslužili granat s kemikalijami, je bataljon Nemcev napadel naše čete, ki dVža pozicije južno od jezera Trisvijati (pod Dvins-koin na severnem koncu froaite) in prodrl v naše za kope. Naš ogenj in protinapad je pa izgnal Nemce in pozicije so zopet v naših rokah. V okolici vasi Senietuki in Ločeni ja-, ta «o Nemci izpustili strupen plin; število žrtev še ni znano. Nočni napad sovražnika severno od Kise-lina je bil ustavljen po oastorju naJšelga ognja. Severnozapadno od Ojesinika so naši oddelki po ljutem boju okupirali obronek kraterja, ki ga je povzročila eksplozija.
Berlin, 15. febr. — Z ruske fronte ni nič novega.
kam.
AMOLUA JE ZAPLENILA PRE MOOOKOPE.
Londou, 15. febr. — Danca je bilo razglašeno, da"bo vlada vzela v svojo ipoacst premogokope v vsi državi in jih operirala po(| novim ministrstvom, ki bo znano po imenu "rudniške luiuiatrstvo"* (iuy Caltluxip, sedanji generalni poslovodja londonske tu severno-zapadne železnice, bo vladni kon-troler rudnikov.
NEMČIJA JE VZELA RUMUN-SKO ŽITO; V AVSTRIJI SE JEZE.
Ainsterman, 15. febr. — Časopisje z Avstrije javlja, da je prva zaloga rumunakega žita še le zdaj prišla na ogrsko mejo in* to jo tisto iitot ki ga je vplenila avstrijska armada, ('aeopisje se pa brK-ko pritožuje, da je vsa zaloga žita namenjena za nemško armado in očita avstrijski vladi, da se je zopet dala'potegniti za ?os.
BRITlfiKI LETALCI SO USMR-. TILI 16 OTROK.
Berlin, 15. febr. — (Brezžično). — Prekonioraka časnikarska a-gentura javlja, da so angleški avi-jatiki vrgli več <bomb zadnjo soboto na drsališče blizo Bruegge v KeLgiji,vkjer so «se drsali otroci, ^eatnajst otrok je bilo usinrčenih.
JAPONSKA BO PODPIRALA KITAJSKO.
S turška fronta.
Carigrad eez Berfth in od tam brezžično, 15. febr. — V okolici Velliaije se ponavlja artilerijski in infanterijski-ogenj. Južno od Ti-grisa je bil sovražnik odbit na o-beh naših krilih in pri ponovnem napadu na levo krilo (12. t. m.) je bil zopet vržen nazaj.
ZDRUŽENE DRŽAVE BODO POTLAČILE USTAJO NA KUBI.%
Washington, 15. febr. — Obstoječa vlada na Kubi bo dobila fizično ifii moralno pomoč iz Združe-nib držav »opet naraščajočo re-volto. To je bilo odločeno včeraj, ko jc vojni department dovolili, da se proda kubanski vladi 10.000 piatk in dva miljona strelnih nabojev. Mornariški tajnik Daniels je pa naznanil, da večja sila ameriških- pomorščakov čaka na ukaz, da se izkrcajo na Kubo in potlačijo ustajo. Pomorščaki se nahajajo 48 ur pfov.be od Kube. Večina teli opravlja policijsko službo tra otoku Haitit in antlaiitiaka flota se nahaja v Ouantanamu. Ameriški zastopnik Oonzales je včeraj oib-vestil kubansko vlado, da ne bodo Združene države trpele nobenih nemirov na Kubi uiti ne bodo pri-znale noben« vlade, ki pride na krmilo nasilnim potom.
Havana, 15. fehrtiarja. Major Fernandez, 'kijteri vodi ti|>oriie čete v Santiagu, je danas breoja-vil ^artieriškemu ^uistopniku, da je položil mine v prilitanlWu Santla-ga, valed česar -morajo ameriške ladje paziti. Kubatiaka vlanla je sinoči uradno poročala, da so vladne lete razpršile upornike pod vodstvom Aeoate pri Han Kelite in ubile šest inoi in ujele tri; dva vladna vojaka sta bila ubita in eden je ranjen.
London, 15. februarja. V tukaj-Šnjkh vladnih krogih sumijo, da je revolta na Kutbi v gotovi meH delonebiškrh agentov, ki so le dolog lasa precej aktivni na otoku. Pred nekaj tedni so prijeli no nizozemskem pamiku Zeelandija v Faknouthu nemškega čsatniks llansa Boebma, pri kateremu so nalli obris rta Ssnta Lueit na Ku-bi. Z natalih liatin, kl *> jih nsHi pri Boehinu, je razvidno, ds »o nemški ag™*i*	fc^oaf«**1'
koncesijo za olje. It tega sumijo, da hočejo Nemci ustsnovlti na Kubi skrivno subtosrinsko bazo.
Tofeijo, 15. fobr. — Spričo wkle-pa kitajske vlatle, da bo zadnja j>odpirala Združene države v zadevi subuiarinske kampanje ua morju, je odiljubila japonska vlada, da bo pomagala Kitajski v vsakem oziru, jK»«eJ»no pa pri vzdrževanju miru v tistih provineijah, kjer je vpliv Nemčije zelo iftočan. Na Japonskem smatrajo, da ae bo Kitajska pridružila zavetnikom.
ŠPANSKO ČASOPISJE NAPADA BLOKADO.
Madrid, 15. tebr, — Časopisi v Bilboa in okolici silno napadajo nemško subinarinsko blokado in zahtevajo od vlade, da se naj postavi po robu, ako noče videti pogina španskega pomorskega prometa. Že več dni ni bilo uiti enega parnika s premogom v tauioš-njo luko.
FERRI PRAVI, DA JE VOJNA IZGUBLJENA ZA ITALIJO.
Berlin, 15. febr. (Brezžično). — Časopisje hlastno ponatiakujc izjavo znamenitega italijamtkegu socialista Kncrico Ferrija, ki je izšla v listu "Corriere d'ltaliu". — Ferri je dejal v intervjuvu s ko-re.4|HKlentom danskega s«M>ialistič-neag lista "Sozial Demokrateii" sle<leče:
" V Italiji se smatra vojna za izgubljeno. Bati se jc, da bo usoda Italije zapečnteiui, kakor hitro bodo centralne sile končale z Kuinu-nijo. D* Aikiiiuuzio bo šel iz Italije, preden mu italijanske čete za-pro pot na Francosko",
SPREMEMBE V AVSTRIJSKI ARMADI.
v nsši naselbini in obdarila Mr. in Mra. J os. Klobčar z zdravim in krepkim fantičkom. Roditelja sta oba člana H. N. P. J. in upamo, da tudi novodošli mladi Američan priskttče v naše"vrste. — Poročevalce.
Ainsterman, 15. feb. — Dunajski poročevalec lista "Neueate Naehrichten" v Leipzigu poroča, da v kratkem pričakujejo Važnih sprememb v poveljništvu avstrijske armade. General Croabatiu bo resignirsl iz vojnega ministrstvu In njegovo mesto prevzame gene ral Aufenberg. Nadvojvoda Friderik, vrhovni poveljnik, sg bo u-maknil nadvojvodi Kvgeuu, ki zdaj poveljuje avstrijskim četam ns itslijanski fronti. Na Kvgenovo mesto |« pride fddmsi^sl, baron Frsna Konrad von H'jetzetulorff, iiTerfiau bo izroččnr r#0t-*inlM eijs snnsdnih sil zs novo ofenzivo proti Italiji.	•
VLADA HITI Z DANSKO KUPČIJO,
Wsihington, 15. felir. — Senat in poslsnsks Miornies ata včeraj i»dobrili izplačilo m.000000 zs Zapadnoiudijske o take, kl mi kup Ijeni od Dsnske. Prnlsedtiik je pooblaščen. da ustanovi provizorično vlado ua otokib.
Cleveland, 0, — Poročna dovoljenja so dobili Geo. Travni k ar. uil. (4300 Wade Park) in Alice Turk, Frank Planiašek in Mary Fab jan. — Poročevalec.
SluMski Narodni
Ustsaovljass 9. aprila
1IKM
Pmpem dodoota
GLAVNI HTAN:
lakerp 17. ivmlja 100? v drA nHools.
CHICAllO, ILLINOOa
20,000 KONJ JR BILO PRODA-NIH FRANCIJI.
St. Louia; Mo., IB. februarja. —
Evropske sile ao zopet pričele kupovati konje.^Froncijo hoče kupiti 20,000 konj.* Francoski častniki so že prijeli ogledovati konje, du jih kupijo za francoako vlado.
NOV POSLANIK ZA REPUBLIKO ECUADOR.
, Washington, D. C,, 15. feb. —
Rafael 11. Elizalde je predložil /državnemu tajniku Lansipgu svoje pooblastilo kot poslanik republike Kcuador. Klrzalde je bil preje minister za zunanja dela iu je namestnik Oouzalo S. Cordobe.
Brezplačno.
Voak tloventki rojak bi moral imeti naš krasni slo-venski CENIK aa leto 1017, katerega vam pošlje-mo presplašno na vašo še-Ijo.
Mi imamo v zalogi vae vrete semena cvetlio in drugih grtnih in poljskih zelenjav.
Pišite po naš SLOVEN-SKI CENIK ša danes INTERNATIONAL
SEED COMPANY .. 101 Dixon Bldg, Pittsburgh, Pa,
Ivv
lsce se
vslušbenca, kateri bi imel nalogo voditi trgovino t grocerijo in mesnico pri Slovenoki Zadrušni Zvezi v Conemaugh, Pa.
Mora imeti sku&uje v groceriji iiv pri mesu ter v računstvu. Za pojasnila se obrnite osebno ali pa pismeno na
John Zgonca9
Gen. Doliv. Conemaugh, Pa.
1007—00 80. LAWNDALifi AVI.,
OPEAVK1 ODBOB: PrvdMdsU: Joka Vogrt«, box 800, La SaUo, OL L ro<lpr*)Md»tk: J. Braitoft«, H. P. D. 4, box M> Otrard, Kana. II. Podprodsodalk: Jo M KukolJ, 0400 Kwlng avo., Ho. CTkleago, lit. Tajniki Joka Varderbar, 1708 Bo. Lawadalo Ato., Gkloago, TU-Blagajniki Anton J. Torbovoo, P. O. Bos 1, Olooro, OL Zapisal k ar: John Molok, 400S W. tlst BI., Ohloagw, UL
NADZOBNI ODBBKt Joto Ambrollft, 851 box, Oaaoaabarg, Ps. Paul Bsrgor, Til—1st Bt., U Balls, ni P. B. Tauckar, 074 Akaaj Ata., Book Bprtags, Wyo.
POROTNI ODBBJK:
Aatoa Hrast. 811—OStk Avo., Now DolaU, Mlaa.
Joto Badiiok, 07» box, Bmlikoa, Pa
Budolf Plotorlok, 480 bos, Brtdgovlllo, Pa. .
UBBONIX 'PBOBVBTB:
Joto Zavartalk.
VBHOVKI XDBAVBIXt
P. J. Ksra, 11. D., 0801 Bk Olatr Ato., OloTolaad, Oklo. ' V BE DBNABNB LAOBVB XX STVARI. U OS ttOsJO gL aprsvana odkoto la B N. P. 3. naj sa potujajo aa aaslevi
JOHN VBBDBBBAB, 2007—60 Bo. Lawndsls Avo., Oklpago, III PBZTOftBB OLBOB OBNXBALXBOA VOSLOTAMJA
Orsgs ša-
jofca AMBBotiO, Bos 00l OaaaaaOliof. Pa. badbvb pbbpibljtvb vbbbdt B, Id sls Jlk istUl prva la akanoa, s« potUJslo u aaalovt	«
ANTON HRA1T, Btl — OStk Avo., Now Dulufl, Mino. vbi dopisi .raapravo, ftiantt, aasaaalla It«, aa »'Piesvele'* ss tsHUal« aa aaalov:
UBBDNIATVO "PBOBVBTB", 0007-B0 Bo. LSWaBaka Av^, Oklsago, Illlaols
vsa UFBAVNiAkb STVABZ. oaroealaa. oglasu oo poMUafe aa aaslevi ITBAVNIŠTVO "PBOBVBTB", 8007-00 Ss. LawaialO šm, Okloago, IB ▼ koroopondsacl s tajnlltvoa b M, P. 1H SHO^UVISI la spravalHm "Prooroto" so rabite lmso uradnikov, sisrrti atlls aasftev, ko Jo ta aava d ako toUte, da bo vaška slvar kltrs raliia,
Sojo |UfBS|« upravnogo odkoca so rriljo vsako prre oeodo la IrolJI iotrtok v asosoou. Zalotok ob oal ari popoldao.
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK S3S Parni A v., Pittsburgh, Pa.
■.■HUB............................
Dr. Baler is tu0«t*r«jll*ls-
litiSilt i,, ImI«CIb« v In U4U&I vMUkrL N.

ka
U la
odtoku *dr«vlm . ___
bor hitro opaslU, (U rmm ponskujs smoftnoat, na teksjU, UotS l*i v»m J« bun topel povrnil.
S«4sols mvI, kl vodi I« Mckoris sstra* vim v kratkam Imu. Hy4r«««l« dl vo4m kilo o*dr«vlm v I« ursb In ileor brat op-
srastjoi
Rolaanl mahurjs. kl pavars4l#s fcala-Itns v krllu io hrbt* In vlsslk tudi pri tpuMaaJu voda, oadrsvlsi s gotavsstjs.
Ikralia fa Jnaao ktia* kafisoll
»ajo valad na4lala krvl oadrnvta iu In nl potrakns IttaU.
i V ponadaljklk, sradak Is ajutrsj do f. pop«,I dna. V k in aokoUk od f i ura tiw
kl aastaaojo _____ _____ _____
v kratkam teau In si potrakna latetl.
Uradna ura; patklb od »i
torkih, ratrtklh ______________
t raj do I. ura ava4sr. — Ob Mdsllsk ps do dvsb popoldns.
S potto BO dala«. — Cridlto osskss. —
Ss poaobiu Ism la ItoaUksl

Priporočim
ovojo gostilno t obiok vtem Blo-vonoom in Hrvatom v okolici Voungttown, O. Kadar potojeto ■koti mooto ali po opravku, oo o» glasite pri meni Imam raanovr-ttne dobro pijaAe, ovelo pivo brin-joveo, ali v o vso, viokjr, oinotko itd.
JoAaf Cigole, K. 897 Padaral St. TOUBgBtOWB, 0.
ROBERT W. LAYER
ARCHITECT 118 N. U Silil StM Chicago,
kija iidalal načrt ia gl. urad 8. N. P. J. oa priporoča Slo-vencem za izdelovanje atavbinaklh načrtov.
Tel, Franklin 1001 TEL. NA DOMU AUSTIN 00008
Pozor rojaki!
Kadar potrebujete pisalni papir in kuverte s vaftiui Imenom in naslovom tiskanim v oglavju, v-praiajte vselej ea ceno pri meni
MIKE CEBAfiEK,
Box 148, Van Voorhit, Pa.
AMCENA DOBRA VINA IN LIKERJI
n libilf Ii ii Irtbio zi m Ii vik« IriilM n loki
V BERNARDOVI VINARNI
v «11. 1913 Bine lilsod
Avesuf. Cblcsgo, III.
Ttlefss (snai 842.


i %% m 1
NORTH SIDE STATE BANK
Hoca srm/tas. wxoi IMA KAPITALA IN REZERVE $100,000.00
SVARILO!
LJUDSKE ZDRAVSTVENE 0. BLASTI OPOZARJAJO NA NEVARNOST, KI PRETI VSLED
PREHLAJENJA, ORIPE IN PLUONICE.
Visoko it e vilo smrtnili slučajev valed plutuice v letu 1916 je opozorila ljudstvo na to veliko uevar* noat, ki lahko pride samo is lahkega prehlada. Bodite pripravljeni na prvo znamenje preiilajenja da prqire£ite pluAnico.
H. H. VON SCHLICK0V
Bolgarski krvni ia|
popit gorak zvečer pridno ležete v postelj, pomaga naravno pregnati prebladonosne baoile, ki ve&krat vi led unetnarjenosii ali pozabljivost povzročijo nevorno gripo'oli eelo plufriico.
Za vcdrAevanje eolo vtie dru-line v neJbdIjlem adravotvenem ^ ^^ ^ ubko d#naf ^jf f §Uf# do-<wr|B<> M kr#.iu«.. br.oj.oo I stanju nima H. II. Von MUekov	m po|u ^ aprijimano ^ i# pod pofojoai, da ss valod vojno sio-
Holgartki Krvni Coj primero, f0<#	t Mmlldo
Na tUo^o tshvslnrh pisem od D#aar M bo v ••booo* slotoj« laa«MJoe, ampak aaatetl saasorojo lo natih odjemaleev, ki viivajo la Mnudo.	t
čaj lahko vklite v naAem uradu p# broslltao« braojaoo as aaaaors poslati le okroglo sssaks po Ko, sa Velik družinski zavoj II. H. Von prtaior 100, 200, 100. 400, »00, 000 la take dalje do dooot llaot kwn. U Kehliekovega Bolgarskega Xrvai^r»oJSvno strotttO J. Bajbotjto, ds as ns« p^ Od «. v«k trnkovaha Im4a g. raja, kateri vam zadostuje s- kaj
pet meoeeev dobite za en dolar, 0(, Bt,,fli ,\„ ,,rokllsa, ako ss i»ods «sns kronam »vital. n«<tiim u (est zavojev pa za pet dolarjev In }• d#»ar sa pots oo as«, ist^a aadviait, ur s poilljat.lj.oi stopili pisoioao v
Ml potilIoom daoot variai prllalollooi • Mara dsowolos oo ooloMItt aooak
l*la#a|eaae 0 oBsfeine abraall mm hoolsa vlage. Modoo, KoosoroolAoes lo SiimIii lariHoslla
te. A	1111	^
Poftil|atelfem denarfa!
pet meoeeev dobite ZS en dolsr, ^ „'| «.<tsj nspr«! <1« prsklios, ako s« bods tsna kronam t»Uals, ••4tsm U
'jo donar	'' '	"	' ....... ' """
ga vera poAljemo na pra|eai 0vo | i«l^rMf f¥<#M| hm$ u u4gJ 0(1fM,.,.„ „k«j ssproj, sks bo poli ts sli pa, da plačate ob tprejemu |jsl4>|j i/r„!no ^btaval, da nsj so doaar odpstlja tadl v	•• '*«a
kronam SfUa.
gdor teU, ds ss Uplenilo Isvrtl po broatiloom broojoo«, saj pHprraiol
rta donarnl nokaantrt "potila saj ss brsojsvso", Ea roso poglejte v Hal "Olaa Naroda".
TVRDKA FRANK SAKtKB.
Of CortUodl »irooi,	j
na (C, O. D.)
MAE VRL PRODUCTS Co. 8 Marvel Bldg, Pittsburg. Pa Opomba: Ako hočete poilljatet zavarovati poMite nem lOe več.
Lepa Vida.
(Roman. Spisal Jcusip Jurčič.)
i ml II
Ali jaz bi rad, da greš enkrat s menoj," reče Aulou. U M jr pripravljal T Tnt
I Mela ja »i«r uan ia rank, da bi ue ala. Ali prvič želja Maine, drugič laatus žensk« ra do vednost. m poleg trga tista aaurda tudi človeška lahkomiselnost. ki naa goni v nevarne položa je. ake %mo nevarnost ie večkrat srečno prebiti,
In ko j* ktuMiu potem Anton rr» sel p« ga ^rsli dossu «vojega tasta, hodil je štirikrat tako lir/ii kot starce V rta vi p« na je bilo, kakor da bi zvonilo po njej. Verjeti ni mvgel ia vendar
bi bil n ' % rjel.
Ko . j* prišel v Kn»nigoj*viit«, »»drl je ta lis i »rib ružkičet, ki »o bila po dvorišču, da je r*-*, ds je rt* kar t<«u je tast prišel prnrU* In vrsfx-i na senei izpod slsme m/ čivkali, da je Vida
pošla!
"tsi trudil in dolge hoje je (»dna hi nekako čud»«s. Anton." s temi besčdsoii ga stara taš*a ns pragu sprejme A on je imel le eno vprašanje:
"Kje jet"
In ko jo je ugledal, bledo, vpalo, a »rojo po-ročeno »i /eno Vido, lepo ie žanrom. kazo Je ob postelji stala ji z eno roko se zglavja držale in velike oči vanj upirala, kakor bi ji bil on iznenadna prikazen, priskoči a preglasimo v ak likom njenega i m«-na k njej in objetoši jo zjoka se dolgi, trdni mot kakor bi me bil deček njegov.
"All si res tit Izpregovori, da l**7ers vedri, da se mi ne sanja, kskor ae mi je ie tolikrat sanjalo, da te imam. a bil sem sani, ko «eui se zbu-di); »pregovori,da si res ti, ki te imam."
"Anton1" reče ona in se ga z eno roko o-kiene. ter »krije obraz na njegovo ram*.
"Ti se tre»eš in bleda «»f Trudna in bolna. Iyzi »n poč i j, tu pri meni, Vida," govori srečni mož X otroškim sreeto in jo |>oloži ua posteljo, pa jo poljublja.
"Ti me nisi pozabil T" vpraša ona in zdibne. Morda ji je ta zdi h iz globočine srea prišel in govoril: "Jaz te nisem vredna, llinavčeveti moram, a še tega ne znata.
Ali Anton Sainorod je bil presenečen, da je dobil /At\ie\ avo jo ženo, mater svojemu sina. '
SEDEMNAJSTO POOLAVJE
V
Daleč s Krasa vkup so ljudje hodili jaivprs ševat io poi/vedovst čudovito zgodim. ki so joi slišali. Divji, čruokoži pomorski razbojniki so bi li lepo Vslo, Msmorodovo mlado ženo, uplenili odvedli onkraj morja v deveto deželo. Tam^o jo bili prodali kraljičini, da je služila iti brifKe solze točila ps zdihovala po domu. po možu iu detetu. In čudovito jo je Bog iVšil i/ rok njenih muči-tel jev, pomogel ji uliegniti, in bežala je noč in dsn, dolgo in dolgo, po pustinjah, daljnih in tujih vs*eh. ds je |*-išln srečno do blizo Basnlgo-jevine, kj«*r jo je ua (ml mrtvo ml dolgega pota v snegu našel in k roditeljem prinesel ogljar Smu-čiper. Zdaj pa je doms ua Hamormlnii Hi gospodinji svojemu možu in pest u je svojega silis kakor nekdaj, ko j«« niso bili še prijeli f juti pomorščaki in ns prodaj odpeljali tja daleč za morje v deveto deželo.
Tako so ljudje pripovedovsli daleč okolo, in kdor je tuogel priti Vido pogledst, prišel je hi se sam prepričal, da je res Vida nszsj prišla. Neka-teri so znali celo povest bolj obširno, eni tako, en! drugače, ti bolj grozno, oni Imlj zanimivo.
In ludr Vida je bila neksko tako povedsls, pa ne natanko. Ko so jo pa hoteli izpraševatl, st t esnila se je iu prosila, naj jo puste, da pohabi grozno preteklost,
I »i Aut<ai Maoiorod ni pustil, ds In jo bil kdo z vprašanji mučil, pa tudi sam je ui hotel. Kar ji je us očeh bral, storil ji jc {'tival jo Je kakor zenico v očesu, kakor da bi se bal, da bi inu ne bila še enkrat odvedena.
A tudi ona je bila \sa drugačna nego prej. Izginili* j«- Inla nekdanja ošabuost. Prejšnjih ča-am stojcglavnost iu upirrnost sla »e umaknili nasprotnim lastnostim, tulsiiosti iu pohlevni pokorščini
Hvojeoiu možu nasproti je bila tiho Ijubeznji-va, ntorila mu j«- vse, pazila na njegove želje, |mivs4n| j<- hilit njena mehka toka,
Z rim preveliko Ijubc/.njijo pa je ljubila svoje dete, katero in bila. uajrsjša zmirom»gledsls. Mož jo ji< moinl nežno opozarjati, uaj ne dela preveč dobrega \ *\oji ljubezni, da svojega »uika ne pre« neguje
"Zakaj ne pride* \ee k .nam, zdaj Uo smo zopet srečni?" vprašal je Anton brata Župnika.
Star nem ni najrajši sem ssui," odgovori župnik |ki tiho |H»sluša dalje Antonovo livalepol-
110	pripovedovanje o Vidi Molči, pa s časinn ns drugn ni v ar pregovor zavije:
Tako .ita pretekli Antonu Hamorodu dve leti »rečno, i/jruiši umrt tasta in taAče, katera je bil It"u' «d»a v mu /.imi U *«Im poklical
• I«* h 1111 a i udi Vida si rčiia la čas T Pogrešala m niče »a t Vsi ljudje so mislili, ds mora biti srečna i « ona m, kdo In Inl? Samo obilieo ima o-kolo si* I m* dobrega moža, zdravo, ljubo dete, kaj more V.-, zahtevati ? I »a »ta ji roditelja uiui Is. to jr pa« »amo naravno, ker stala «ta bila oba ill pripravljena zameniti dolgu življenje polno duh-rili «!<•! m pobožnoHti / lioljmiiii onim svetom
Si Inlo \i«leti, da tu ImIii sir "na t sta njena, Ui so nekdaj na |ta*nigoj«*v mi «oii v dekliški dobi znala lahko m-uciimc iia*mijali se, da je ml »ka! '»don valo. drAala so »e zdaj vedno re^iio; ee-hr-trr-r jT-rtm4^T-. o>-krtk	o-ih/ tnnlse j»f je -
Anton^hkušel v dobro vo|jo »praviti, opazila je to
111	iMMtkusida u »t re «'• i mu. a njeni ua»melu so bi^ li v idilo posiljeni.
OSEMNAJSTO POOLAVJE
\ <ki ni v es i-Hs po sv oji \ruili i niksmoi « ds-jna sla dalje new o do eel k v e /, n« kak a ttaplo «tia »Ijo »e je Im-ihiiIh i'i / možem li kakim daljnim ZIMUie« tu ali v IrŽakUo mesto.
1; vse iS JO
ds je sls z isažese (in je hotel tri dni r smsAu ust sli in t brstoio sts bila zjoeojena, ds on tretji dsn tudi tjs pride.
Prvi dsn je hod d po svojih opravkih, drug dsn ps je spremljal ieoo okolo. Ko sts hodila ob saorju, opazovala je Vids izredno teaela velike in nsale ladje vseh narodov in vetrov.
Naenkrat ps gisvo upogue, obraz ua pol zakrije m začne ae tresti.
"Kaj ti jef" vpraša mai ostrsarn.
<Jna nič ne odgovori, smpsk zsvije r M/enako uJieo. On. drier jo. gre z njo m jo uprsin-je. sli ji jr ftlsbo, sli kaj jef
"Nič," reče naposled (A. ne odjenjs. "Nič mi ni," odgovarjs ona. "Pojdimo domov." Vede jo v svojo gostilno. Od tsm je ni bMo več nikakor r mesto sprsvhi, neprestano je silila, kakor razvajen otrok, domov in domov'
Ns vse zgodnje Antonu rta ni kazalo drugega. nego ustreči ji, ter peljsti jo domer, dsst Je moral drugi dan zopet v mesto. A storil je to rad. da si mu nenadna slsba volja žene ni bila po godu.
Tretji dan je bil zopet sam v Trstu in je z brstom v pogovoru sts I ns js »nem trgu, ko zapifi dvs moža mimo gredočs.
"Psoli!" za ki i če m pustivši brsta stopi k njima.
"To je tisti, sli ga ti poznaš!" vsklikne veselo dolg, tenek mlad človek z nemškimi rudeče-rumenimi lasmi in izredno velikim, ostrim nosom, vredni tovariš Paolijev, katerega že poznamo, Pietro Musolnio
M Kdo tisti T" vpraša Sam o rod osorno po strz-ni, ker Musolins ni poznsl m je hotel s Pa o lijem govoriti.
"Nič, nič, pusti, pozns te po videzu." odgo-vsrjs hitro in vidno v hodi zadregi Alberto Psoli.
To ps je Samorodu še bolj sum izbujslo. Izrek "to je tšiti!" zdelo se mu je rszžsljivo, nekako porogljivo rečeno, hotel je torej vedeti, kaj pomeni, in on ni bil človek, ki bi se bil dal opla-šlti. zapored ostro tujea vprsšs, ksj pomeni ts be-seds.
Musoiino je bil s teto tudi užsljen. Torej se je jezno »>j»el in grolio odgovoril vso istino.
"To je tisti, ki zs Psoli jem ostanke pobirs, tisti, ki sem gs včersj vsiel doli pri morju hoditi, z ono šeusko, ki je pred d vem i leti nsms u*ls. sli prsr zs prsv le Psoli ju, on jo je v BenetKsh imel. No, sli ste zsdovoljni s to novico T AH pa jo morda Že veste. Midva sva včasi govorila o tem, zato sem mu rsvoo alsj pravil, da sem jo videl. Iii z vami jr šla. Vas si človek pse lahko zapomni, za eno glavo ..."
Dalje ni mogel izgovoriti, kajti Antonova nilne desuies sr je bils steguils proti njemu in dolgi Msmorodovi prsti so ubrsli kakor železne klešče naprsno obleko Itslijsnovo. j
"Ksj si rekel!" zsiuoiklo vpije Anton.
"Pomagajf vpije Musolino, a ko se ozre, vidi, da je bil prijatelj 1'aoli pobegnil.
"Anton, ksj pa delašf" tolaži ga brat, ki Je bil prisoten iu ae ustrašil videč divji pogled svojega brats.
"8i li čul, ksj je rekel t" vpije Anton.
Ljudje se začno nabirati i^ gledati.
"Pustite me!" prosi Italijan.
"Rekel je, da je bila moja žena pri njem iu Paoliju, ni li resT Nisi tega rekel T"
"Ne pri meni, tega nisem rekel! Pri Paoli-ju! Jaz nisem vedel, da je vaša Žena."
"Puati ga, Anton, in pojdi z menoj, glej ljudi," pravi žu|mik, katerega je bilo strah, kaj u-tegue še priti iz tako naglo in strašno razkritega tajnega greha.
"Ljudje, kaj so mi ljudje! Kje je oni T 1'aoli, jaz ga hočem imeti. Zakaj je pobegnil f Brate, ali je rest"
H trudom gs je brat pregovoril, da je pustil Italijana iu da so odšli, češ da gre iskat Paolija. Anton je bil nekaj časa potem tako zmeden, da se je dal v gostilnico peljati, da ui videl, kedaj je Musolino bil zapustil ju. Ali med tem je mislil, in razni slučaji, razne podobe, izkušnje, prikazni. beaede, eelo molčanje njeno, čas, vse vkup iiiu je vrelo po glsvi in strinjalo se v podobo.
"Laž je bila, kar mi je pripovedovala! Dna me je bila sama zapustila iti z njim šla iu mu potem ušla, ko se gs je naveličala! Reci mi, da ni res, reci, brate, da ni res Jako!"
Njegov brat, župnik ni nikoli laKal. on ni mogel reči, da tli res tako, on, ki je že davno resnico vedel.
DBVBTNAJ8T0 POOLAVJE.
Večer se je bližal, a vedno je še župnik Sainorod v velikih skrlieli čakal v gostilni svojega brata Antona, ki jc bil |Hipuatil gs in šel iskat Italijana I'aolija. V navadnih stvareh je imel dober svet stainrgs Inata duhovnika vselej veljavo l»ri Antonu, ali kadsr je govorila »tra-it, tsČss bi bil župnik aastonj govoril. Tsko tudi dsue* župnik ni lih' opravil, ko ga je prosil, naj izktiša mirno premisliti stvsr in ne prensgljeno delati K« kor vihar je Antisi zdirjsl (to mestu s prisego, da mot a najti Itslijsns. Župnik je Koga molil, da bi »e brstu ue |Miarečilo dohiti Psolijs, ker vedel je, 4s- tu mu pujde za življenje Lu murt. Zatore j V »trahu ni upal genii i nikamor in minute ho mu bile dolge km ure
Kdmo. kar je bil storil, je bilo. da je od|M»»lal hI apes ns dom SsiuoiihIov, Vidi poročst, ds Anton vse ve, uaj se torej umakne z doma, naj se dobro hi kam dalje skrije, dokler moža prva dlv-js jeza ne mine. Ksjti ksj Inale Anton z ženo sto-ril. legs ai župnik misliti ui upal, kskor je pa brats por.ual, bal se je najhujšega
(Dalje prihodnjič.)
0 prepada aravassti
rWA cesarfev.
Spisal Pr.
(Konec.
poč rimaki cesarji po smrti uiso vdihne nanj zopet rože prve mogli lepšega priznanja od svo-i dosti — ker pa že zaradi t J 'jih podložnikov želeti, kakor je bi-; verjetno, ker u pomoček pJ la apotheoas, ali poboženje. Bolje še ni v navadi, gotovo ni moglo Riiuljsnstvo avo- Korenine se rabijo za aiizH jim umrlim zatiralcem hvsležno- jok od debla pa eedra\l'raz ^
dn,fik
Ko so cesarski trinogi ohlapno Rimljanstvo nekoliko z lastnim nasiljem, nekoliko s pomočjo svojih kresi ur popolnoma ukrotili in užugali, ni bilo seveda nobenega zadrika več, ki bi jih bil mogej v njihovem počen jau ju motiti. Tedaj rmstopi pot vsskojakih shot-odšli in bedarij, katere vzhujejo pri naa le pomilovalen posmeh, pri rimskem občinstvu pa občudovanje. To je tudi edino, ksr mu jc nasproti takemu vedenju dovolje-oo. Oorje tistemu, kdor bi ae drznil z glavo majati! Kskor sc ps ecssrji ns eni strani kakor sužnji, ds celo kskor živsli ponižujejo, tsko sc ns drugi nsd človeštvo povzdigujejo. Po noči strežejo najnižjim strsatim, potepajo *e in rszasjsjo po Riinu, kskor pi-jsnei, po dnevu ps hočejo veljati zs vzvišena bitja, ter zahtevajo od svojih podložnikov božje časti. Kskor ds bi jim bil zemljekrog premsjhen za njihove budslosti, rinejo drug drugemu po smrti v prebivališča neumrljivih bogov in sc žc v življenju kot i>ožanstvo vedejo. Hsmi sebi stsvljsjo svetišča, kažejo se po inestu v božjem veli-č-snstvu, posnemajo grom in blisk itd. Tiberius si sieer za svojo osebo božjo češčenje prepove, vendar pa Cieicence zaradi malomarnega čaščenja boga Augusta strogo kaznuje. Njegov naslednik Kali-gula ni več tako skromen. Ta vladar. ki je hotel po Dijonovih besedah (LLX. vse drugo raji biti, nego človek in cesar, zida sam sebi v Rimu iu v drugih krajih mnogo svetišč in se v svoji ošabni brezumnosti sprehaja po mestu danes kot .luppker, Neptun, Herkules ali Mam, jutri celo kot boginja Juuo, Venera ali i Dijana.
Kader nastopi za boga, vselej se mu javno napravijo primerne molitve in daritve. H posebnimi stroji gromu nasproti grmi in blisku nasproti bliska in se celo s tem baha, ds občuje z neuuirjočiini bogovi. Nekdaj vpraša Vitellija, ali ne vidi boginje Lune v njegovem naročju. Vprašaji upre sramežljivo oči v tla in odgovori ravno tako zvito, kakor prilizljivo: "Le vam bogovom, o gospodari je dovoljeno, da vidite drug dru gcg« " Ko nekdaj z visokega o-dra kot Juppitfr graja, jame se neki (lalee, ki ga je bil delj časa opazoval, glasno vuueniti. Kaligu-la gu pokliče pred sl&e in vpra Ša: "Veš-li, -kdo da sem!" "Največji norec", je bil kratki odgovor. Vendar se ui i nožu nič zalega storilo, ker je bil ubog čevljar. Hamegii sebe imenuje ta cesar: "Jupiter Utialis," ter si izvoli svojo ženo Ceasoiiijo, Klavdija in najpremožnejše Rimljane za svoje svečenike, a vsak mu mora za to čast polt ret i miljon denarja (blizo 1 miljon gold.) plačati. Na zadnje postane som svoj svečenik, ter si izbere za kolego svojega konja " Incitata," kateremu je tudi konzulsko doatojnistvo podeliti nameraval, in gotovo hi bil ta namen izvršil, ako bi ne bila fasai-us i'haerea in t'orneliu* Sabiuus prej njegove norosti pokončsls (Dio LIX. 26. in si).
Nič boljšega nimam o tej zadevi o Neronu poročati. Tudi on se vede deloma kot čeznaravno bitje, deloma pa šc svoje človeške iu cesarske časti varovati ne umcjc. Ponoči se klati v suženjski obleki po slabih krčmah in hot niš-kih hišah, napada s svojim spremstvom možke in ženske, prete|ia se in je mnogokrat aam hudo tepcu In glej! v svoji velikodušnosti se še ne maščuje po dnevu nad takimi, katerih pesti jc moral ponoči čutiti, s samo če
'sti izkazali, kakor ds jih je pol časne bolezni in mnogo ■■■■ acnatovem sklepu, ali na ukaz oe- bolečin.
sarja naslednika slovesno med bo- Se bolj imenitna Je bil« v
I i..	/lili in iA AVini , .W. M» l' «. 1.	v tea
gove razvrstilo. Sedem dni je le- ozira morska kokosova
nm
žslo truplo us slonokostcnem od- CLodoicca)v ki ps ne »pad* ra r palači; potem ao gs senator vrsto. Dolgo čaas niso poziuli J ji iu vitezi dvignili, ter ns forum nje drugega, nego orehe, ki in od tsiii ns Msrlovo polje nesli, morski valovi časih vrgli u* ? kjer jc bils lepo okitičsns in z di režje. tiorje onemu, ki bi l»| \ šečimi vonjavami pokajena grma .ohranil ta sad! Plačal bi <<a ? da pripravljena Ko a« jc truplo I smrtjo. Samo knezi in vladarji 1 na njo položilo, prižge cesar nas smeli imeti morske kokosov« JJj lednik grmado, z visokega odra he. Pripisovali so jim"nadzeuiriU ps se kvišku dvigne orel, ki nese ske moči in plačevali jih po ljudskem mnenju cessrsko du jdrsgo. Radi so dsjsli za en šo med bogove. Umrli zadobi pri-, oreh bogato naloženo ladjo. imek "divus" in stsvljsjo se inu ki jc bils shranjena v posodi j« povsodi svetišča, v katerih za tOjrejeni iz njegove lupine, bila J ustanovljeni svečeniki njegovo gotovo zdrsvHo za strup. Kar» božanstvo z molitvami in daritva- z njo poškropili,"to ni nikdar ^ mi caste.	'	glo škodovati. Kdor je imel unk
Ni-li narod, ki je svojo čast ta-; P" sebi, ni bilo se mu treba b,ti ko zsinctsvsl, res zaslužil cesar-jne čarovnikov, ne drugega zlt^
jev, kokoršiie je imel!
Palme.
Spisal Ivan tnbic.
(Nadaljevanj;.)
Palm je več sto različnih vrat. Vsaka daje mnogotero koristi a toliko vendar nobena ne, kakor kokosova in dateljnovs pslma (Cocos nucifera in Phoeniz dacti-lifera). Domovina oni je vroča A-zija, a sedaj jo sade po vseh tro-pičnih krajih zaradi njenih neizmernih koristi. Najlepše raste na morski otiali, malo čevljev nad morskim licem. Zato je tudi najbolj razširjena po otoclh indijskega in tihega morja. Tam hraste do sto čevljev, v premeru pa ima njeno deblo koinaj dva čevlja. Njen sad so orehi, debeli kakor človeška glava. Dokler niso zreli, imajo v sredi neko Jako prijetno, hladilno in sladko pijačo, kokosovo mleko. Ko pil dozore, se to mleko, ki je prav za prav le beljak orehov, strdi ln iz njega iztiskajo kokosovo olje. Temu pri-devajo raznih vonjav, in tamoš-nje krasot ice si rade nnažejo svo Je lepe ude z njim — njih vrstnice v naših krajih ga pa rabijo v podobi dišečega mila, ki se dela iz palmovega olja. Imajo ga tudi za svečavo, ker jako lepo sveti.
Kokosova palma daje od 6. leta naprej vse leto skoraj vsak mesec kakih 20 orehov — tčdaj jako mnogo. Iz trde orehove lupine delajo razne posode za pijačo in druge reči. Dokler se še palma ni popoljiom/i razcvela, navrtajo mesnate zavoje ali tulce, ki obdaje-jo cvete, in iz njih teče tako imenovano palmovo vino; ko zavre, i-ma enako lastnost, kot naše vino, da gre rado v glavo. Če se pa ski-aa, naredi se iz njega izvrsten o-cet.
Orehove lupine so laknate; iz njih predejo razne pletenine, ver-vi, delajo metle, ščeti, tudi klobuke. Deblo ima v sredi, dokler je še tnlado, mehek stržen, zato se da porabiti za čolne ln vodne cevi. Ko se postara, daje izvrsten les. Peresa so do 20 čevljev dolga , prebivalci jih razkoljejo in pletejo iz njih razna pregrinjala, trdne prte in domačo pletenino. Njih žilice so dobre za glavnike, in ker iz debla tudi teče neki 44gumi," s katerim si maže ondotno ženstvo Jase, imajo va». "toaletne" stvari kmalo pri rokah.
Predaleč bi prišli, ko bi hoteli vse nafiteti, kar daje kokosova palma. Ne smemo se tedaj čuditi, da je imela nekdaj v arullnskein življenju silno veliko veljavo in jo tudi še ima. Peresa njena so bila znamenja velike oblasti. Vladarji so jih pošiljali podložnim za dokaz svoje milosti ali napvišje volje,. Na samlviŠkih otocih so jo
Za domovino morske kokosov* palme ni znal nihče. Stare pravljice ao dejale, da raste v moruki gk bočini, samo listni njen venec gleda iz valov. A videlo ga Se ni u^. beno človeško oko, kajti skrije* pod vocko, ko priplava čoln do nje. ga. Drugod so vedeli praviti, 4 roma od otoka do otoka — in bi*, gor zemlji, pri kateri se ustavi,.. Take zgodbe so skrivnostno vetji vo orehov psč se mnogo povik« le. Ko so pa zvedeli, da jih rodi lr navadna palina, ki raste divja m sešelskih otokih — izginila je n* glo njih moč in slava. Tam rabijo debla in plodove enako, kakor pri kokosovi palmi. Prebivalci«: vedo nič o njeni navidezni čarobni moči, pač pa jo blagoslavljajo kot neprecenjliv dar dobrega duha, ki jim jo je poslal na zemljo.
Kar je kokosova palma tropi* nim krajem, to je dateljnova [slina deželam okolo srednjega morja. V neizrečeno velikem Atewlu krije bregovje severne Afrike, ter rase ravno tako divno v mali Aziji in dalje v Arabiji. Sade jo po-gostoma tudi na južnem španskem in Laškem, kjer se nahaji celo do Genove. A v bolj severnih krajih ne rodi več plodov, vedno ostane pritlična in jalova tujka.
Cveti dateljnove palme so dvodomni, to je moški in ženski, vsak na drugem deblu. Iz tega vzroka je treba žensko drevo uinetno o-ploditi. Sadovi, katerih zraste m enem samem betieu do dve sto, m tudi pri nas dobro znani kot sladki, rumeno-rujavi dateljni. Vžitni* so se le, kedar se omeče. Potem w najnavadnejši živež ljudstev sred-njemorakih dežel. Trdo, podol*a» to seme v sredini Gateljnovi sto-leejo in zmanejo, ter krmijo i njini domačo tivino. Posebno d> bro tekne konjem rti velblodon. Drevo doseže visoko starost, in d Ve sto let. A tedaj postane nerodovitno, in rabijo ga drugače. Deblo navrtajo, da teče iz njega palmovo vino. Potem ga jiosekajo in imajo les za tramove iu li£n0 orodje. S peresi krijejo strehe, ter pleto iz njih močne vrvi in razne druge dotnače tkanine.
Dateljova palma dera časili K"* de. Največ je ženskih debl. M<« kih je dosti manj, ker zadostuj«1 eno saino, da oplodi nad sto ženskih.	m
Ob času cvetenja imajo ondotni narodi velike praznike. Takrat lepo osnažijo ženska drevesa. ga jo jim gnjilo perje pod zeleinm vencem, ter jih okrasijo, kakor neveste. Potem razvežejo pralni-no metlico, ki nosi nad deset ti soč cvetov, ter stresajo njene kose nad plodničnim betieem, d« plodi njihov prah ženske cvete drugega debla.
(Konec prihodnjič:)_--
»f« rta tako čislali, da so smeli samo moš
POZOR BO/ASI
Naznanjam rojakom, ds e«0 odprl trgovino s mešanim bla^
in se priporočam za obilen obi«k
Pr, ,kn„ po,,™-,,,,,,	w j,	a kJ **
Jr I..I »k« , „jn» ».ki M..nt. | |ik„,te|,tij w «|ih.v.l,	-:-----
iz senatorskega stanu ajirijcl1 tem prepovedanem sadu.
4 II	BAD BI IZVEDEL,
in ga iZ|xstiiavii odpuščanja pm- 6Hve. osamoavoje jim Je vendar	kje w Pct*f
P;u»iljrn u-1mani.- iena nekega glavarja Je	,,,a J* v,M,i ^anderš pri Vačah, o-
ANTON ZOBNIK.
HEBMINIE, PA-
IZpl
ail. Za to je
Wfla IffVplea. Tiiauie te vrsle	» ------- hvaležen, ali pa naj se mi
bom
gleda s velikim veseljem sli jav sli ps i* kakega skrivnega ko ta (Ta«-. Aiuial XIII Zs tako ničvreduo
Pripisovali ao kokosovi razne zdravilne moči lastnosti. Starim ženskam
palmi
P*
prijavi, ker sporočiti mu
imi"1
in čudovita j	>**<> važnega.	-
ikatn pomla- i n	P °
rbeno lice in • '	(FVbJOOt^
počMje m di kokosovo mleko tgrbeno lice