URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANA, TOREK, 29. OKTOBRA 1985 LETO XXVII • ŠT. 252 • CENA 35 DINARJEV »DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVI CE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTI JA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILAOSVOBODILNAFRONTASLOVENSKEGANARODA GLAVNI UREDNIK BORIS DOLNIČAR ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VOLFAND Resolucija naj predvsem spodbuja Predsedstvo SR Slovenije: Za razvoj potrebujemo predvsem znanje LJUBLJANA, 28. oktobra - Resolucija o družbenogospodar skem razvoju SR Slovenije za pri hodnje leto mora biti dinamična, ofenzivna, dopolnjevati jo bo po trebno tudi med letom. Eno od os novnih vodil mora biti bitka za višji dohodek, linearnih, za vso državo enakih omejitev porabe, pa ni mo goče sprejeti, je bilo med drugim poudarjeno na nocojšnji seji pred sedstva SR Slovenije, na kateri so govorili o uresničevanju letošnje re solucije in o možnostih razvoja v naši republiki v prihodnjem letu. Z letošnjimi gibanji in načrtova no ekonomsko politiko za prihod nje leto je člane predsedstva sezna nil predsednik IS skupščine SR Slo venije Dušan Šinigoj". Med drugim je poudaril, da je razvoj za prihod nje leto težko načrtovati, saj še niso znane dokončne obveznosti naše republike, prav tako pa se še ne ve, kakšni bodo nekateri, na primer, devizni predpisi. Po njegovem mnenju se je prepričanje, da če bo lje gospodariš, tudi več imaš*, v Slo veniji letos kar dobro uveljavilo, kar je nedvomno no\ya kvaliteta v ravnanju. Zato naj bi tudi resoluci ja za prihodnje leto predvsem mo bilizirala. in spodbujala dobro go spodarjenje in delo. V razpravi je predsedstvo meni lo, da je že v prihodnjem letu po trebno — v okviru možnosti sicer, a kar odločno — zagotavljati pogoje za hitrejše vključevanje v medna rodni tehnološkoi razvoj, da ne bo mo ostali osamljeni otok neznanja v svetu. Pripravljati je potrebno stro kovnjake. kar pomeni, da predv sem vzgoje in izobraževanja ne smemo prepuščati kakim linearnim omejitvam. Te so zlasti tej dejavno sti že v preteklostei povzročile veli ko škodo. Vodja delegacije slovenske skupščine v zboru republik in po krajin skupščine SFRJ Miran Potrč pa je predsedstvo seznanil z uskla jevanjem bodočega srednjeročnega piana države in devizne zakonodaje v skupščini Jugoslavije. Povedal je, da je ZIS dopolnil prvotno verzijo osnutka naslednjega srednjeročne ga piana države in da je sedaj osnu tek precej boljši. Predvideva več samoupravnega združevanja denar ja, ekonomskih meril in je manj hierarhičen do planov na drugih ni vojih. Kar pa zadeva usklajevanje devizne zakonodaje je Potrč dejal, da delegati čakajo na odgovor ZIS na svoje pripombe. BRANKO PODOBNIK Polovičarskih akcij ne smemo več dovoljevati Predsedstvo SFRJ o ukrepih ekonomske in razvojne politike v prihodnjem letu in naslednjem srednjeročnem obdobju — Naloge naj uresničujejo vsi BEOGRAD, 28. oktobra (Tanjug) — Danes je bila seja predsed stva SFRJ, ki ji je predsedoval podpredsednik predsedstva Sinan Hasani. Obravnavali so neposredne naloge predsedstva v okviru dejavnosti za izoblikovanje in sprejetje ukrepov ekonomske in raz vojne politike v prihodnjem letu in v prihodnjem petletnem ob dobju. Na podlagi ugotovitve, da Se vedno nismo odpravili bistvenih vzrokov motenj v gospodarstvu in da nismo uresničili nekaterih bistvenih nalog ekonomske in razvojne politike, je predsedstvo SFRJ opozorilo na odgovornost vseh družbenih, političnih in go spodarskih dejavnikov, od fede racije, republik in pokrajin do organizacij združenega dela, da v okviru vseh planskih doku mentov in ukrepov ekonomske in razvojne politike izoblikujejo konkretne ukrepe za hitrejše in uspešnejše uresničevanje dolgo ročnega programa gospodarske stabilizacije in za zajezitev ne ugodnih gospodarskih tokov. Ne smemo dovoliti, da bi se zaradi nedoslednega izvajanja politike gospodarske stabilizaci je, polovičarstva akcij in ukre pov, ki jih uvajamo, počasnosti in neučinkovitosti dogovarjanja in sporazumevanja o spornih vprašanjih te težnje nadaljevale tudi v prihodnjem letu in še bolj poglobile gospodarsko krizo. Predsedstvo je posebej pouda rilo, da morajo vsi subjekti nuj no odgovorno sodelovati pri sprejemanju ukrepov ekonom ske politike, planskih dokumen tov in sistemskih rešitev. K temu delu je treba pritegniti vse ustvarjalne družbene sile, znan stvene ustanove, znanstvenike in strokovnjake, ki bi lahko prispe vali k uspešnejši uresničitvi vseh naiog. Poudarili so tudi, da je nujno učinkovitejše in odgovor- Že v sredo Književni listi Zaradi bližajočega se 1. no vembra — dneva mrtvih in pomembnega zasedanja cen tralnega komiteja ZKJ bomo prilogo Književni listi tokrat natisnili dan prej. Torej bodo v Delu že v jutrišnji številki, v sredo 30. oktobra. nejše delovanje, da bi hitreje us kladili stališča do teh vprašanj v skupščini SFRJ in republiških in pokrajinskih skupščinah. To je mogoče zagotoviti s popolno mobilizacijo in sodelovanjem vseh državnih in političnih orga nov v republikah, pokrajinah in federaciji, tako tudi predsedstva' SFRj in predsedstev socialistič nih republik in socialističnih av tonomnih pokrajin. • Zvezni sekretar za ljudsko obrambo je seznanil predsedstvo z' nedavnimi sovražnimi izgredi proti gojencem mornariške sred nje vojaške šole v Splitu. Pred sedstvo je v zvezi s tem opozori lo, da se takšni nacionalistični iz gredi, ki se pogosto skrivajo za objestnim vedenjem dela mladi ne, krepijo, kar narekuje zao stritev odgovornosti vseh druž benopolitičnih dejavnikov in dr žavnih organov za preprečevanje teh pojavov. Predsedstvo je podprlo ukre pe, ki so jih v zvezi s tem uvedli splitski in republiški družbeno politični in državni organi, in pri tem opozorilo, da bi pasivna ali prepočasna reakcija na takšne sovražne izgrede utegnila imeti zelo resne posledice. Zato je predsedstvo opozorilo, da je tre ba nujno uvesti odločne politič ne in zakonske ukrepe proti po budnikom in udeležencem takš nih nacionalističnih napadov na pripadnike oboroženih sil. Megla in koncert na beograjskem letališču BEOGRAD, 28. oktobra — Gosta megla je povsem zavrta promet na Surčinu, našem največjem' letališču, oknu v svet. Danes sta z beograjskega letališča (na sliki) odleteli samo dve letali — v Frankfurt ter v Toronto in Montreal. Odpovedati so morali vse domače polete: v Titograd, Skopje, Ljubljano, Sarajevo, Ohrid, Pulj. na Reko, v Dubrovnik, Prištino in Split. Letata na mednarodnih progah so poletela z zagrebškega letališča, vendar brez potnikov iz Beograda. Potniki iz New Yorka, ki so včeraj morali pristati v Dubrovniku, so šele danes z avtobusi krenili proti Beogradu, letalo na progi Sydney —Beograd pa je danes pristalo v Splitu. Za zdaj ne vedo, kako bodo potnike spravili do Beograda. Za prijaznejše ozračje na letališču je poskrbel znani ansambel Moskovski virtuozi. Glasbeniki, ki že dva dni čakajo, da bodo lahko poleteli proti Moskvi, so dopoldne na letališču pripravili koncert. Predstavili so se z deli Čajkovskega, Mozarta in Haydna. Prisluhnilo jim je nekaj sto potnikov, ki že ves dan čakajo na »svoja« letala . . . (Telefoto: Tanjug) TEMA DNEVA Namera je že dobra . . . Namera je dobra, zlasti še, če upoštevamo znana dejstva - da je naše gospodarstvo strganih žepov, da je denarja za razvoj premalo, dajje dolgov veliko, da upniki že čakajo v vrsti tudi na tisti del družbenega proizvoda, ki ga šele kanimo ustvariti, da capljamo za svetom v tehnologiji in tehniki, da so temu primerne majhne možnosti za produktivno zaposlovanje - takšno, ki daje dohodek in vrača dolgove. . . Namera je torej dobra: Namesto da bi vsi vsevprek zapravljali, naj bi občani, ki imajo menda več denarja kot država (kar je v teh razmerah razumljivo in ekonomsko utemeljeno), pomagali združenemu delu do novih strojev in novih delovnih mest. Do tu je le malo pomislekov, morebiti le kakšno opozorilo na pravno-ustavne lepotne napake, a v sili hudič pač muhe žre. Veliko je do tu tudi podpore in aplavza, predvsem zdomcev, to je ljudi, ki bi potrebovaliprav takšne razmere za vrnitev, za tvorno uporabo denarja, znanja in izkušenj. Malo več pomislekov je, ko gre za način vračila takšnega zasebnega posojila družbenemu gospodarstvu: kaj, kdaj in koliko naj bi dobil nazaj občan, ki bi dal denar. Obresti, vsaj toliko velike, da bi obvarovale vložen denar pred grabežljivo inflacijo? Ugodnosti različne vrste, pravico do prednostne dobave in nakupa blaga, stanovanja, prednost pri uporabi letoviške hišice delovnega kolektiva, delovno mesto zase, za člana ožje družine, za prijatelje? Ali kar vse skupaj? Nedvomno gre pri tem za eno izmed oblik združevanja denarja, za priložnost, da občan varčuje, tudi za priložnost, da gradimo z njegovim denarjem nova delovna mesta. A o tem, kdo bijih zasedel, naj odločajo že veljavne družbene norme, ki govore o enakopravnosti vseh ljudi. Posojilodajalcu, v tem primeru občanu, pa je treba vrniti denar. Z interesom. IVAN VIDIC Prstan Majdi Potokar Za najboljšo predstavo na Borštnikovih srečanjih so razglasili Veliki bri ljantni valček Draga Jančarja v izvedbi Drame SNG Ljubljana MARIBOR, 28. oktobra — Nocoj se je jubilejno, 20. Borštnikovo srečanje vzpelo v vrh s podelitvijo nagrad in priznanj za najboljše gledališke dosežke. ‘Pred predstavo Male drame SNG Ljubljana Korespondenca z družino je akademik dr. Bratko Kreft podelil dramski umetnici Majdi Potokar, članici Drame SNG Ljubljana, najvišje odličje Borštnikovega srečanja — Borštnikov prstan, potem pa so razglasili odločitev strokovne žirije in žirije občinstva o podeli tvi 13 Borštnikovih nagrad posamičnih gledaliških ustvarjalcev in ansamblom. Majda Potokar, je rečeno v ute meljitvi za podelitev Borštnikovega prstana, sodi med najvidnejše in najpomembnejše slovenske dram ske igralke, ki zavzema po vsem svojem dolgoletnem igralskem ustvarjanju eno izmed prvih mest med slovenskimi gledališkimi umetniki po svoji individualni stva riteljski sili in igralskih kreacijah, s katerimi se je uveljavila kot gledali ška in filmska igralka, pa v radiu in televiziji, kot izredno govorno kul tivirana radijska pripovedovalka tudi v oddajah za mladino. Uteme ljitev razčlenjuje umetničino igral sko pot od nekdanje Ane v Dnevni ku Ane Frank do recimo vrhunske Zveza komunistov pred kongresi LJUBLJANA , 28. oktobra — Nekateri pogledi na vprašanja razvoja v naši republiki in v Jugoslaviji, gospodarske in politične razmere . v katerih načrtujemo ta razvoj, družbeni položaj zveze komunistov in njena vodilna vloga v sosistemu socialističnega samoupravljanja terpriprave na deseti kongres ZKS in 13. kongres ZKJ so bila glavna vprašanja , o katerih je danes v Cankarjevem domu govoril Andrej Marinc, predsednik centralnega komiteja ZKS. Marksistični center CK ZKS in republiška konferenca SZDL sta namreč nocojpripravila politično tribuno z naslovom »Zveza komunistov v pripravah na svoje kongrese«. V pogovoru so udeleženci politične tribune Andreja Marinca spraševali predvsem o strukturi članstva ZKS . enotnosti v zvezi komunistov, o metodah njenega dela in vlogi ZK v delegatskem sistemu. Več na 2. strani. (J. K ., foto: Janez Pukšič) stvaritve v Ardnovi drami Živite- kot svinje. Malo je igralk s tako obsežnim repertoarjem. Strokovna žirija pod predsed stvom Franceta Vurnika in z drugi mi člani Mihom Balohom, Viktor jem Molko, Vido Rudolf in Rapo Suklje je takole odločila. Za naj boljšo predstavo v celoti so razgla sili Veliki briljantni valček Draga Jančarja v izvedbi Drame SNG Ljubljana in režiji Zvoneta Šedlba uerja. Nagrado za režijo je prav tako prejel Zvone Šedlbauer za isto predstavo. Nagrado za dramsko igro je dobil Vlado Novak za vlogo Simona Vebra v mariborski uprizo ritvi Jančarjevega valčka, Boris Ca vazza pa za vlogo doktorja, uprav nika zavoda Švoboda osvobaja, prav tako v Velikem briljantnem valčku v ljubljanski uprizoritvi. Mi ro Lampe iz PDG Nova Gorica so nagradili za vlogo pastorke v Piran- dellovi drami Šest oseb išče avtorja. Anica Veble je prejela nagrado za vlogo zdravnikove žene Verenesch Schnaider v drami Petra Turrinija Meščani v režiji Dušana Mlakarja in izvedbi Drame SNG Maribor. Nagrado za scenografijo so podelili Tomažu Maroltu, prav tako v Tur- rinijevih Meščanih. Nagrajenka za kostumografijo je v isti mariborski predstavi Meščanov Cveta Mirnik. Borštnikovo diplomo in nagrado RTV Ljubljana, tozd Televizija, za mladega igralca je dobil Jonas Žni daršič za vlogo dijaka Vaška Dim nika v satirični komediji Alenke Goljevšček Pod Prešernovo glavo v izvedbi MGL. Za najbolj dognani odrski jezik v predstavi kot celoti so dobili bronasti kip Otona Županči ča igralci SLG iz Celja v Cankarjevi komediji za Narodov blagor v režiji Vinka Moderndorferja. Borštniko vo diplomo za najbolj dognani jezik posameznega igralca pa si je v isti Nova posojila zadolženim državam WASHINGTON, 28. oktobra (Tanjug) - Mednarodni inštitut za finance je organiziral v Was- hingtonu sestanek predstavnikov največjih komercialnih bank, ki naj bi zavzeli stališče do predloga ameriškega finančnega ministra Bakerja, naj bi te banke v nasled njih treh letih prispevale še 20 milijard dolarjev za posojila za dolženim državam v razvoju. predstavi zaslužil Janez Bermež v vlogi doktorja Grozda. Žirija je uporabila možnost in podelila po sebno diplomo Slovenskemu stal nemu gledališču v Trstu za živahno uprizoritev Petrollinijeve Chiccig- • Akademik dr. Bratko Kreft se je na nocojšnji slovesnosti po slovil od funkcije predsednika skupščine Borštnikovega sreča nja (vodil jo je 15 let), Branku Gombaču pa je predsednik ma riborske mestne skupščine Slav ko Soršak za neutrudno 20-letno delo pri tej prireditvi izročil umetniško podobo. nole v režiji Maria Uršiča. Žirija občinstva v sestavi Majda Potrata. Milka Partljič in Alojz Gregorič je nagradila Vlada Novaka za vlogo Simona Vebra v Velikem briljant nem valčku Draga Jančarja v izved bi Drame SNG Maribor in režiji Petra Večka. FRANCE FORSTNERIČ Predlagana le sprememba besedila himne Jugoslovanska himna naj bi se po novem začela z besedo Jugoslovani BEOGRAD, 28. oktobra (Tanjug) — Komisija skup ščine SFRJ za določitev predloga državne himne je danes sklenila predlagati zveznemu zboru, naj doseda nja melodija himne Hej, Slo vani ostane, v besedilu pa bi se spremenili dve besedi: himna bi se začela z besedo »Jugoslovani« in ne s »Hej, Slovani«, kot doslej, v peti vrstici prve kitice pa bi bese do »slovanski«'zamenjala be seda »svobode«. Po mnenju komisije izražajo predlagane spremembe pripadnost vseh občanov jugoslovanski fede rativni socialistični in samo upravni državni skupnosti. Več na 5. strani. Ogrožen enotni trg Zvezni zbor tudi o predlogu intervencijskega zakona o začasni prepovedi uporabe dela družbenih sredstev — Zakon o »nakupu« delovnih mest OD NAŠEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 28. oktobra - Odgovorom na delegatska vprašanja vseh vrst in novim vprašanjem, naslovljenim na ZIS, njegove sekre tariate in ustanove, so delegati zveznega zbora zvezne skupščine namenili precejšen del svojega popoldanskega zasedanja. Pred tem je zveznemu sekretarju za finance Vladu Klemenčiču, kljub naspro tovanju Rada Roterja, poročevalca zbora, uspelo prepričati dele gate, da so na dnevni red uvrstili tudi predlog intervencijskega zakona o začasni prepovedi uporabe dela družbenih sredstev, saj je poraba — splošna in skupna, kot pričajo podatki SDK za devet mesecev — presegla dogovorjene meje. O tem bodo govorili na jutriš nji seji, potem ko bosta gradivo in razloge za to premlela komisi ja za zakonodajo in odbor za družbenoekonomske odnose. Delegati so nato poslušali odgo vore na delegatska vprašanja in postavili novih štirinajst: zakaj ne razpravljajo o uresničevanju prve faze dolgoročnega progra ma gospodarske stabilizacije, za kaj zamuja gradivo ZIS, kaj bo ZIS storil, da ne bomo imeli še četrto leto rekordne inflacije. Pričakovanja pred Ženevo Kitajska se zavzema za pozitiven izid novembrskega srečanja med Reaganom in Gorbačovom — Odprto pismo predsednikoma velesil PEKING, 28. oktobra (Tanjug) — Generalni sekretar CK KP Kitaj ske Hu Yaobang je danes pozval Združene države Amerike in Sovjetsko zvezo, naj s sestankom Reaganu—Gorbačov v Ženevi poskrbita za popuščanje napetosti, ker bi bilo to v prid vsemu svetu. To je povedal še bolj naravnost z besedami, da si narodi od tega sestanka na vrhu obetajo »pozitivne rezultate«. Tako kitajsko opozarjanje obeh supersil se ponavlja precej pogosto. Priložnost za to so po navadi srečanja vodilnih kitaj skih osebnosti s tujimi državniki, teh pa je bilo jeseni v Pekingu kar precej. Kitajsko glavno me sto je bilo središče velike diplo matske dejavnosti, ki še vedno traja. Danes sta naprimer tukaj zahodnonemški zunanji minister Genscher in podpredsednik vla de Nemške demokratične repu blike dr. Giinther Kleiber, ki je ELEKTROTEHNA DANES V DELU 2. stran: • Obrovski sindrom: po zapletih v Jadralu zdaj še zapleti v obrovski elektrarni. 3. stran: e Prva rdeče-zelena vladna koalicija v zgodovini ZRN. m Svež veter med Evropsko gospodarsko skup nostjo in Tirano. 4. stran — komentiramo: m Olimpijske igre rešitev za Beograd? © ZIS je razkrinkal največje onesnaževalce Save. 9 Aktualna tema: »Težka mehanizacija« ni pri merna za urejanje odnosov znotraj Jugoslavije. 8. stran: • Novogoriško temeljno javno tožilstvo je vložilo obtožnico proti 21 ljudem, ki so sodelovali v pretepu v Idriji. Delno jasno bo. Učencem manj popusta? ŽG Ljubljana napoveduje, da bo znižalo svoj popust pri mesečnih vozovnicah - V izobraževalni skupnosti nasprotujejo temu, terjajo temeljito razpravo LJUBLJANA, 28. oktobra — Železniško gospodarstvo Ljubljana in druge železniške transportne organizacije nameravajo ob prvi spremembi cen v železniškem prometu zmanjšati ali ukiniti komer cialne popuste v potniškem prometu, med temi tudi popust za prevoz šolarjev. Tako piše v sporočilu, ki ga je Železniško gospo darstvo Ljubljana dostavilo izobraževalni skupnosti Slovenije. Pismo opozarja na dolgoletno za- venije in občinskih izobraževalnih skupnosti. ostanjanje cen železniškega prome ta nasproti inflaciji in predvsem na zaostajanje cen železniškega potni škega prometa letos nasproti ce nam v cestnem prometu. Omenja, da odločitev narekuje slab ekonom ski položaj železniškega prometa in pravi, da relativno nizka prevozna cena in nesorazmerno visoki obra tovalni stroški negativno vplivajo na gospodarski položaj prevozov in da so zato potrebni ustrezni ukrepi. Železnica daje zdaj študentom, di jakom in osnovnošolcem 30 odstot kov popusta — vendar ob znatno nižjih cenah kart na železnici, kot pa stanc prevoz na avtobusih. Pra vijo, da nadaljnje odobravanje ta kih železniških popustov ni uteme ljeno in da presega gospodarske ko risti, ki jih ima železnica od teh prevozov. S svojo poslovno politiko do komercialnih popustov se bo ŽG Ljubljana v celoti prilagajalo tržnim razmeram. Obenem menijo, da nameravane odločitve ne bodo vplivale na sedanji način in višino regresiranja potovanj šolarjev s strani izobraževalne skupnosti Slo- Z omenjenim namenom o ukini tvi ali zmanjšanju komercialnih po pustov v železniškem potniškem prometu (med katerimi so tudi se danji popusti na železniške vozov nice šolarjev) je ŽG Ljubljana sez nanilo poleg Izobraževalne skupno sti Slovenije še posebne izobraže valne skupnosti, Republiški komite za promet in zveze, pristojni odbor v republiških sindikatih in poslovno skupnost v Gospodarski zbornici Slovenije. V pogovoru za naš list so na ŽG Ljubljana danes med drugim pove dali, da so pri določanju in dvigova nju cen vezani na dogovore železni škega gospodarstva v Jugoslaviji, da so cene Železniških kart nesoraz merno nizke v primerjavi z avto busnimi in da je železniški potniški promet v Sloveniji lani kril z do hodki prevoza komaj 30 odstotkov svojih direktnih stroškov, letos pa še manj. Razlika med železniško in nancirajo avtobusno vozno karto da je zdaj neupravičeno velika, vožnja z vla kom je tudi za polovico cenejša ali še več. Ob popustih, ki jih daje železnica, na primer šolarjem 30 odstotkov, avtobusni prevozniki pa 10 ali nekaj več odstotkov — pa je razlika v ceni še večja. Povedali so tudi, da popustov ne nameravajo ukiniti, marveč zmanjšati in jih us kladiti z avtobusnimi. Ne vedo še, kdaj bi sprejeli predvidene sklepe, ki so povezani z dogovori železnic v Jugoslaviji, radi pa bi jih pred izte kom letošnjega leta. Menijo, naj bi se tudi občinski in mestni dejavniki vključili v razreševanje prevoznih problemov delavcev in učencev. Na Avtoprevozništvu, poslovni skupnosti avtoprevoznikov pa smo zvedeli, da avtobusna podjetja v Sloveniji ne nameravajo spreminja ti svojih 10 odstotnih ali nekoliko večjih popustov pri šolskih meseč nih vozovnicah, vsaj v letošnjem šolskem letu ne. O vprašanjih že lezniških popustov za šolarje je da nes razpravljal odbor za usmerjeno izobraževanje pri izobraževalni skupnosti Slovenije. Izobraževalna skupnost Slovenije daje letos okoli 580 milijonov dinarjev za 40 odstot kov popusta pri voznih kartah za učence in študente, občinske izo braževalne skupnosti pa tudi sofi- prevoze. JANKO SVETINA Prekinjeno premirje v Sudanu Uporniki pod vodstvom Garanga naj t>i napadli ne ko ladjo na Nilu KAIRO, 28. oktobra — Pripad niki ljudske amjade za osvoboditev Sudana so včeraj med krajema Ka sti in Malakal na jugu države na padli neko ladjo, ki je plula po Ni lu. Padlo je 14 sudanskih vojakov, 5 civilistov pa je izginilo. To vest je sporočil osebno sudanski obrambni minister general Osman Abdalah in pri tem dejal, da so napadalci uporabili celo protitankovske gra nate. Pri tem je general Abdalah de jal: »To potezo Grangovih vojakov lahko razlagamo samo na dva nači na: kot dokaz, da je bilo njegovo sporočilo o prekinitvi ognja navad na goljufija«. Predsednik začasnega sudanske ga vojaškega sveta general Rah man Švar el Dahab je domačim in tujim novinarjem v Kairu povedal, da bodo napovedane volitve za no ve organe civilne oblasti v državi še pred 26. aprilom prihodnjega le ta. Tistega dne, je dejal, bo nehal obstajati vojaški svet s sedanjimi funkcijami in ljudska skupščina bo postavila novo, civilno vlado po volji ljudstva. Z. D. hkrati tudi član politbiroja CK ESPN. V Pekingu si ne obetajo kaj dosti od ameriško-sovjetskega • ŽENEVA, 28. oktobra (Ta- njug) — Svetovni cerkveni svet je poslal generalnemu sekretarju CK KPSZ Gorbačovu in ameri škemu predsedniku Reaganu od prto pismo, v katerem izraža upanje, da bosta na ženevskem vrhu »konkretno ukrepala za krepitev svetovnega miru«. To je pričakovati predvsem na po dročju razorožitve, pa tudi pri »izboljšanju splošnih odnosov med državama, ki močno vpliva jo na ves svet«. To pismo svetovnega cerkve nega sveta, ki predstavlja okrog 400 milijonov vernikov z vzhoda in zahoda, s severa in juga, se uvršča med pomembne poteze svetovnih mirovnih, pacifističnih in drugih gibanj proti vojnam in jedrskemu orožju v pričakova nju izida sovjetsko—ameriškega vrha, ki bo 19. in 20. novembra v Ženevi. Vsa ta gibanja napo vedujejo nova prizadevanja v pridobivanju milijonov privržen cev za boj za mir in razorožitev. sestanka na najvtšjt ravni, predv sem zaradi izredno hudih razha janj obeh velesil in rivalstva, ki je po mnenju Kitajske glavni vzrok takih razhajanj. To pa se veda še ne pomeni, da Peking pred ženevskim vrhom seje dvo me. Nasprotno, Peking aktivno vpliva in tudi vsem svojim part nerjem priporoča, naj vplivajo na obe največji vojaški sili, da bosta našli pot do sporazuma z resnimi pogajanji, katerih na men ne bo ukaniti nasprotnika. Kitajsko zavzemanje za poziti ven izid srečanja Reagan—Gor bačov spada v okvir prizadevanj • BONN, 28. oktobra (Tanjug) — Bonski kancler Kohl je danes v intervjuju izrazil prepričanje, da bo srečanje Reagan—Gorba čov »pomembna spodbuda za re ševanje ključnih problemov v odnosih med Vzhodom in Za hodom«. Pekinga za to, da svet ne bi pa sivno čakal na to, kaj bo dala Ženeva, temveč da aktivno zah teva popuščanje v odnosih med supersilama. Barve 9101)0 kdo bo in kdaj obračunal s so vražniki vseh vrst, ki rovarijo na vseh koncih in krajih, v gospo darstvu, športu, kulturi, znano sti, ki se skrivajo med člani ZKJ, uglednimi družbenimi delavci, novinarji, navijači vseh barv, kdo živi v funkcionarskih stano vanjih in kaj je storjenega za preprečevanje zlorab, kdo je od govoren za grobe netočnosti v skupščinskem poročevalcu, za kaj se dovoli, da nekateri bogati jo. drugi pa živijo na meji preži vetja, čemu kurimo termoelek trarne s premogom, ki ima pre več žvepla in zakaj se ni mogoče z vodo iz naših rek niti umiti. Sicer pa je zbor za svoje dvod nevno zasedanje izglasoval pe tindvajset točk dolg dnevni red, ki teh vprašanj ni upošteval. Spoznanja, da je prišlo in še pri haja do resnega ogrožanja enot nega jugoslovanskega trga, do neenakih pogojev gospodarje nja, do zapiranj v ozke teritorial ne okvire, da prihaja do ogroža nega pretoka blaga, storitev, de narja, deviz, akumulacije in predlog sklepov, ki govore, kaj bi s političnimi in ekonomskimi ukrepi morali ukreniti, da bi se načelo jugoslovanskega enotne ga trga uveljavilo v vsej zamisli in zahtevi stabilizacijskega pro grama, so delegati sprejeli brez razprave. Osrednja pozornost delegatov pa je bila namenjena predlogu za izdajo zakona o po gojih in načinu, pod katerimi lahko organizacija združenega dela pridobiva sredstva za delo in poslovanje od občanov, zako na, ki je, kot je dejalo nekaj go vornikov, dobil v javnosti neza služeno ozko obeležje, da gre za zakon o nakupu delovnih mest. Večina delegatov je dala načelno in tudi nenačelno podporo spre jemu takšnega zakona, ki naj bi pomagal odpraviti sedanje go spodarske in razvojne težave, zlasti pa pomanjkanje zdravega denarja v gospodarskih blagaj nah, kar bi pomagalo nakupu nove tehnologije, opreme in od piranju novih delovnih mest. Vendar so tudi opozarjali, da je zakonodajalec prezrl ustavna na čela, da samo delo in rezultati dela lahko odločajo o material- • V odgovoru na delegatsko vprašanje Dušana Pekiča je zvezni sekretar za finance Vlado Klemenčič dejal, da je v letoš njih devetih mesecih NBJ pro dala tujim bankam po uradnem tečaju za 9,9 milijona dolarjev dinarskih bankovcev, kar je toli ko kot ponavadi in toliko, koli kor je po zakonu pooblaščena. Skupna vsota je le 0,7 odstotka načrtovanega deviznega priliva od tujskega turizma, dinarska protivrednost pa ne presega 2,7 milijarde din. Devize je NBJ uporabila za intervencije na de viznem trgu in nakupe blaga za preskrbo tujskih centrov in pre bivalstva. nem in družbenem položaju člo veka. Zato bi morali v prihodnje poskrbeti za to, da bodo vse re šitve temeljile na samoupravnih družbenoekonomskih odnosih. Vlaganja, tudi takšna, morajo pripomoči povečanju in krepitvi družbene lastnine. Delavec, tudi tisti, ki je dal denar, pa mora deliti usodo delavca v združe nem delu, usodo in pravice ter odgovornosti. IVAN VIDIC Vreme naklonjeno opazovalcem Luninega mrka LJUBLJANA, 28. oktobra - Vsem, ki so si želeli, da se nebo ne bi zoblačilo in da bi lahko opazovali lunin mrk, se je želja izpolnila. Ob 16. uri 54,5 minute seje Zemljina senca dotaknila lune injo ob 18. uri 19,7minute popolnoma prekrila. Popolni mrkje trajal do 19. ure in 5 minut, ob 20. uri 2 minut pa se je splošni lunin mrk končal. (Foto: JlGrt - Srdjan Živulovič)
Made with FlippingBook
RkJQdWJsaXNoZXIy ODgyMjIy