Poeamezna Številka RM 0,18 namwanW3ok tJprava Klagenfurt, Poetfach 115 / Ure^tvo v magenfurtu / NaroCnlna (se plaCa naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,- (vključno RM 0.20 za donaSalce) / Odjavo naročbe _____tega "Sta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0.06 za milimeter stolpec Stev. 29. Xe na polefu domov Krahiburg, 15. aprila 1942. CrippsoY poraz v Indi|i Težka zavrnitcT жа Churdiilla in Rooseyelta - Nobene nove krme za topove več Ko 90 si bila oiptimistična poročila že prcusvojila dozdevni Crippsov uspeh, je nenadna vest, da je njegova misija spodletela, zbudila v Angliji težke pomisleke. Reuter namreč javlja: »Cripps je izjavil, da je prisiljen britansko vlado poučiti v tem, da njegovi predlogi niso bili sprejeti v takem obsegu, da bi bilo opravičeno oddati izjavo v obliki zasnovanega načrta«. Teh pomislekov tudi ne more pojasniti Churchillova spodbudna brzojavka, ki ničesar ne pove. Vrsteči se udarci na vojaškem in političnem polju, ki jih je morala Anglija v zadnjih mesecih brez obrambe prenašati, so po poročilih iz Londona začeli odkrivati angleškemu narodu pravo situacijo v vsej njeni dalekosežnosti. Jedva so Anglijo pregnali iz Tihega oceana, že se boji, da bo izgubila Indijski ocean in svoje zveze z Indijo. Pomembni sta tudi ijpeni Malta in Rommel, ki jih imenujejo z zaskrbljenostjo. »Naša hegemonija na sedmih svetovnih morjih se je čim najbolj poslabšala in omajala,« tako jadikuje londonski tisk in britko kritizira taktiko admira-litete, ki si pusti iztrgati kos za kosom oblasti v azijskih vodovjih, ne da bi se spustila v boj in na strele odgovorila s streli. Reuter razširja poročilo, da je Cripps na svojem potovanju v London dospel B avojim spremstvom v Charachi. V r'đ зЧст govoru iz Novega Delhija ;a pv." /Ч Сгјруз prikriti zavrnitev, ki jo '6 do' !, кзг so izpodletela pogajanja v Indiji. Je to govor pravega Britanca, mešanica zavijanj, hinavščin in jalovih izgovorov. Cripps skuša prekinitev pogajanj naprtiti ne^ložnosti indijskih voditeljev. Roti se, da Britanci želijo Indiji čim prej mogoče »ponuditi njeno svobodo«. Pri tem pa mora priznati, da so kratkomalo odbili prav skromne želje Indijcev. Ko so se razbila pogajanja, je vodja indijskega kongresa Azad naslovil na Crippsa novo pismo, v katerem med drugim pravi, da je Indija uverjena, da bi se bili srečali na polovici poti, ako ne bi bila britanska vlada zopet nadaljevala svoje politike raz-cpilicvanja. Indijci so mnenja, da britan- ska vlada pripisuje veliko preveč pomena svoji oblasti nad Indijo. Indijci pa morajo pred vsem misliti na obrambo in na varnost Indije. Crippsova trditev, da se je kongres zedinil o tem, da med vojno ni mogoča sprememba, ustave, je treba zavrniti kot pomoto. Glavna odločitev kongresovega delovnega odbora, ki odklanja angleške predloge, ugotavlja po Reuterjevem poročilu iz Novega Delhija, da so ti predlogi bili sestavljeni v zadnji uri pod silo dogodkov. Treba jih je razmotrivati ne le v razmerju do zahtev Indijcev po neodvisnosti, ampak v okviru sedanje težke vojne krize. Predlogi britanskih vojnih kabinetov se nanašajo v glavnem na bodočnost po ustavitvi sovražnosti. Čeprav odbor priznava, da je za ono negotovo bodočnost deloma sprejeta pravica samoodločbe indijskega naroda, vendar obžaluje, da je ta pravica omejena in zaklavzulirana. Indijski narod je kot celota zahteval neodvisnost in kongres se je ponovno izjavil, da za celo Indijo ni nobeno drugo stanje sprejemljivo in da ne ustreza bistvenim zahtevam sedanjega pložaja nič drugega nego neodvisnost. Odbor bi rad ponovil, da morajo indijski narodi ob sedanjih prilikah sprejeti odgovornost le pod bistvenim in fundamentalnim pogojem, ako 80 prepričani, da so prosti in da jim je prepuščena ohranitev in obramba njihove svobode. Nujno potrebna je navdušena reakcija naroda, ki je pa ni mogoče zbuditi, ako se mu docela ne zaupa in ako se mu ne prepusti odgovornosti za njegovo obrambo. Odbor torej ne more prejeti po britanskem vojnem kabinetu predloženega predloga. Presenetljivi napad neke pehotne divizije Pri nočnem napadu na zapadno Nemčijo le bilo sestreljenih 9 britanskih letal Vrhovne poveljstvo oborožene sile je dne 13. aprila objavilo: Na polotoku K e r č u je sovražnik po težkih izgubah prejšnjega dne napadel le na posameznih mestih s slabejšimi silami. Vse napade smo zavrnili. Na oetali vzhodni fronti smo odbili poedine napade močnejših sovražnikovih sil Pri nekem napada, ki so ga čete neke nemške motorizirane pehotne divizije pre-senetljvo izvršile, je sovražnik izgubil 650 ujetnikov, 1000 mrtvih, 3 oklopne bojne vozove in 40 strojnic. V srednjem odseku vzhodne fronte eo skupine bojnih in lovskih letal s posebnim učinkom podpirale operacije vojske. Ob naših uspešnih izvidniških sunkih v Lapplandu je sovražnik v zadnjih dneh utrpel visoke krvave izgube. Bojna letala so z dobrim uspehom napadla pristaniške naprave v Murmansku. V severni Afriki obojestransko delovanje topništva in izvidniških čet. Britanska zbirališča avtomobilov go bila uspešno bombardirana. Podnevi in ponoči nadaljevani napadi na vojaške naprave in letališča na otoku Malti 80 povzročili ponovna razdejanja ciljev. , Nemški lovci in protiletalsko topništvo so nad Rokavskim prelivom, na severnem nemškem obrežju in pred norveško obalo sestrelili petnajst sovražnih letal. Britanski bombniki so v zadnji noči napadli zapadn^o Nemčijo, pivilno prebival-etvo je imelo nekaj izgub na mrtvih in ranjenih, Protiletalsko topništvo in nočni lovci so sestrelili devet izmed napadajočih letal. Major Haase, poveljnik nekega pionirskega bataljona, se je s podrejeno mu bojno skupino posebno odlikoval v več tednov trajajoči uspešni obrambi neikega oporišča, za katerega so se vršili trdi boji. Neki na zapad poslani oddelek lovskega zračnega brodovja je tekom včerajšnjega dneva dosegel svojo 1000. zračno rmn-ro S4.n00 brl ie bilo poloplienih pred obalo Ш Novi veliki uspeh naših podmornic - 72 sovjetskih oklopnjakov na Kerču odpravljenih Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 11. aprila objavilo: I t";)riiv 8. aj-rila je bila javljc.na po-tapitov 16 sovražnih trgovskih ladij s 104 tisoč brt; vtem pa so naše podmornice javile nadaljnje velike uspehe. Neposredno pred ameriško vzhodno obalo so potopile 12 trgovskih ladij s 94.000 brt, med temi štiri v^lrke tankerje. Razen tega posebnega poročila je vrhov-poveljstvo.oborožene sile objavilo: Na polotojcu Kerču ni bilo več posebnih bojev, odlfar so se dne 9. aprila z velikimi izgubami zldihili sovražnikovi napadi. Število uničenih oklopnjakov se je povišalo na 72, število oklopnjakov, ki so vsled zadetkov postali negibljivi, pa na 29. Na obali Črnega morja so nemška bojna letala bombardirala sovjetske pristaniške naprave in s polnimi zadetki poškodovala dve veliki trgovski ladji. V srednjem odseku vzhodne fronte je bilo uničenih več obkoJ enih skupin sovražnikovih šil. Ob uspešnih sunkih nemških čet je sovražnik utrpel velike krvave izgube. ' y severnem frontnem ods6ku so iipodle-■^eli močnejši, po oklopnjakih podprti sov-'Јс!лТЛ. na^ždi. V Lapplandu so nemški planinski lovci skupno s finskimi skupinami v drznem sunku zavzeli neko močno izgrajeno sovražnikovo oporišče in uničili 40 bojnih postojank z njihovimi posadkami. Pred severno norveško obalo je neka sovjetska podmornica zavozila na nemško minsko zaporo. V severni Afriki smo južno• od kraja Tmimi odbili slabejše britanske sile. Sovražnik je izgubil precejšnjo število ujetnikov. Skupine bojnih in lovskih letal so z dobrim uspehom napadle britanske poljske postojanke in zbirališča avtomobilov v Mar-mariki ter bombardirali železnico v puščavi in druge sovražnikove zveze v zaledju. Zračno orožje je nadaljevalo svoje velike napade na otok Malto. V zračnih napadih so nemški lovci sestrelili 11 britanskih lelal. Ob Rokavskem prelivu in pred norveško obalo, so nemški lovci tekom včerajšnjega ■dne v zračnih bojih sestrelili sedem britan-, sk'h letal. Iz skupin britanskih Ђombnikov, ki so v "minuli noči izvedli motilne polete na zapadno in severozapadno Nemčijo, eo nočni lovci in protiletalsko topništvo sestrelili 12 le-■ tr.l. ■ Kapitanleutnant Topp, ki se je pri, opera- cijah nemških podmornic pred ameriško obalo znova posebno odlikoval, je doslej potopil 31 ladij z 208.000 brt kakor tudi nek rušilec in neko stražno ladjo. Obergefreiter C e r n e c in Gefreiter Recksiegel nekega lavskega polka sta dne 9. aprila s svojima puškama za oklop-njake na najbližjo daljavo odstrelila 11 sovjetskih oklopnjakov. Sovjetski napadi na Kerču so se izjalovili Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 12. aprila objavilo: Na polotoku Kerču so se zdrušili ponovni, po oklopnjakih in zračnem orožju podprti napadi močnejših sovražnikovih sil. Uničenih je bilo nadaljnjih 14 oklopnjakov. Nemška bojna letala so napadla pristaniške naprave na obali Kavkaza in z bombnimi zadetki poškodovala neko veliko sovjetsko potniško ladjo. V srednjem in severnem odseku vzhodne fronte je sovražnik na posamičnih mestih ponovil svoje brezuspešne napade. V Severnem Ledenem morju so bojna letala napadla nek zavarovan sovražnikov konvoj in zažgala dve trgovski ladji, neko drugo ladjo pa z bombnim zadetkom poškodovala. V severni Afriki je živahno topniško in izvidniško delovanje. Težka in lahka bojna letala so v Marmariki uspešno napadla britanske zveze v zaledju. Spremljajoči lovci so v zračnih bojih sestrelili šest sovražnih letal. Pri zraiSrtih napadih proti vojaškim napravam na otoku Malti, je nek v doku ležeči britanski rušilec dobil več bombnih pol- j : / ■ , (Nadaljevanje na 2. strani.) Letu 2. Služabnik naroda F. H. Ne po krivici označujejo tisk kot svetovno silo, ki sicer ne pozna meja, toda baS zato je posebno dalekosežna. Odkar je pred 500 leti Gutenberg izumil tiskarsko umetnost, je tiskana beseda tako pridobila na pomenu, da črne umetnosti niso samo redko prekleli. To je napačno in pravilno obenem. Kakor je ogenj ,dokler ga brzdamo, človeku nenadomestljiv in nudi samo dobro, tako doprinese tudi tiskana beseda, ako se je poslužujejo značajni in odgovornosti se zavedajoči ljudje, najvišje kulturne vrednote. Kje bi bilo danes človeštvo brez trdnih črk, brez celokupne tiskarske umetnosti m brez možnosti, v kratkem Času založiti liste in knjige, ki so jih nekoč samo v nekaj kosih mogli prepisati, danes pa izhajajo v ogromnih nakladah. Danes so postala dela naših pesnikov in mislecev skupna dobrina vsega našega naroda in preko tega vsega človeštva. Knjige prinašajo nov, večji in lepši svet v našo hišo, razširjajo naše obzorje, nas navdahnejo v velikih urah nacionalnega življenja in nudijo nam tolažbo v dnevih skrbi in duševne potrtosti. Govor — pofinjen in vsebinsko oblikovan po mo-gočnikih besede, — nas izpolnjuje s svojo silo in svojo krasoto, nag stori vesele in žalostne, nas potegne s seboj v dramatičnem delu — tudi ako ga samo beremo —• in povzroči, da utihnemo v elegiji zrele, v boli preizkušene veličine človeštva. Gorje pa narodu, čigar jezik se izrablja v sebične namene! Nemški narod je to izkusil, ko je bil skoraj ves tisk v rokah Židov, ki so po svetovni vojni obvladovali literaturo in časopisje ter ju izrabljali za svoje nizkotne instinkte. Takrat je iz »naroda pesnikov in misleceit^« ■— kakor so imenovali v inozemstvu Nemce — postal narod, ki je ječal čisto pod duhovno knuto judovstva. Tisk je postal orodje judovskega človeškega izmečka, ki je dnevno razširjal poplavo dtiševnega strupa, da bi spravil ljudi v zmoto in jih dozoril za štrajke in nemire, jih pobunil, ustvaril razredne pre-graje in še bolj mogel izigravati eno stranko proti drugi. Pisali so članke, liste in knjige, da bi izpodkopali moralo in nemškemu človeku vzeli vero v samega sebe. Takratni mogočniki tiska so stali v službi naših sovražnikov, so bili sami Judje ali so pa bili judovski plačanci, izpodjedali so nemško narodno zavest in pridigali so nam tako intemacionalo, ki smo ji samo mi sledili in nihče drug. Ftihrer je takoj v začetku spoznal mogočnost tiska in je bil, preden je prevzel vodstvo stranke, vodja propagande, sam je sestavljal lepake in letake, izdajal »V61-kischer Beobachter« in sploh postavil tiskano besedo na vodilno mesto, ne da bi pa vzel govorjeni besedi prednost, kajti živa beseda je enkrat že bolj prikladna kot pisava v določenem smislu vplivati na ljudi. Visoka, moralna zavest odgovornosti, ki jo je Adolf Hitler položil kot temelj narod-nosocialističnega tiska, je postala pozneje splošna baza nemškega tiska. Kakor je strankin tisk pred prevzemom oblasti premostil nasprotstva v nemškem narodu in bičal strankarski sistem, tako je pričel nemški tisk v letih po prevzemu oblasti sistematično delati za pomirjenje znotraj evropskega političnega življenja in izklopiti vsa trenja. S tem je postal zvočnik politike Reicha, V inozemstvu so nemškemu uredniku, čigar poklicni položaj je zadobil z uredniškim zakonom z dne 4. oktobra 1933 novo osnovo, pritikali pomanjkljivo svobodo. On stoji, tako so argumentirali, v službi stranke, sme pisati samo to, kar mu predpišejo in nima nobene možnosti k samostojnemu delu. Mi nemški uredniki smo pa nasproti temu mnenja, da je lepše in ima predvsem višji smisel, biti v službi naroda, temu narodu služiti g tem, da u-Btvarjamo pomirjenje političnega ozračja v Evropi, kakor pa biti v službi kake stranke, ki zastopa edino sebične strankarske koristi, ki sicer rušijo mostove, toda nikoli ne zmorejo navezati skupnih moči. Nemški urednik se ne izgublja v strankarskem govoričenju ,ni orodje judovetva in mednarodnega prostozidarstva, temveč je govornik nemškega naroda, ki si je v aarodno-Bocialistični vladi ustvaril najboljše in naj-dostojnejfie zastopstvo. Mi razumemo pod svobodo nekaj drugega, kakor pa neovirano izxlivjanje destruktivnih nagnenj. Mi hočemo ustvariti tisk, ki poučuje in pojasnjuje ,ki prikazuje veliko linijo politike in razširja pogled preko dnevnega dogajanja in bralce zori k razumevanju velikih zvez današnjega dogajanja. Naloga, ki je g tem postavljena tisku, prekorači velikost dosedanjih zahtev. Že BO se mnogi žurnalisti v vsej Evropi združili v »Unijo evropskih žurnalističnih zveza, k si je po svojih pravilih postavila kot cilj one zahteve, ki so že veljale za nemškega časnikarja. Ta unija, ki sedaj zaseda v Benetkah .ustvarja podlago prihodnjega oblikovanja evropskega tiska. Bismarck je nekoč izrekel beeeds, da bo moral vsaki narod prej ali slej plačati šipe, ki jih je njegov tisk nekoč razbil. Ta izrek dobiva danes svojo grozno potrdilo. Tisk sovražnih držav je bil tisti, ki je polil lima-zanije polno vedro po nemškem narodu in njegovem vodstvu. Ne nazaidnje j> zato odgovoren za današnjo borbo. Mi smo storili, kar smo mogli, da bi ustvarili boljše medsebojno razmerje evropskih držav. Naši nasprotniki, — in to je v prvi vrati judovstvo in mednarodno prostozidarstvo, v čigar sluiSbi stojijo politiki zapadnih demokracij in oni ostalih držav, niso hoteli miru. Poslužili so se tiska, da bi podpihovali vojno. V vojnem ognju se pa politiki in časnikarji združujejo, gradijo nov svet, ki je prost sovraštva, ki je tako zagrenje-valo medsebojno življenje narodov. Tisk se bo zavedel svoje velike odgovornosti napram narodu, čigar zvočnik je. Veliki cilj: nova Evropa, se približuje svojemu uresničenju. , z Velika japonska pomorska zmaga Maligna ladja za leiala In dve nadaljnji križarki potopljene Tokio, 14. aprila. Kakor objavlja japonski glavni stan, so bili dne 9. aprila v vodovjih pri Trincomaliju na cejlonski vzhodni obali potopljene sledeče ladje: nek britanski nosilec letal tipa »H e r m e s«, dve križarki tipa »Birmingham« in »Emerald«, nek ruSilec in neka patrolna ladja. Vrhu tega so bile najtežje poškodovane neka križarka in Sest trgovskih ladij. V zraku je bilo sestreljenih nadaljnih 56 sovražnih letal. Japonci so izgubili 10 strojev. Izgub lastnih vojnih vozil na japonski strani ni bilo. Kakor je Reuterjeva pisarna v petek poročala, so v Londonu uradno objavili, da je bil potopljen britanski nosilec letal »Hermea«. Ni pa še na angleški strani priznanja o nadaljnjih težkih izgubah vojnih ladij, ki jih je po poročilu japonskega glavnega stana Anglija utrpela v vodovjih pri Tri-comaliju ob vzhodni cejlonski obali. FUhrer Pavelfču Berlin, 14. aprila. Fiihrer je hrvaškemu državnemu vodju dr. Ante Paveliču o priliki prve obletnice obstoja neodvisne hrvatske države poslal sledečo brzojavko: »O priliki prve obletnice obstoja neodvisne hrvatske države sporočam Vaši eks-celenci odkritosrčne čestitke želeč Vam osebno srečo in srečno bodočnost zavezniškemu hrvatskemu narodu, ki se tako krepko udeležuje poraženja boljševizma in izgradnje evropskega novega reda.« Prošnja za premirje na Balaann Obrambne črte USA-čet prebite Sovielski napadi na KerCn so se izjaloiill (Nadaljevanje s 1. strani.) nih zadetkov. Nemški lovci so v več zračnih bojih nad otokom sestrelili 13 letal. ff-Sturmmann Schulz iz neke skupine , orožja jih je dne 5. aprila sam zavzel neko - po sovražniku zasedeno zaklonišče, uničil posadko in kljub močnemu ognju razstrelil nek sovražni oklopnjak najnovejše konstrukcije. Popoln uspeh obrambe pri Kerču Napadi na Malto podnevi in ponoči Vrhovno poveljstvo oborožene sile Je dne 10. aprila objavilo: Na polotoku Kerču je imela obramba proti močnim, po oklopnjakih in zračnemu orožju podprtim napadom popolen uspeh. Poleg visokih krvavih nasprotnikovih izgub, je bilo po dosedanjih poročilih uničenih 36 Tokio, 14. aprila. Domei poroča s Filipinov, da so sovražne čete v jakoeti 60.000 mož na Bataam-polotoku (Batanoa) zaprosile poveljnika japonskih čet za premirje. O izidu pogajanja o kapitulaciji še ni ničesar znanega. Težki japonski topovi so Sli v petek v položaje na Bataanskem polotoku, od koder imajo polni razgled na otočno trdnjavo Cor-regidor in so oblegani USA branik v Ma-nilskem zalivu obeuli z uničujočo točo iz jekla in železa. Istočasno so podpirala jaso vražnih oklopnjakov in nadaljnjih 26 a streli onesposobljenih za manevriranje. Na raznih drugih odsekih vzhodne fronte so bila lastna napadalna podvzetja uspešna. Ob Volhovu je bila obkoljena in uničena sovjetska skupina sil. V severni Afriki je bilb v bojih iz-vidniških čet uničenih ali uplenjenih več britanskih izvidnifikih oklopnjakov In topov. Nemške skupine bojnih in lovskih letal nadaljujejo podnevi In ponoči napade na otok Malto. Bombni zadetki v polno so v državnih ladjedelnicah, napravah v pristanišču in doku ter na letališčih povzročili nadaljnje poškodbe. Na angleški južni obali so lahka bojna letala dosegla polne zadetke v neki plinarni. Zaradi eksplozije plinomera so nastale težke poškodbe v okolici nahajajočih se tovarniških naprav. Nad nemškim zalivom je mornariško topništvo sestrelilo tri britanske bombnike. Obergefreiter F e 1 d nekega oddelka lovcev na oklopnjake je pri bojih na polotoku Kerču dne 9. aprila, dasi je bil ranjen, odstrelil sedem sovražnih oklopnjakov. ponska letala napad z mnogimi tonami po-gubonosnih bomb. Pri tem intenzivnem bombardiranju po japonskem topništvu in bombnikih so se Iz sovražnih položajev dvigali veliki oblaki dima in zavili zaliv Manila v globoko temo. Po krepkih napadih japonskega armad-nega letalstva je protiletalsko topništvo na otoku Corregidorjuv soboto popoldne popolnoma utihnilo. Japnske mornariške čete za 1гкгсалје na filipinskem otoku Cebu so v petek zasedle mesto Argao na vzhodni obali • in Barili, važno mesto na zapadni obali otoka. Istega jutra 80 juriSne čete vdrle v pristanišče glavnega mesta Cebu. K bojem na Bataan-polotoku še poročajo, da japonske prednje straže, ki so dosegle Mariveles na južni konici polotoka v ljutih cestnih bojih čistijo mesto. Pri svojem bliskovitem prodiranju so Japonci zasedli kraje Limai in Lamao na južnem koncu polotoka in so sovražniku trdo za petami. Pri tem so napravili številne ujetnike, med njiint tudi poveljnika 21. tTŠj* #№žlje, Же^ mŠA pe^?eljftika regimenta in več drugih oficirjev. Pravijo, da se je v Limai in Lamao vdalo več tisoč mož sovražnih čet, ker niso mogli prenesti besnih napadov japonskega letalstva. Roosevelt noče ničesar reči! L i s s a b o n, 14. aprila. Na tiskovni konferenci v Beli hiši je predsednik Roosevelt izjavil, da je vsaki mož v Združenih državah zaprepaščen nad dogodki na Bataan-polotoku. Razen tega ne more zavzeti ni-kakšnega stališča k vojnemu položaju. Fiihrer je podelil državnemu upravniku ogrske kraljevine Nikolaju pl. Horthy-ju zlati veliki križ reda nemškega orla. Fiihrer je padlemu Hauptmannu Wil-chelmu S p i e 13 u, skupinskemu poveljniku v nekem krdelu rušilcev, v priznanje njegovega junaštva v borbi za bodočnost našega naroda podelil kot 85. vojaku nemške oborožene sile hraatov list k viteškemu križu železnega križa. Državni minister dr. Goebbels je kongresu Unije nacionalnih časnikarskih zvez v Benetkah poslal pozdravno brzojavko. Iz prostovoljcev vseh nemških gau-ov ae-stavljeni Infanterie,- Regiment »Grofi-deutschland« je, čeprav je tekom zadnjih mesecev bil skoraj vedno v žarišču bojev na vzhodni fronti in je večji del tega časa moral odbijati krepke sovražne napade, zbral za vojno zimsko pomoč 1941-42 85.650 RM. Po poročilu državnega finančnega ministra ne bodo izvedli osebnega in obratnega popisa 1942. Urlist 1942 ne bodo sestavili. Državni finančni minister bo določil, da bodo davčne karte 1942 veljale tudi za leto 1943. Neki švedski pomorščak je po svojem povratku na švedsko poročal o svojih vožnjah po Atlantiku v angleški službi. Kakor pripoveduje, se je koncem marca lanskega leta nahajal na krovu nekega švedskega vo-ziln, ki je vozilo v nekem iz 47 ladij sesto-ječem angleškem konvoju. Od teh 47 vozil 30 samo tri dosegla svojo namembno mesto Anglijo. Angleški vojni minster je, tako poroča Reuter, v nekem govoru v Cardifu odgovoril na vprašanje, kakšen pomen bo imela angleška armada v tem letu. Rekel je dobesedno: »Kjer le moremo, moramo pod-vzeti operacije v svrho odklona, da bodo sovjetski Rusi lahko preživeli še to poletje. Na vsem Ceylonu so pričeli zapirati pro-mlnentne člane stranke Samasamajistov. V Londonu gradijo Leninov spomenik, ki ga bo na Leninov rojstni dan odkril Majski. Angleški strah pred invazijo je učinkoval: tudi Kanada hoče sestaviti guerllsko armado. Ta naj služi pri obrambi pred japonskimi padalci, če bi ti hoteli pristati na obali Tihega, oceana, tako Ј«.ЖШу11 ker nadski obrambni minister Halst№VO%ii#% Cesarski glavni stan je v petek ob 11. uri objavil, da so japonske mornariške enote dne 31. marca popolnoma zasedle Božične otoke, 350 km južno od Jave. Japonci so prvikrat stopili v velike pokrajine burmeškega olja. Doslej so japonska specialna poveljstva lahko hitro odpravila razdejanja, ki so jih napravili bežeči Britanci. Verlae unđ D ruck: N3.-GauverlaK und Druckerei Karaten GmbH.. Klaeenfurt - VerlaKiIelter; Dr Emil Haitian. — H»iii)!*thnmpiter' Frledrlch Horstmann Zurzwt IM Anreleenlinte Nr 1 erOUIt: Razgibana Bolgarska Vprašanje večjega prostora Naglas zadnjega govora ministrskega predsednika Filova je bil na pozivu, naj se mobilizirajo vse ustvarjalne sile, da se zagotovijo narodne zveze. Simptom te volje je enodušni sprejem vseh vojaških predlogov po včasih kritično uglašenem sobranju. Čeprav pripade 36% državnega proračuna armadi, so sprejeli novi oboroževalni kredit v višini 2,6 milijard lev z navdušenimi izrazi simpatije za vojnega ministra. Nadaljnje obtežitve davkoplačevalca obljublja pričeta izgradnja vojnega brodovja; vsled mirovnega dik-tata razmilitarizirano mornariško šolo so reaktivirali in povečali za akademijo. Iz uspeha notranjega posojila, ki je bilo izvirno omejeno na tri milijarde, znaša pa danes že štiri milijarde, od česar so 46% prostovoljno podpisali, lahko spoznamo edinost in neizrabljeno voljo dežele. Pri tem pa mora poedinec prenašati že občutno breme: podra-ženo življenje pri le malo povečanih dohodkih, omejitev nekaterih živil, >brezkruš-ni ponedeljek« in letos celo brezmesni velikonočni teden, omejitve, ki seveda še niso tako občutne kakor v drugih vojujoČih se državah. Poizvedovanja zimskih mesecev so pokazala, da jesenskega voznega reda niso mogli v vseh pokrajinah popolnoma izpolniti. Četudi leži temu vzrok v klimatičnih in tehničnih težkočah, vendar ne reši vlade dolžnosti, da zamujeno sedaj nadoknadi. Neki po njej nastavljeni generalni komisar mora skrbeti, da pošiljajo tudi nova ozemlja bogat donos in da pridejo njive brez go- spodarja v Macedoniji in Traclji pod plug. Mogoče je tvegano, sredi vojne spričo obremenitve transportnih sredstev in močnega izrabljanja delovne moči preseliti 30.000 bolgarskih beguncev in zemlje revnih kmetov iz stare Bolgarske v Tracijo, Toda to se mora zgoditi, da ne ostanejo polja neobdelana. Preselitev se olajša radi pripravljenosti izbranih kmetov, ki iz gladu po lastni zemlji radevolje vzamejo na sebe težave takšne presaditve v nižine med Strumo in Mesto. Bolgarska ni samo narasla s 103.000 na 152.000 km2, temveč tudi številčno za 2 na 8,4 milijonov glav. Mnogi problemi zahtevajo takojšnje rešitve. Univerzo širijo. Pomanjkanje inženirjev je privedlo tudi do tega, da v Sofiji ustanovijo tehnično visoko šolo, ki bo nastala v posebni univerzitetni četrti. Donava si je pridobila velik pomen. Lani ustanovljena »Bolgarska d. d. za rečno plovbo« Je s tem računala. Bolgarska bo otvorila tudi redno obalno plovbo na Egej-skem morju. R. H. Razgled po jugovzhodni Evropi Donavska rečna plovba je glede sprejema tovorov otvorila novo poslovno leto 1942., ki 86 glede trlf zaračunava že od 1. marca. V Zagrebu so ustanovili Hrvatsko rečno brodarsko delniško družbo (Hribrod) z glavnico 100 milijonov kun. Delokrog podjetja je rečno brodarstvo v tu- in inozemstvu, zlasti na Savi in Donavi. Družba bo opravljala tako osebni kakor tovorni in vlačilski promet. V hrvatski notranji upravi so se izvršile izpremembe v tej smeri, da so več velikih županov vpoklicali na službo v področju njihovega dosedanjega delovanja v notranjem ministrstvu in postavili nove velike župane. Hrvataki poljedelsdci minister Je sporočil, da bo Hrvatska zastopana na spomladanskem velesejmu v Milanu. Hrvatsko poljedelsko ministrstvo je pozvalo kmečko prebivalstvo, naj v tem letu nasadi čim največ oljevitih rastlin, da se tako z rastlinsko mastjo nadomesti primanjkljaj živalske masti. Za deveti vzorčni sejem v Plovdivu, ki je bil otvorjen na velikonočni ponedeljek. Je izredno veliko zanimanja. 2e prvi dan sejma so našteli okrog 35.000 obiskovalcev. Večjih trgovskih zaključkov, ako se ne oziramo na manjše nakupe — naravno doslej še ni bilo. Posebno zanimanje se opaža glede tekstilnih izdelkov. Nemčija, Italija, Ogrska, Romunija, Turčija in Švica imajo lastne paviljone, in Nemčija je skupno z Bolgari organizirala kmetijsko razstavo, kar kaže nazorno sodelovanje obeh držav na agrarnem sektorju. Za izvršitev prvih dveh odsekov gradbenega programa romunskih državnih železnic BO v aprilu 1941 otvorjen! kredit 8.5 milijonov lejev povišali na 29.8 milijonov (okroglo 600.000 RM). Od tega kredita bodo 10.6 milijonov lejev uporabili za naročila v Nemčiji v okviru nemško romunske kreditne pogodbe z dne 4. decembra 1940. Iz romunskega državnega glasnika je razvidno, da bodo po odredbi ministrstva za narodno obrambo ustanovili tabore za izobraževanje nižjih voditeljev romunske delovne službe »Delo romunske mladine«. Policijsko sodišče v Budimpešti je obsodilo 34 Židov zaradi prestopka po zakonu o Židih na denarne kazni od 1000 do 5000 pengo (750 do 3650 mark). Pri teh prestopkih navedenega zakona Je šlo povsod za to, da niso oblastim prijavili židovskih nameščencev ,da bi na tak način prikrili židovski delež med nameščenci dotlčnih Židov. Slovaško justično ministrstvo je izdelalo zakonski osnutek o prepovedi razkosanja kmečke zemlje in ga predložilo zakonodajni komisiji, da zavzame stališče. Preosnova vlade v Sofiji Sofija, 14. aprila. Bolgarski ministrski predsednik Filof je v soboto ponudil kralju ostavko vlade. Kralj je ostavko sprejel in poveril profesorju Filofu sestavo nove vlade. Ministrski predsednik Filof je istega dne izvršil pre osnovo bolgarskega kabineta, ki Je sedaj sestavljen takole; Filof, ministrski prcr'^ednik in zunanii minister; Gab-rovski, notranji minister; Bojilof, finančni minister; general Mihof, vojni minister; Bartof, pravosodni minister; Jocof, prosvetni minister, Zaharlef, trgovinski minister; Petrof, minister za kmetijstvo, Vasi-IJev, minister za zgradbe; Radoslavof, železniški minister. Pogled na Delhi / Sijajne lepote stare indijske prestolnice Razgovori, s katerimi hoče britanski bolj-Sevik Cripps pripi-aviti Indijce, da bi bili zopet enkrat angleška krma za topove, se vršijo v Novem Delhi ju, v prestolnici britanskega podkralja. Indijsko glavno mesto Delhi je bilo že od nekdaj bojišče narodov, na katerem se je odigravala in odločala usoda dežele. V potokih je tekla kri pred njegovimi zidovi in med njimi ter v okoliških ravninah. Povsod se še najdejo sledovi ogorčenih bojev in ostanki, ki zgovorno pričajo o na dogodkih bogati preteklosti. Zaradi samovoljnosti svojih vladarjev se je Delhi kakor nobeno drugo mesto na svetu nahajalo neprenehoma v nekakšnem stanju potovanja. Vsakokratni vladar je že zaradi neke čaatilakomnoeti pustil propadati vse, kar je dal stoiprav njegov prednik postaviti včasih z ogromnim piotroškom. Toda Delhi, Staro Delhi s svojimi ruševinami in ogromnimi monumental-nimi stavbami in Novo Delhi v slogu evropske smotrnosti zvezane z indijsko arhitekturo ostane vendar eno izmed najlepših mest aziatske celine. Tu je stal nekoč najdragocenejši prestol sveta Nova delhijska trdnjava in džamijska mošeja sta najodličnejši stavbi glavnega mesta. Sezidal jih je šah Jahan, največji stavbeni gospodar med indijskimi vladarji, sredi 17. stoletja, toda še danes se dojmijo človeka, kakor da so jih pravkar ustvarile roke n''hovih moistrov. Dvorana za avdi- ence indijskih mogulskih cesarjev v delhij-ski trdnjavi, ki ji pravijo »Diwan-i-Khas«, je podprta z mogočnimi, s krasnim mozaikom iz draguljev obloženimi stebri in ima obokan strop, ki je okrašen z dragoceno drobno zlato in srebrno pletenino, tla so ji sestavljena iz dragocenega kamenja, cela dvorana je zgrajena iz belega mramorja in mozaika. V tej dvorani je stal nekoč svetovno znani »pavji« prestol, najdragocenejši prestol na svetu, čigar vrednost so cenili na 200 milijonov mark. Samo strop z okraski iz drobne srebrne pletenine cenijo na SYz milijonov mark. Toda pavji prestol, to iz debelih zlatih plošč sklopljeno, z de-man ti, smaragdi in rubini okrašeno dragocenost je leta 1739 perzijski vladar šah Nadir odpeljal v perzijsko glavno mesto. Najlepša indijska modeja Nasproti se dviga najlepša indijska mošeja iz belega mramorja in rdečega peščen-ca, džama-mošeja, v kateri je utelešena najvišja dovršenost bizantinsko-arabskega sloga. Tujec, ki skozi vzhodni portal stopi na dvorišče mošeje, ostrmi ob pogledu na to vzvišeno in veličastno lepoto. Ogromna ka-menita podstava te mošeje, v katero gre 20.000 vernikov, leži deset metrov nad cestno vršino. Visoke viseče stopnice držijo od juga, vzhoda in severa do mogočnih tri-nadstropnih vratnih stavb, ki vodijo skozi obokane hodnike na mošejino dvorišče. Na obeh straneh se dvigajo rdeče in belo progasti 43 metrov visoki minareti; njih vt- j*............U.HV hove dičijo stebrišča s kupo lastno streho. Ogromen minaret Z njihovih najvišjih gale rij se nudi krasen razgled pc glavnem mestu in po širo kem 'u razvalin Starega Delhija, iz katerega veličastno moli Kutab-Minar. Ta 20 km od sedanjega Delhijn oddaljeni stolp je glavna pri-vlr"'a ' ■ Star?ga Delh" ja. Bil je prej 83 metrov visok, danes meri le še 76 m je pa B svojimi orjaškimi iz-merami sredi prostranih budističnih, indijskih in moha-medanskih staVb naravnost čudovita stavba. Danes imn Kutab-Minar pet ogromnih nadstropij, najnižje s premerom 16 metrov in višino 32 metrov, medtem ko imp najvišje le Se tri metre v premeru. Vsako posamezne nadstropje je obdano z galerijo, ki vodi okrog celega stolpa in ima obliko balkona, tako da se obiskovalcu ni treba naenkrat popeti na vrh 375 polžastih stopnic. Tik Kutab-Minara stoji »železni steber« Loha-ki-Lath, ki so ga postavili v spomin kralja Dhare, kateri je baje živel okrog leta 300. ali 400. po našem štetju. Ta visoki steber predstavlja čudo kovaške umetnosti Pagoda, kakršno cesto srečujemo v Indiji (Sammlung, Seiler, M.) in nikdar ne rjavi. Čudovito lep je tudi na sveti gori Aboo ležeči Džama-tempelj, ki so ga baje sezidali v letu 1032. Od daleč pozdravlja najveličastnejše indijsko svetišče »Veliki tempelj« v Bhavanišvaru. Domes Tsushin Sha Porotevaini urad velesile Japonske Indijci se bote za svojo svobodo Zagovornik nacionalne Indije ima nagovor na prebivalstvo neke indijske vasi in mu, pojasnjuje politična dnevna vprašanja. Take prizore bi mogli tudi danes opazovati v mnogih indijskih vaseh, kjer postaja vedno večje upanje, da se osvobodijo britanskega jarma. (Scherl, M.) Odkar je prišlo do konflikta na Pacifiku, je poročanje i. vzhodne Azije spričo naraščajočega zanimanja evropske javnosti za dogajanja v neizmernih daljavah Tihega oceana in njenih obrobnih ozemljih zavzelo tak obseg, da pač menda ne izhaja noben čaaopia, ki ne bi poročal o uspehih japonske oborožene sile v bitki za velikoazijski prostor. Najbolj karakterizirajo ta poročila besede »Tokio« in »Domej«. Pod besedo »Domej« je mišljena velika japonska poro-čevalna pisarna, ki jo prav za prav označujejo s skupnim imenom »Domej Tsushin Sha« (zedinjene poročevalne agenture). Iz tega vira torej izhajajo vsa tako označena poročila. Boj proti anglo-amerilMisaki Maru« spravil srebrnoplavo Ute z zlatom za Jedo-banko varno v Jokohamo. 2 njo tudi policijskega nadzornika Aguilo. Ta je hotel enkrat za spremembo krmiti jelene na obali Miyajimi in si ogledati japonske templje. Bila sta namreč na ženitovanjskem potovanju ! Konec. Za smeti in zabavo Prijatelj je vprašal Novaka; »Torej kako, Josef, si li zadovoljen v tvojem mladem zakonu?« »Po pravici povedano, predstavljal sem si ga docela drugače.« »Mar je ženka tako zlobna?« »Kje neki! Toda komaj se zjutraj prebudi, me že prosi denarja. In to gre ves dan od jutra do večera!« »PoVej mi prosim, kaj pa počne s toliko denarja?« »S toliko denarja? Saj ji ga vendar ni-koli-nič ne dam!« * šef se razburja: »Gospod Brodar, že dve uri opazujem, kako spite!« Brodar plane pokonci: »E... toda, prosim — sanjalo se mi je o trgovini!« ♦ Zenka pravi očitajoče; ♦Glej, Hans, tu najdem eno izmed pi- tev dependance v Gallenfelsu. Jeseni 1938. so s to novogradnjo pričeli, toda nieo je več mogli dovršiti. Lastninska pravica Reichsgaua K&mten S polomom Jugoslavije je bilo pljučno zdravilišče v Gallenfelsu, čigar lastnik je bil oskrbni fond za vračajoče se bojevnike na Kranjskem, razlaščeno. Prav tako so bile dependance za železničarje in vse nepremičnine dne 26. avgusta 1941. dodeljene Reichsgauu K&mten v lastninsko pravico. Ker v vsem zasedenem ozemlju Oberkraina biva okroglo 185.000 prebivalcev In ni bilo niti ene bolnice, so pljučno zdravilišče Gallenfels spremenili v javno bolnico. Tako je grad Gallenfels, kateremu so skozi več stoletij vladali samo plemiči, dobil svojo dostojno izpolnitev kot javna bolnica. ticam s številnimi otroci, kakor tudi žene istočasno gojijo sosedsko pomoč. Tudi otroška skupina je povsod zadela na navdušen odziv in v prvo posvetovalnico nemške ženske ustanove, ki je istočasno kot zamenjalnica čevljev k pomoči pripravljeno ob strani vseh rojakinj, pridejo trumo* ma šest- do desetletni, deloma sami, deloma s svojimi materami, da se prijavijo. TI malčki komaj pričakujejo svoj tedenski popoldan. S prav takim veseljem obiskujejo Oberkrainerice tudi materinske tečaje, in skupni zaključek jim ne pomeni samo kakšno svečanost, temveč vse preveč rano ločitev. One vse nočejo v ničemer zaostajati s svojo pridnostjo in svojim tovarištvom za Altgauom. To dokazuje tudi obisk vsako-mesečnih družabnih večerov, ki je n. pr. v okrožju Radmansdorf pri 22 prireditvah izkazal vsega skupaj 4000 udeleženk. Vesli Iz okrožja Radmannsdorl Neumarktl. (Sprejem članov K&rntnerVolksbunda.) Pred kratkim so po uvodnem nagovoru, ki ga je imel voditelj krajevne ekupine Pg. dr. Pura, v svečano okrašeni društveni dvorani »Na skali«, razdelili prve članske izkaznice in znake K&mtner Volksbunda. Ta ča« znaša število članov nad 800. Neumarktl. (250 udeležencev nemških tečajev.) Pouk v tečajih za nemški jezik bo te dni zopet povzet v večjem obsegu; javilo se je doslej že nad 250 udeležencev. Habem. (Landrat nas je obiskal.) Pred kratkim je prišel v občinsko pisarno Pg. H i n t e r e g g e r. Ko je bil pregledal prostore občinskega urada, se je z županom podal k savskemu moetu v Wer-du, da se na kraju samem prepriča, da li je potrebna obnova tega mostu. Pri tej priliki je bila razmotrivana tudi možnoet poprave savskega moetu v Globokem. sem, ki si mi jih pisal še preden sva se bila poročila. V njem stoji, da bi raje živel z mano v peklu, kakor pa brez mene v raju...« Možiček vzdihne; »Mar li nisem tega izpolnil?« * Gospa Debeluschka se bridko pritožuje: »Strašno, da naravnost grozno je to! Zdravnik mi je naročil, da se moram podvreči shujševalni kuri, a ti me nočeš pustiti v zdravilišče, Anton!« »Ljubi srček,« miri goepod Debeluhar svojo boljšo polovico; »tako zelo *te ljubim, da nočem pogrešati s tebe niti deka-grama!« * Stalno omizje popiva v gostilni »Pri zeleni žabi«. Nenadoma se obrne gozdar proti lekarnarju: »Gospod lekarnar, vi sedite na mojem klobuku!« Lekarnar se začudi: »In kaj potem? Saj vendar že ne nameravate iti domov?« * V neki družbi, pri kateri je bil navzoč tudi Maks Halbe, so se zopet enkrat pogovarjali o blebetavoeti mnogih žen. »Nikoli nisem srečal nobene žene,« je rekel eden navzočih, »ki bi bila v stanu, da bi kakšno skrivnost obdržala zase.« »Oh,« je menil Halbe, »ene tajnosti pt vendar nobena ne izda.« »In ta bi bila?« »Svoje starosti.« . Pozrlvoiaino žensko delo v Oberbralnu žene v novlb pokrajinah nočejo zaostajati KreisleUer Dr.Potofsdinlg v Krahihurgn Tesni stiki med krogi iz Klageninria In Krainburga Dne 8. aprila se je vršil v dvorani ljudskega doma poučni večer treh krajevnih skupin NSDAP iz Velikega Krainburga. K apelu je bil prišel Kreisleiter dr. P o -totechnig iz Klagenfurta. Apel je imel velik uspeh. Vsi uradni upravitelji stranke la K&mtner Volkbunda so se bili zbrali in poslušali navdušujoče besede Kreisleiterja iz Klagenfurta. Razen tega je prišlo več sto prebivalcev iz Krainburga. V tradicionalnem zborovališču NSDAP, veliki dvorani ljudskega doma, že skoraj ni bilo prostora ca množice. Govor Pg. dra. Pototschniga je zvočnik prenašal na prostor pred ljudskim domom, kjer so stali možje in žene, ki niso dobili več vstopa v dvorano. Kreisleiterja dra. Pototschniga je spremljal Kreisleiter K u s в, v dvorani ga je pa pozdravil vodja krajevne skupine Krain-burg-mesto Pg. K o c h. V svojem govoru, ki ga je ponovno prekinilo burno odobravanje,, je Kreisleiter sosednjega okrožja nato orisal pot, ki ga je hodil nemški narod pod vodstvom Adolfa Hitlerja v zadnjih letih. Govornik je poudaril, da namerava nemški narod prijaviti svetu zahtevo do vodstva v Evropi. Ta zahteva ima svoj oslon v geograf ičnem položaju nemškega naroda in države v osrčju Evrope, pa tudi v številčni moči našega naroda in njegove kulturne storitve, v preteklosti in sedanjosti. 2e danes je Evropa postala družina, ki na vzhodu skupno koraka proti svetovnemu sovražniku. Iz nemške narodne skupnosti se je. sedaj razvilo evropsko občestvo narodov. Poleg naših .vojakov na fronti, ki žrtvujejo svoje najboljše za naš narod, pa se mora tudi domovina boriti za zmago. Dokaz za bojevitost in požrtvovalnost dmovine je sijajen izid zbirke zimskih reči, pri katerih so se odlikovala tudi okrožja v Oberkrainu. H koncu je Kreisleiter dr. Pototschnig priobčil, da sta se on in Kreisleiter Pg. Kuss iz Krainburga zedinila, da se bo v najbližjem času vršilo skupno zasedanje voditeljev krajevnih skupin iz okrožij Klagenfurt in Krainburg. Povrh so za bodočnost nameravani ožji stiki med tema sosednima okrož-jima, ki morajo postati vedno prisrčnejši za blagor Klagenfurta in Krainburga. Gauleiter v Oberkrainu Pregled posestev in obratov dcžebie samoufprave V petek se je Gauleiter, ki sta ga spremljala Gauhauptmann Natmessnig in vodja deželne zveze za tujski promet dr. Pogatschnig, podal v Oberkrain, da je tam pregledal celo vrsto obratov in posestev deželne samouprave. Ob tej priliki je že zarana obiskal učni tečaj Hitlerjeve mladine na Plani t zi, kjer je bil navzoč tudi vodja HJ ozemlja, HauptbannfUhrer S C h o a s. Poslovivši se od učnega tečaja, je Gauleiter nadaljeval pregled deželnih posestev in obratov v Oberkrainu. Od Planitze, kjer si je ogledal tudi skakalnico in novo napravljeni stolp za sodnike pri skakanju, je nadaljeval vožnjo v Kronau in nato na golfovoigriščevVeldesuin zdravilišče Veldes, kjer se je zlasti razpravljalo o možnosti razširitve in izgradnje ondotnih obratov in naprav. Popoldne je obiskal Wocheinertal in tam pregledal najvažnejša posestva deželne samouprave, med temi izbo rno ribarsko napravo v Wochei-ner Feiatritz, ki ima poseben pomen. lesli iz oicrožja Krainliiirg Krainburg. (Podlegel poskod-b a m.) Pred kratkim je sprevodnik tovornega vlaka Johann Jarkowitsch na kolodvoru Leea-Veldes med premikanjem prišel pod kolesa železniških vozov, ki so mu odrezala obe nogi. Ponesrečenec je podlegel svojim težkim poškodbam. Gallenfcls. (Javno zborovanje.) V Gallenfelsu se je pred kratkim vršilo prvo javno zborovanje NSDAP. Kot govornik je nastopil Kreisleiter Pg. Leo Kuss, ki je govoril o snovi; »Zmaga Nemčije pomeni zavarovanje Evrope pred uničenjem, pomeni mirno, srečno bodočnost za nas vse.« Zborovanja se je udeležilo okrog 700 oseb. St. Martin. (D e 1 o v a n j e KVB.) Tudi v St. Martinu je od pričetka pomladi delo krajevne skupine postalo živahnejše. Vrstijo se apeli za voditelje blokov, uradnih upraviteljev, Wehrmannschaften, žen, mla- Iz^raditveno delo v Steinu Pregled o delovaniu l&raievnili situpin v marca Krajevna skupina NSDAP Stein ima po preteklem mesecu lep kos izgraditvenega dela za seboj. Preorganizacija vseh področij se je izvršila na rednih apelih, ki jih je imel štab krajevnih skupin ob petkih z 62 Voditelji celic in blokov. — Na dan obletnice povratka Ostmarke se je zbrala velika množica ljudi na grradiču Stein okrog skladanice drv na historičnem mestu. Ob tej slovesni uri je govoril Kreisleiter in vodja krajevne skupine je počastil žrtve. — Na dan narodne žalosti se je v Tvoja članarina pri narodnoeocialistićnem socialnem skrbstvu NSV je darilo za zdravje mater in otrok tvojega naroda! Steinu vršila dostojna spominska slavnost. — Nabiralno delovanje je bilo zelo živahno In podatki ponosni. Tako je Stein zavzel imenitno mesto v vrstnem redu okrožij v Gauu. Toda živahnost vlada ne le v delovanju žen v njihovih kuharskih tečajih, pri NSV z njeno vzorno vnetoetjo pri gradnji otroških dnevnih zavetišč ali pri nemški delovni fronti v poučnih tečajih, ampak tudi pri mladini. — Apel v mestu je po končani izobrazbi pokazal sadove pouka. StammfUhrer Helmut P r a s c h je Kreislei-terju lahko javil 202 mladeničev v službi. — Razstavljenih je 12 velikih propagandnih desk z dragocenimi slikami. — H koncu meseca je vodja krajevne skupine Pg. P r a s c h zopet razdelil 500 članskih izkaznic KVB. Neumorno se delo nadaljuje v službi Reicha. Nemški rojaki postanejo držvllani Reidia V petek je bil Landrat sklical 12 v stein-skem okrožju bivajočih nemških preseljen-cev iz Ljubljane k slovesnemu sestanku, na katerem jim je kot prvim izročil državljanske listine državnega ministrstva za notranje posle. Preprostega slavja sta se udeležila Kreisleiter P i 1 z in Landrat D o u j a k. Kreisleiter je v svojem pozivu novim državljanom prikazal veličino Reicha. Med drugim je dejal: »Odkar živijo nemški ljudje, so se borili za to nemško državo. Sen o veliki državi se bo sedaj uresničil. Sedaj polagajo temeljni kamen za to državo, ki nastaja na evropskih bojiščih, in povsod se že oznanja pričetek nove velike dobe. Z današnjim dnem ste postali državljani te države in v tej najlepši uri svojega življenja se morate zavedati, za kaj se bije ta boj.« Landrat dr. Doujak je nato izročil listine o sprejemu med državljane devetim ženam in trem moškim; vsi so podavši roko obljubili Kreisleiterju zvesto sodelovanje. Gin-Ijiva je bila izročitev listine neki 83-letnl ženi, ki je solznih oči izrazila Kreisleiterju in Landratu svoje vpelje. Oskrba žiTine Popravljati teletovo lego smemo le med posameznimi popadki, ne pa ob času popadkov. V maternico po možnosti vbrizg-kolikor mogoče mnogo tople vode. Jtravo postavimo tako, da stoji z zadnjim delom telesa kolikor mogoče visoko. Pod ■Vampom ji postavimo desko, ki jo dva ®iočna človeka kar se da visoko privzdigujeta. Tele porinemo kolikor mogoče daleč nazaj in zavite ude ali zavito maternico iapodvijemo, seveda ne s surovo silo, temveč polagoma in previdno, da živali ne ranimo. Pavlino naravnano tele takoj nkvežemo na In poskusimo izvleči. Da je treba delati ® snažnimi, naoljenimi in razkuženimi ro-*^1. je jasno ker bi sicer z nesnago kravo ®>otraj okužili in povzročili obolenje ali pogin. ^ je tele preveliko In se ne da izvleči, je nepravilno razvito, ozir. sploh, če s* otelitev nemogoča, — pa tudi človeka (Nadaljevanje.) nemogoče najti, ki bi znal teleta razrezati in izvleči —, pošljimo vsaj hitro po mesarja, da bo kravo zaklal prej, kot bi sama poginila. V večini primerov pa pride tele srečno na dan. Takoj mu očistimo nosnice sluza, da lahko začne dihati. Ce se popkovina ni že sama odtrgala, jo a snažnimi škarjami odrežimo, iztisnemo in pri teletu ostali kon-ček (nekaj centimetrov dolg) podvežemo s čisto nitjo, ter namažimo z lizolovo raztopino (kar je dobro par dni po otelitvi vsak dan ponoviti!) Nato teleta nekoliko obrišemo s slamo, nakar ga položimo h kravi, da ga z liza-njem osuši. Da ga raje liže, ga smemo potrositi s debelimi pšeničnimi otrobi, nikdar pa ne s soljo! Pripomnimo pa, da nekateri, posebno oni živinorejci, ki telet ne puščajo sesat, marveč jim takoj spočetka dajejo piti mleko iz posode, niti ne puščajo kravi, dine in zlasti NSV. — V minulih zimskih tečajih za nemščino so udeleženci pokazali zelo dobre napredke, posebno v visoko v planinah ležečem kraju Javorje, kjer so končni podatki naravnost vzorni. Tudi za nadaljnje tečaje, ki se vršijo.sedaj po Veliki noči, se prebivalstvo zelo zanima. Heiligenkreuz. (Kreisleiter Kuss je govoril.) V svečano okrašeni dvorani doma KVB ge je pred kratkim vršilo prvo javno zborovanje NSDAP. Kot govornik je nastopil Kreisleiter Pg. Kuss iz Krainburga, ki je razložil globlji pomen narodnega socializma. Govorniku so navdušeno pritrjevali. Po končanem zborovanju se je vršil koncert v korist zimske pomoči. Zwischenw&ssem. (Vedno znova copate za lazaret e.) V zadnjih dneh so žene iz krajevne skupine dovršile svoje prvo večje delo. V popoldanskih urah so izgotovile veliko število copat, ki so namenjene ranjenim vojakom. Z vzornim veseljem do dela in z vzorno prizadevnostjo je vodila ta dela voditeljica pomožne stanice M. Zirman. da bi tele sama z lizanjem osušila, temveč ga takoj odnesejo v telečjo stajo in z žak-Ijevino odrgnejo. Ko se je krava nekoliko opomogla in tudi tele postalo že živahno, pride na vrsto prvo sesanje, oziroma prva molža. V prvem, kot v drugem primeru je nujno, da dobi tele m 1 e z i v o, to je prvo mleko, ki ga da krava po otelitvi. V tem mlezivu so namreč snovi, ki teletu prebavila očistijo in mu omogočijo pravilno prebavo. Torej je napačno, ako kravo pomolzemo že pred otelitvijo, ko tele še ni povrženo in ne more popiti mleziva. Tele, ki ni dobilo mleziva .navadno takoj. zboli za zaprtjem. Prve dni dajemo teletu mleko, oziroma ga pripuščamo h kravi vsake tri ure, naslednje dni vsake štiri ure in po kakšnem tednu vsakih pet ur. Ob istem času mu smemo že ponuditi nežnega in zdravega sena. Nato seveda polagoma prehajamo na štirikratno, trikratno, končno na samo dvakratno in enkratno sesanje, ozir. napajanje z mlekom dnevno. Navadno prestaneta krava in tele prve dni po otelitvi srečno in brez obolenj, posebno, če smo ravnali pri porodu in pozneje z njima skrbno, z največjo snago, in varovali prepiha in drugih škodljivih vplivov. Mnogokrat pa oboli na posledicah poroda krava, ali pa nam zboli tele. Nekatera naj-navadnejša obolenja bomo našteli. Najprej porodna obolenja krav : Predvsem kužno zvrženje. Zvrže eeve lahko krava tudi iz raznih drugih vzrokov. Ker pa preprost gospodar ne ve, kdaj je zvrženje kužno, kdaj pa ne, naj po vsakokratnem zvrženju čimprej odstrani iz hleva zvrženo tele, trebilo, steljo In vse zakoplje globoko v zemljo. Razkuži tudi hlev in izperi kravi maternico z 1% lizolovo raztopino. Izostanek trebila. Navadno ee krava otrebi v par dneh sama od sebe. Paziti moramo, da trebilo nato takoj odstranimo, da ga krava ne požre, in nekje zakopljemo. Ce se krava v enem tednu ne otrebi, ji moramo vbrizgati vsak dan po 2 do 3krat po 10 litrov in še več mlačne 1% lizolove raztopine (10 dkg na 101 vode) v maternico. Navadno se krava nato polagoma otrebi. Ce se ne, kliči živinor zdravnika! Ce krava po otelitvi nima mleka, ji maži vime in seske z žjsaAlem, ter pusti teleta sesati. Dajaj ji ovsenega zdroba in Otrobove vode ter obilo dobrega sena. Na mleko ženejo tudi: kumina ,sol itd. Seveda pa je treba razlikovati, ali krava mleka nima, ali pa ga samo zadrž'uje. Tu pomaga največ lepo ravnanje pri molži in pa — pripuščanje teleta. Istočasno, ko tele sesa na enem sesku, je treba molsti ostale. Porodna mrtvoudnost krav je kužna bolezen, ki po enem dnevu sama premine, če ne, krava v 2 do 3 dneh pogine. Tako oboleli kravi ne smemo siliti ne klaje, ne piti, ne zdravil! Ranjeno nožnico razkužimo z lizolovo raztopino. Ce je rana večja, naj jo živinozdravnik zašije. Razkužujmo večkrat dnevno! Izstop nožnice je pogosten pojav Nastopi včasih že pred otelitvijo. V tem primeru moramo kravi nastlati tako, da stoji z zadnjim delom precej višje kot s prednjim. Po otelitvi pa izstopi razen nosnice tudi maternica (trod ali t r u t), kar je zelo nevarno, kajti nikjer drugje" hi več možnosti za okuženje, kot v takem primeru. Ce izstop takoj zapazimo, kravo še lahko rešimo, ako položimo pod njo razkuženo plahto, teleČnik poravnamo nazaj, ko smo ga oprali v hladni vodi, v kateri smo raztopili nekaj galuna, ki maternico razkuži in skrči. Kravi damo mnogo žganja, nazaj stlačeno maternico pa napolnimo z mlačno galunovo vodo. Nato postavimo kravo z zadnjim delom višja, Dobro je tudi, namestiti ji zadaj posebno prevezo. Ce pa je ostala maternica že dalj časa zunaj in se okužila, ali se celo ranila, je najbolje, kravo takoj žaklati. Vnetje vimena, ki ga lahko povzroči okuženje ali prehlajenje, zanemar. jena molža itd. Ce je vnetje tako, da se vname le koža in pordeči, mleko pa ostane nespremenjeno, je treba kravo samo varovati prepiha in mazati vime z neoso-Ijenim sirovim maslom. Ce pa so seski vroči in mleko sirotkasto, je treba poleg tega izmolsti kravo vsako uro in vime mazati s kafrovim mazilom. Pri notranjem vnetju vimena, ko postane vime aH posamezni del trd, mleko pa rumenozelenkasto ali celo krvavo ozir. gnojno, je treba razen vsakoume molže (mleko-zakopati!) dajati prve dni na vime hladne obkladke pkieane vode, pozneje pa tople obkladke lanenega semena ali kuhanih kamilic. Ce je vime oteklo zato, ker je tele obgrizlo sesek, ga seveda n,e smemo več pripuščati, molzemo previdno, seske pa mažemo z maslom (neslanim). Toda tudi tele samo kaj radp zboli. Omenili smo že, da je treba popek takoj po porodu razkužiti. S tem preprečimo razne kužne bolezni, kot n. pr. hromost itd., pa tudi krava ga na tem mestu v tem primeru ne bo lizala, kar lahko povzroči kilavost in še druge цараке. Najpogostejši in najnevarnejši obolenji telet pa sta; zapeka in driska. Pri zapeki pomaga odstranjevanje blata Iz črevesa (klistiranje) in Istočasno dajanje mešanice 1 žlice grenke (Glavber-jeve) soli na vodi, v kateri smo kuhali laneno seme. Ce kmalu ne odleže, teleta zakoljemo. Enako, ali Se bolj nevarna je driska. Povzroči jo bolno mleko od bolne krave, ali pa prehlajenje, ozir. napačno krmljenje teleta samega. Jasno je torej, da je predpogoj ozdravljenju odprava vzrokov. Tele je držati na toplem in mu dajati borovnič-nega žganja na mleku. Ce je krava bolna, dajajmo teletu mleko od druge krave! Pazimo, da dobi tele sveže in še toplo mleko ter v snažni posodi! Ce pa je tele že preveč opešalo, ga zakoljimo! Sploh pa naj velja: tele, ki že v prvih tednih boleha, je najbolje oddati mesarju, ker nI verjetnosti, da bl postala iz njega kdaj prvovrstna plemenska žival, pa tudi mleko je predrago, da bi ga dajali takim teletom, ki pri tem hujšajo, name-" sto, da bi pridobivali na teži. Vse povedano velja več ali manj .tudi za kobile, svinje In ovce. Razlika je pred-vsem ta, da je treba na kobile še toliko bolj paziti in žrebetu vsekakor takoj po ožrebitvi prerezati porodni mehur,ker navadno ne poči sam od sebe. Svinje skotijo mladiče navadno brez pomoči, pač pa jih rade požro, na kar je treba paziti. Ovce pa kotijo jagenjčke teko reko$ nevede kdaj. ' (Konec.), пГ Dr. F. J. Lnkae Izrežite! Hranite! a in pjmkiJjbw^ mdhjodujeh und џгакИлак 63. STUNDE. EigenechaftswSrter, die den 3, Fall verlangen. 1. Ob arm oder reich, mir ist es gleich, wenn Ich nur Geld habe. 2. Das Wetter war den Fliegem giinatig imd sie konnten alle Bomben mit guter Wirkung abwerfen. 3. Ihre st&ndlgen Sticheleien werden mir langsam laatig. 4. Seine Mitteilungen konnen una unter Umat&nden sehr niltzlich sein. 5. Wieviel Bind Sie ihm noch schuldig? — Zwei Ohrfeigen samt den Zinsen. 0. Wirst du mir auch treu bleiben? Ja, ' dir auch. %. Dieeer Mensch ist mir verhaQt wie der Teufel. 8. Ich bin Ihren Vorschlagen nicht abge-neigt 9. Die guten Manieren scheinen an-geboren. 10. Ist es Ihnen unangenehm, wenn ich rauche? Aber nein, ganz im Gegenteil, Sie diirfen mir auch eine Zigarette auf-warten. 11. Ein solcher Fehler ist mir unbe-greiflich. 12. Diese Arbeit lat dem faulen Kerl si-cherlich schon wieder zu beschwerlich. 15. FUr diesen Rat miissen Sie ihm dank-bar sein. 14. Alkohol, Nikotin und Frauen waren ihm fremd und dennoch starb er schon mit zwei Jahren. IB. Dieses Haus gehdrt diesen zwei alten Damen gemeinsam. 16. Sie кбппеп sich anstrengen, wie Sie wollen, diesem Athleten sind Sie nicht gewachsen. 17. Wie ist Ihnen der Chef gewogen? Er kennt mich leider noch gar nicht, Gebrftuchliche Eigenschaftew5rter mit dem 2. Fall. 1. Sind Sie sich Ihrer Dummheit iiber-haupt bewuBt? Ich glaube kaum. 2. Er ist leider ein Mensch, der jeder Ge-meinheit f&hig ist. 5. Sind Sie Ihrer Sache gewiUf Sicher, sonat wlirde ich es nicht behaupten, 4. Der feine Herr wurde des Diebstahls ilberfiihrt und wanderte ins Gefangnis. 6. Da er der Mitschuld am Morde ver-d&chtig war, wurde er verhaftet. e. Der Kerl ist einer solchen Belohnung ja gar nicht wert. Gebr&uchHche Eigenechaftswdrter, die eki Vonrort verlangen. IL Sie 1st fUrchterlich eifersUchtig auf ihren Mann und l&Gt ihn nicht allein ausgehen. 2. Wir кбппеп auf unsere Wehmacht sehr stolz sein. 5. An Geld ist er zwar reich, dafiir aber arm an Verstand. 4. Es hat sich herausgestellt, dafi er an dem Verbrechen unschuldig war. 8. FUr Schmeicheleien sind die Damen meist empf&nglich. 6. Ein Mensch, der grausam und gefUhllos gegen die Tiere ist, ist ein schlechter Mensch. 7« Man muQ hdflich gegen jedermann sein. & Er ist mit seinem Schidksal zufrieden und daher gliicklich. * 9. (Љег diese LOsung des MiBverstind-nisses bin ich sehr froh. 10. Ich bin von seiner Ehrllchkeit restloe Uberzeugt. 11. Er ist zu allem ffthig, aber zu nichts tauglich. CMir&uchliche ZeitwSrter, die den 3. Fall verlangen. 1. Ich muQ Ihnen von diesem Untar-nehmen abraten. Г I Dl QlasputM fOw fOrillen Dipl. Opilker €. KronffuB ■laieaiari, mmimoiiiim#« ц ■B I 2, Werden Sie ihm auf ein solches Schrelben antworten? Nein, 3, Sie konnen mir drohen, soviel Sie wollen, Sie schiichtem mich doch nicht ein. 4, Ich dankte ihm ftir alles, was er fiir mich getan hatte, 5, Der Grund dieser Anordnung leuchtet mir nicht ein, 6, Ich kann es Ihnen leider nicht erlauben, morgen nach Hause zu fahren. 7, Helfen Sie ihm! 8, Wanim miGtrauen Sie mir? Ich kenne Sie noch zu wenig, 9, Was raten Sie mir? Ich kann Ihnen leider nichts raten. 10. Es ist beaser, einer Krankheit vorzu-beugen, als nachher wochenlang im Bett liegen zu mtissen, 11. Warum werfen Sie mir Ihre eigenen Fehler vor? 12. Horen Sie mir zu, Ich werde Ihnen etwas Interesa antes erz&hlen, aber bitte widersprechen Sie mir nicht. 13. Darf ich Ihnen ein Glas Wein anbieten? 14. Ich muG dir ein Geheimnis anver-trauen. 15. Ich werde Ihnen das Buch in die Wohnung bringen. 16. Dieses Kaufhaus kann ich Ihnen be-stens empfehlen. 17. Erzfihlen Sie mir bitte einen Witz! 18. Der Lehrer gibt den SchlUem Haus-aufgaben. 19. Die Bank gew&hrt Darlehen. 20. Karl leiht seinem Freunde ein schSnes Buch. 21. Lief em Sie mir bitte umgehend 200 kg Reis. 22. Bitte teilen Sie uns Ihren šuBersten Pre is mit. 23. Warum nehmen Sie mir die Freude zur Arbeit. Werte*. abgeneigt — nenaklonjen, zoprn, neprijazen abraten — odsvetovati, odvrniti od česa abwerfen — (od-)vreči, metati angeboren — prirojen anstrengen (sich) — truditi se, napenjati se Athlet (m) — atlet, rokoborec aufwarten (etwas) — postreči (s čim) Bombe (w) — bomba Darlehen (s) — posojilo Ehrlichkeit (w) — poštenost einleuchten (etwas leuchtet mir ein) — jasno biti (nekaj mi je jasno) einschUchtern — oplaSiti, ostrašiti empfanglich (fiir etwas) 7— dovzeten, sprejemljiv (za kaj) gebr&uchlich — navaden gefilhllos — brezčuten, brezsrčen gewšhren — dajati, dovoliti grausam — krut Manieren (w) (gute) — vedenje (dobro) Mitschuld (w) — sokrivda st&ndig — stalen Stichelei (w) — zbadanje, pikanje tauglich (zu etwas) — sposoben, pripraven (za kaj) Teufel (m) — vrag, hudič ilberzeugt sein — prepričan biti umgehend -— čim prej imbegreiflich — nedoumen, neumeven verhaUt — zoprn, zasovražen vorbeugen (einer Sache) — preprečiti (kaj) odvrniti vorwerfen (ich warf vor, ich habe vorge- worfen) — očitati Wirkung (w) — učinek, uspeh Zinsen Cw), — obresti Bedewendimgen treubleiben — zvest ostati jemandem gewachsen sein — koe biti komu jemandem gewogen sein — naklonjen biti komu einer Sache bewuGt sein — zavedati se česa einer Sache f&hig sein — zmožen, sposoben (za kaj) jemanden einer Sache iiberfUhren — komu kaj dokazati (krivdo dokazati) es hat sich herausgestellt — izkazalo se je ,4* * ^шттфш Ognjeni znak uničenja Na tak način uničijo v obrambnih in napadalnih bojih vsak dan več sto sovjetskih oklopnjakov, (PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Kraayvanger, Atl., M.) U dali so se V tem odseku so bili boljleviki po trdem boju poraženi. Vihteč na drogu bele cunje, se približujejo nemškemu strelskemu položaju. (PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Geller, Sch., M.) Mali Tofaški slorar Prej nekoč so torpedne čolne imenovali »morske hrte«, kar je bilo opravičeno v več ozirih. Toda kako dolga je bila pot razvoja, da je to orožje doseglo svojo današnjo popolnost! Torpedni čolni so predhodniki rušilcev. 2e v letih okrog 1870. so napravili prve poskuse s torpednimi čolni. Toda takrat ni šlo za ladje s torpednimi cevmi, iz katerih se izstrelijo torpedi, ampak za male pamike ki BO nosili na ladijskem nosu dolgo jadrnico; le-te prednji konec je vseboval razstrelivo. To so morali spraviti tako blizu sovražne ladje, da je mogla po sproženju nastala eksplozija poškodovati ali uničiti sovražni čoln. Po svojem učinku te ladje niso bile nič drugega nego prejšnje vžigalne ladje (vžigači), ki so jih z moštvom ali brez moštva spustili proti sovražnim vojnim ladjam in ki 80, ako so naleteli na te, povzročili razdejanja ali uničenja..... Prve, z današnjimi primerijive torpedne čolne so zgradili šele v letih po 1880. Bili so to takrat mali, okretni pamiki z najprej le malo nad 100 ts., ki so mogli izstreliti torpede. Torpedo sam je bil pri tem izstrelek z visokoučinkovitim razstrelivom, ki se je po strelu samodejno premikal najprej s pomočjo vdelanega stroja. Glavne lastnosti — primerne zahtevam takratne dobe — so bile: mala silhueta in velika brzina. Ta je bila potrebna, da so napram velikim in takrat razmeroma počasnim pomorskim bojnim silam lahko dosegli za strel ugodne pozicije. Zaradi svojega nizkega, čokatega sloga so bili pred vsem pripravni za nočni napad. Mogli so se neopaieni bližati nasprotniku in tako večkrat na kratke razdalje izstrelili torpedo. Škodovala sta le njihova majhna pomorska sposobnost in le mali akcijski radij. Kljub temu so nemški torpedni čolni v svetovni vojni popolnoma izpolnili svojo dolžnost. Ker je moralo nemško vodstvo pomorske vojne v svetovni vojni računati z zelo ozko po Angliji začrtano blokadno linijo, so bili takratni torpedni čolni, ki so se v zadnjih letih pred vojno povečali do 800 te, vsekakor kos svoji težki službi. Sčasoma so vedno bolj naraščale torped-nim čolnom stavljene naloge. Poslali so jih v boj v izvidniške s vrhe in v službi prednje straže, za ščitno spremstvo trgovskih vozil in za i^remstvo podmornic, za obrambo proti podmornicam in za lov na nje, nazadnje še za metanje min in za odstranjevanje min. Povrh so Se prevzeli celokupno varnostno službo, v kolikor je ta presegala omenjene naloge. V šali so jim takrat pravili »dekleta za vse«. « Kako se znajo oddelki nemških rušilcev boriti, o tem nam priča poročilo o junaškem vzdržanju nemških lahkih vojnih ladij pred dvemi leti pred Nar-■vikom. Tukaj ponovimo poročil© vrhovnega poveljstva oborožene sile z dne 18. aprila 1940: Med bojnimi dejanji, ki so v zvezi z zasedbo oz. osvojitvijo norveških prostorov in oporišč, zavzema za vse čaee posebno častno mesto boj skupine rušilcev v N a r v i k u. Ker je sedaj že na razpolago ustmeno poročilo nekega ranjenega mor-WWka, hi se-je nddsšii bgjag pred Narvikom, je vrhovno poveljstvo oborožene sile v stanu, tudi nemško javnost obvestiti o junaštvu tega dela naših lahkih vojnih ladij. Ko so rušilci pod vodstvom pomorskega kapitana in Kommodora Boo-te pod najtežjimi vremenskimi prilikami dosegli vhod zapadnega fjorda, so kljub gosti megli in čeprav so Norvežani pogasili vse ognje, odpluli v notranjost fjorda in stali dne 9, aprila natanko ob zapovedanem času pred Narvikom. V luki sta ležali dve norveški oklopni ladji. Ti nista ubogali poziva nemških rušilcev, naj se ne upirata, temveč eta otvorili ogenj na nemške vojne ladje. Bili eta potopljenL Nato so se pod zaščito rušilcev po n^rtu izkrcale čete. V zgodnjih jutranjih urah 10. aprila so prvikrat prodrle angleške križarke in rušilci proti Narviku. Po ogorčeni bobi se je posrečilo angleški napad odbiti. Trije angleški rušilci so bili uničeni to"eden težko poSkoSovaii. Na neinŠki strani sta bila dva ruSilca taJco težko zadeta, da so jih morali drugega jutra opustiti Tudi nadaljnje angleške napade z morja in iz zraka so naši rušilci,ki so morali svoje bivanje v pristanišču zaradi naložitve olja in zarad popravila utrpele škode raztegniti preko nameravanega roka, brez težkoč odklonili. V soboto dne 13. aprila so Angleži, ki so med tem pritegnili najtežja ojačenja, pričeli že javljeni veliki napad. V herojski požrtv^ valnoeti so naši rušilci sprejeli neenako borbo in ubranili britanskim vojnim ladjam vdor v luko. Šele ko je bila poslednja granata in poslednji torpedo izstreljen, so se umaknili v notranjost fjorda z namenom, sedaj kakor le mogoče dosti materiala rešiti in oddati vojake za nadaljnjo obrambo Narvika. Da bi kril izkrcanje posadke teh ladij, se je eden od rušilcev vlegel počez v ozkem f jordu in s poslednjimi ostanki svoje municije pod koncentričnim ognjem ogromne premoči odvračal Angleže. S tem so bile vse nemške ladje odtegnjene dosegi po Angležih. Zaradi tega se sovražni premoči ni bilo posrečilo tudi eno samo nem&o ladjo potopiti, dokler je razpolagala в str©-livom. Posadke, oficirji in moštvo brodovja rušilcev pred Narvikom so se v napadu in obramibi do zadnjega strela borili in prizadejali nadmočnemu sovražniku težke izgube. Kot nemški vojaki bo v najvišji meri ohranili čast nemške vojne mornarice in slavno tradicijo torpedn^a orožja. Nemška oborožena sila zre z zadovoljstvom na nje, nemški narod je pa lahko ponosen na te svoje sinove. Narvik in njegova okolica sta v nemških rokah. Cast, komor časti Neki hamburški trgovec je imel nekoČ goste na večerji. Med njimi je bil tudi gostiteljev dobri znanec, pesnik Detlev voo Liliencron. Ta je bil privedel s seboj tudi svojega mladega prijatelja Richarda Dehr mela, čigar ime je prav tedaj začelo slovetL Ko je Dehmel nagovoril veletrgovca z »gospod konzul«, je Liliencron odkimal z gla^ vo rekoč: »Konzul! Kaj se pravi konzul? Cezar je bil konzul, Napoleon je bil konzul — naš spoštovani gostitelj pa je generalni koo« aHLđ " # ]\[a$ športni kotiček MedRaredna lekma med Španijo in №emdio je kontaia z 1:1 (0:0) vrali Berlin, 14. aprila. Tretja meddržavna nogometna tekma Nemčija proti Španiji bo v bleščeči zgodovini nemškega nogometnega športa našla svoje mesto kot dogodek čisto posebnega pomena. Mnogo let se moramo ozreti nazaj, ako hočemo dognati tolikšno udeležbo prijateljev nogometa. 90.000 ljudi je napolnilo igrišče do zadnjega kotička. je potekala zelo zanimivo in končala s pravičnim neodločenim rezultatom. Sodil je Italijan Barlassina. Vienna ie pnak Wien, 14, aprila. Potem ko je prvenstvo Vienne bilo že na velikonočni ponedeljek neoficielno dognano, je moglo moštvo svoje prvo mesto v pokrajinskem razredu v soboto z zmago 4:3 (3:2) nad Admiro neizpodbitno oblikovati. Presenečenje srečanj tega dneva je bila 0:0 igra Post-SG v predigri 2 Austrio. FC Wien je Wiener Sport-klubu s 3:0 (1:0) prepričevalno odvzel obe točki. V glavni igri Rapid : Wacker je prvi zmagal s 2:1 (2:0). Ш |e premagal ARHng z 2:1 (1:1) Villach, 14. aprila. V le malo zanimivi igri je Villacher Sportverein premagal goste iz Ober':raina pičlo z 2:1 vrati, je pa gledalcem ostal marsikaj dolžan, kajti ABlinčani so bili boljši, kakor se je pričakovalo, in zmago Villacha je šole v zadnji minuti zagotovil Bock. V prvem polčasu so prvačili aBlingčani, kljub temu so morali sprejeti zadetek od Dansbecka, preden se jim je v 32. minuti posrečilo po Janerzicu izenačenje. V drugem polčasu se je potem »Villach povzpel in v zadnje pol ure so jasno obvladali igrišče. Sodil je Kanzi, Prvenstvena Igra prvega razreda LSV Klaeenfurt — KAC 3:1 (2:1) Klaeenfurt, 14. aprila. Bombno moštvo letalskega športnega društva je včeraj popoldne «a igrišču KAC po lepi igri zmagalo 3 3:1 (2:1) nad lastniki igrišča. Zadnje dni je zračno orožje kot pomembno ojačenje dobilo srednjega napadalca Wiener Austri-je Huberja in odličnega krilnega tekača Landaufa (Sturm, Graz). Toda tudi h KAC je v zadnji uri prišlo veliko ojačenje. 2e dostikrat mednarodno delujoči branilec Ko-petko od Austrije Wien, je včeraj brez treninga in po dolgem odmoru nudil krasno igro. Letalci so svojo vrhunsko pozicijo .ojačili s to ponovno zmago in jih najbrž nobeno m6štvo v Karnten ne bo moglo več vreči raz prestola. Letalce, to prvovrstno mojstrsko moštvo v K&mtnu pričakujejo sedaj težke igre za TscharaMirov pokal proti štajerskim zmagovalcem. Stanje nrvenstva je no tej !%ri sWAČc: Ф i 0) /rata Društva g ed s e o Stanje nrvenstva je no tej !%ri sWAČc: LSV Klagenfurt 6 5 1 0 24:10 11 KAC 6 3 0 3 15:14 6 Rapid, Klagenf. 4 2 1 1 10:7 5 Villacher SV 5 2 1 2 9:4 5 Krainburg 6 2 1 3 8:14 5 TuSpG, ABling 5 0 0 5 5:22 O Iz žiiljenia in svela Veliki knez Dimitrij Pavlovič, brat carja Aleksandra, je po nekem poročilu »St. Gal-lener Tagblatt-a« v svojem eksilu v Davosu umrl. Veliki knez .Pavlovič se je udeležil umora Rasputina leta 1916. On je krmaril avto, v katerem so pripeljali Rasputinovo truplo k mostu čez Nevo, raz katerega so ga potem vrgli v reko. Pri neki vprežni vozni koloni na Vzhodu služijo trije podčastniki, dr. Alfred Riedl, Emst Riedl I in Emet Riedl П iz okraja GraUlitz v Sudetengau-u. Vsi izvirajo iz rodu, ki je doma v imenovanem okraju. Vsi trije BO nedavno bili odlikovani za hrabrost, ki so jo pokazali v bojih s sovjetskimi zračnimi padalci. Dobili so Železne križce П. razreda, to je Eisernes Kreuz n. Klasse. Četrti podčastnik z imenom Riedl istega rodu in iste vojaške enote je pa v istih bojih našel junaško smrt. V New Yorku so baje ustanovili »New-yorški mestni gardni regiment«, ki ga bodo uporabljali samo za službo v New Yorku. V ta regiment sprejemajo prostovoljce, ki morajo za sprejem plačati precejšnjo vsoto, kar znači, da gre za regiment denarnih mogočncžev, ki ne želijo na vojne ladje ali fronte, temveč ostati lepo na varnem doma. Tako bodo torej sinovi ameriSkih milijonarjev »branili in se bojevali za svojo domovino«. Delavec, kmet in nastavljenec bodo nosili svoje glave na trg, milijonarji se bodo pa v lepih uniformah sprehajali in razveseljevali po New Yorku in ostalih mestih. Tako izgleda ameriška demokracija v praksi. V bolnico v Trstu je prišel mlad mož, ki je tožil o velikih bolečinah v želodcu. Na energična vprašanja zdravnikov je priznal, da je pogoltnil dvoje škarij, dva bakrena novca, pest kamenja, dva drobca stekla in dva žreblja. Zakaj je to zavžil, ni hotel povedati. Operacija, ki jo je dobro prestal, je vse to potrdila. Svojevrsten časopis. V Tibetu je navada, da se časopisje ljudem javno čita. Edin časopis, ki izhaja v tibetanskem jeziku, se tiska samo v 50 izvodih. Teh 50 časopisov zadostuje za tri milijone prebivalcev, ker pošlje Evropejec, ki izdaja in tiska ta list, istega samo duhovnikom, ki skličejo ljudstvo skupaj ter jim prečita jo list. Po prečitanju v eni vasi gre časopis dalje v roke drugega duhovnika itd. Pri tem postane, p redno ga prečitajo vsi duhovniki, seveda že precej star. To pa Tibetancev ne moti, in prav hvaležni so za novosti, ki jih na ta način izvejo. Za najstarejšega moža na svetu velja po smrti Ahmeda Zogu sedaj neki zamorec iz Bečuana-dežele. Šteje 143 »pomladi« in sliši na zveneče ime Ramonohvana. Domej Tsnshin Sba (Nadaljevanje s 3. strani.) vimi evropskimi prestolnicami v Berlinu ustanovile Domejeve podružnice. Mogočno omrežje Tako je poročevalna pisarna Domej Tsushin Sha v razmeroma kratki dobi ob- vladala vse težkoče in se razvila v veliko podjetje, ki se povsem lahko kosa z drugimi velikimi poročevalnimi uradi na svetu. Nad 3000 nameščencev je danes zaposlenih v njenih obratih. Japonska sama ima od 40 do 50 Domejevih pisarn, Število dopisnikov, ki delujejo v inozenAvu, pa znaša več sto. Posebno številno so razpredene niti po Kitajskem, ker se na eni strani ondotni tisk čimbolj zanima za dogodke na Japonskem, na drugi strani pa je tudi močno zanimanje, vplivati na kitajsko javnost v smislu veliko-azijskega sodelovanja. Vezni člem z osjo Razume se samo po sebi, da razpolaga Domej z najmodernejšimi tehničnimi napravami, kakor z lastnimi radijskimi postajami in telefonskimi vodi. Dandanes zalaga Domej vse radijske družbe in časopise na Japonskem in v Mandžukuu s poročili, kar je izraz zaupanja, ki si ga je to podjetje pridobilo v nekaj letih. Po izbruhu vojne na Pacifiku je pomen Domeja tudi v dr-žavno-političnem oziru še znatno narasel, saj ima ta urad važno nalogo, da pouči prijateljsko in nevtralno inozemstvo o vojnih obračunavanjih v taki obliki, ki ustreza resničnim dejstvom; v tej nalogi skušajo sile osi po svojih močeh podpirati poročevalne pisarne v Tokiu. V to svrho mu rabijo tudi službe v raznih tujih jezikih, ki jih prenašajo po radiu v dotične dežele. Te naj vsakodnevne v inozemstvo poslane vesti japonskega radia podpirajo in dopolnjujejo. Do« mej se je rešitve te naloge lotil tako vzorno, da se že po 2% mesečnem trajanju vojne lahko reče, da je poročevalna politika popolnoma prilagodena vojnim nalogam in pp njih enotno usmerjena in da izkazuje tako na znotraj in na zunaj vidne uspehe. Sklad: no s poročevalno službo deluje pisarna za slike. Po radiooddaji slik pošilja v najod-daljenejše dele sveta najnepobitnejše dokaze o japonskih zmagah. Glede na skupne cilje je japonski poro-čevalni urad posebno pozoren na stike ■ z Berlinom in Rimom. Obe glavni mesti zavezniških narodov sta na prvem mestu med osmimi podružnicami, ki jih Domej vzdržuje v Evropi. In čeprav osebno občevanje in dopisovanje ni več mogoče, ker so zaprte vse zveze med Nemčijo in Japonsko na kopnem, pa eterski valovi narede neviden most med Berlinom in Tokiom. \ - Zentralmatrlkenaint In Krainburg. Antrage auf Ausstellung von Geburts-, Heirats- und Sterbeurkunden, welche die Pfarren des Kreises Radmannsdorf betxeffen, sind von nun an nicht mehr an das Zentralmatriken-amt in Krainburg, sondem »an den Landrat in Radmannsdorf, Kreissippenamt« zu richten. Der Leiter des Zentralmatrikenamtes in Krainburg. Zentralmatrlkenamt in Krainburg. Naročila za izstavo krstnih, poročnih in mrliških listov v območju župnij okraja Radmannsdorf je treba odslej naslavljati na »Landrat in Radmannsdorf, Kreissippenamt« in ne več na »Zentralmatrikenamt in Krainburg«. Der Leiter des Zentralmatrikenamtes in Krainburg. Odredba o dolinoiti imeti izkaznlet Na podlagi § 3. naredbe o uvedbi Izkaznic v Oberkralnu z dne 9. januarja 1942 odrejami i 1. Nemški državljani, nemški državljani na preklic In zaščiteni pripadniki, ki so dovršili 15. leto starosti in ki imajo svoje stanovanje ali trajno bivališče v Oberkralnu, se morajo na uradno zahtevo ob vsakem času izkazati glede svoje osebe z Izkaznico. i 2. Landrat določa vsaklkrat, katera skupina oseb je dolžna imeti izkaznice In od katerega časa naprej obstoja ta dolžnost. § 3. Kršitve bodo kaznovan« po ф 13 naredbe o izkaznicah z dne 22. julija 1838. V Klagenfurtu, dne 27. marca 1942. Načelnik civilne uprave podp. Rainer. KdrnlncrisAe Kiadeniurf LandcshypoffickenansfaU Dai бештшт dci fianei Dom6a§$e 3 remrol 2416, 2411 Gewahrune von Darlehen gcgen grundbiicherlidie Sidierstellung fiir Neu-bauten, Althausbesitz und Landwirtsdiaften. - Gewahrung von Gemeinde-Darlehen und reichsverbiirgten Darlehen. Entgegennahme von Spareinlagen und Kontokorrenteinlagen, Verkauf von Ptandbriefen und Kommunalsdiuld-scheinen. - Haftung des Reidisgaues Karnten. FABRIKACIJA IN PRODAJA ČEVLJEV - DRUŽBA Z O. Z. LASTNE TOVARNIŠKE ZALOGE V, NEUMARKTL, ASSLING, RADMANNSDORF, VELDES Rudoli Widmar MtCHANISCHE WEBEREI a s€tkei;nuts€tk - (fost S}ams€tkaic НеШвиШбшик LAAK- UMOEBUNO Л. ESSIG Fabrtk C.Wanger Khgenfurt uEFem l> BASCH MD SAUBEB RABITSCH aVElTia&lVG Opn^tene tovarne Uporabne stroje kupi KVRT FKICK Klagenfurt SalmstraHe Feynruf 1486 ^farke Neroen ^chaffenshraFt' CebensFreube Wenn Ihr# Nerv#n rasch auslassen, die allgemelne Leisfungskraft zurOckgeht, Sic untar Narvoslt&t, laichtar Erregbarkeif ObarampfindlicMcelt, ArbaHsunlust, lalch* ter AnfSlligkeit gegenObar Erkrankunger USW. leidan — dann sollten audi Sle die vitaminehalHgeZell« und Nervennahrung 4?iaop'an nehmen. EnthSlt neben Lecithin unc anderen bewlhiien Nervenaufbausfoffer dat nervenstMrkende Vitamin Bt und dai leisfungstelgernde Vitamin C, beide ir relner Form. — 60 Tableften М. 235 Ir Apottieken. Farblg lllustrierte BroschUrc .Freude am Leben' kostenlosdurch MEDOPHARM, MOnchen 42/W. KAFFEE ERSATZ FabrikC.Wengar Klagenfurt Predivo laneno in konopljeno kupujem vsako množino. Kmetom, ki imajo predivo sami, izdelujem vrvi in strange po želji. F. SCHINKOWEZ Seilerei Krainburg i^rcmlf<(ieD«tfđ)I«)tnune,i>et(nacIieer£uf(i5^rmfo(nrtfninbJl<«m. btfetirertfii rotr!i«n fd( 3ol?t»n mi( Or. Š«i4^cr>3aMeH(n, au± hi olltn gdn«n, «Гр1ак1ф bttimpfl. »te b«(U(igen »i« eieitn o(l аегоб«. JU btatiHrrlen 'АапПсђглђга ton Ђпђгаифсгп. Br. Si>ctt!er-Xoi>lrl-Itn Ппб tm ипГфа61|фм «п1<)в1( 7 nprobir roirP(1pffi, ©farf Гф1пт1д|еп6 unP auEHPu^ffiirt^rnb. Jtinlflt b/2 do 4 PS mofan islONmrrni molor lakoj za dobro oliran|enza-pravlllviek (brek). Ponudbena hara*. Bolp. Kralnburq, pod illro „Ober-krainpntaqcn--. .Obprkrainer" dvignite pisma v podružnici Karaw. Bote — Krainburg. Тмошеа hmsa Д110115 mm MANNSBURG - Tel. 2 Stari dobri kvas / ТпАпде Вшоктап trn Kotteapondenz und Kattet, evenmell htefut Bef&higte, die tasdie Einfuhtung qewahtleistet, audit dringend Spielwarenhaus > j^uppendolitor Icij^en/uirt, Flensbutpet Plaiz, Rainethof вшМФаШтеп -EUMIG-SCHMAIMIM-UMD MNDrUNKCERXf E