Leto IX, št. 27
Ljubljana, sreda 1. februarja 1928
Cena 2
tmm. l»naja ob 4. gjutraj. aa
Stane mesečno Um >5-—, ta ino> icmstvo Dir 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo s
Ljubljana, Knatlova ulica Stev. 5/L Teleion št. 2072 »in 2804, ponoči tudi St. 2034,
Rokopisi se ne vračajo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
IfpvavaBtvo: Ljubljana, frefternor« uBca *L $4. — Telefon S t. 2036.
inseratal oddelek; LJubljana, Preier-aova ulica St. 4. — Telefon St. 24.0/
Podružnici: Maribor, Aleksandrova ftt 13 — Cefle, Aleksandrova cesta
Račnn pri poitnem ček. zavodu: Ljub-lana ftt. 11.842 - Praha čisto 78.180. Wten, Nr. 105^41.
Demokratski klub ie zaključil debato
Glasovanje je zaradi bolezni g. Davidoviča odloženo na danes
Seja demokratskega kluba je trajala včeraj ves dan. - Ves dan pa se je vršila tudi srdita zakulisna borba. ~ Vladna koalicija je pripravljena žrtvovati g. Vukičeviča za ceno separatnega vstopa HSS v vlado. - Kombinacije o demokratski resoluciji
Beograd, 31. januarja, p. Današnji dan je potekel v znamenju mnogoštevilnih intrig proti g. Davidoviču. Vla-dinovci so se poslužili vseh sredstev, da povzročijo zmedo v demokratskih vrstah. Že dopoldne so se širile vesti, da se je g. Radič nepovoljno izražal o g. Davjdoviču ter da se bo pogodil z radikali in da se KDK že pogaja z radikali za vstop v vlado. Četudi so bile vse te vesti takoj demantirane, so radikalski voditelji vztrajno širili verzije, da je aranžman z g. Radičem že gotov. Vse to se je vršilo s prozorno tendenco, da vplivajo na razpoloženje v demokratskem klubu.
Proti g. Davidoviču so nasprotniki poslali danes v ogenj najhujše nasprotnike demokratske koalicije. Vrstili so se kot govorniki proti ustanovitvi enotnega kluba gg. Ribar, Kosta Timotiie-vič, Miloje Milojič, Pera Milanovič, Gjoka Popovič in drugi.
Toda g. Davidovič je pripravil svoj reazime in resolucijo, ki bi se imela po prvotnem načrtu sprejeti še danes, četudi bi trajala debata do polnoči. Gospod Davidovič se je danes ves dan počutil zek) slabega: imel je visoko temperaturo in hude bolečine zaradi angine. Zdravniki so mu že dopoldne prepovedali udeležbo debate v klubu, vendar pa je g. Davidovič kljub temu prišel v klub in ostal tam vse do 8. zvečer. Na koncu seje je imel govor, v katerem je posebno naglašal delikaten položaj demokratskega kluba z ozirom na jutrišnji začetek proračunske debate v Narodni skupščini.
Ni dvoma, da ima g. Davidovič osebno za seboj večino demokratskega kluba in to najmanj 40 poslancev. Istočasno pa se lahko smatra tudi za gotovo, da se okoli 20 poslancev ne bo pokorilo sklepom kluba, če bo sklenil uje-dinjenje s KDK v enotni klub. temveč da bodo raje izstopili iz kluba. Tak zaključek bi torej značil razcep demokratskega kluba fti povzročil istočasno najbrž tudi izstop muslimanov iz Demokratske zajednice.
Ker so že vsi govorniki izrazili svoje mnenje, je na dnevnem redu samo še glasovanje o resoluciji. O njeni vsebini v javnosti ni znanega ničesar. Iz vrst demokratskega kluba pa se zatrjuje, da bo resolucija v svojem prvem delu izrazila zahtevo demokratskega kluba, da se ustvari koncentracija iz vSeh strank in da taka koncentracijska vlada zamenja sedanji režim. Ta paSus naj bi imel značaj nezaupnice današnji vladi g. Vukičeviča.
Resolucja bo dalje pooblastila gospoda Davidoviča. da nadaljuje pogajanja z vsemi strankami zlasti pa s KDK, s katero že obstoja sporazum glede programa koncentracije, in s katero je demokratska stranka že delj časa v neprestanih stikih.
Baje bo resolucija tudi zahtevala, naj stavijo demokratski ministri svoje port-felje na razpoloženje predsedniku demokratskega kluba.
Zvečer se je izvedelo, da se je danes pojavil nov predlog glede vstopa KDK v koncentracijsko vlado. To bi se naj izvedlo na ta način, da bi radikali in demokrati žrtvovali g. Vukičeviča, ki bi ga naj zamenjala druga osebnost iz radikalne stranke, KDK pa naj bi zastopala v vladi HSS. Ta misel je bila seveda takoj odbita kot neresna, vendar pa je značilna, ker predstavlja prvo ponudbo, s katero se žrtvuje g. Vukičevič. *
Beograd, 31. januarja, p. Demokratski poslanski klub je danes po celodnevni razpravi ob 8. zvečer zaključil debato o včerajšnjih predlogih gosp. Davidoviča. Opoldne je bila seja radi glasovanja v Narodni skupščini prekinjena ter se je nadaljevala popoldne ob 16.30. Glasovanje se bo vršilo jutri dopoldne ob 10.
Dopoldanska seja
Ker je imel gosp. Davidovič dopoldne daljše konference z dr. Marinkovičem in pozneje s svojimi ožjimi prijatelji gg- dr. Veljko-vičem in Milanom Grolom, je predsedoval dopoldanski seji podpredsednik gosp. Andri-ja Radovič. Prvi je govoril
posl. Gjoka Popovič,
ki je povdarjal, da je demokratska stranka doprinesla ogromne žrtve pri ustvarjanju raznih kombinacij in koalicij in da je ze skrajni čas, da to preneha. Izjavil se je za sodelovanje s KDK, je pa mnenja, da bi se morala še poprej izvršiti fuzija obeh demokratskih strank.
Poslanec dr, Ribar,
ki velja za pristaša vladinovcev, je bil danes v svojem govoru dokaj neodločen. JNise izjavil direktno proti predlogom gosp. Da-
vidoviča ter se je držal nekako srednje linije. Zavzemal se je za ohranitev edinstva stranke ter povdarjal potrebo stvarnega parlamentarnega dela. Vladinovve je njegov govor precej razočaral, ker so pričakovali, da se bo tudi on odločno izjavil za tezo gosp. dr. Marinkoviča. — Za dr. Ribarjem je povzel besedo
minister dr. Šumenkovič.
Izjavil se je odločno proti vsaki kombinaciji, ki bi rušila današnjo vlado. Načeloma je za koncentracijo, vendar samo na temelju sedanje vladne koalicije. Brani vlado pred očitki, da ničesar ne dela in zlasti da ni ničesar storila za pasivne kraje. Izreka se proti osnovanju enotnega kluba med Demokratsko zajednico in Kmečko - demokratsko koalicijo, češ, da bi to spravilo Demokratsko zajednico v nevarnost, da ostane v tem enotnem klubu v manjšini. Tudi
posl. Kosta Timotijevic
se je držal srednje linije in svaril zlasti pred cepanjem stranke, češ, da bi to položaj le še poslabšalo. V ostalem se je nagibal k vladi, ne da bi pri tem direktno odklanjal predloge gosp Davidoviča. Odločno pa je nastopil proti ministrom in proti vladi
posl. dr. Stevčic,
ki je povdarjal, da je kongres demokratske stranke izrekel gosp. Davidoviču popolno zaupanje in mu dal proste roke z imperativnim nalogom, da dela na koncentracijo Sedanja vlada je na vsej črti razočarala in ne more pokazati niti enega pozitivnega rezultata. Pričakovanja, ki so jih stavili demokrati pri vstopu v vladno koalicijo, se niso izpolnila. Mesto izboljšanja je prinesla le splošno poslabšanje. Zahteva, iaj demokrat ski ministri takoj podajo ostavko, da se na ta način situacija vrne v parlament in da se iz parlamenta sestavi koncentracijska vlada ter končno preneha s sedanjo prakso, da se ministri imenujejo brez vednosti in brez sodelovanja parlamentarnih činiteljev. — Tudi naslednji govornik
posl. Slavko Dukanac
je odločno branil stališče gosp. Davidoviča, češ, da zahtevajo življenski interesi države in naroda, da sedanji režim čim prej izgine ter da ga nadomesti vlada široke narodne koncentracije. Tudi on se pridružuje zahtevi, naj demokratski ministri takoj stavijo svoje portfelje na razpolago demokratskemu klubu, da lahko gosp. Davidovič vzame situacijo v svoje roke in izvede započeto akcijo v smislu sklepov in naročil strankinega kongresa.
Poslanec Glišič
je v svojem govoru izvajal, da zahteva vladajoča gospodarska kriza nujno spremembo režima ker sedanja vlada ni sposobna, da bi rešila velike in važne probleme. To nalogo more rešiti le vlada široke nacijonalne koncentracije, kakor si jo zamišlja gosp. Davidovič, ki mu je kongres stranke dal za to ne le popolno zaupanje, marveč tudi neomejeno pooblastilo, kateremu se mora pokoriti tudi poslanski klub. Izjavlja se za fu-zijo Demokratske zajednice s Kmečko - demokratsko koalicijo, toda pod pogojem, da dobi gosp. Davidovič svečano obvezo, da bo Seljačko - demokratska koalicija vztrajala z Demokratsko zajednico ne glede na to, ali bi bila v vladi ali v opoziciji.
Zadnji je govoril na dopoldanski seji poslanec Rajkovic, ki se je tudi .>dločno izjavil za politiko gosp. Davidoviča, nakar je bila seja radi glasovanja v Narodni skupščini prekinjena.
Popoldanska seja
Tudi na popoldanski seji je bila debata zelo živahna. Govorilo je 12 poslancev, ki so se izjavili deloma za, deloma proti predlogom gosp. Davidoviča. Najprej je posl. Rajkovic zaključil svoj dopoldne prekinjeni govor, nakar je
posl. Boško Vlajič
v dalšem govoru naglašal potrebo, da demokratska stranka tudi tokrat upošteva v prvi vrsti interese naroda in temu primerno uravna svojo politiko. Kaki so interesi naroda, je jasno pokazal kongres demokratske stranke, ki se je izjavil za koncentracijo. Izvajajoč sklepe kongresa, je gosp. Davidovič pričel akcijo za koncentracijo vseh demokratskih sil in za koncentracijsko vlado. Zato predlaga, da izrazi tudi poslanski klub gosp. Davidoviču popolno zaupanje in mu da proste roke, da započeto akcijo nadaljuje in uspešno završi.
Posl. Pera Milanovič
je tudi odločno za koncentracijo, ki jo zahteva nevzdržni notranjepolitični položaj, je pa proti osnovanju enotnega kluba s KDK, ki jo smatra za popolnoma prečansko formacijo. Pač pa priporoča fuzijo s SDS.
Poslanec Matejič
znani beograjski bančnik, brani vlado ter povdarja, da ji je treba dati možnost in prilike, da v delu pokaže svojo vrednost. Zelo pomemben govor je imel
podpredsednik Narodne skupščine Pera Markovič,
ki je med drugim naglasil: Ko se je sestavila sedanja vlada, je bilo mnogo ugovorov proti naši koaliciji z radikali. Toda mi smo
kljub temu šli v vlado z namenom, da odstranimo vsaj največje neprilike in vsaj deloma izboljšamo splošno stanje v državi. Danes pa, ko smo že ieset mesecev v vladi, lahko presodimo uspeh. Objektivni opazovalec mora priznati, da ncle nismo ničesar dosegli, marveč se je stanje še poslabšalo. Narod noče take vlade in zato je naša dolžnost da po svojih najboljših močeh pripo-moremo, da taka vlada čim prej likvidira. Naše zveze z IMO so zrahljane in mirno lahko priznamo, da je naša zajednica v likvidaciji. Kongres naše stranke nam je jasno začrtal pot, po kateri moramo iti. Zaenkrat gre za koncentracijo demokratskih sil in je zato potrebno, da napravimo Drvi korak s fuzijo Demokratske zajednice s klubom Kmečko - demokratske koalicije.
Posl. Ignat Stefanovič
je branil politiko dr. Marinkoviča in se izjavil proti predlogom gosp. Davidoviča, kolikor se tičejo fuzije obeh klubov. Načeloma pa je tudi on za koncentracijo. Poslanec vranjskega okrožja
Žika Rafajlovič
je v svojem govoru naglašal, da kot poslanec Južne Srbije najbolj dobro ve, kako obupen položaj je med narodom. Če se takoj ne izvede akcija, ki jo je začel gosp. Davidovič v smislu pooblastila in naročila kongresa demokratske stranke, je katastrofa neizbežna. Opozarjal pa je tudi na to, da bi bilo nespametno, če bi demokrati odklonili sodelovanje s Kmečko - demokratsko koalicijo, ko se za to potegujejo radikali.
Minister Aca Mijovič
je naravno zagovarjal vlado in naglašal, da je gospodarska kriza baš v času, ko so stopili demokrati v vlado, dosegla vrhunec. Važnih problemov, ki so jih povdarjali predgovorniki, ni mogoče rešiti na hitro roko, temveč je treba imeti za to dovolj časa. Če se to doslej še ni zgodilo, leži krivda tudi na poslanskem klubu, ki ni vzdrževal rednih stikov z vla^o. (Protestni medklici davidovičevcev: Saj ste vi sabotirali klub in reševali najvažnejše zadeve brez predhodnega sporazuma z nami!) Glede fuzije s klubom Kmečko - demokratske koalicije je govornik mnenja, da bi gg. Radič in Pribičevič gotovo ne iskala sodelovanja z demokrati, če bi bili v opoziciji.
Posl. Agatonovič,
ki je bolan, je poslal daljše pismo, da ga pre-čitajo na seji. Pismo je izzvalo splošno presenečenje, ker je gosp. Agatonovič doslej veljal za enega najožjih pristašev dr. Marinkoviča. V svojem pismu pa se odločno izraža za koncentracijo in spojitev vseh demokratskih elementov v enoten klub.
V pismu dalje izvaja, da ie program Kmečko-demokratske koalicije popolnoma istoveten s programom demokratske stranke in da zato ni prav nobenega razloga, da bi se unirali fuziii obeh klubov. Končno izjavlja, da osvaia stališče g. Davidoviča glede foTtnira-nia demokratskega bloka. Tudi naslednja govornika nns!. Vulanovič in
Mihajlo Kujundžič
sta se odločno izjavila za tezo g. Davidoviča. Zlasti poslanec Kujundžič- ie strahovito napadal ministre in opisal obupne razmere v Južni Srbiji, kier so umori in uboii na dnevnem redu. vlada Da ni sposobna, da jih prepreči in vzpostavi red. V znak protesta proti postopanju demokratskih ministrov ie zato že pred več tedni zapustil demokratski klub. sedaj pa zahteva, da demokratski ministri takoj Dodajo ostavko, da dobimo močno vlado široke narodne koncentracije. Zadnji govornik Miioje Milojič ie skušal braniti ministre, vendar Pa niegova izvajanja niso mogla izbrisati vtisa, ki so ga zapustile strahovite obtožbe Dredgovornikov.
Minister dr. Marinkovič
je nato še enkrat pojasnil svoie stališče in ponovno povdaril. da ie tudi on za koncentracijo, da pa se mora to izvršiti potom razširjenja obstoječe vladne koalicije.
Zaključni govor g. Davidoviča
G. Davidovič ie v svoiem zaključnem govoru zlasti ostro reagiral na govor poslanca dr. Mijoviča, ki ie trdil, da demokratska stranka ni sposobna, da prevzame oblast v svoje roke. Bodočnost bo pokazala, da ie dem. stranka ne samo sposobna prevzeti oblast, marveč tudi nositi nolno odgovornost. Demokratska stranka je doslej pustila neizrabljene vse situacije in jih ie poklanjala drugim. Toda tokrat tega ne bo več storila. Če v naši državi še obstoja parlamentarizem, še obstoja parlamentarna večina, tedaj mora demokratska stranka prevzeti oblast v svoje roke.
Glasovanje odloženo
Gosp. Davidoviču se je ves dan poznalo, da je bolan in da se kemai drži pokonci. Zvečer je bil tako onemogel, da ni mogel več stati. Kljub temu ie zahteval, naj se seja definitivno zaključi že nocoj. Šele na dolgo prigovarjanje svo"h oriVeliev ie pristal na to. da se odloži glasovanje na jutri, ker bo glasovanje poimensko in bo trajalo zato dali časa in bo vrli tega zelo razburljivo. Zato je g. Davidovič takoi po svo'em govoru zaključil današnio seio in napovedal nadaljevanje za jutri dopoldne, ob 10.
Po seji demokratskega kluba
Nasprotujoče si vesti o stališču g. Davidoviča. — Sestanki g. Davidoviča z gg. Marinkovičem, Veljkovičem in Žerjavom,
Odgodena seja kluba KDK.
Takoi po seji so se obnovila posredovanja in konference na vse strani. Demokratski ministri so se zbrali v kabinetu g. dr.
Beograd, 31. januarja, p. Nervoznost s katero so politični krogi ves dan napeto pričakovali izida borbe v demokratskem klubu je dosegla zvečer kulminacijo. Pred klubom demokratske stranke v Narodni skupščini se je zbralo mnogo poslancev drugih strank, predvsem pa novinarjev, ki so slehernega demokratskega poslanca, ki je prišel iz kluba, takoi obkolili in skušali izvedeti čim več podrobnosti. Ko se ie doznalo, da je glasovanje odgodeno za jutri, so se začele širiti najrazličnejše verzije. Zlasti iz okolice vlade so zatrjevali, da je začel g. Davidovič popuščati in da bo na jutrišnji seji sprejeta kompromisna resolucija, Iz vrst davidovičevcev te vesti demantiraio. češ da g Davidovič slej ko prej vztraja na svojem stališču ter da se bo jutri vršilo izključno le glasovanje o njegovih včeraj stavljenih predlogih.
Marinkoviča in so imeli tam dolgo konferenco. G. Davidovič ie imel že med sejo kluba daljše sastanke s svojimi ožjimi prijatelji in se je često sestajal zlasti z gg. dr. Veljkovičem in Milanom Grolom. Tekom popoldneva ie imel daljšo konferenco z g. <1t. Žerjavom. Po zaključku seje demokratskega kluba je posl. Grol po nalogu g. Davidoviča odšel v predsedstvo kluba SDS, kjer so ga pričakovali voditelji Kmečko-demokratske koalicije, ki jih je g. Grol podrobno obvestil o poteku debate v demokratskem klubu.
Ker ie glasovanje v demokratskem klubu napovedano šele za jutri ob 10. dopoldne, je bila nocoj odgodena tudi seia KDK, ki ie bila prvotno sklicana za jutri ob 8. zjutraj.
Davidovičeva resolucija pomenja razkol demokratskega kluba
Izjave uglednih demokratov iz ministerijalnega krila. — Ako bi bila Davidovičeva resolucija sprejeta v nespremenjeni obliki, bo g. Marinkovič z 21 poslanci izstopil iz kluba
Beograd, 31. januarja, p. Vaš dopisnik je imel pozno zvečer priliko, da se je razgovarjal z gospodom iz vrst tako zvane ministerijalne struje demokratskega kluba. V razgovoru je ta demokratski prvak izjavil, da smatra, da je resolucija, kakršno namerava predložiti g. Davidovič demokratskemu klubu (glej prvo brzojavko) nesprejemljiva, če hočejo ministri ohraniti sedanji položaj. Mnenja je tudi da demokratski ministri ne bi mogli dati svojih port-ieljev na razpolago g. Davidoviču. ker bi bila na ta način eksistenca vlade odvisna od nekega novega, tretjega faktorja. Ce bi demokratski klub sprejel tako zahtevo, bodo ministri stavili svoje portfelje na razpolago g. Davidoviču, vendar pa bodo demokratski ministri iz tega takoj izvajali konsekvenco in podali demisijo. V tem slučaju je torej računati, da bi bila jutri neposredna posledica takega sklepa demokratskega
kluba ostavka demokratskih ministrov in s tem formalni izbruh vladne krize.
Iz drugega in, kakor se zatrjuje, prav tako dobro informiranega vira pa se zatrjuje vašemu dopisniku, povsem nasprotno. Po teh informacijah je danes zvečer po seji demokratskega kluba obvestil g. Marinkovič ministrskega predsednika g. Vukičeviča, da nikakor ne sprejme resolucije, ki jo name: rava predlagati g. Davidovič, temveč da bo predložil svojo resolucijo, za katero bo, kakor računa on, glasovalo 21 poslancev. Ker za svojo resolucijo ne bo dobil večine, je odločen izvajati kon-sekvence ter s Svojimi ožjimi pristaši zapustiti klub in ostati v vladi. Tozadevno je bil baje na nocojšnji konferenci dosežen med gg. Marinkovičem in Vukičevičem popoln sporazum. To bi značilo, da so tako zvani ministerijalci odločeni povzročiti razcep demokratske stranke.
-SS-
Davčni zakon v načel« sprejet
Poglavje o zemljarini bo najbrž izločeno
Odpor opozicije proti nastopu dr. Šečerova. — Določbe o davku na zemljišča bodo revidirane. — Danes prične razprava o
državnem proračunu
Beograd, 31. januarja. Seja Narodne skupščine se je vršila od 10. do 12. dopoldne. Po sprejetju zapisnika, h kateremu je stavil zemljoradnik Voja Lazič nekatere ostre pripombe, je skupščina prešla na razpravo o davčnem zakonu.
Poročevalec večine dir. Slavko Še-čerov na skoro izzivalen način brani za kon, posebno višino davčnih stopenj za zemljarino. Njegov nastop je naravno revoltiral vso opozicio in je tekom njegovega govora prišlo do burnih incidentov, ker pač nihče ni pričakoval, da bo demokratski poslanec v takem tonu zagovarjal slab zakonski predlog.
V debati je prvi govoril radičevec Mirko Neudorfer, pretežno zaradi osebnega pojasnila. Vmes pa si je temeljito privoščil dr. Šečerova. Po njegovem govoru je bil kratek odmor, a v nadaljevanju seje je Pavle Radič po-
novno predlagal, da se ta predlog zakona vrne odboru v svrho izpremembe raznih postavk. Posebno je zahteval, da se znižajo davčne stopnje za zemljarino. Večina pa je zavrnila ta predlog in je bil davčni zakon pri glasovanju sprejet v načelu s 182 proti 72 glasovom.
Po sporazumu šefov parlamentarnih skupin pride na dšnevni red jutrišnje dopoldanske seje: 1.) nujni predlog o izpremembi členov 79. in 80. zakona o oblastnih in sreskih samoupravah ter 2.) pričetek razprave o proračunu. Na jutrišnji popoldanski seji se bo pričela podrobno razprava o zakonu o neposrednih davkih. Po informacijah vašega dopisnika bo celotno poglavje o zemljiškem davku zaradi ostrega nastopa opozicije umaknjeno in rezervirano ter bo zakon sprejet brez tega poglavja. Rešitev se bo našla naknadno.
Monoštrska afera v madžarski zbornici
Italijansko tihotapstvo orožja smatrajo v Budimpešti za neznaten dogodek». — Madžarska proti preiskavi Društva narodov. — Zastoj v pogajanjih z Jugoslavijo
Budimpešta, 31. januarja, g. Zunanji odbor poslanske zbornice je imel danes svojo redno mesečno sejo. Prvi je govoril poslanec dr. Gratz, ki se je bavil tudi z monoštrsko afero ter izjavil, da so madžarski železniški organi postopali popolnoma po predpisih. Ta »neznaten dogodek» je češkoslovaški tisk izrabil za gonjo proti Madžarski. Žal so sodelovale pri tej gonji tudi druge evropske države, med nji-mi Nemčija. Govornik je opozarjal na neejnakost med Madžarsko in njenimi sosedi v razorožitvenem vprašanju.
Za njim je govorilo še več govornikov, nakar je zunanji minister Valko izjavil, da bo madžarska vlada, ako se načne zaradi monoštrske afere v Društvu narodov invesiigacijsko postopanje, storila vse, da ščiti interese države. V odnošajih do države Male antante ni v zadnjem času nobenih znamenj, iz katerih bi se moglo sklepati na spremembo dosedanje politike proti Madžarski. Procesi, ki so se vodili proti udeležencem dijakom pri sedmograških nemirih, žal ne dokazujejo, da imajo madžarske manjšine potrebno varstvo.
Gospodarska, prometna in finančna vprašanja z Jugoslavijo napredujejo ze-
lo počasi, tako da se ne more v kratkem pričakovati perfektuiranje kakih dogovorov. Dokler pa ne pride do teh dogovorov, se ne more govoriti o zboljšanju medsebojnega prometa, kar pa zopet preprečuje razvoj boljših odnošajev med obema državama.
Zopet nemiri na Kreti
Atene, 31. januarja, g. v Harakleionu se zopet opaža veliko razburjenje med kmeti. Orožniški poveljnik na Kreti pa poroča, da je v nedeljo približno 2500 oboroženih kmetov po zborovanju, na katerem so protestirali proti davčnim šikanam finančnih oblasti, prišlo v Herakleion pred poslopje prefekture, kjer so zahtevali osvoboditev svojega aretiranega voditelja. Obenem so predložili pisane« ultimat, v katerem zahtevajo davčne olajšave. Ako se ne bo ugodilo tej zahtevi, jo hočejo doseči s silo. Kljuib velikemu razburjenju še ni prišlo do nobenih incidentov.
Akcija italijanskih emigrantov
Pariz, 31. jan. (be.) Pod predsedstvom bivšega italijanskega poslanca Turattija se je sestal tukaj generalni svet italijanskega protifašističnega gibanja, v katerem so za« stopane vse italijanske opozicijonalne stranke.
KDK se ne more zadovoljiti s polovičarsko rešitvijo
Zanimivo situacijsko poročilo Stj. Radiča
Klub ujedinjene demokracije bi štel 188 članov. — Kmečko-demokratska koalicija raje ostane v opoziciji, kakor da bi pristala na nezadovoljivo rešitev
Zagreb, 31. januarja n. »Narodni Val«
objavlja o politični situaciji članek, ki ga je Stjepan Radič sam telefoniral iz Beograda. Članek razpravlja o demokratskem klubu ter pravi, da je v klubu za Davidoviča 40 poslancev, za radikalsko demokratsko koalicijo, torej za Vukičeviča 14, a 7 poslancev je nevtralnih. Tudi jugosloveai-sdca muslimanska organizacija, pravi Radič, je v veliki večini za Davidoviča, namreč prrbfižno 12 do 14 poslancev, a za Vukičeviča samo štirje. Ako Davidovič s KDK osnuje klub ujedinjene demokracije, bo vanj vstopilo tudi najmanj 30 svobodno Izvoljenih radikalov.
Ako bi g. Davidovič formuliral svoj predlog tako, da se ima najprej osnovati klub ujedinjene demokracije, bi ta klub štel S5 članov, najmanj 40 Davidovičevih demokratov, najmanj 30 svobodno izvoljenih radikalov, ves muslimanski klub, ker se ta ne bi cepil, 9 zemljoradnikov in 6 Nemcev, torej skupaj 188 poslancev.
Zal, se ta moment, ko to sporočam, še ne ve, aH bo Davidovič vztrajal na tem, da se najprej oosuje klub ujedinjene demokracije, ali pa po pristal na kompromisni predlog, da Se brez predhodnega ujedjnje-nja demokracije sestavi koncentracijska
vlada vseh velikih parlamentarnih strank;
seveda tudi KDK. Potem demokratskim ministrom ne bi bilo potrebno demisijonirati. S takim predlogom se KDK ne bi zadovoljila, temveč bi se morala odločiti, ali ostane še v dosedanjih odnošajih do g. Davidoviča, ali pa proglasi, da ima svobodne roke
Radikali so razdeljeni na dve skupini, ki se niti ne pozdravljata med seboj. Da-vidovičev klub je dejansko že razdeljen na dve nasprotni grupi Kmečko-demokratska koalicija, s katero »gredo v vsakem slučaju tudi zeonljoradmiki, pomeni pravo središče parlamentarne situacije in celokupnega političnega položaja. To se bo gotovo še videlo v nadaljnjem razvoju političnega položaja. »Ni se treba bati, — zaključuje g. Radič — da bi se parlamentarna situacija mogla razviti tako, da bi KDK izgubila svoj prestiž. Baš nasprotno, njen vpliv bo postajal vedno močnejši Ako ne bo šla v koncentracijo in ako bo prisiljena poostriti svojo opozicijo, bo to napravila z največjim mirom in z dosedanjimi izkustvi tako, da bo ta opozicija koristila in pripeljala do popolne konsolidacije države. Z eno besedo, ključ politične situacije je in ostane v rokah KDK.«
-GŠ9-
Titulescu ne more iz Etima
Rumunski zunanji minister se je zaljubil v Mussolinija. — Vedno iste izjave
Rim, 81. januarja, o. Vest o odhodu ru-munskega zunanjega ministra Titulesca iz Rima ni točna. Titulescu se je v zadnjem hipu odločil, da ostane še nekaj časa v italijanski prestoli«. Odpotoval bo najbrž šele jutri zvečer Danes je imel razgovor s pravosodnim ministrom Rocom in ministrom za kolonije Federaonijem ter predsednikom poslanske zbornice.
Z ozirom na vesti, da je njegov poset v Rimu povzročil zakasnitev izročitve protesta Male antante glede monoštrske afere in da je vsa zadeva tvorila predmet trgovinskih pogajanj med Rimom in Bukarešto, je Titulescu izjavil zastopniku Agencije Štefani, da so vse te vesti povsem tendenciozne. Pred dnevi sem sporočil zastopnikom inozemskega tiska, naglaša Titulescu, da sem 2e v naprej izrazil dvoje soglasje z noto Male antante, ki dobesedno ugotavlja, da ni prišlo do nikakega spora med neposredno prizadetimi državami in da v noti podpisane države nikogar ne obtožujejo ali sumni-tSjo, marveč se obračajo na Svet Društva narodov le s prošnjo, naj pravočasno prepreči težje incidente. Nota bo izročena Društvu narodov še pravočasno za prihodnje zasedanje. Italija pri tej zadevi nima nobone-drugega interesa, kakor da služi miru dobremu sporazumu med narodi. Kar
pa se tiče vesti, da je bil protest enostavno odgoden, dokler ne odpotujem iz Rima, mo ram s smehom priznati, da postavlja v kaj čudno luč sredstva rumunske diplomacije Zveze, ki obstojajo med Italijo in Rumunijo v evropski politiki, te zveze je še bolj utrdil prisrčen sprejem, ki sem ga bil deležen in lojalnost razgovorov, ki sem jih imel v Rimu.
Rim ugodil vsem željam Rumunije
Bukarešta, 31. januarja s. »Cuventul« piše: Najvažnejši rezultat razgovorov med Titulescom r>n Mussoiinijem ie Mussolini-jeva izjava glede italijansko-madžarske pogodbe. M-ussolini je 'ziavil, da se Ru-muniji ni treba bati Madžarske, ker Italija nikakor ne bo podpirala madžarske akcije proti Rumuniji temveč da jo bo celo preprečila in onemogočila. Mussolini je dalje izjavil, da ie dal to razumeti tudi grofu Bethlenu Vsem posebnim željam Rumunije je bilo v Rimu ugodeno. Titulescu ie poslal min predsedniku Bratbmu rvoročilo, v katerem se izraža zelo zadovoljivo o rezultatu svojega poseta v Rimu.
Politika katoliškega centruma v Nemčiji
e
Od sestanka državnega odbora centruma so nekateri krogi, zlasti v inozemstvu pričakovali velikih senzacij. Govorilo se je celo o tem, da je napetost v katoliški organizaciji Nemčije dozorela do razcepa, da bo dr. Mara de-zavuiran. nakar bo moral podati ostavko celokupne vlade. Kot bodočega voditelja nemške katoliške stranke so napovedali bivšega državnega kancelarja dr. Wirtha.
Nepoznavalci ustroja klerikalnih strank so se tudi tokrat ostro urezali. Seja centrumovega vsedržavnega odbora je potekla v glavnem mirno in končala s kompromisom. Državni kan-celaT in sedanji voditelj stranke doktor Marx se je brez oklevanja priznal k ustavi in sedanji republikanski obliki države in s tem dezavuiral svojo nedavno po prikritem monarhizmu dišečo izjavo, ki so jo nacijonalci pozdravili z vzhičenjem, a mu je pri levem krilu centruma, pri demokratih in pri soci-jafnih demokratih pripravila hudo zamero. Marx se je tudi zavzemal za lo-carnsko politiko in se izrekel za energično izvedbo klerikalnega šolskega zakona.
Konferenca je končala s sprejetjem resolucije, ki zahteva, da se centrum zopet začenja pečati z reševanjem so-cijalnih nalog. Ta izjava se smatra kot koncesija strokovnim organizacijam. Izraža se potreba močne enotnosti centruma. voditeljem se izreka zahvala, vendar ni prišlo do običajnega izražanja zaupnice, ki ne bi naletela na enotnost.
Tako se je iz velikega hrupa rodila neznatna miška. Katoliški centrum ni prijatelj načel in načelnih odločitev. Njemu je kot vsem klerikalnim strankam glavno oblast kot orodje za dosego klerikalnih ciljev. Zato ostaja vedno enoten in se prav nič ne ženira spreminjati načela in taktiko. Tudi v osebnih vprašanjih si ne beli glave. Isti dr. Marx more biti danes proti Hinden-burgu kandidat nemške republikanske demokracije za državno predsedstvo in načelnik levo usmerjene vlade, jutri pa se pod njegovim vodstvom formira ostro desničarsko orijentirana koalicija z reakcijonarnimi nemškimi nacijonalci. In nič ne bo oviralo dr. Mam, da ponovno postavi kandidaturo za predsednika levičarske vlade v družbi s socijalnimi demokrati!
Drugo vprašanje je seveda, če bodo
demokrati in socijalisti marali za predsednika vlade, ki bi živela od njihove pomoči, moža s tako pisano politično polpreteklostjo. Zato je centrum poskrbel tudi za eventualnega Marxovega naslednika v osebi strokovnega voditelja Stegerwalda, ki se je zadnje čase iz taktičnih nagibov preorijentiral z desnice na zmerno levico. Če pa niti ta ne bo dovolj dober, preostane še vedno dr. Wirth, čigar republikanstvo in demokratizem je vzvišen nad slehernim sumom. Centrum pa mora v vsakem primeru ostati kompakten, najsi že vodi reakcijonarno ali demokratično politiko.
Ta miselnost se je udejstvila tudi na sedanji seji vsedržavnega odbora. Sedaj je pričakovati, da bo dr. Marx še enkrat skušal spraviti pod streho, četudi nekoliko oskubljen klerikalni šolski zakon, zaradi katerega je centrum sklenil nenaturni zakon s protestanskimi junkerji. Ključ situacije se je na ta način preselil iz centrumovega žepa v roke dr. Stresemannove ljudske stranke, kajti če ta ne odneha od svojega liberalnega stališča, pade šolski zakon v vodo. In tedaj bo za klerikalce sedanja desničarska koalicija brez vrednosti. Tedaj pa postane znova akutno vprašanje preorijentacije katoliškega centruma v levo.
„Modus vivendi" med ČSR in Vatikanom
Praga, 31. jan. h. V noti o modusu vi« vendi, ki je podpisana po zunanjem mini« stru dr. Benešu in ki je naslovljena na dr. žavnega podtajnika kardinala Gasparrija, se uvodoma rekapitulirajo vsi dogodki, ki so vplivali v zadnjem času na odnošaje med Češkoslovaško in med Vatikanom. Pr« va točka decembra meseca 1927 med dr. Krofto in zastopnikom Vatikana »klenje* ne pogodbe, se tiče Škofij ter veli, da se morejo meje škofij strinjati z državnimi mejami. Droga točka govori o upravi cer* k?venih premičnin in nepremičnin, dočim določa tretja točka, da ne <?meio predstoj« niki cerkvenih redov in meniških kongre* gacij živeti zima*i češkoslovaške republike in da morajo biti češkoslovaški državljani, četrta točka se bavi z imenovanjem nad. Škofov, škofov in drugih visokih cerkvenih dostojanstvenikov, ki se ne sme'o rmeno. vati brez vednosti in proti češkoslovaški vladi. Peta toška določa, da morajo ti cer. kveni dostojanstveniki nriseči češkoslova« Ski republiki. V šesti točki se obvezuje 5e* SkosIovaSka vlada, da bo skrbela za to, da se obstoječe zakonske določbe čimprej »pravijo v sklad s tem modusom vivendi.
Uradniška delegacija pri dr. Kramer ja
Beograd, 31. januarja, p. Danes so delegati društva državnih nameščencev za Slovenijo, ki se mude na konferenci Glavnega uradniškega saveza, gg. Lileg, Paternost in dr. Stegenšek, posetili klub SOS, da obrazložijo svoje stališče in naprosijo klub za podporo svojih upravičenih zahtev. Delegate je sprejel posl. dr. Kramer, ki Je z njimi podrobno razpravljal o zahtevah, izraženih v resoluciji in o akciji, ki bo potrebna za zaščito interesov državnih nameščencev proti reakcijonarnim poskusom vladne večine, da poslabša položaj državnih nameščencev. V imenu kluba SDS odnosno KDK je dal dr. Kramer delegatom zagotovilo, da bosta oba kluba vselej podpirala njihove upravičene zahteve.
Promet med Jugoslavijo in Brazilijo
Rim, 31. jan. o. Današnji listi poročajo i i Ria de Janeira, da je jugoslovenska vla» da obvestila braziljsko vlado, da je pri« pravljena podpirati ustanovitev direktne paroplovne zveze med Brazilijo in Jugo* slavijo, da na ta način olajša prevoz kave namenjene za Jugoslavijo in druge balkan« ske države. V Jugoslaviji se bo zgradilo skladišče z namenom, da se ustvari na ju* goslovenskem ozemlju prevozno sredstvo za ves bližnji vzhod. Isti parniki bodo pre« vazali iz Jugoslaviie v Brazilijo cement in druge izvozne pridelke.
Predavanje jugoslov. univ. profesorja na Dunaju
Dunaj, 31. jan. g. Na povabilo društva avstrijskih ekonomov je imel nocoj jugo« slovenski univerzitetni profesor dr. Fran* geš predavanje o novih agrarnih in ind*u< atrijelnih razmerah v vzhodni Evropi. Pre« davanju so med drugimi prisostvovali mi« nistra Raisch in Thaler ter bivši finančni minister Spitzmuller.
Odlikovani profesorji ljubljanske univerze
Beograd, 31. januarja p. Kralj je danes podpisal ukaz, s katerim se odlikujejo z redom sv. Save I. stopnje dr. Rajko Nahtigal, rektor ljubljanske univerze, z redom sv. Save III. stopnje dr. A. Šerko, dekan medicinske fakultete inž. Jarosl. Forster, dekan tehnične fakultete, dr. Fran Grivec, dekan teološke fakultete ter prof. dr. Nikoia Ra-dojčič, z redom sv. Save V. stopnje pa dr. Matej Šmalc, tajnik ljubljanske univerze.
Inž. Osana profesor ljubljanske univerze
Beograd, 31. jan. i. Za izrednega profe* sorja na tehnični fakulteti v Ljubljani je imenovan g. Marij Osana, načelnik mini« strstva pošte v Beogradu.
Ratifikacija trgovinske pogodbe z Belgijo
Beograd, 31. jauarja. p. Danes sta naš poslanik v Bruslju g. Vučkovič in belgijski zunanji minister g. Hjrmans zamenjala ratifi-kacijske listine o trgovinski pogodbi med Belgijo in našo dTžavo. Pogodba stopi v veljavo dne 9. februarja.
Odhod poljskega poslanika
Beograd, 31. jan. p. Poljski poslanik go« spod Okenski, ki je imenovan za poslanika v Tokiju, bo v prihodnjih dneh odpotoval na svoje novo mesto. Do imenovanja no« vega poslanika ga bo nadomestoval lega« cijski svetnik dr. Albert Hiittler.
Nameravana prepoved izvoza kož
Beograd, 31. jan. p. Kakor se zatrjuje, namerava vlada zabraniti izvoz predelanih kož. Vest je izzvala v vrstah izvoznikov veliko nezadovoljstvo in pripravljajo po« tom svojih organizacij primerne korake, da to nakano preprečijo.
Praska razorožitvena posvetovanja
Praga, 31. jan. g. Konferenca poročeval« cev varnostnega odbora Društva narodov je danes dopoldne končala prvo čitanje treh od referentov izdelanih spomenic ter je pričela z redakcijo snisa, v katerem se bo obrazložilo delo in značaj konference. Na isti seji se je proučilo besedilo načr* tov, v katerih so posamezne države, zlasti Nemčija in Anglija izrazile svoje želje. Na popoldanski seji je komisija v drugem čitanju sprejela načrte glede arbitražne spomenice ter obenem pričela drugo čita« nje spomenice o varnosti, ki jo je izdelal grški delegat Politis in o interpretaciji po« sameznih določb Društva narodov. Posve« tovanja se bodo jutri najbrže končala.
Briand bo odgovoril dr. Stresemannu
Nevarnost poljsko-Htovskega spora.
Pariz. 31. Januarja s. Briand je na današnjem min. svetu poročal o zunanje-po. litičnem položaju. Včerajšnji dr. Streseman-nov govor je označil kot zadovoljiv. Ker pa je dobil le izvleček in ne še natančnega besedila njegovega govora, ne bo še govoril o njem v senatu.
Briamd je nadalje poročal o nemško-li-tovski razsodišč™ pogodbi in o poljsko-lrtovski napetosti Izrazil ie prepričanje, da bodo velesile omogočile direktna pogajanja mod Poljsko rn Litvo, ker bi se sicer mogel v tem delu Evrope razviti neugoden položaj.
Končno je Briand govoril o izmenjavi not z Ameriko. Briand ie izjavil, da bo Kello-gov odgovor že zato pokazal več naklonjenosti. ker hočejo tudi v Ameriki izbrisati neugoden vtis ameriške intervencije v Nikar agui rn ker želijo rehabilitirati Ameriko nred svetom.
Pariz, 31. jan. g. Danes se ie v senatu pričela velika interpel«ciiska debata o zu« nanii politiki. Po predsedniku senatne ko» misiie za zunanje zadeve Hubertu, ie go» voril senator .Tapv o odnošaiih do Rusije ter ie iz'«vil, (fa so sovieti nrevarili Fran« ciio z* 22 miHigrd z\nt'b frakov in da i so uničili mnogo francoskih državljanov, i
Uvedba novih oblastnih
davščin
Oblastni odbor razglaša, da bo začel s U februarjem pobirati nove oblastne davke in takse. — Takse na javne plese in kinematografske predstave bo pobiral od 1. januarja nazaj. — Katere oblastne davke je črtal finančni minister?
na. Iz komunikeja oblastnega odbora je razvidno, da je pri obdavčenju odpravljena razlika med domačim in izvenslo-venskim alkoholom s tem, da se ne bo
Ljubljanski oblastni odbor objavlja
komunike, v katerem naznanja, da začne s 1. februarjem t 1. pobirati nove
oblastne davščine in takse, ki jih je sprejela oblastna skupščina, 20. decembra L 1., finančni minister pa potrdil 26. januarja L 1. Izjema je le pri oblastni taksi na javne prireditve ter pri 50% pribitku na državno takso za kinematografske predstave, ki se bosta pobirala tudi nazaj in sicer od 1. januarja t. 1. naprej. Glede pobiranja oblastnih davščin in tak« v komunikeju oblastnega odbora sicer ni točno navedeno, kdo jih bo pobiral, sklepati pa se da, da bodo vse davščine pobirali državni davčni uradi obenem z državnimi davščinami, izvzemši oblastno davščino na nočni obisk javnih zabavišč in okrepčevališč, za katero si morajo lastniki, odnosno zakupniki lokalov v iz-ogib kazenskim posledicam pri oblastnem odboru takoj naročiti davčne blolce. Kakor znano, bodo morali to takso, ki znaša za bare in nočne kavarne po 10 Din, za ostale lokale pa po 5 Din od vsakega gosta, plačevati vsi, ki se bodo v teh lokalih mudfili po eni uri po polnoči.
Vsa motorna vozila, ki so zavezana oblastni taksi, se morajo prijaviti do konca februarja pri pristojnem davčnem uradu, ki bo odmeril takso. Od motornih vozil, M niso registrirana v ljubljanski oblasti, bodo pobirali oblastno takso (10 Din) ob prekoračenju ljubljanske užitninske črte mestni do-hodarstveni organi.
Od ministra financ potrjeni oblastni davki in takse so bistveno drugačni, kakor jih je sprejela oblastna skupšči-
pobirala za druga (izvenslovenska alkoholika) 200% taksa od državne , trošarine, marveč 100% taksa od državne trošarine za vse v ljubljanski oblasti potrošene opojne pijače ne glede na njih proveniienco.
Med davščinami, ki jih je sklenila oblastna skupščina dne 20. decembra,-je bil tudi davek na dobiček delniških družb. Tega davka sedaj ne najdemo med onimi, ki jih razglaša oblastni odbor, da jih bo pobiral. Tudi je opuščen oblastni davek na ljubljanske gledališke vstopnice.
Trošarina na premog, od katere Je oblastni odbor, pričakoval prvotno 6.6 milijonov Din in ie dohodke iz nje pozneje znižal več kakor za polovico, je sedaj še izdatno reducirana ter bo zadela predvšem vse rodbine, ki rabijo premog za kuho b ogrevanje. Oblastni odbor namreč naznanja, dia so trošarine na premog oproščena državna Lti samoupravna telesa, podjetja (tovarne) pa, ki uporabljajo premog kot sirovino za industrijsko predelavo, plačajo le 50 % 'trošarine, ki je določena z uredbo. Kakor znano, je klerikalna večina v oblastni skupščini odbila predlog posl. Tavčarja, da naj se oproste premogovnega dlavka tudi občine; sedaj pa je ta davščina za občine proti sMepu oblastne skupščine odpravljena.
Čim izide uradni razsdas oblastnega odbora o pobiranju novih davkov in taks v Uradnem listu, se bomo mogli s to zadevo še podrobneje baviti.
-6S9-
Jugoslavija in njen
• v »v.	1
najmočnejši sosed
Beograjski dopisnik milanskega »Corriere della Sera« Gino Berri priobčuje v svojem listu daljši članek o naših odnošaiih do Italije.
Ker se govori o podaljšanju prijateljskega pakta z Italijo, sklenjenega 1. 1924., je Berrijev članek nenavadno dostojen in mil. Pisec vodi čita tel ie do vsei naši širni meji in mu kaže vse boleče točke naše vnanje politike, kakor si iih pač sam zamišlja. Slika nam položaj v najtemneiših barvah, označuje ga kot nevzdržnega, da na koncu lahko postavi tezo: samo v prijateljstvu z Italijo je spas Jugoslavije.
Pri tem opisovanju pa ne gre globlje, da poišče vzroke, marveč enostavno ugotavlja nevšečnosti na naših meiah ali pa dolži našo vlado, da iih ie zakrivila. Tako pripisuje rovarenje in zločine makedonstvuiuščih samo naši vladi, ki da je uvedla nekak krut način zatiranja in ie zaradi tega akcija ubijalcev samo reakcija na naš pritisk. Berri pozablja, da so zveze generala Protegoro-va z Italijo dokumentarično ugotovljene in da tudi druge manjše zločince Italija podpi-. ra na vso moč, da ne govorimo o Albaniji, kjer so vsi umori nam prijaznih ljudi od Esad-paše do Cena-bega naravnost inspici-rani z one strani Jadrana.
Pri Madžarski omenja, da nam je nasprotna. ker smo z agrarno reformo oškodovali samo Nemce in MadžaTe in ker jim ne damo šol ter v iavnosti madžarščini ne pustimo do veliave.
Prva trditev je naravnost izmišljena, ker razen par aristokratov in latifundistov agrarna reforma ni zadela nikogar, v ostalem pa ie bilo v Vojvodini že ob prevratu dve tretjini zemlje v posesti slovanskega prebivalstva. Kar se pa tiče zaščite manjšin, bi moral baš Berri kot zastopnik dežele kjer manišine ne uživajo niti naiprimitiv-nejših pravic glede varnosti življenja in imetia. skrbno molčati.
Po obširnem ekspozeiu o naših vnanje-političnih težavah ugotavlia Berri. da je naša država na razpotiu. ko se ii bo treba odločiti med bližnjo in daljno velesilo in meni da bi ne bilo modro, ako si išče Jugo-slavja zaveznika v daljavi, ko ea ima v najbližji soseščini. Pravi, da ie Srbiia pač morala v preteklosti voliti med Rusijo in Avstrijo ter ie zaradi sorodnih mei dala prednost prvi in se na Avstrijo ni mog!a navezati.- ker ie ta držala večji del današnjega iugoslovenskega ozemlja v svoii težki pesti.
Danes js položaj drugi: Srbija (odslej govori Berri s prozornim namenom samo o St biil) nima napram Italiji skoro nikakih spornih točk. To pesem poznamo že predobro in smo uverjeni, da ga ni Srba. ki bi po dosedanjih izkustvih še kaj dal na te akorde. Malo pozno ponavlja Berri ta Doskus, ki se Je tolikokrat ponesrečil: takisto prepozno je prišel s poudarianiem našega slabega mednarodnega položaja: vse to ie bilo. kar nam zdaj opisuje Berri. ki ie očividno prespal zadnje dogodke in skuša Jugoslavijo odvrni ti od znane daHnie zaveznice. Mi smo že volili in ni naša krivda, da je pri tem Italija morala izpasti.
Res le. da ie naš centralni orolbem, najti si močnega zaveznika, toda ta problem je bil že rešen ob splošnem navdušentu našega naroda in ob velikem negodovanju Italije.
Tisto ob'igatno pot v naročje Italije kot »narmočneišega« soseda, ki nam jo Berri med prijaznim žgolenlem tako nuftio priporoča. Je morala naša zunanja politika zapustiti, ker le Italiia sama storila vse, da smo morali opustiti vsako misel natiio.
čičermov iubilef
Moskva, 31 jan. (be.) Danes slavi sovjet« ski zunanji minister čičerin lOletnico svo« jega službovanja.
Kamenjev in Zinovjev — arhivarja komunistične stranke
Moskva, 31. jan. (be.) Bivša opozicijo« nalna voditelja Kamenjev in Zinovjev sta imenovana za arhivarja v zgodovinskem arhivu komunistične stranke.
Po vzoru g. Gabrovška
V	svojem poročilu o shodu pred kneževini spomenikom včerajšnji »Slovenec« s prozornim namenom omenja, da sta dva poslanca SOS, Večeslav Vilder in Sava Ko-sanovič »prav žfvahno sodelovala v prerivanju in pretepu«.
V	času, ko je »Slovenec« oblatil dva narodna poslanca, sta mu bili že na razpolago beograjska »Pravda« in »Politika«, kjer je bilo izrecno navedeno, da sta imenovana dva poslanca gledala ves prizor povsem od strani. »Slovencev« poročevalec je tam namenoma pretiraval dogodek, obrekujoč dva narodna poslanca, ki imata le to napako, da sta Pribičevičeva prijatelja in dostojna človeka, česar se po načinu poročanja o »Slovenčevem« poročevalcu pač ne more trditi.
Pred sklepom prijateljske pogodbe med Rumunijo in Nemčijo?
Bukarešta, 31. jan. d. «Cuvantul» poro« ča iz dobro informiranih krogov, da je glavni namen potovanja zunanjega mini. stra Titulesca v Berlin sklenitev prijatelj« ske pogodbe z Nemčijo. Nemški poslanik je imel daljši razgovor z ministrskim pred« sednikom Bratianom.
Trgovinska pogodba med ČSR in Belgijo
Bruselj, 31. jan. (be.) Trgovinska pogod« ba s češkoslovaško je bila včeraj ratifici* rana.-'
Veliki viharji v Tirenskem morju
Rim, 31. jan. g. Danes je divjala v juž« nem Tirenskem morju velika nevihta. V Cataniji so se odtrgale vrvi štirih parni« kov. Dva parnika sta bila močno pošKodo« vana. Tudi novi del luke je bil zaradi vi« harja zelo poškodovan. V Mesini je dose« gel vihar 96 km na uro. Parniki niso mo« gli odpluti. Kapetan prekooceanskega par« nika Colombo, ki je iz Amerike dospel semkaj, poroča, da divjajo tudi v Sredo* zemskem morju veliki viharji.
„S 3" nepoškodovana
Newyork, 31. januarja s. Podmornica »S 3«, ki je na potu iz Hamptom Roada v Kubo izgubila zvezo s svojo ladjo spremljevalko. se Je. kakor javlja admiral Brum-by, mornariškemu tajništvu, našla prošlo noč. Podmornica je popolnoma nepoškodovana.
Zarota proti chicaškemu županu
Berlin, 31. jan. s. Listi poročajo iz New» yorka, da so v Chicagu odkrili zaroto pro» ti tamošnjemu žu~ nu Thomsonu. Zarot ni« ki so hoteli razstreliti Thomsonovo hišo. Policija je bila na to opozorjena s pismi ter je takoj izvršila racijo. Obkolila je hi« 8o ter zajela 13 zarotnikov. NaSIa je tudi mnogo bomb. Tudi v drugih mestih je bi« Io izvršenih več aretacij. Skupno je aretii ranih 70 oseb.
Avtomobilska nesreča
Bratislava, 31. jan. g. Včeraj ponoči se je avtobus, ki se je hotel na cesti iz Sen« te proti Bratislavi izogniti nekemu vozu, prevrnil v cestni jarek. Trije potniki so bi« n takoj mrtvi, 4 so težko, 4 pa lahko ra. njeni
Demosey zapušča soort
London, 31, jan. s. BoksaČ Dempsev je izjavil, da bo na na"5vet zdravnikov zaradi svojih oči opustil boksarska šport.
Naši kraji in
Krasen uspeh svetosavske proslave na Dunaja
Nastopi naših umetnikov so vzbudili
pozornost vseh dunajskih glasbenih krogov.
Dunaj. 31. januarja.
Letošnja svetosavska proslava na Dunaju, ki se je kakor običajno vršila pod protektoratom našega poslanika in pod predsedstvom generalnega konzula Josimoviča, je uspelo posebno lepo. Večer je nudil celo vrsto umetniških produkcij, med katerimi jie vzbujal pravcato senzacijo nastop muslimanske umetnice Bahrije Hadžičeve iz Bosne, ki letos dovršuje peti letnik dunajske glasbene akademije. Dunajske novine, ki prinašajo o proslavi prav simpatična poročila, povdarjajo. da je to prva muslimanska operna pevka in vobče prva muslimanska umetnica, ki v Evropi nastopa javno.
Gdč. Hadžičeva, ki razpolaga z izbor-no šolanim, krasno zvenečim sopranom, ie žela z neko srbsko narodno pesmijo in z arijo iz «Tosce» gromovito odobravanje. Operni pevec Josip Covič, poznan dunajski glasbeni publiki iz koncertnih dvoran, je briljiral tudi tokrat. Šele nedavno osnovani mešani pevski zbor -Slovenskega krožka® je bil ob nastopu z državno himno in po absol-viranju programa, obsegajočega dve slovenski kompoziciji, pozdravljen s prisrčnimi ovacijami. Slikovitost tega zbora so povečale članice s svojimi pristnimi gorenjskimi narodnimi nogami.
Poseben dogodek večera je bil tudi nastop tamburaškega orkestra «Pro-svjete«. Pod vodstvom mladega dirigenta in komponista Klema Viškoviča, ki ie dirigiral tudi slovenski pevski zbor, ie odigral svoje kompozicije s pravcato umetniško popolnostjo. Oester-reicherjeva slavnostna uvertura in Beckova «Espagnole», sta bili izvajam s tolikim mojstrstvom in vero, da sta izzvali vihar odobravanja, ki je prisililo tamburaški orkester s ponovnim dodatkom. «Neue Freie Presse» z navdušenjem povdarja željo, da ta tamburaški orkester čimpred nastopi tudi v koncertni dvorani in v radiu. Mnogo pozornosti in hvale so vzbudili končno tudi ritmični plesi gdč. Smiljane Man-dukičeve.
Skratka: slavnostni večer, ki se je pričel z našo državno himno in se zaključil s plesom, je potekel v najlepšem ugodju. Pridobil je naši koloniji, naši pesmi in naši umetnosti zopet celo vrsto novih odličnih prijateljev.
Poslednji apel železničarjev
Resolucija centralnega odbora UJNŽB.
Centralni odbor Udruženja jugosloven. skib nacijonalnih železničarjev in brodar-iev ie na svoji plenarni seji v nedeljo In ponedeljek soglasno ugotovil, da je gospodarsko tn socijalno stanje železničarjev od dne do težje, da že neznosno. Dočim se vsi dr 115i resorni ministri kolikor toliko brigajo za svoje uslužbence, morajo železničarji in brodarji s težkim srcem ugotoviti, da so predlogi prometnega ministra v osnutku finančnega zaikona naperjeni na to, da se železničarjem in brodarjem otežkoči eksistenca z ukinitvijo 20% doklad in z redukcijo letnega dopusta, a obenem se pripravlja tudi povišanje režijskih tarif in znižanje draginjskih doklad.
Takšni ukrepi ne morejo buditi nade za sanacijo našega prometa, ker so nehumani in krivični. Vzbudili bodo upravičeno re-voito med železmičarji in brodarji, ki so že itak v skrbeh za svojo eksistenco in življenje svojih rodbin.
Zatorej centralni odbor UJNŽB kot edi.
Srednji vek!	Večni Rim!
Največji ljubimec sveta
Don Juan
z znamenitim igralcem
John Barymorrijem
jutri v
Elitni Kino Matica.
ni in izraziti predstavnik največjega in patri joiačnega dela železničarjev in brodar-jev posjednjič apelira na uvidevnost prometnega ministra, nadalje Narodne skupščine in celotne organizirane javnosti, da se prepreči vsako prikrajševanje pravic, sicer bo prizadet ves naš promet, od česar bo predvsem trpela država sama.
Ako merodajni faktorji niti tokrat ne bodo razumeli teženj in želja, bo centralni odbor UJNŽB primoran, da prične razmišljati o razpustu organizacije. . Tako se v bistvu glasi vsebina resolucije, ki j*e bila sprejeta soglasno.
Odlikovanje gasilskega veterana na bolniški postelji
Sreski poglavar g. Kaki je odlikoval težko bolnega gasilca g. Antona Sto-parja z zlato medaljo.
Novo mesto. 31. januarja
Jutri zvečer se bo vršila v novomeškem Sokolskem domu gasilska proslava, na kateri bo odlikovanih več tukajšnjih gasilcev za zasluge, ki so si jih pridobili tekom dolgoletnega udeistvovanja v gasilskih vrstah. Za proslavo vlada v vseh tukajšnjih krogih veliko zanimanje, ker se je bodo udeležili gasilci iz vseh krajev v novomeškem okrožju.
Veselje, ki ga bodo deležni odlikovanci, je bilo že v naprej odrečeno zaslužnemu gasilcu g. Antonu Stoparju. ki mu je bila za njegovo 50letno udejstvovanje v novomeškem gasilnem Jruštvu priznana zlata medalja G. Stopar ie že več let bolan in se že dolgo ne more ganiti s postelje. V zadnjem času se je niegovo stanje še poslabšalo. Da bi še pred smrtjo prejel od. likovanje. ki se ga je g. Stopar zelo veselil, se le sreski poglavar g. Kak] odločil, da izvrši odlikovanje še pred jutrišnjim dnem
V spremstvu gasilnega načelnika g. Fr. Bernarda in povelinika g Fr Reitza se je napotil na stanovanje težko bolnega gasilca, ki je bil že obveščen o prihodu svojih tovarišev G poglavar je prisrčno pozdravil popolnoma onemoglega g. Stoparja in ga počasti! z naslednjim kratkim nagovorom:
»Dragi tovariš! Jako ža! ml je, da Vas ne morem odlikovati skupno z drugimi Vašimi tovariši Obveščen po društvenem načelniku. da ste nevarno bolni, sem prišel na Vaš dom. da Vam tu izročim visoko odlikovanje Nj Vel kralja Aleksandra za 50-Ietno zvesto službovanje na področju gasilstva. Sprejmite tole odlikovanje!«
S temi besedami je g. sreski poglavar izročil odlikovancu zlato medaljo. G Stoparju so zatrepetale solze v očeh. Ga. Sto-parjeva, ki je bila navzoča, je začela glasno ihtetL G poglavarju se je v imenu od-iikovanca zahvalil za odlikovanje poveljnik g. Reitz, ki je obenem prosil, naj sporoči g. poglavar iskreno zahvalo g. Stoparja na najvišje mesto.
Ves prizor odlikovanja se je izvršil s tako iskreno pijeteto in spoštovanjem do onemoglega gasilca, ki je bil več desetletij redni član novomeškega gasilnega društva, tako n. pr. vodja brizgalne in drugih oddelkov. da je g. Stopar po izvršenem odlikovanju s komaj slišnim glasom izgovoril: »Izkazali ste mi največje veselje na tem svetu. Hvala vam!«
Stoparjevi tovariši bodo jutri sicer z radostjo sprejeli zaslužena odlikovanja, vendar pa bo kalila njihovo radost misel na
zvestega tovariša, ki je priklenjen na bolniško posteljo in na katerega jih veže toliko lepih spominov.
Jugoslovensko novinarstvo v svetovni statistiki
Novinarstvo se je v zadnjih desetletjih razvilo z neverjetno brzino Tudi najmanjši kraji širom sveta premorejo svoj list. Ce že ne dnevnika, vsaj tednik. Mednarodna razstava novin, ki se bo spomladi vršila v Kelmorajnu in je nanjo povabljeno tudi Jugoslovensko novinarsko udruženje, bo v tem pogledu nudila velezanimivo obsežno in poučno sliko.
Glasom francoske statistike se novinarstvo v Jugoslaviji nahaja na 25. mestu, a za nami je še '5 držav, ki imajo manjše število novin, kakor mi Prvenstvo seveda tudi v novinarstvu pripada Zedinj&nim državam, ki premorejo nič manj kakor 20.719 listov. Druga je Nemčija z dokaj nižjo številko 9.902, sledijo Francija, Indiia, Japonska, Anglija, evropska Rusija, Španija, Brazilija, Danska, Češkoslovaška, Poljska, Belgija, Holandska, Norveška, Kanada Madžarska, Avstralija. Italija, Argentina, Rumunija. Čile, Portugalska, Bolgarija in nato Jugoslavija s 540 novinami.
Za nami so: Finska, Urugvaj, Kolumbija, Grčija. Kuba, Mehika, Peru. Estonska, Lit-vanska, Južna Afrika, Palestina, Turčija, Bolivija, Kostarika in Paragvaj. Glede razširjenosti listov po številu prebivalstva pa smo mi daleko pred raznimi drugimi državami. V tem pogledu je Danska prva, a Turčija med poslednjimi. Mi smo pred Italijo, ker odpade pri nas po en list na 23.550 prebivalcev, a v Italiji na 44.882.
Nenavadna m^binska tragedija
Oče in sin žrtvi nesporazuma in zmote.
V noči na 27 januaria se je v hiši lekarnarja Stjepana pl. Varjačiča v Bos. Gradi-ški odigrala strašna rodbinska drama, ki je povzročila razburjenje in sočustvovanje v vsem mestu. Stjepan pl. Varjačič ni mogel oprostiti svojemu sinu Alfonzu, da se je poročil s hčerko nekega mesarskega mojstra, ker je bila njegova želja, da bi vzel kakšno plemenitašinjo. Zaradi tega ie med očetom in sinom često prišlo do ostrih prepirov.
Tri dni pred katastrofo je oče dejal sinu: »Lahko greš od hiše, razdedinil sem te!«
»Ako je tako, se bom ubil!« ie odvrnil sin. In še isti dan se ie skušal ustreliti s samokresom, a je žena preprečila njegovo namero. Usodno noč okrog 23. je Alfonz v navalu ponovnega razburjam zopet popa-del samokres in si ga nameril na srce. Žena je priskočila in ga prijela za roko. samokres se je izproži! in krogla se ie zarila v strop. Prestrašena zaradi strela je žena odskočila nakar je mladi mož izprožil drugi strel ter se, pogoden tik pod srce, zgrudil nezavesten na tla.
Nesrečni oče, stanujoč v prvem nadstropju, je čul oba revolverska strela v sinovem stanovanju. To ga ie tako razburilo, da ga ie zadela srčna kap in se je na mestu zgrudil mrtev.
Sina so naslednje jutro v breznadnem stanju prepeljali v zagrebško bo'nico. Ko pa so po pogrebu pokojnega Stjepana pl. Varjačiča odprli -testament, so razvideli, da oče ni razdedinil sina, marveč da mu je namenil 100.000 Din gotovine in lekarno, dočim je hišo in tovarno sodavice zapustil dvema hčerkama.
Strašen umor iz zasede
• ir «v	»i
pri Krizevcih
Ustreljen kapetan Todor Vučkovič. —
Seijak Mirko Remuš težko ranjen.
Križevci, 31. januarja.
V	bližnji šumi se je sinoči primeril strahovit zločin, čigar žrtev sta postala kapetan Todor Vučkovič in seijak Mirko Remuš.
Kapetan Todor Vučkovič se je včeraj iz Zagreba vračal v Crkveno v spremstvu seljakov Mirka Remuša in Miška Crlenjaka. Z železniške postaje so morali zvečer kreniti peš skozi širmo <Li-sica». Da bi videli pot pred seboj, je Mirko Remuš prižgal svetiljko. V tem trenutku je nenadoma počilo iz zasede več strelov.
Smrtno zadeta sta se zgrudila kapetan Todor Vučkovič in seijak Mirko Remuš ter obležala v mlaki krvi.
Tretji spremljevalec Miško Crlenjak ie takoj po prvih strelih, ko je videl, da sta kapetan Vučkovič in Remuš zadeta, pobegnil ter po dolgem tavanju dospel v Križevce. Tu je alarmiral komandirja orožniške stanice, ki je poslal v šumo orožnike in rešilni voz. Ko so prišli na kraj zločina, se jim je nudil grozovit prizor:
Nesrečni kapetan je ležal mrtev na tleh s strašno spačenim obrazom, s katerega so odsevale muke smrtnega boja, dočim je Mirko težko hropel, zadet v pljuča in roko.
Zločina sta bila osumljena seljaka Imbro Medjimurec in Toma Ferenčina. Med kapetanom Vučkovičem in Feren-čino niso bili najboljši odnošaji zaradi tega. ker je kapetan garantiral Feren-čini na neki menici 90.000 Din. a je pozneje zaradi te vsote zaplenil Feren-činovo premoženje. Oba osumljenca najodločneje zanikata vsako krivdo. Bila pa jta kljub temu aretirana in predana v sodne zapore v Bjelovaru.
Ogabne delikatese za beograjsko prebivalstvo
Strahotna razkritja prestolnlških mesarjev.
V	nedeljo so v Beogradu zborovali mesarji. Protestirali so proti novim davkom, a tekom razprave ie prišlo do strahovito ostrih izpadov na zdravtsvetio nadzorstvo beograjske klavnice. Ako je resnica, kar so navajali posamezni govorniki, tedaj pač mora Beograjčane miniti aperit na ineso in živež, ki ga uživajo pod nadzorstvom mestne higijenske »kontrole«. Med drugim so padli naslednji očitki:
Za beograjske mesarje so predpisani posebni vozovi za prevoz mesa od klavnice do mesarij, ničesar pa ni predpisano za do-važanje mesa iz Srema in Banata, od koder se dovaža meso v umazanih žakljih.
O neki veliki banatski tvornici salame, ki tedensko uvaža v Beograd okrog 10.000 kg svinjine, ue vštevši salame in kl-cbas, pripovedujejo beograjski mesarji: nedavno je izmed 18 svinj poginilo 6, vendar pa je tvornica tudi meso teh crknjenih svinj porabila za klobase in jih poslala v Beograd. In lastnik tvornice je celo naduto pripomnil: »Beograd sne vse!« . . .
Pred dobrim tednom je v beograjski klavnici v vagonu poginil koštrun. Lastnik je podkupil občinskega organa ter koštru-na odnesel s seboj v domačo vas, odkoder ie lahko vsaj mast »litra!« nazaj v Beograd . . . Nadalje trdijo mesarji, da je hi-gijenska komisija beograjske klavnice nedavno v okolici Beograda pregledovala zaklano živino in med drugim našla, da je neki mesar razprodaja! meso crknjene svinje, ki ie poginila zaradi kuge, a je ven-
K nedeljski smuški tekmi v Kranjski gori
Skupina dečkov, ki so startali pri mladinski smučarski tekmi.
Kulturni pregled
Ljubljanska drama
Jv.eda, 1.: »Kandida«. C.
četrtek. 2.: ob 15.: »Pepelka». Mladinska predstava. Izv.
Petek. 3.: «BoIjši gospod». A.
Sobota, 4.: »Danes bomo tiči». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv.
Ljubljanska opera.
Sreda. 1.: «Baletni večer». Premijera. Pre«
mijerski abonma.
Četrtek, 2.: ob 15.: »Ples v maskah®. Ljud« ska predstava po znižanih cenah. Izv. Ob pol 20.: »Zmagovalka oceana«. Opereta. Ljudska predstava po zniž. cenah. Izv.
Petek, 3.: Zaprto.
Mariborsko gledališče.
Sreda. L: »Polkovnik Jeli&». C. Kuponi.
Četrtek, 2. ob 15.: »Rokovnjačfr. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20.: »Grofica Ma« r:ca». Prvič.
Baletni večer ljubljanske opere. Baletni večer, ki ga priredi danes, v sredo, naš operni balet pod vodstvom svojega mojstra in koreografa Vlčka, sestoji iz treh delov. Prvi del tvorijo Musorgskega «Slike iz razstave». Načrte za kostume je napravil akad. slikar Fran Kralj. Slik je 10, in sicer: Gnomi, stari grad. otroci. bydlo, ples piške, dva Žida, t"
na trgu v Limoges, v katakombah, koliba Ba-bajage in velika Kijevska vrata. Slike pod 2, 4, 6 in 8 so soloplesi, ostalo pa skupinski plesi, ki jih izvaja deloma celotni balet. Kot druga točka pride na vrsto Balatkova <Orijentalna suita> in Jutrove dežele, katero je insceniral Vlček, načrte za kostume pa napravil Skružnv ml. Tudi to delo sestoji iz več posameznih delov, ki so večinoma soloplesi ali pa manjši skupinski plesi. Baletni večer zaključujejo Piernejeve Impresije iz Music-halla. Načrte za kostume je napravil arh. Ivo Špinčič, posamezni deli nosijo sledeče naslove: balerina, ekscentrik, Španjol-ke, balerine, Les bovs, Les gvrls, akrobati in clowni. Baletni večer dirigira kapelnik Ba-latka. Predstava je za premijerski abonma.
Svečniea v ljubljanskem gledališču. Na Svečnico bodo v Ljubljani tri predstave. Predvsem opozarjamo na priljubl jeno mladinsko igro, ki se po preteku šestih let zopet uprizori na našem odru, na Pepelko ali Stekleni čeveljček, ki jo je postavil topot na naš oder prof. šest. Pri predstavi sodelujejo: ga. Šaričeva, ki igra princa Krasno-slava, gdč. Vida kot Pepelka, dalje ga. ,Tu-vanova, Debeljakova, Mira Danilova, Rakar-jeva, Kozamernikova in Silva Danilova. Moške uloge igrajo gg. Danilo, Plut. Lipah, Medven, Rogoz in Jan. Začetek mladinske predstave točno ob 3. popoldne, konec prod
6. uro. V operi se poje popoldne ob 3. Verdijeva opera cPles v maskah^ z gospo Mi-trovičevo v ulogi Amelije, katero poje ob tej priliki prvič na našem odru. Premijero je odpela z največjim uspehom v Mariboru. Ostala zasedba kakor običajno. Zvečer ob pol 8. se poje efektna moderna opereta c:Zmagovalka oceana> v običajni zasedbi. Obe operni predstavi sta ljudski po znižanih cenah.
«Grofica Marica» na mariborskem odru.
Po daljšem presledku se uprizori prvič v tej sezoni, na Svečnico zvečer, največji vseh operetnih šlagerjev <:Grofica Maricam z gdč. Lubejevo v naslovni ulogi.
Svečniea v mariborskem gledališču. Popoldne ljudska igra «Rokovnjači» po znižanih cenah. Zvečer prva letošnja uprizoritev cGrofice Marico.
Pevski zbor slovenskih učiteljev, ki kon-certira v Ljubljani v ponedeljek, dne 6. t. m. v Unionski dvorani, si je priboril z nastopom v Zagrebu izredne simpatije zagrebške publike Neka kritika piše o njem: Pevski zbor učiteljstva UJU iz Ljubljane je pokazal v Zagrebu svoj visok tehnični in umetniški nivo. Zbor slovenskih učiteljev se odlikuje po zborni disciplini. Predvsem udarjajo na uho sijajni alti, ki bi jih težko našli med ostalimi našimi zbori. Alti so posebnost zase, plemenitost in mehkoba tega-tona deluje z neodoljivo silo. Odlični so soprani, ki ni v najvišjih legah niso neprijetni. Zmagali so svojo težko nalogo v tako okusni obliki, da že snino to zasluži vsako priznanje. Ženski zbor tega društva spomi-
nja v svojem solonastopu živo na godalni orkester. Polnost in čistost harmonije, krasni legato in jasnost intonacije so vtis silno ojačali. Moški zbor idealno podpira harmonijo in ritem, a z ženskim zborom se topi v eno samo celoto. Tenorji so mehki in vitki, basi masivni in močni. Skratka: Zbor slovenskih učiteljev spada v prve vrste naših pevskih društev, ima pa vse pogoje, da nas in našo muziko odlično reprezentira v inozemstvu . . . Dirigent društva je Srečko Kumar, ki ima zbor popolnoma v oblasti. Vstopnice za koncert zbora so v predpiodaji v Matični knjigarni.
Svetovnoznani čelist Gaspar Cassado igra na svojem koncertu dne 9. februarja v Fil-harmonični dvorani sledeči repertoar: Beethoven: Souata v A-duru. Locatelli; Sonata v D-duru, Rih. Strauss: Sonata v F-duru, Bach: Adagio, Laserna: Tonadila, Cassado: Danse du diable vert. Na klavirju spremlja umetnika Julija pl. Mendelssohn - Bordi-giani. Občinstvo opozarjamo na ta izreden umetniški koncert. Cassado uživa svetoven sloves, ter ga po vsej pravici prištevajo med najboljše čeliste. Vstopnice bodo od petka dalje v predprodaji v Matični knjigarni.
Komorno - glasbeni večer Ljudske uni-. verie v Mariboru bo v petek, dne 3. februarja v veliki Kazinski dvorani. Spored: 1.) R. Strauss: op. 18. Sonata za violino in klavir. 2.) A. Dvorak: op. 90. Dumki - trio. 3.). G. Cassado: Sonata za čelo in klavir.. 4.) A. Arenskv: op. 32. Trio. (Elegija in scherzo). — Vstopnina običajna.
ZGODOVINSKI DNEVI KINEMATOGRAFIJE!
Danes ob	Ji 8. in H 10
Napoleon
Bonaparte
Telefon 2730 Kino «DVOR»
dar na mesu bil žig živinozdravnika, ki je dopustil razprodajo.
Kakor zatrjujejo mesarji, lahko takih primerov naštejejo še celo vrsto. Dali bodo materijai na razpolago novinam, a tudi sami bodo tiskali letake, da na ta način informirajo prebivalce Beograda, kakšne delikatese jim privošči higijenkso nadzorstvo mestne klavnice.
Naši onstran sranfc
p— Protidržavne cilfe je zasledovala go* riška Zadružna zveza po mneniu fašistič« nih listov, zlasti še goriške «Vedette deli' Isonzo», ki se je najbolj drla ob oblastnem udarcu na zvezo. Ta listič piše, da bi bila Zadružna zveza lahko najboljše orodje za podvig gospodarstva in največja podpora za kmete, toda razdvajalni duh vodstva te ustanove je izpremenil zvezo v prikrito po« Iitično organizacijo, ki je zasledovala pro« tidržavne cilje.. »Goriška Straža« ji odgo» varja: «Slovenci smo že navajeni slišati očitek protidržavnosti, zato nas pušča ta očitek popolnoma hladne. Ko nimajo naši narodni nasprotniki nobenega pametnega in stvarnega razloga več, da bi osramotili naše elelo in slovenske ustanove, pa zamah« nejo z umazanim obrekovanjem na nas, polni jeze in sovraštva ter kričijo: Vi uga=> njate protidržavno politiko^!... Menda je bilo delovanje Zadružne zveze najbolj protidržavno takrat, ko je pod večletnim vodstvom odstavljenega načelstva ustano« vila veliko število stavbinskih zadrug in s svojim zadružnim denarjem pomagala ob* noviti porušeno deželo!
p— Dragi zdravniki. Iz številnih občin prihajajo pritožbe, da so pri njih namešče* ni zdravniki, ki dobivajo dobro mesečno plačo, silno dragi in jih ljudje kličejo le v skrajni sili. Najhujše je v tem pogledu menda v ponikovski in svetolucijski obči« ni. Za obisk na Ponikvah, to je dve uri daleč, je računal zdravnik 900 lir. Če pride zdravnik iz Gorice, ne stane toliko. Pozi* vajo se občinski načelniki, da poskrbijo določitev potnine za zdravnike in prefekt naj stori svojo dolžnost napram ljudstvu!
p— Kako je v Istri. V Sovinjaku so ime* h v cerkvi oakrižev pot» s hrvatskimi napi* si. Prišel je Don Renči in hrv atske napise odpravil, ker so menda v nasprotju z »na* cijonalnim redom» v državi. Povsod tožijtr ljudje, kako jim gre slabo. Lanska letina je bila taka, da si hujše ni mogoče misliti. Ljudstvo je brez kruha in denarja. Pride« lali so malo vina pa še za to ni nobenega kupca od nikoder. Številnim krajem so se s strani fašijev zagotavljala javna dela, ali doslej jih ni. Po trgovinah rastejo dolgovi. Živeti morjo ljudje ali če pojde tako na« prej, bo treba prodati tudi zemljišča! Po mnogih krajih so posekali gozdove. Bom« bastično se je naznanjalo, da je določil Mussolini 20 milijonov za pomoč Istri in da se bo letošnjo zimo delalo vsevprek ter da se bodo razdelile podpore trpečemu kmetu, pa je vse ostalo le prazna obljuba. Istra strada, hira in umira.
«Ples v maskah» v mariborski operi
Kadarkoli stopi pred javnost mariborska opera, vedno moramo postaviti .v zgodovini razvoja naše kulture ob severni meji nov mejnik. Pri tem nikdar ni mogoče molče preiti imen gledališkega intendanta dr. Bren-čiča in opernega ravnatelja Andre Mitrovi-ča, ki vzdržujeta mariborsko opero kljub neznosnim razmeram, kljub oviram, ki bi bile za vsakega drugega uprav nepremagljive. Naša opera je vzlic temu vedno na dostojni višini, kaže razvoj v boljše ter smotreno vzgaja publiko. Če bo vendar treba zaradi redukcije državne subvencije nasilno, ustaviti opero v Mariboru, bo gotovo tudi to le začasna pavza, zakaj Maribor je po zaslugi zgornjih gospodov glasbeno že tako skulti-viran, da brez opere ne bo hotel več biti. Z neverjetno energijo in globoko ljubeznijo je Andro Mitrovič ustvarjal našo opero in vzgojil zanjo občinstvo.
To je bilo treba povedati ob novi operni premijeri Verdijevega «Plesa v maskah>, ki smo jo imeli minule dni v Narodnem gledališču. Premijera je gledališče napolnila in tako je že sam obisk dvignil svečano razpoloženje. Vsa igra se je skoncentrirala okoli dragega gosta Ančice Mitrovičeve, večletne mariborske ljubljenke, sedaj primadone ljubljanske opere, ki je pela ulogo Amelije. Na prvi mah je bilo čutiti, da je gospa Mitro-vičeva še bolj napredovala, odkar smo jo zadnjič slišali. V igri je bila že tako in tako nedosečaia, vsikdar brezhibna, medtem p«
Obnova srečk
bo trajala samo do 4. februarja. Opozarjamo na to vse posestnike naših srečk. Od 5. do 9. t m. pa bomo neobnovljene srečke prodali novo priglašenim igralcem. Oni, ki so se za neobnovljene srečke fe prijavili, naj se zglase že 5. februarja.
ZADRUŽNA HRANILNICA, r. z. z o. z„ LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 19.
Domače vesti
*	Podeželske naročnike «Jutra», ki
so prejeli zadnjo številko tedenske revije «Življenje in svet». a se ne mislijo nanjo naročiti, prosimo, naj to številko po pošti vrnejo s pripombo: «Nazaj». Kdor ne bo vrnil ta teden «Zivljenje in svet». bo uprava smatrala, da hoče biti njegov naročnik. Kdor še ni poslal za <Življenje in svet* naročnine, naj to stori takoj prve dni prihodnjega meseca. Naročnina, ki znaša za četrt leta samo 15 Din. za pol leta 30 in za celo leto 60 Din, je tako nizka, da za ta denar sploh ne dobite ničesar tako poceni«
*	Izpremetnbe v osnovnem Šolstvu. V 3.
skupino II. kategorije so pomaknjeni učitelji, oziroma učiteljice: Zmagoslav Kristan v Slovenski Bistrici, Ida Grossmann pri Sv. Duhu, Ivan Kovic v Poljčanah, Vlado Pore-kar v Ormožu, Zinka Lovrec v Cel;u, Marija Tavzes-Oswald v Adrijancih, Josipina Weber v Beltincih, Anuša Mrovlje v Selah. Marija Cuček pri Novi Cerkvi, Ivan lurčec v Krškem, Venceslav Perko pri Sv. Križu, Jožica Držaj-Podbregar v Št. Vidu nad Ljub Ijano, Olga Madon v Komendi in Valentina Merlak v Horjulu; v 4. skupino IL kategorije: Viktor Stanjko v Stanjevcih. Pavla Gro-bin v Vuhreau, Draga Roškar v Dolnji Lendavi, Viktor Črnko pri Sv. Križu, Marija Sedovnik in Vlasta Bitenc-Rajšp v Svetinjah. Marica Maroh pri Sv. Lovrencu, Olga Korbar v Braslovčah. Frančiška Gumilar-Macarol v Lipovcih. Josipina Krivograd-Lasič v črni, Anton Belehar v Podlonku, Angela Tičac v Mokronogu in Roza Oblak v Železnikih. Učitelj Josip Kardinar je pride-ljen prosvetnemu oddelku'v Mariboru, učiteljica Ivana Kemenc pa je iz Cerkelj premeščena na I. dekliško meščansko šolo v Ljubljani.
+ Izpremembe v strokovnem šolstvu. El«
za Lubec je imenovana za stalno učiteljico na gospodinjski šoli »Mladike« v Ljubljani. Na isto Šolo je premeščena Vera Humek, doslej strokovna učiteljica na gospodinjski šoli v Ljubljani.
*	imenovanje na pomorski vojni akademiji. Upokojeni profesor ljubljanske trgovske akademije g. Friderik Juvančič je re-aktiviran in imenovan za profesorja francoskega jezika na pomorski vojni akademiji v Dubrovniku.
*	Iz zdravniške službe. Upravnik bolnice v Slovenjgradcu dr. Vinko Železnikar je pomaknjen v 7 skupino I. kategorije.
*	Osebna vest. Gosp. ing. Benedikt Wen-ko, kmetijski strokovni uradnik pri mariborski oblasti, je napravil v Zagrebu praktični strokovni izpit za živinorejsko panogo z odličnim uspehom. Čestitamo!
*	Akcijski odbor za Župančičevo slavje se zahvaljuje vsem gostom ter domačim oblastvom, korporacijam, društvom in posameznikom za izkazano naklonjenost in pozornost. Ko bo vsa akcija končana, bo pozval one, ki so podpisali oklic za slovenske občine, na sestanek, kjer jim bo predložil obračun in prosil razrešitve od obveznosti.
*	Ustanovniki Narodne galerije so postali v zadnjem času: general Rudolf Maister v Mariboru; dr. Dinko Puc. odvetnik in ljub ljanski župan, gospa Julija Šerkova v Ljubljani; dr. Alfred Šerko, dekan medicinske fakultete v Ljubljani, Odbor Narodne galerije se vsem imenovanim zahvaljuje za njihove prispevke.
*	Zastopniki mesta Prage poselijo Beograd. Predsednik beograjske občine dr. Ko-sta Kumanudi je od praškega župana dr. Baxe prejel obvestilo, da bo tekom februarja ali marca skupina članov praškega mestnega zastopa vrnila obisk beograjskim občinskim odbornikom. V Beogradu pripravljalo Čehom slavnosten sprejem.
se je sijajno izpopolnila tudi glasovno. Kljub mogočnosti je bil njen glas mehak, nežen in vendar zelo polnozvočen. Mahoma si je gospa Ančica osvojila srca odlične publike in ogrela z izrazito, neprisiljeno igro ves oder. To je bila res neskaljena umetnina, tako glasovno kakor dramatično. Publika tudi ni Ite-dila s priznanjem; zopet in zopet je klicala umetnico pred zastor. Zapustila je oder s polnimi rokami cvetja. Pa tudi dirigent in režiser Andro MitroviS ni žel nič manjše pohvale.
Ta opera ima k sreči samo toliko glavnih ulog, da so jih lahko zasedli z domačimi. Rikarda je pel Peter Burja, Reneja Fran Neralič, paža Franja Burjeva in vedeževal-ko Vida Zamejčeva, katero smo po dolgem, dolgem času zopet enkrat videli na odru. Tudi vsi ti so častno rešili svoje uloge. Predstava je potekla brezhibno v polni harmoniji, vse, tudi zbor, je bilo izborno naštudi-ran, scenerija ubrana, tako da je dobesedno kar zvenelo v gledališču, ki je Imelo menda še malo tako lepih in srečnih večerov. Kdor je slišal to predstavo, si res Maribora ne more več misliti brez opere. Takšna je bila tudi splošna sodba občinstva, kar je gotovo najboljše spričevalo vsem. ki so se minulo soboto izkazali na odru.
Dr. A. r.
Otvoritev dramatične šole v Maribora
Zvest namenu svojega prihoda v Ma« ribor in pravemu, smotru svoje vrnitve med rojake, sem sklenil otvoriti dramatič« no šolo, ki naj bi sistematično odgojila nov gledaKŠki naraščaj ne samo gledali«
*	Sprejem v naše državljanstvo. V našo
Jržavljansko zvezo so sprejeti: dosedanja ruska državljana dnevuičarja finančne kontrole Aleksander Škljarevič in Grigorije Kravčenko ter dosedanji italijanski državljan Stanko Flals. dijak v Ljubljani, rodom iz Soče.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl g. Fr. Turk, poduradnik drž. železnice. Pogreb se ie vršil včerai popoldne. — V Litiji je včeraj umri posestnik g. Mihael Damjan, dolgoletni član načelstva Okrajne posojilnice v Litiji. — V splošni bolnici v Ljubljani je umrl g. Ivan Zupančič, ključavničar drž. železnice, doma iz Hrušice pri Jesenicah. Pokojnik je bil splošno priljubljen mladenič. Bil ie član pevskega društva »Golica«. Neizprosna smrt ga le iztrgala iz srede njegovih dragih v najlepši dobi mladost!. Pokojnikoma bodi ohranjen blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje!
+ Zveza šoferjev Slovenije naznanja, da bo njen redni letni občni zbor na Svečnico 2 februarja ob 9.30 dopoldne v prostorih restavracije aMiklič«. Kolodvorska ulica. Člane in stanovske tovariše prosimo, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. — OdboT
214
*	Poštnlnska prostost službenih paketov.
Ker uradom ni vselej jasno, kdai in kateri službeni paketi so poštnine prosti, razglaša ministrstvo, da so vsi službeni paketi, ne glede na vsebino in označeno vrednost oproščeni poštnine. Pripominjamo, da so oproščeni poštnine službeni paketi pod istimi pogoji kakor pisemska pošta, to se pravi; pošiljke, ki so oproščene poštnine v pisemskem prometu, so oproščene poštnine tudi v paketnem prometu.
Oblačila tvrdke J MAČEK,
Ljubljana, Aleksandrova c, 12. so najboljša in naiceneiša,
*	Trgovski gremiji niso poštnin* orostl.
Zadnii čas pošiljajo trgovski jremi- svoja pisma na druge gremije na trgovske zbornice, na državne urade itd s *ta mpiljko »Po čl. 56... poštnine prosto« To pa je napačno, ker trgovski gremiji niso zadruge in ni nobene odredbe, po kateri bi bili oproščeni poštnine.
*	»Francuskl rečnlk za poštu I sorodne struke«. Janko Tavzes, tajnik na poštnem ravnateljstvu ljubljanskem, izda te dni »Francuski rečnlk za poštu i sorodne struke (francosko-srbohrvatskl in obratno). V prvem delu je marsikje, kjer je srbohrvatska beseda nerazumljiva, naveden tudi slovenski izraz. Delo vsebuje okoli 5000 izrazov Iz poštne, telegrafske in telefonske stroke, a tudi iz drugih sorodnih strok, razen tega pa mnogo izrazov, ki so potrebni za dopisovanje z Inozemskimi sorodnimi ustanovami. Navzlic visokim tiskarskim stroškom bo stal slovar (vezan izvod) samo 40 Din.
*	Muslimanski reformlstL Kakor javljajo iz Sarajeva, se je prošlo nedeljo vršila tamkaj ustanovna skupščina muslimanskih intelektualcev »Reforma«, ki si je nadela nalogo, da izvrši one reforme, ki jih je Reis ul ulema proglasil za dovoljene. Soglasno so bila odobrena pravila ter izvoljen odbor z ravnateljem Asim beg Dugaličem na čelu.
Maškerada ŠPORTNEGA KLUBA PTUJ
18. februarja t. L
V DRUŠTVENEM DOMU.
ških igralcev, ampak v prvi vrsti gledali« Skih umetnikov, da osvežijo, preporodijo in razvijejo našo teatersko umetnost do najvišje stopnje. Ta naraščaj bi skupno z ostalimi slovenskimi gled. igralci, ki stre« mijo po pravi in resnični umetnosti tvoril bazo za prvi studio slovenskega umetni* škega gledališča. Zato vabim vse, ki imajo čas, voljo, veselje, potrpljenje, predvsem pa ljubezen in strast za teater; vse, ki se ne strašijo nobenih naporov, dela, učenja; vse, katerim ni do osebnih uspehov ali za* bave, temveč, do resnega, smotrenega de» la. do popolne ubranosti na odni, do umet* rllkega razmaha našega teatra, vse take vabim v šolo. Starost je postranska stvar. Glavno je iskrena ljubezen in sposobnost.
V šolo se sprejemajo inteligentni go« spodje in dame, ki so dovršili najmanj 18. leto. Šolnina znaša 50 Din na mesec. Siro« mašni kandidati, ki bi bili talentirani, bo« do oproščeni šolnine. V dramatični šoli se bo poučevalo po vzoru ruskih mojstrov, nstvariteljev moskovskega hudožestvenega teatra K, S. Aleksjejeva (Stanislavskega) in Nemiroviča«Dančenka. Tudi študije in stroje Komisarzevskega, Tajrova, Jevrejl« nova, MeyerhoIda še bodo upoštevale. Ta« kisto drugorodni, neslovanski veliki gleda« liSkt mojstri: Herzog v on Meiningen. Les« sing, Laube, Reinhardt, Bernauer. Winds. Lohmever. Hagemann, Anfoine, Pitojev, Guitry, Rasi, Tonelli, Gordon Krag itd.
Vpisovanje se vrši vsak dan do vštetega 10. februarja t. I. od 9. — 12. in od 3. — 5. pri blaga iničarki mariborskega gledališča, kjer bodo interesentom na razpolago na« tančnejše informacije. Vpisnina s takso za sprejemni izpit ie 10 Din. Rade Pregarc.
V odbor so bili izvoljeni pristaši vseh političnih strank.
*	Ali se kinematografi zapro? Predvčeraj šnjim je odpotovala v Beograd delegacija organizacije lastnikov kinematografov, da pri finančnem ministru store potrebne korake za znižanje davka in pristojbin. V slučaju negativnega odgovora nameravajo lastniki kinematografe zapreti.
*	Jugoslovenski venerologl in vprašanje prostitucije. V Zagrebu je v zadnjih dneh zborovala konferenca zdravnikov-venerolo-gov. Po daljši diskusiji se je večina vene-rologov izjavila za odpravo reglementacije prostitucije instodobno, ko stopi v veljavo samostojen edinstven zakon o pobijanju spol nih bolezni. Ministrstvu za narodno zdravje se predložita naslednja sklepa konference: 1.) Da se vse javne hiše v vsej državi takoj zapro in da se otvoritev novih javnih brezpogojno zabrani, 2.) Da se namesto dosedanjega sistema reglementacije uvede princip, ki obstoji v tem: s policijskim pojmovanjem reglementacije naj se takoj preneha. Temelj novi reglementaciii bodi povsem zdravstven. Nadzor nad prostitucijo se policiji odvzame ter se ta naloga poveri zdrav stvenemu oblastvu. kateremu se prideli skrbstveni urad, ki ga vodijo ženske. Ob nadziranju prostitucije se bo posvečala večja pozornost tudi onim moškim, ki so v stikih s prostitutkami. Ti ukrepi nai bodo le začasni za dobo, dokler ne stopi v veljavo novi zakon o pobijanju nalezljivih bolezni.
*	Elektrifikacija dalmatinskih otokov. Na otoku Braču je bila te dni v selu Selce uvedena električna razsvetljava. To je prvi kraj na dalmatinskih otokih, ki ie uvedel električno razsvetljavo.
*	Prva pošiUatev koruze Dalmaciji. V Split je predvčerajšnjim prispela prva poši-Ijatev koruze, ki ie namenjena gladuiočim v Dalmaciji. Koruzo je prevzel oblastni odbor Rdečega križa, ki jo ho potrebnim oddajal po 2.50 Din k? proti odplačilu v treh letih. Rdeči križ je storil potrebne korake, da krajevni pododbori razdre to pomoč gl a d u jočem u D r cb i val s tvu.
*	Nov most preko Dunava. Dela pri veli-likem mostu preko Dunava, ki bo Novi Sad vezal s Petrovaradinom, se bližajo koncu. Novi most bo početkom aprila izročen svojemu namenu.
Ne zamudite ugodnosti!
Samo še 10 dni!
Znižane cene in še 20 % popusta!
Manufaktura JOS. SNOJ,
LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 3.
*	Zagoneten umor. Iz Subotice poročajo da so tamkaj v nedeljo neznani zlikovci napadli nogometaša Nikolo Szabo. ko se je z Igrišča vračal domov. Neznanci so ga z noži tako oklali, da je Szabo pol ure pozneje umrl. Uvedeno je obsežno izsledovanje zločincev.
♦	Smrt zaradi opeklin. V Trnovski vasi v Slovenskih goricah se ie v nedeljo zvečer prekupčevalec s perutnino Franc Herman grel v svoii sobi pri železni peči. Pri tem je mož zadremal ln se preveč približal razbeljeni peči. Vnela se mu je obleka in mahoma je bil ves v plamenu. Herman ie podlegel težkim opeklinam.
Iz Ljubljane
Revizijska komisija mesene občine ljubljanske, ki bo pregledala celokupno gospodarstvo od leta 1922-23. dalje, je izvolila na svoji predvčerajšnji seji za predsednika primariia g. dr. V. Gregoriča.
u— Iz tajne seje obč. sveta. Prejeli smo: Gostilničarji in kavarnarji se opozarjajo, da je bil v smislu sklepa tajrne seje obč. sveta od 30. januarja 1928. odobren županov dopis od 20 decembra 1927.. naslovljen na Gostilničarsko zadrugo, na podlagi katerega se mora pričeti s pobiranjem občinske davščine na nočni obisk in dovoljene igre z današnjim dnem. Vsi oni, ki hočeio to davščino plačevati v obliki pav. šala, se morajo zglaslti tekom današnjega dne v pisarni ravnateljstva mestnega do-hodarstvenega urada na Gosposvetski cesti št. 17. med običajnimi uradnimi urami n— Sedemdesetletnica prof. dr. N. Bubnova. Društvo ruskih učenjakov, podružnica Ljubljana, bo proslavilo 70 letnico prof. N. M. Bubnova 2. februarja t. 1. Akademski del slavnosti bo v vseučiliški zbornici ob pol 11. dopoldne. Zvečer ob pol 21. se zberejo prijatelji in znanci slavijenca pri ko-merzu v restavraciji »Zvezda«. Vstop prost.
u — Eksotično živalstvo v »Umu. Na Sveč-nico bo predvajala ZKD najnovejši, izredno zanimivi Ufa-fi!m »2ivljen'e po pragozdo-\ih Braziliie«. V nobenem doslej predvajanih filmov ni žiyalstvo. flora in narava sploh, zlasti Pa tajnosti neprodirnih pragozdov. posneta na tak nazoren način, kakor v tem velefilmu. Tu vidimo najrazličnejše vodne živali, vodne ptice, ribe najrazličnejših velikosti, cele množice opasnih krokodilov. V notranjosti gozda Pa srečamo ob vsakem koraku ogromne kače, opice, škorpijone itd. Skratka, film Je veleinteresanten in nadejamo se, da bo našel tudi pri naši publiki odziv, kakršnega zasluži. Premijera bo v kinu Maiici na praznik ob 11. dopoldne.
Dr. Derč
se je preselil v Strossmayerjevo ulico 5. poleg otroške bolnice.
u— Redni občni zbor Podpornega društva železniških uslužbencev v Ljubljani
se bo vršii dne 5. februarja ob 8. uri zjutraj v steklenem salonu kolodvorske restavracije ljubljanskega glavnega kolodvora. K obilni udeležbi vabi odbor. 229 n— Redni občnj zbor Narodne čitalnice v Šiški bo na Svečnico 2. februaria t. 1. ob pol 3. uri popoldne v salonu gostilne Ker-šič. Na občnem zboru se bo obravnavalo tudi vprašanje, ali naj čitalnica še obstoji ali naj likvidira. Člani čitalnice se vabijo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže, u— Napredno gospodarsko prosvetno društvo za Krakovo-Trnovo bo priredilo v nedeljo 5. februarja t. 1. ob 19. uri zvečer »Valčkov večer« v prostorih g. Derende na Emonski cesti. Izbrala se bo kraljica plesa, ki bo obdarovana z lepim darilom. Kdor se heče po domače zabavati, naj obišče našo prireditev.	244
u— internacionalna maškerada bo danes 1. februarja v Narodnem domu. Priredi jo veseliani odsek Saveza železničarjev Jugoslavije Vršil se bo tudi srečolov z lepimi dobitki. Najlepša maska dobi lepo darilo. Pijača in jedača sta v lastni režiji. Te vrste predpustne veselice železničarjev so bile vedno zabavne in so občinstvu postane, zato bo tudi letošnja prireditev zelo zabavna.
ČRNO-BELA REDUTA"
11. februarja v Umom. I Kayarfla j„ g0S(j|„a [EON"
Najpestrejšo izbiro svile, crepp ds chhi' in drugih modnih potrebščin za dame in gospode itd. priporoča
P. MAGDIČ, Šelenburgova nI.
m grlo
so najlažja pot. po kateri pridejo bolezni v naše telo. Zato na svečanostih
ali predavanju uporabljajte okusne
obvešča slav. občinstvo, da se tam ne bo več pobiralo za ponočni obisk od gostov po 1 Din, ker je ta davek gostilničar pavšaliral in ga bo plačeval iz svojega. Točijo se pristna štajerska in dolenjska vina, mrzla in gorka jedila vedno na razpolago. Vsak petek polenovka. Se priporoča LEON IN FANI POGAČNIK, Ljubljana Kolodvorska ul. 29.
ANACOTR
.VJNDER*
*	Bolne ženske dosežejo z rabo prirodne grenčice »Franz-Josef« neovirano, lahko izpraznitev črevesa, s čimer je pogosto v zve zi izTedno dobrodejen učinek na obolele organe. Stvoritelji klasičnih učbenikov za ženske bolezni pišejo, da so ugodne učinke vode »Franz-Josef« potrdila tudi nj<h preiska-vanja. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah ln špecerijskih trgovinah.
♦	Trgovci, obrtniki, v trgovskih stikih s Škoijo Loko, spominjajte se svoj čas odposlanih okrožnic in darujte za spomenik padlimi Vaša požrtvovalnost bo najboljša reklama. Imena darovalcev se objavijo iavno. Vaše tvrdke pa se bo obenem priporočalo! — Odbor za zgradbo spomenika v §kofji Loki.	197
najboljše, najtrajnejše, zato najcenejše
a— Prvo letošnjo gorsko turo napravimo skupno nocoj 1. februarja v veliko dvorano hotela »Union«,. kjer se bo vršila naša planinska veselica, združena s plesom. Vso gorsko opremo pustite doma. tudi nahrbtnikov in cepinov ni treba. Poskrbljeno bo z vsem v naših paviljonih, kjer bodo naše narodne dame stregle žejnim in lačnim pla-nincem-dolincem. Priznana muzika Dravske divizije bo neumorno svirala fokse in valčke, da bo vsak prišel na svoj račun. — Gmoten uspeh je namenjen razširjenju naše lepe in obče priljubljene koče v Kamniški Bistrici. Obvezno je za vse planince in ljubitelje planinstva, da se udeleže naše prireditve! Obleka promenadna ali planinska. - Vsi na svidenje!	220
n— Drobna policijska kronika. Od ponedeljka na torek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina gotovine in obleke, 1 tatvina obleke, 1 tatvina knjig, 1 sleparstvo, 1 izgred, 2 pasja ugriza, 2 prestopka nedostojnega vedenja, 1 nezgoda, 1 skok iz vozečega vlaka, 1 ogenj v dimniku ln 5 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretirani sta bili 2 osebi in sicer zaTadl sleparstva in druga zaradi vlačugarstva.
u— Plesni venček maturantov obeh učiteljišč bo danes v veliki dvorani »Ka-zin-e«. Začetek cb 20.
i— Posetite kavarno in vinotoč «Central*
na Svečnico in vsako nedeljo zjutraj. Kavarna ob 4. uri odprta.	245 u—- NI dneva brez tatvin. Trgovec Vinko Verbič v Stritarjevi ulici je prijavil, da mu je nezman »kolesar« odpeljal predvčerajšnjim pomoči iz kleti hiše št. 2 v Stritarjevi ulici 200 Din vredno staro, obrabljeno kolo prostega teka."*— Uradnik zavarovalne družbe »Feniks« Ferdo Lavrin je imel doma v kuhinji spravljeno kuharsko knjigo, ki jo je spisala Kalinškova. Ta knjiga s premnogimi recepti kuharske umetnosti pa Je bila tako všeč neznani tatici, da
I
I
iiiiiiiiiiiiiiiii
Proti rdečim rokam pomaga Nivea-crema.
Nau.ažite si kožo po umivanju
temeljito s to kremo, posebno predno ležete k počepu. Ako
hočete d eči b negovane roke, uporabljajte le
Nivea-cremo.
iiiiiiiiiiiiiiiii
se je vtihotapila v Lavrinovi odsotnosti v njegovo stanovanje ter mu jo o<biesla. Ukradena knjiga je vredna 150 Din. — Z vrta Antonije Pauerjeve na Privozu je bilo predvčerajšnjim popoldne pokradenega več različnega perila v skupni vrednosti 500 Din. — V noči na nedeljo je skušal neznan svedrovec vlomiti v stanovanje Katarine GombaČeve v Beethovnovi ulici 10 K sreči pa so hišni stanovalci lopova pravočasno opazili ter ga prepodili, preden je prišel do plena.
u— Saje so se vnele. Predvčerajšnjim zjutraj, okrog ?. so se v dimniku hiše ua Miklošičevi cesti, kier se nahaja Zadružna gospodarska banka nenadoma vnele saje. Nevarnost požara pa je bila odstranjena, še preden so prišli na pomoč poklicani gasilci. ki jim ni bilo potrebno stopiti v akcijo. Škode ni bilo.
u— Nasilen sostanovalec. Posestnik Peter Červan iz Rožne doline je prijavil, da mu je njegov pastorek. 32'etni P. K. že večkrat grozil s požigom in celo s smrtjo, češ. da bo vse podavil. Obenem mu je fant te dni odnesel iz blagajne nad 1000 Din gotovine, njegovemu sinu Stanku pa različno obleko, tako da znaša skupna škoda 2590 Din. Po izvršeni tatvini je nadebudni pastorek neznanokam izginil.
Danes ob 20« uri
HERMESOVA MAŠKERADA
v šišld pri Keršiču.
u— Nezgoda pri sekanju drv. Brezposelni sedlar Jože Pezdir, stanujoč v Knezovi ulici št. 18, je predvčerajšnjim dopoldne cepil v kuhinji drva z večjim nožem. Nesreča pa je hotela, da mu je pri udarcu nož spodletel ter ranil Pezdirja v zapestju leve roke. Pezdir se za rano ni posebno brigal. Že naslednjega dne pa je moral klicati na pomoč zdravnika, ker mu je roka zelo otekla. Pezdirja so takoj nato odpeljali z rešilnim vozom v bolnico, kajti nastopilo je težko zastrupljenje krvi.
u— Kopališče Tabor pristopno javnosti vsako sredo in soboto od 8. do 19., ob ce-deljah od 8. do 12. Vseh nasproti vojašnice.
a— Globoko reducirane cene na vse plesne obleke. Fr. Lukič, Stritarjeva ulica 246 n— Moderni nakit za predpnstni čas pri: F. ČUDEN*. Prešernova ulica 1.	225
Iz Maribora
a— Brezobzirno izterjevanje davkov. Iz
Slovenskih goric, pa tudi od drugod pošiljajo kmetje obupne iu ogorčene dopise, da se je davčno oblastvo zateklo k javnim ru-bežnim oklicom, ki so bili nekdaj v izrednih primerih v rabi proti splošno znanim za-pravljivcem. Za zaostale davke ie namreč zarobljena kmetskim davkoplačevalcem živina, in vse to se mora sedaj po posebnem nalogu oklicati pred cerkvijo po maši potom cerkovnika ali občinskega sluge. Oni, ki kaj takega naroče menda nimajo pojma o ugledu in dostojanstvu človeka. Oklicani bodo tedaj pred cerkvijo tudi župani, ugledni posestniki in sploh pošteni državljani, ki so zaradi splošne krize prišli v najtežji položaj
DANES OB POL 21. URI V MARIBORU v dvoranah pivovarne »Union«
PIG5'
a— Ljudska univerza. Spored komorno-glasbenega večera v petek v veliki kazinski dvorani: 1. R. Strauss op. 18. Sonata za violino in klavir. 2. A. DvoFak op 90. Dum-ski-trio. 3. G. Cassedo: Sonata za čelo in klavir. 4. A. Arensky op. 32. Trio (Eligija in scherzo). Vstopnina običajna.
a— Sokolska maškerada v Mariboru v soboto 4. t. m. v vseh društvenih prostorih Narodnega doma. V deželi krizantem. Črno beli bar. Posebna vabila se ne razpošiljajo.
243
a— Ob koncu stanovanjske zaščite imajo
mariborski hišni posestniki povprečno na-sledne najemninske zahteve: Za sobo s kuhinjo 250 do 380 Din: dve sobi s kuhinjo 300—500 pa tudi do 800 Din; za dve sobi in kabinet s kuhinjo najmanj 600 do 900 Din; za tri sobe in kuhinjo 800 do 1000 Din, za štiri sobe pa od 900 do 1600 Din. To pa so le povprečne zahteve, so pa tudi primeri, ko zahtevajo zlato najemninsko pariteto, in-to že od 1. januarja 1928. Vsem. ki ne pristanejo na te zahteve groze z odpovedjo stanovanj. Takih primerov ie sedai v Mariboru že nad tisoč.
mnnrTTT n h it a a m o ijuuuuuuulbju»
ZA PLES lak belo šivani
NASPROTI MESTNEMU DOMU
ru ■ i B N »TU t H ii mimiimiim
/
<'JUTRO« št. 27
Sreda 1. II. 1928
Iz Celja
e— rvaaučitelj Prane Praproinik osemdesetletnic. Kdo pozna širom Slovenije marljivega gospodarskega delavca in vzor učitelja g. Frana Praprotmika, upokojenega nadučitelja v Mozirju! Rojen je bil pri Sv. Andražu nad Polzeio ter služboval po dokončanih študijalf najprej v Dravski doli. ni, potem pa dolga leta v Mozirju, kjer ie kot nadučitelj-stopil 1. 1915 v pokoj. Jubilant je bil eden prvih in najbolj vnetih sadjarjev v vsem svojem okolišu. Z neumornim poukom in tudi z lepim praktičnim vzgledom je spravil v okraju sadjarstvo na tako visoko stopnjo, da služi kot vzo-r vsem drugim okrajem. Nai bo uglednemu jubilantu naklonjenih še mnogo zdra. vih in srečnih let!
IX, Obrtniški ples v Celju
Nocoj se bo vršil v vseh prostorih Narodnega doma IX. Obrtniški ples, ki ga priredi kakor običajno vsako leto »Slovensko obrtno društvo v Celju«. Dekoracije so popolnoma nove in njih stil orientalski. Znano je, da je najlepša vsakoletna zabava na obrtniškem plesu Sodeluje popoln Jazz-band orkester Celjskega godbenega društva.
e— Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje na podlagi čl. 86 ln 98 zak. o drž. računovodstvu dovažanje poštnih paketov na dom v mestu Celju. Ustmena tozadevna pogajanja se bodo vršila 16. februarja na celjskem mestnem magistratu. Treba bo položiti kavcijo v znesku 500 Din.
e— Državna krajevna zaščita dece v Celju ima svoj redni letni občni zbor dne 9. februarja ob 30. v gostilniških prostorih Narodnega doma z običajnim dnevnim redom.
Posledica naboda
so mnogo nevarnejše, kakor v obče mislimo. Zanemarjen nahod se pogosto izprerninja v katar v grlu in bronhijah. »FORMAN« hitro ustavi nahod. Forman
takoj osvobodi nosnice; glava ne boli več, izločevanje sluznic pa preneha. »FORMAN« v telovniškem žepu ali v ročni torbici je vedno pripravljen za pomoč. Ne vprašujte po lekarnah in drogerijah za »neko sredstvo proti nahodu«, ampak zahtevajte izrecno in jasno »FORMAN«.
Iz Kranja
r— Posestno gibanje. Zadružni kredit v Kranju, registrovana zadruga z omejeno zavezo, je kupil od g. Tomaža Pavšlarja zemljišča v Kokriškem predmestju. Kakor čujemo, namerava Zadružni kredit še to pomlad pričeti z gradbo lastnega doma.
r— Dobave za okrajne cesta. Cestni okr. odbor razpisuje v ponedeljek 6. februarja dražbo dobave gramoza za okrajne ceste Kranj*TrbovIje, Kranj*Šenčur, Kranj*Mhi* ka, za vse ceste v občini Predoslje ter za dovozno okrajno cesto od državnega sav* skega mostu Dod Kranjem do kolodvora. Dražba se bo pričela ob 9. uri v kranjski mestni posvetovalnici.
VELIKI GASILSKI P^ES KRANJ NARODNI DOM SVEČNICA
r— Osebna vest. V kratkem odide na Češkoslovaško g. Jan KlimeS, obratovodja v tukajšnji tovarni za gumijevo industrijo. Preteklo poletje sta mu po nesreči utoni; Ia oba brata v Savi pri Zidanem mostu, zb-og česar bo sedaj prevzel v domačem kraju rodbinsko usnjarsko podjetje. Go* pod Klimeš si je pridobil tekom večletne* ga bivanja med tukajšnjimi meščanskimi, zlasti sokolskimi krogi, obče simpatije za* radi svoje šegavosti in prirojene češke dru* žabnosti. Narodne in kulturne organizacije hod o izgubile z njim zvestega podpornika, V domovini mu želimo najboljše!
ugodnega vremena se izvedejo na praznik ob 9. dopoldne na drsališču SK Ilirije mla* dinske tekme za moška in ženski naraščaj po že objavljenem razporedu. — JZSS.
Službeno iz LLAP. V petek 3. IL ob 20. uri bo seja upravnega odbora v poseb« ni sobi kavarne «Evropa». Gg. odborniki naj se te seje polnoštevilno udeleže. — Tajnik.
SK Ilirija (nogom. sekcija). Članstvo se opozarja na objave v klubski knjigi v kavarni «Evropa». Danes od 18. ure dalje trening skupine II. v Kolizeju. — Jatri, na praznik ob 11. v posebni sobi kavarne Ev* ropa sestanek nogometašev in predavanje. Načelnik.
SK Ilirija (ženska sekcija). Za danes napovedani trening odpade, ker je dvora* na zasedena po nogometni sekciji. Prihod« nji trening se objavi pravočasno. — Načel*
nik.
SK Jadran. V četrtek, na praznik, ob 14. uri trening tekma med I. in rezervnim moštvom na našem igrišču. V slučaje sla* bega vremena trening odpade. Vse član* 6tvo se opozarja na oglasno desko v Na* rodni kavarni Načelnik in kapetaui naj postave moštev in vse kar je v zvezi s tre* ningi naznanijo članstvu potom oglasne deske.
Uprava športnih prostorov SK Ilirije. Danes se vrši ponovno ogled športnih na* prav in igrišč. Sestanek točno ob 14.30 v garderobi na drsališču. — Tajnik.
Bohinjsko vremensko poročilo od 31.1. ob 17.: Barometer 749, tendenca dvigajo« ča. Termometer + 0.6 C. Sneži. Danes za* padlo na staro plast 30 cm novega p olju ž* nega snega, tako da leži v dolini že do pol metra snega. Saninec povoljen. Smuka da* nes samo deloma povoljna.
Iz Trbovelj
t— Udruženje vojnih invalidov v Trbov; Ijah bo priredilo na dan 2. februarja ob 17. uri v Delavskem domu na Vodah bur* ko v 3 dejanjih <rženitev». Ker je čisti dobiček namenjen le za vojne žrtve, vdo« ve in sirote, se najvljudneje priporočamo za obilno udeležbo.
Iz Litije
i— Iz tvrdke Brata Laj&vic, tovarne pletenin in trikotaže v Litiji je izstopil čtu* žabnik g. Emil Lajovic. Podjetje bo vodil g. Frane Lajovic ml. sam v istem obsegu dalje, in sicer pod firmo "Franc Lajovic, tovarna pletenin in trikotažen. Litija. 247
Šport
Zimski spori v Bohinju in JZSS
Na članek ^Bohinjsko zimskosportno pismo», ki smo ga objavili v nedeljski šte* vilki, nam je JZSS poslal sledeči odgovor:
Savez je 16. novembra obvestil Tourist office v Bohinju, da se vrši državno prven* stvo v Bohinjski dolini ter je prosil, da se mu takoj pošlje točen seznam stanovanj odn. prenočišč, da bo lahko pravočasno vse uredil. Obenem je Savez prosil, da se mu naznanijo cene v Bohinju. 7. decembra ie urgiral odgovor na to pismo, pi-osil za poročila, obenem pa sporočil, da namera* va določiti eno tretjino olimpijskega tre* ninga v Bohinju ter prosil za sporočilo cen penzijona za olimpijsko vrsto. Prejel ni ni* ti odgovora, niti kakega vremenskega po* ročila. Zadnji teden pred prireditvijo sa* mo še vedno ni bilo ne odgovora ne vre* menskega poročila, vsled česar jc Savez 20. I. sklenil, prirediti državno prvenstvo v Kranjsko goro.
Savez razpolaga Ie s skromnimi sredstvi ter prireja lahko večje prireditve, ki so združene z znatnimi izdatki le tam, kje ga podpirajo lokalni faktorji, kajti mno* go predrago je, prav vse organizirati in iz* vesti iz Ljubljane. Ako so se Bohinjci pri* pravljali, pa niso smatrali za potrebno, nas kot prireditelje obvestiti, morajo biti na jasnem, da je pomenil ta molk za nas oni vzrok, zaradi katerega so se zimski športniki pred leti umaknili Bohinju. Le* pota kraja samega ne zadostuje za tujski promet, treba je še vsega onega, kar na* pravi gostu kraj prikupen in prijazen. Bo* hinjski faktorji naj to upoštevajo, pa bodo gotovo imeli zopet svoje močne zimske se* zone. — Jugoslov. znnskosportni savez.
Službeno iz LNP. Danes ob 20. uri se* ja poslovnega odbora v kavarni «Evropa». Tajnik IL
Drsalne tekme za prvenstvo Jugoslavit je, ki so bile razpisane za 2. t. m. (na praz* nik) so odgodene zaradi negotovega vre* mena na nedeljo 5. t. m. V slučaju koli&aj
r
Občni zbor Aerokluba
Snoči so dvorano restavracije v vKazi* rJo brez bobnanja in reklame napolnili čla* n: našega Aerokluba in prijatelji & vi jati* ke, da mi občnem zboru izvedo za uspehe in načrte tega prepotrebnega društva.
Po pozdravu navzočih članov in delega* tov, pozdravlja predsednik inž. Mačkov* šek vse odlične ljubljanske javne funkcijo« narje. Poročilo tajnika dr. Rapeta je tudi za javnost velezanimdvo, a ga zaradi obsež* nosti priobčimo šek v prihodnji številki. Z največjim odobravanjem sprejetemu >po* ročilu je sledilo poročilo blagajnika dr. Jan* ka Bereeta, ki ga je v njegovi odsotnosti prečital tajnik dr. Rape. Izmed številk so najzanimivejši podatki o letalskem mitin* gu v Ljubljani, ki je nesel Din 128.199.— hrutto dohodkov ob 50.000 Din izdatkov; avijon «Ljubljana» je s transportom L dr. stal 140.726 Din, tako da je imelo društvo poleg drugih dohodkov in izdatkov ob no* vem letu kljub 58.571 Din pasiv vendarle še 71.822.46 Din čistega premoženja, ki ob* stoji v glavnem v avijonu «Ljubljana».
Pri volitvah je bil izvoljen novi oblastni odbor soglasno in sicer v častno predsed* stvo rektor g. dr. Rajko Rahtigal, veliki župan g. dr. H. Vodopivec, komandant Dravske divizije g. div. general Danilo Ka* lafatovič, direktor drž. železnic ing. Dimi* trije Kneževič, namestnik preds. oblastne skupščine g. prof. Jarc, predsednik TOIZ g Ivan Jelačin ml., župan mesta Ljubljane g. dr. Dinko Puc in starosta JSS g. Engel* bert Gangl.
Ker dosedanji predsednik g. ing. Mač* kovšek časti nikakor ni več mogel sprejeti zaradi preobremenitve na drugih mestih, je bil izvoljen za predsednika g. ing. Lado Bevc, za podpredsednike gg. puk. Pero Ne* deljkovič, puk. Dragan Korais. zastopnik Direkcije drž. železnic ing. Fr. Zupančič, za tajnika dr Stant Rapč in za blagajnika dr. Lado Lajovic, za odbornike gg: Zu* pan Milko, trg. pom.; Soklič Emil, strojni stavec; Stare vendelin, ing. Bulič; ravna* telj Cimerman Milan in gospa Galetova, za novinarstvo pa Josip Zupančič, urednik »Slov. Naroda». Nadalje so bili izvoljeni za odsek za brezmotorno letenje ing. Fr. Slana, za tehnični odsek ing. Stanko Blou* dek, za logaški okraj notar Fran Tavzes in žel. uradnik Baldomir Milohnoja v Dol. Logatcu, za srez Laško trgovec Josip Oso* lin in učitelj Vekoslav Benko v Laškem, za Gorenjsko strojni stavec Vilko Peli v Kranju, za namestnike pa gg. Trček Stan« ko, žel. uradnik, Ivan Pozaršek, šofer; dr. Stojan Bajič, sodni avskultant; Adolf Cer* i) igo j, tehnik; Janko Trampuš, mehanik; Alojzij Kovač, poduradnik; Stanko Škod* lar, zas. uradnik; Ivo Komar, zas. uradnik; Ante Gaber, urednik c Jutra«; ing Venče* slav Koželj, Kunaver Katel in Comar Stan*, ko. V tehnični odsek: gg. ing. Stanko Blou* dek, ing. Gvido Gulič, dr. Stane Rapč, ing. franjo Slana, tehnik Oskar Delkin in Jan* ko Novak. V revizijonalni odbor gg. dr. Rudolf Mam, direktor Anton Jug, Janko Vrstovšek, dr. Ciril Pavlin in univ. prof. dr. Josip PlemeJj, za njihove namestnike pa sod. nadsvetnik Franc Peterlin, stroje* vodja Zakotnik Ivan, akademik Milenko Orvič, strok, učitelj Janko Blagajne in že* lezniški uradnik Rudolf Prešern.
Občni zbor je z navdušenjem sprejel predlog, da so se odposlale brzojavke Nj. Vel. kralju Aleksandru I., -Nj. Vis. princu Pavlu kot predsedniku Aerokluba in gen. Stanojloviču, komandantu vazduhoplovstva v Petrovaradinu.
Pri slučajnostih je bil sprejet predlog delegata za Gorenjsko Pešla, naj se na de* želi priredi čimveč predavanj, ter predlog ing. Bkvudka in ing. Zupančiča, naj mestni odbori na deželi poiščejo in poskrbe pri* pravne prostore za pristajanje, ker bodo predavanja ob poletih najuspešnejša pro* paganda. Ko je mg. Bloudek še poročal, da je avijon «Ljubljana» izvršil 16 poletov in bil v zraku 5 ur 53 minut ter da je klu* bovo letalo dobro shranjeno in v najbolj* šem stanju, je bil občni zbor zaključen z zavestjo, da je klubu zagotovljen največji podvig.
A
Gospodarstvo
Promet ljubljanske borze
v 1.1927.
Ljubljanska borza za blago in vrednote je sestavila statistiko o deviznem, efektnem in blagovnem premetu v preteklem letu, iz katere je razvidno, da se ta institucija navzlic težkočam v našem gospodarstvu prilično ugodno razvija.
Deviini promet, ki je bil uveden šele s 1. julijem, je v šestih mesecih dosegel svoto 389,781.888 Din, od katere odpade na julij 63.2, na avgust 648, na september 56.3, na oktober 57.1, na november 71.1 in na december 77.2 milijona Din. Od tega prometa je bilo plačanih 126.270 Din provizije.
Efektni promet je znašal 5,416.749 Din, od tega 454537 Din izvenborzno. Promet v efektih je naprain L 1926. nekoliko nazado-vaL kar je pripisati splošno slabemu razpoloženju na naših efektnih tržiščih in dejstvu, da je večji promet v L 1926. nastal zaradi večjih eksekutivnih prodaj, ki so se v tem leiu izvršile preko ljubljanske borze. Največji je bil promet v delnicah Ljubljanske kreditne banke (2,905.250 Din), v obveznicah Vojne škode (998.532 Din ter izvenborzno 418.160 Din) in v delnicah Trboveljske premogokopne družbe (642100 Din).
Blagovni promet je znašal 2290 vagonov v vrednosti 16.385.266 Din, od'tega 146 vagonov v deželnih pridelkih in 2144 v lesu in oglju. V 1. 1926. je znašal promet 3836 vagonov v vrednosti 23.8 milijona Din, v L 1925. pa 2269 vagonov v vrednosti 17.8 milijona Din. Blagovni promet se je torej gibal na višini 1. 1925., napram 1. 1926. pa je nazadoval, kar je pripisati znatnejšemu nazadovanju izvoza drv, kajti premet v dneh je v L 1926. obsegal znaten del prometa na lesnem trgu. Poleg tega pa je zaznamovati manjši promet v žitu.
Razveseljiv pa je nadaljnji velik razmah borznega razsodiščnega poslovanja. Število došlih tožb je naraslo na 1508 napram 938 v 1. 1926. in 138 v 1. 1925. Koncem leta je ostalo nerešenih le 38 tožb, od teh pa je 32 prispelo šele v zadnjih dveh dneh preteklega leta. Ta velik razmah razsodiščnega postopanja nam je dokaz zaupanja, ki ga goji naš trgovski svet do tega svojega stanovskega sodišča, ki posluje neprimerno hitreje kakor redno sodišče. Postopanje je trajalo do 8 dui pri 203 tožbah, od 8—14 dni pri 726 tožbah, od 14 dni do 1 meseca pri 253 tožbah in preko meseca dni pri 85 tožbah. Višina vseh terjatev, o katerih se je razpravljalo, je znašala 9,104.909 Din; največja terjatev pa 265.875 Din.
Obvezno signiranje hmelja
Glede na članek gosp. prof. ing. V. Sa-darja o obveznem signiranju hmelja, ki je bil objavljen v 22. številki «Jutra> dne 26. t. m., smo prejeli od Hmeljarskega društva za Slovenijo daljši Članek, v katerem se vodstvo društva zavzema za neobvezno signiranje hmelja. Ne da bi zavzeli svoje stališče, objavljamo v naslednjem argumente, ki jih navaja društvo preti obveznemu signiranju hmelja.
Hmeljarsko društvo, ki deluje že 48. leto z najlepšimi uspehi in v najlepšem soglasju s hmeljsko trgovino, se je na svojih glavnih skupščinah dne 13. mafrca in 18. decembra preteklega leta soglasno izreklo le za neobvezno signiranje hmelja iz razlogov, ki so bili že svoječasno objavljeni v časopisih. Društvo je mnenja, da iz nasprotnega stališa gosp profesorja odseva le mržnja do organizacije hmeljarjev ter nerazumevanje historijata ter razmer našega hmeljarstva; zato naproša pisca, naj objavi vse razloge, na podlagi katerih more priporočati obvezno signiranje. Glede učinka obveznega sig-niranja hmelja v ČSR pa zatrjuje, da so hmeljski okoliši Ouštje, Dub, Rakovnik iu Tršice z njim nezadovoljni, žateški okoliš pa le deloma zadovoljen ter da se naše razmere ne morejo primerjati s češkimi, najmanj pa z žateškimi, kajti žateški hmelj uživa svetovni sloves. Društvo z ogorčenjem zavrača stališče gosp. Sadarja, ki baje podpira nesolidno trgovino. Solidna trgovina je kmetijstvu potrebna, kajti brez trgovine ni hmeljarstva. Društvo je od svojega postanka delovalo za harmonijo obeh faktorjev. Napadi na žalsko Hmeljarno niso upravičeni. Hmeljarna ne bi po izjavi društva zaslužila uičesar, ker bi pristojbine komaj krile režijo ter bi signiranje vršila s svojim osobjem, za katerih uporabo ne bi ničesar računala. Osnovanje posebne oznamovalnice z lastnim osobjem bi signiranje znatno podražilo, kar bi prizadelo le hmeljarje, kajti niti država niti oblast ne bi osrečila hmeljarje z opremljeno hmeljarno in potrebnim osobjem.
Hmeljarsko društvo poziva zato hmeljarje, da zaupajo svoji edini strokovni organizaciji Hmeljarskemu društvu za Slovenijo, ki je vedno zastopalo koristi hmeljarjev in ki ve, kaj dela. Hmeljarji naj se zato, kakor poziva društvo, na glavnih skupščinah izjavijo soglasno za neobvezno signiranje hmelja.	_
— Propadanje tržaške lesne trgovine.
Dunajski strokovni list »Der Holzmarkt« prinaša v svoji zadnii številki zanimivo razpravo o propadanju tržaške lesne trgovine. Nazadovanje te panoge tržaške veletrgovine ni mogoče samo začasen pojav, temveč izvira iz stremljenja producentov in konsumentov izločiti vmesno trgovino. Visoki matripulaciiskl stroški onemogočajo
tržaškim trgovcem vsak zaslužek. Jugoslovanski les. ki pride za Trst v prvi vrsti v poštev, se izvaža predvsem Preko iugoslovenskih iuk (Sušak. Gruž. Split). Trst je izgubil svoje zaledje in s tem je njegova usoda zapečatena. Producentom ia izvoznikom v Sloveniji ie uspelo popolnoma odvrniti izvoz slovenske hrastovine preko Trsta; celo v Sicilijo izvažajo neposredno. Zaradi visokih stroškov morajo tržaški trgovci prodajati svoje blago pogosto z znatno izgubo. Ce se ne bodo znižali stroški za manipulacijo, za najemnine za skladišča in za davke (v tem pogledu so tržaški trgovci že ponovno, toda brezusoešno intervenirali pri pristojnih oblastvih), tedaj bodo pri današnjih razmerah izginili zadnii ostanki nekdai cvetoče tržaške lesne trgovine. Uvidevni trgovci so že znatno skrčili svoie zaloare iu transakcije, odnosno so to trgovino popolnoma ©pustošili. Nekai tržaških tvrdk ie že preneslo svoje posle na druga tržišča, ki obetajo več uspeha. Kakor ie podoba, se bo ta proces preseljevanja tvrdk v tekočem letu še v večii meri nadalieval
—	Naknadna amortizacija Vojne Škode. Pri naknadnem žrebanju za amortizacijo 2.5 % rente za Vojno škodo je bila izžrebana še serija 1878.
= Naša trgovinska bilanca z Avstrijo. Po pravkar objavljeni avstrijski trgovinski statistiki za 1. 1927. smo v tam letu izvozili v Avstrijo za 171.9 milijona šilingov (L 1926. 166.5), uvozili i>a smo iz Avstrije za 155.8 milijona Diu (1926. 153.3), tako da je bila uaša trgovinska bilanca s to državo aktivna za 16.1 milijona Din (1926 -f 13.2). Obseg jugoslovensko - avstrijske trgovine se je lorej v preteklem letu po vrednosti nekoliko dvignil. — Trgovinska bilanca Avstrije je bila v L 1927. pasivna za 1102.6 milijona šilingov (1926 1099.7).
= Predavanje dr. Frang^ša na Dunaju. Na plenarni skupščini Društva avstrijskih, narodnih gospodarjev bo danes zvečer predaval v sejni dvorani dunajske Trgovske zbornice zagrebški vseučilišč ni profesor dr. Frangeš o agrarnih in industrijskih razmerah v jugovzhodnih državah Evrope.
= Osnovnaje zadružne sladkorne tovarne v Doroslovu. V Doroslovu (Bačka) bo v kratkem z ameriškim kapitalom osnovana zadružna sladkorna tovarna, ki bo stala izven sladkornega kartela ter bo v prvi kampanji pustila posejati s sladkorno peso 10.000 oralov. S producenti sladkorne pese je bil že sklenjen dogovor, po katerem bo tvorniea dala producentom za meterski stot sladkorue pese 5 kg sirovega sladkorja, dalje za prvo setev brezplačno seme ter na vsak oral 1000 Din posojila z 12 f« obrestmi.
■= Stanje Narodne banke 22. januarja. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlik« napram stanju od 15. januarja.) Aktiva: kovinska podlaga 431.4 (— 8.6), salno raznih računov 957.7 (— 24.6), posojila na menice 1356.9 (— 24.8), lombard 271.3 (+ 0.2); pasiva: obtok bankovcev 5349.6 (— 133.5), državne terjatve 479.6 (-f 136.2), obveznosti po žiru 801.4 (— 43.5), obveznosti po raznih računih 299.8 (— 17.1).
—	Konkurz je razglašen o imovini <:Solne-nega zdravilišča Riklb, družbe z o. z. na Bledu. (Prvi zbor upnikov 11. februarja, pri-glasitveni rok do 1. aprila, ugotovitveni narok 14. aprila.
= Prisilna poravnava. Deželno kot kon-kurzno sodišče v Ljubljani je potrdilo prisilno poravnavo s prezadolženko Marijo Loža rjevo, trgovko s klobuki v Ljubljani.
= V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: «Jugo - Pochtler>, družba z o z., tovarna sifonov in sodaviearskih strojev v Ljubljani (osnovna glavnica 150.000 Din); *:Mela>, prodaja kravat in ovratnikov, družba z o. z. v Ljubljani (osnovna glavnica 20.000 Din); Triumpf - Auto, družba z o. z. v Mariboru (osnovua glavnica 50.000 Din); Gradbeno podjetje cZidar», družba z o. z. v Št Vidu nad Ljubljano (osnovna glavnica 60.000 Din); cjugomot, jugoslovenske motorne delavnice, družba z o. z. ua Viču-(iljnoMh (osnovna glavnica SO.OOO Din).
Občni zbor Prekmurske banke d. d. se bo vršil 15. februarja v poslovnih prostorih v Murski Soboti.
= Cena sirovemu bombažu zopet nazaduje. Na mednarodnem tržišču sirovega bombaža, kjer je bila teudenca z malimi izjemami skoro leto dni zelo čvrsta, so zadnje dni ceue občutno nazadovale. Nevvorški tečaj je nazadoval do sobote od 19.5 ua 17.25 centov (najvišji tečaj je lani znašal 24 centov). Kupci (tekstilna industrija) so zelo rezervirani, kar je pripisali popuščanju konjunkture v zapaduoevropsld tekstilni industriji.
= Znižanje diskonta v Avstriji. Avstrijska Narodna banka je pretekli teden znižala diskont od 6.5 na 6 %, ue da bi počakali na znižanje diskonta v Angliji. Ta ukrep je v zvezi t nizko privatno diskontno obrestne mero, ki se v zadnjem času giblje nvd 5 75 in 5825 %.
—	Ziiatno povečanje produkcije želeja in jekla v evropskih državah v L 1927. Preteklo leto je evropski železarski in jeklarski industriji prineslo ugodnejšo konjunkturo, kar je razvidne iz povečane produkcije. Napram 1. 1P26 se je lani produkcija železa dvignila v Nemčiji od 9,644.000 ton ua 13 milijonov 101000 ton, v Angliji od 2,442.000 na 7,409.000 ton (L 1926. je bila produkcija znatno manjša zaradi stavke rudarjev), v Češkoslovaški od 1350.000 na 1,550.000 ton, v Poljski od 327 000 na 560.000 ton in v Avstriji od 333.000 na 435.00G ton; produkcija jekla pa v Nemčiji od 12,342,000 na 16.305.000 ton, v Aagliii od 3^60000 na 9.245.000 ton,
Vremensko poroe lo
Meteorološki zavod * Ljubljani 31. januarja 1928.'
Višina barometra 308.8 m
Kraj
Cas
opazovanja
Ljubi lana Maribor . Zagreb . . Beograd . Sarajevo . Skopi je . . Dubrovnik Split . . Praha . . .
8.
7.
B S š
7 06 76J4 76 t-4 7610
7 4*5 7 57" I 7 5-5
u c.
1-4
0
1 4
4 6 1>
«
CJ
s*
"3 ► u
•itner vetra in brzina v metrih
o
So <j s
P
96 9 94 75
9-. 7S 93
mirno mirno NE 2 E 10
mirno SW 6 SE 12
10
li
10 li
Padavine
Vrsta
r mm do 2. nr«
megla, sneg sneg
megla, dež
dež dež dež
18 3.0 2.0
1.0 9.0 1-0
Solnce vzhaja ob 7.22, zahaja ob 17-5, luna vzhaja ob 11.51, zahaja ob 2.23. \"aivišja temperatura danes v Liubliani 2.1 C, najnižqa — 0.4 C. Dunajska vremenska napoved sa sredo: V južnih Alpah oblačno vreme s snegom, sicer * večinoma nejasno, lahne padavine niso izključene. Na gorah 6neg. Temperatura bo nekoliko* padla.
Tržaška vremenska napoved za sredo: Zmerni vetrovi z vzhodno - severovzhodne strani, nebo oblačno, dež, pozneje spremenljivo in večinoma jasno; temperatura od 4 do
7 stopinj; morje razburkano.
v Češkoslovaški od 1,269 000 na 1,500.000 ton, v Poliski od 790.000 na 1,150.000 ton in v Avstriji" od 474.000 na 560.000 ton. Pri tem je zanir.jivo, da je istočasno produkcija v Zedinjenih državah nazadovala, in sicer produkcija jekla od 47.8 na 43.5 milijona ton, produkcija železa pa od 40 na 36.4 milijona ton.
81. januarja.
Na ljubljanski borzi je bil dane3 devizni promet srednji. Privatna ponndba v devizah je dalje zelo slaba. Narodna banka je krila 6koro vso potrebo izvzemši v devizi ua Trst Devizi na Curih in London sta se nekoliko okrepili.
Na zagrebški borzi je bila tendenca v Vojni škodi dalje zelo čvrsta. Tečaji so ee dvignili za 2 točki. Pri slabem prometu je promptna notrala 437.5 — 438, trgovala pa Še je kasa po 436. Investicijsko je bilo zaključeno po 87. Med bančnimi vrednotami je Eskomptna v zvezi s fuzijo s Hipotekar-no banko ponovno znatno popustila. Zaključena je bila po 52, dečim je včeraj notirala 75 — 76, v petek pa 82. Na dragi strani pu se je Hipotekama ponovno dvignila na 61 do 66 (včeraj 61.5 — 62). Poljedelska se je pri čvrsti tendenci trgovala po 19.5, Narodna pa po 5050. Ljubljanska kreditna je bila zaključena po nespremenjenem teča'u 135. Med industrijskimi papirji so se Vevče ponovno okrepile ter so bile zaključene po 154. Trbovlje se je trgovalo po 505, Slavonija po 11 in Drava po 570.
Devize in valute.
Ljubljana. Berlin 0 — 13.563. Amsterdam 0 — 22.945. Budimpešta 0 — 9.942, Curih 1093.13 — 1096.13 (1094.63), Dunaj 8.0001 do 8.0901 (8.151), London 276.87 — 277.67 (277.27), Newyork 56.76 — 56.96 (56.86), Pariz 0 — 223.67, Praga 168.1025 — 168.902 (1685025), Milan 300.27 — 302.27.
Zagreb. Dunaj 8.0001 — 8.0301, Berlin 13.548 — 13.578, Budimpešta 9.927 — 9.957, Milan 300.27 — 302.27, London 276.87 do 277.67, Nevryork 56.76—56.96 (56.86), Praga 168.1025 — 168.9075, Curih 1093.13—1096.63.
Trst Beograd 33.05 _ 33.35, Dunaj 263 do 269, Praga 55.85 — 56.15, Pariz 74.10 d" 74.40, London 91.95 — 92.15, Newvork 18.S3 do 18.89, Curih 302 — 364; dinarji 33—33.5.
Dunaj. Beograd 12.45375 — 12.49375, Berlin 168.89 — 169.39, London 34.52375 do 34.62375, Milan 37.52 _ 37.62. Newvork 708.45 — 710.95. Pariz 27.84 — 27.94, Praga 20.9925 — 21.0725, Curih 136.33 — 136.83: dinarji 12.41 — 12.47.
Curih. Beograd 9.1375. Berlin 123-82, Nev -vork 519.75. London 25.3225, Pariz 20.42. Milan 27,525. Praga 15.40, Budimpešta 90.873 Bukarešta 3.19, Sofija 3.745, Varšava 58.20. Dunaj 73.275.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.075, v Berlinu 7.376.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 135 — 0, Kreditni zavod 160 — 0. Strojne 0 — 80. Vevče 140 — 0, Ruše 265 do 280, Stavbna 56 — 0, šešir 125 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 437.5 — 438, kasa 437 — 438, za februar 411 _ 413, za marc 414 — 416, investicijsko 86.75 — 87.28. agrarne 54 — 55; bančne: Eskomptna 52.5 — 54, Poljo 19 — 20, Kreditna 90 — 93, Hipo 65 — 65.5, Jugo 96.25 do 98.5, Ljubljanska kreditna 135 — 140, Pr;i-štediona 875 — 885. Narodna 5600 — 5700. Srpska 142 — 0, Zemaljska Sarajevo 140—0: industrijske: Drava 565 — 570, Dubrovačka 425 — 460. šecerana 540 — 560, Narodna šumska 16 — 18, Mlinska IS — 20, Gutmami 213 — 215, Slaveks 105 — 0. Slavonija 10.5 do 12.5, Trbovlje 500 — 5^7, Union Osijek 0—260, Vevče 151 — 160, Danica 0 — 150.
Beograd. Vojna škoda 433.5 — 435, za februar 410.5 — 411.5. za marc 414 — 414.5. investicijsko 86.75 — 87.5. agrarne 53---o5
Blagovna tržišča
Položaj na niirnberškein hmeljskem tržišču. Na niirnberškem hmeljskem tržišču je pretekli tedeu znašal dovoz 100 bal, prodanih pa je bilo 250 bal Povpraševanje je za hmelj dobre barve. Za srednje in slabo blago je povpraševanje slabo pri tlačenih cenah. V tranzitnem prometu se je prodajal jugoslovenski zeleni hmelj po nespremenjenih cenah. Razpoloženje je mirno. Za 50 kg netira: ballertauski signiran hmelj L 240 do 300 mark. srednji 120 — 210, wtirtembei> ski 8) — 200 mark, jugoslovenski tranzitui 60 — 180 (16.25 — 4&80 Din za kg).
Ljubljanska blagovna borza (31. januarja). Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni, in sicer 2 vagona desk, smreka, jelka, III., fco vagon meja po 8® ter 1 vagon bukovih plohov, III., fco vagon meja po 400. Deželni pridelki: Tendenca za žito čvrsta. Zaključen 1 in pol va-go: t pšenice. Cene so ostale nespremenjene, le moka se je nekoliko podražila. Nudi se pšenica (78/79 kg, 2 slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška po 370 do 372.5, za februar po 375 — 3775, slavonska po 365—367.5; turščica (slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni): baška, stara po 287.5, nova po 280, za februar po 285 za marc po 290 (po mlevski tarifi so cene za 4.5 — 5 Din nižje); moka: baška cOg-% fco Ljubljana, plač. po prejemu po 520.
Novosadska blagovna bona (31. janurja). Pšenica: baška, 78/79 kg, 2 % 320—330: banatska, 78 /79 kg, 2 % 315 — 325; goraje-banatska, 78/9 kg. 2 % 312.5 — 3225; srem-ska, 77/78 kg, 2 % 315 — 325. Turščica: baška, stara 237.5 — 242.5; nova 230—235: za februar 235 — 240, za ma^c - april 240 do 2475; za april - maj 242 — 250. Moka: baška •rOg} in <0gg> 445 460; baška <2'> 420 — 435; baška <5> 400 — 410; baška <r6> 330 — 340; baška c7> 270 — 285.
Dunajska borza za kmetijske proizvod* (30. januarja.) V skladu s stalnimi ameriškimi tečaji in višjimi budimpeštanskimi ter-minskimi notacijami je tendenca na dunajski borzi prijaznejša, ne da bi se povečal promet. Cene pšenici in rži so ostale v glavnem nespremenjene. V turščici je razpoloženje zopet prijaznejše. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39 — 40, madžarska Tisa (81/83 kg) 445 — 45; ri: marchfeld-ska 40.25 — 405; turščica: 32 — 325; oves: domači 33.75—34.25.
Dunajski goveji 6ejem (30. januarja.) Do-gon 2658 komadov, od tega 451 iz Jugoslavije. Promet je bil proti koncu mlačnejši ter so cene prvovrstnemu blagu ostale nespremenjene, cene ostalim kvalitetam pa so nekoliko popustile. Biki in slaba živina notirajo deloma višje. Za kg Sve teže notirajo: voli L 1.60 — 1.85 (izjemno 1.90 do 2.05), II. 1.20 — 1.55, III. 0.90 — U5, Inki 1 — 1.40, krave 0.85 — 1.45.
1 z živi
Dr. Milan Hodža -
petdesetletnik *
Danes praznuje svojo petdesetletnico mož. čigar življenje je bilo s prvih početkov najtesneje zvezano z narodnim pokretom Slovakov v predvojnem času in ki je tudi eden najodličnejših sodelavcev na vstajenju Slovakov ii teme madžarske sužnosti.
Dr. Hodža se je rodil 1. februarja leta 1878. v Sučanih pri Turčanskem Sv. Martinu v ugledni rodbini evangelj-skih pastorjev, požrtvovalnih slovaških rodoljubov, ki so za svoje narodno delo trpeli najhujše persekucije madžarskih oblasti.
Po končanih filozofskih študijah se je naselil jubilant v Budimpešti ter je nadaljeval očetovo delo proti madžari-zaciji in proti onim Slovakom, ki so se popolnoma odtujili svojemu narodu. Ustanovil je slovaško narodno glasilo «S!ovensky dennik«. Publicistično se je udejstvoval tudi v drugih slovaških listih in napisal knjigo «Češko-slovaški razko!», politično-historično študijo, v kateri se je izrekel za narodno edin-stvo Cehov in Slovakov.
L. 1905. je bil kot edini narodno-za-vedni Slovak izvoljen za poslanca v budimpeštanskem državnem zboru, toda že naslednje leto se je pri prvih volitvah število slovaških poslancev povišalo na sedem. V tem letu je doktor Hodži uspelo, da je osnoval parlamentarni klub nemadžarskih poslancev Slovakov, Srbov in Rumunov; klub je v zvezi s socijalisti ostro napadal vladno politiko in se zavzemal za pravice narodnih manjšin na Ogrskem.
Kot dopisnik pariškega «Le Courier Europeen» je prišel v zvezo s slavnim norveškim pisateljem Bjornsonom in je Hodžini inicijativi pripisati odprto pismo tega pisatelja na Madžare, kjer >e pred vso javnostjo Evrope razkrinkal sramotno madžarizacijo in zlasti sla-boglasni način madžarskih volitev.
Kot politik je navezal dr. Hodža stike
Danes zadnjikrat!
ČE TE LJUBI!
ČUVAJ SE!
I i
Predstave ob: 4., pol 6., pol 8. in 9.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124.
tudi s hrvatsko delegacijo v ogrskem parlamentu in je bil zlasti v živahnih zvezah s poslancem Vilderjem in pokojnima dr. Lorkovičem in Supilom. Bil je 1. 1908. tudi na slovanskem novinarskem kongresu v Ljubljani. Danes je predsednik osrednjega društva Ceško-slovaško-jugoslovenske lige v Pragi.
Za svoje delovanje si je dr. Hodža pred vojno nakopal številne politične procese, s katerimi' ga je skušala madžarska vlada onemogočiti. Tik pred vojno je bil tudi obsojen na 18 mesecev ječe zaradi «ščuvanja nroti madžarskemu narodu*. Med vojno ie bil interniran in kasneje konfiniran na Dunaju, kjer je zvesto sodeloval s Cehi in Ju-gosloveni.
Po prevratu je opravljal službo čsl. diplomatičnega zastopnika v Budimpešti, v 1. 1919.—20. je bil minister za izenačenje zakonov, 1. 1922.—1926. je upravljal resort poljedelstva, od lani dalje pa je minister prosvete.
Kot politik je dr. Hodža vztrajen, energičen in smotren delavec, ki ne pozna ovir. Med Slovaki je njegova oseba zaradi temeljite omike in načita-nosti nadpovprečen pojav, ki se je uveljavil tako močno, da danes uživa zaupanje vseli Slovakov. Dr. Hodža jc predstaviteli one smeri v slovaški politiki, ki stoji na principu enotnosti obeh narodnih vej, češke in slovaške.
Smrt maršala Haiga
V	Londonu je zadela kap maršala Douglasa Earla of Haiga vrhovnega poveljnika francoskih čet na francoski fronti v svetovni vojni. Umrl je v starosti 67 let.
Pokojnik je bi! potomec stare škotske rodbine, katere sinovi so se izve-čine posvečali oficirskemu poklicu. Šolal se je najprej v Oxfordu, potem se je posvetil vojaški karijeri in je postal 1. 1885. častnik v nekem huzarskem polku. L. 1894. se je udeleževal pod lordom Kitchenerjem vojne ekspedicije v Sudanu, v negleško-burski vojni je bil v štabu slovitega Frenclia. Pri njem so se tu^i začela Haigova leta velikih uspehov.
V	začetku svetovne vojne ga je Freudi postavil na čelo prvega angleškega armadnega zbora, s katerim je tako dobro operiral, da je prodrl z angleškimi četami po bitki pri Marni do Aisne. Od tod so ga poklicali v Flan-drijo, kjer je s svojm železnim mirom zadržal nemški naval v bitki pri Yper-nu.
Po odstopu maršala Frencha v decembru 1915. so poverili Haigu vodstvo angleških čet na francoskem ozemlju in v ietu 1916., ko so divjali boji r.a Sorn-mi, se je docela izkazal vrednega tega zaupanja. V flanderski bitki leta 1917. je poveljeval Haig 56 divizijam iti nad 5000 topovom. Po katastrofi, ki je dne 21. marca 1918. zadela angleško armado, je Haig sam predlagal enotno vodstvo zavezniških čet in sc je hotel podrediti francoskemu generalu Fochu, čeprav je bil že 1. 1917. imenovan za angleškega fekfcnaršala. To se je poznee zgodiilo in to je tudi odločilo izid svetovne vojne ki je prinesel an-tamtinim četam zmago, nasprotnikom pa popolen vojaški poraz. p: ■
London, 31. januarja (lo.) Kraj in dan pogreba maršala Haiga še nista določena. Po vojaških predpisih mora pozdraviti pokojnika streljanje iz 19. topov. Pogrebu mora prisostvovati 6 bataljonov pehote in 8 eskadronov jezdecev. Vdova Haig je izrazila željo, naj se prispevki za cvetje porabijo v korist dela nezmožnih ljudi, ki so bili poškodovani v vojni in se borili ob strani umrlega feldmaršala. Včeraj je bil izdan v Sandringhamu dvorni cirkular, ki pravi: «Kra!j je z veliko žalostjo zvedel za nenadno smrt maršala Haiga, katerega se bo angleški narod vedno spominjal kot poveljnika zmagovitih angleških čet v svetovni vojni. Sožalja so prispela iz vseh delov imperija in od bivših vojnih zaveznikov. Lord Oxford in Asquith izjavljata v sožalni brzojavki, da ni smrt maršala Haiga samo
osebna izguba, ampak narodna nesreča. Sožalje je izrazil tudi francoski maršal Foch.
Pariz, 31. januarja (pa.) Povodom smrti maršala Haiga so predsednik Doumergue, Briand in Painleve izrazili njegovi vdovi svoje globoko obžalovanje na izgubi njenega moža.
Komandant Byrd
namerava, kot smo že javili, v kratkem pripraviti ekspedicijo v polarne kraje. (Gornja slika je eden najnovejših portre« tov slavnega ameriškega letalca.)
Trockega vožnja v pregnanstvo
Moskovski in varšavski listi popisujejo vožnjo Trockega v prognanstvo po brzojavkah iz Moskve in po izjavah očividcev.
Trockij se je vozil iz Moskve naravnost v Taškent in se je ustavil na potovanju samo dvakrat: v Samari in v Orenburgu. Ves čas je bil pod strogim nadzorstvom stražnikov, detektivov in močne vojaške eskorte.
Na postajah, ki jih e pasiral vlak s Trockim ,so se odigravali pretresljivi prizori. Ponekod so se zbrali privrženci Trockega v velikem številu. Skušali so manifestirati zanj, a policija jim je to onemogočila. - s
V Rjazanu, pni veliki postaji za Moskvo, se je kljub pozni nočni uri zbralo na kolodvoru par tisoč duš. Vojaštvo je dobilo nalog, da mora zapreti dohode. Potiskalo Je ljudi ven, aii dotok se ni dal ustaviti. Blagajna je naposled na viš'i ukaz ustavila izdajanje peronskih listkov. Pristop k vlaku so imele samo osebe z voznimi kartami za dolgo vožnjo.
Vlak s Trockim se je pripeljal na postajo v popolni temi. Luči so sprevodniki pogasili. Trockega je stražil močan oddelek. V trenutku je množica izvohala vagon in se vrgla nanj. Študenti in ženske so hoteli za vsako ceno videti prognanca. Trockij se je čez neka i časa približal k oknu. Na zahtevo, naj govori, ni odvrnil besedice, ampak je položil prst na usta. Ljudje so obupani gledali, kaj bo. Trockij je bil v obraz bled in rumen, zdelo se je, da ga trese mrzlica.
Naenkrat prestreže tišino klic: »Trockij bo govoril!« Glave se vzravnajo, ušesa napno. Vse oči se zazro v povešeni obraz, ki se rumeno svetlika v temi. V niern je toliko bolesti, da se ne da popisati z besedo. Pričakovanje je zaman. Trockij ne zine. Ta tišina napolni navzoče naravnost z grozo. Vsakdo ima občutek, da se v tej tišini odt-igrava tragedija. Ženske si brišejo oči, začuje se Hitenje in stokanje. Naposled se približa vagonu skupina moških, ki zahtevajo vstop pod pretvezo, da se poslove od Trockega. Vojaštvo pa iim ne da priti naprej. Nihče ne sme polo-
žiti noge na stopnice. Trockij se ne gane hi šele, ko se vlak začne pomikati dalje, zamahne z roko, kakor bi prosil, naj ljudje mirujejo, d!a še njih ne zadene usoda, ki ga je prognala daleč iz Moskve.
Nova bolezen
Pariška revija «Presse medicale* poroča o novi bolezni, ki napada zajce in kunce in ki se prenaša tudi na ljudi, vendar se med temi ne širi. Bolezen je preštudiral japonski zdravnik doktor Ohara, ki se mu je lastna žena dala za eksperimente na razpolago. Doktor Ohara je ugotovil, da traja inkubacijska doba 2 do 4 dni, nakar se pojavijo glavobol, mrzlica in turi. Zanimivo je to, da je obololea na tej bolezni cela družina, ki je jedla inficiranega. čeprav prekuhanega kunca. Navadno pa zadostuje, da se bolne živali samo dotakneš. Povzročitelja bolezni doktor Ohara ni mogel najti, misli pa. da je identičen z tularenško bakterijo, ki so jo odkrili 1. 1912. na slično obolelih zajcih, srnah itd. v Ameriki. Bogve kako nevarna nova bolezen ni in dr. Ohara dela že na tem, da najde primeren cepilni serum.
Brezupno je
če glavobol vsled prehlada, napora onemogočuje duševno
delo. -
Trikrat umrl
Ni vedno lahka ugotovitev smrti. Človek sicer np diha več, toda kdo ve, če je v resnici že mrtev? Dostikrat se zmotijo celo najboljši zdravniki.
Pred par dnevi je bil v londonski bolnišnici operiran neki pacijent na grlu. Operacija se je posrečila, toda pacijent je naenkrat prenehal dihati. Prisotni zdravnik ga je jx) natančni preiskavi proglasil za mrtvega. Eden mlajših zdravnikov-asistentov, ki je pomagal pri operaciji, je vbrizgal dozdevnemu mrliču neko tekočino ter je pričel masirati njegovo srce. In res je po par minutah pričelo srce zopet biti. Bolnik na operacijski mizi je začel redno dihati; žal, le za malo časa. Po nekaj minutah ie
fai
postanejo v takih slučajih rešitelji Prepode mučitelje, veselje do dela in življenja se povrne. —
Pristne samo v originalnem zavoja
umrl. Zdravniki, ki niso hoteli zamudUi ugodnega trenutka, so pričeli znova masirali mrliče v o srce. Ne dolgo in mrlič je pričel ponovno dihati ter se je celo zavedel. 2ivel je še pol dneva. Nato so ga zapustile moči in je umrL Topot so bili zaman vsi poskusi za njegovo oživljenje. Zdravniki so se dolgo obotavljali, preden so ga v resnici proglasili za mrtvega.
Prvi februar 1918.
Deseta obletnica upora avstro-ogrske mornarice v Boki Ko
torski
Danes poteka deset let od znamenitega upora avstro-ogrskih mornarjev v Boki Kotorski. Takrat je bila v tem kraju zasidrana flotilja kržark V* divizije. V Boki pa je bila tudi postaja podmor-nikov, pomorskih letal, rušilcev in pomožnih vojaških ladij. Poveljstvo nad vsemi edinicami je imelo pristaniško poveljstvo, kateri so bile tedaj podrejene vse skupine operativne mornarice.
Upor je izbruhnil dne 1. februarja opoldne na dveh ladjah: na «Sv. Jurju» in na «Gei». Oboroženi mornarji so presenetili dokaj brezskrbne častnike ter so jih polovili in zaprli v kabine. Grozili so jim celo s topovi, ki jih pa seveda ni bilo treba uporabljati.
Dvem prvim uporniškim ladjam je kmalu sledilo ostalo brodovje. Uporniki so imeli svoj znak, rdečo zastavo. Takoj ko so razorožili častnike, so mornarji prevzeli poveljstvo sami. Poslali so obenem spomenico pristaniškemu poveljstvu, kateremu so sporočili svoje pogoje. Eden prvih pogojev je bil ta, da se mornarji izenačijo s častniki.
Pristaniško poveljstvo kaj pa da ni ugodilo zahtevam. Brzojavilo je po pomoč v Pulj. Alarmirana je bila tudi po-
I sadka na kopnu. Dva nemška podmor-nika, ki sta bila zasidrana v Boki, sta se takoj odpravila na varno in sta bila pripravljena začeti s torpediranjem uporniških ladij za primer, da se po-bunjeaci ne vdajo.
Naslednji dan 2. februarja se je pridružila upornikom še oklopnica »Prestolonaslednik Rudolf*. Ob tej priliki je prišlo do streljanja. Epizoda je zahtevala dve življenji, enega častnika in enega podčastnika. Zdi se pa, da so se med tem časom mnenja med mornarji razdelila. Madžari in Nemci so se sprijaznili s častniki in so pustili Slovane in Lahe na cedilu. S tem je bil upor prav za prav že končan.
Uporniki so skušali še naprei vztrajati. pošiljali so brzojavke v Italijo in socialističnim voditeljem vseh držav, sklicevali so se na Wilsonov. mirovni program — a brez uspeha. Dne 3. februarja ob 10. uri zjutraj je prišla ujetim častnikom pomoč iz Pulja. Prijadrala je divizija v obliki treh oklopnic. Ker se je uporniško razpoloženje med tem že poleglo, so častniki zopet zavzeli svoje položaje, pobunjenci pa so prišli pred sodišče in so bili obsojeni.
Zimski šport na Holandskem
Drsališče, ki so ga v Utrechtu priredili na strehi velike hiše.
Jubilej ameriškega igralca
Petindvajsetletnica gledalskega delovanja J. Barrymora.
Letos bo John Barrymore slavil srebrn jubilej svojega nastopanja na deskah. Njegovo ime bo bržčas našim či-tateljem bolj malo znano; kvečjemu se ga ta ali oni utegne spomniti v zvezi z imenom njegovega brata filmskega igralca Lionela Barrymora («2ena demon® i. dr.)
John Barrymore izvira iz stare igralske rodbine. Igralec je bil njegov oče, kot odlična igralka je slovela njegova babica Mrs. John Drew in nič manj njegov stric John Drew. Mladi John je prvič nastopil leta 1903. v nekem chi-caškem gledališču; ker je imel tla že uglajena, mu ni bilo težko uveljaviti se. Njegova karijera je šla naglo navzgor; nastopal je največ v ameriških komadih, pozneje pa se je poskusil tudi v Shakespearju, ki mu je prinesel svetovno slavo: danes je John Barrymore eden Izmed najbolj priljubljenih igralcev ne samo v Zedinjenih državah nego tudi v Angliji, Kanadi in Avstraliji, kjer je večkrat gostoval.
Kmalu po končani vojni ie po vzgledu svojega brata Lionela odšel k filmu, ne da bi povsem ostavil deske. Med najboljše njegove filme štejejo «Lepega Brummela» in «Dona Juana», ki ga baje dobimo tudi v Ljubljano.
Od sluge do novinarja
Državni nameščenci niso slabo plačani samo pri nas, ampak tudi drugod, zlasti v balkanskih državah. Zato ni čudno, če si iščejo postranskega zaslužka, da olajšajo bedo svojih družin
Tako poročajo iz Aten, da je prišel sluga pri tamošnjem sodišču, kjer so na dnevnem redu veliki kriminalni slučaji, na originalno idejo. Ker si na noben način ni mogel dobiti postranskega zaslužka, je sklenil postati — novinar. Kot sodni sluga je imel dovolj prilike, da se je na dolgo razgovarjal s pričami, mogel si je ogledati sodne akte po mili volji, dostikrat pa je mogel čuti iz ust sodnikov in državnih pravdnikov py zaupnih besed. Vse to je skrbno porabil pri sestavi svojih poročil iz sodne dvorane. V začetku mu je pisanje delalo preglavice, sčasoma pa se je kot inteligenten človek popolnoma privadil. Tako je šlo vse v najlepšem redu, dokler niso sodniki opazili, da priobčujejo Časopisi obširna in precizna poročila, dasiravno
niso videli nikoli nobenega novinarja v sodni dvorani.
Preiskava je kmalu izsledila poročevalca v osebi sodnega sluge. Ker ni zakrivil ničesar drugega, je bil samo ostro pokaran, toda lepih dohodkov postranskega poklica je bilo seveda konec. V sodno dvorano prihajajo zopet novinarji, sluga pa se je s pisanjem poročil tako izučil, da je pričel pisati povesti.
X Paderewski in njegov hotel. Poljski pianist Paderewski ni samo bivši predsednik Poljske, ampak tudi lastnik največjega varšavskega hoteln »Bristolas. Hotel je bil doslej v rokah delniške družbe, naiveč del-n'c pa je imel bivši pol.iski prezident Pa-ckrevvski. Sedai je pianist skleni! svoje akcije, po številu 4000 kosov, prodati in neka varšavska velebanka se je že ponudila za od k upnico vrednostnih papirjev. Plačala bo za vsako delnico 125 dolarjev in bo izpremenila hotel v svoio poslovalnico.
X Mulatka nasedla sleparju. Znana pariška plesalka Josephina Baker ie doživela zelo neprijetno dogodivščino. Neki pariški industriiec ie kupil od nje avtomobil, plačal pa ga ni v gotovini, ampak z nepokritim čekom. ki se ie izkazal za ponarejeno listino. Mulatka je sleparia ovadila policili. zadeva je prišla v pariško škandalno kroniko, epilog pa se bo vršil pred sodiščem
Nemoderno štivo
<rMoj bog, kako dolgočasen jo ta roman Najprej se zaljubita, nato se vzameta in potem sta srečna!®	(*Sondagantme>)
Zane Grey:
43
Železna cesta
Romaa
Možioek z žoltim volčjim obrazom je bil očividno preveč zaverovan v igro, da bi bil utegnil vzdigniti oči. Videti je bilo, da izgublja. Zraven njegovega kupčka zlatnikov je stal prazen kozarec. Četrti igralec je bil zajeten možak s tilnikom kakor bik; Neale ga je bil že nekje videl. Ni se mogel spomniti, kje; ko pa je bolje pogledal njegovo rdeče lice in goste, pobešene brke, je spoznal enega izmed višjih delovodij kopaškega oddelka. Kmalu nato je žoltolični igralec povedal svoje ime, Muli, in Neale se ga je mahoma spomnil.
»Ali se smem pridružiti?« je vprašal Neale, ko so začeli novo igro.
»Gotovo da,« je odvrnil poklicni igralec.
»Ne, saj vidite, da nas je dovolj,« je odvrnil žoltokožec, in je poletel z očmi od Neala k igralcu, kakor da ga sumniči, češ, ali nista zmenjena med seboj, kar je bilo pri poklicnih kvartopircih vsakdanji manever.
»Pravkar šem se pripeljal iz Bentona,« je dodal Neale, uganivši njegovo misel. »Tegale gentlemana v črni suknji vidim prvič v svojem življenju.«
»Kaj vraga!« je zarenčal Muli in potegnil svoje kvarte k sebi.
Fresno je napravil mrk obraz.
Igralec se je naslonil nazaj in brze bele roke so mu nekam čftdno
' majhna pištola močnega kalibra.
trenile. Neale je zaslutil, da ima v vsakem rokavu derringerico*. Samo napačne besede je bilo še treba pa bi se bilo začelo streljanje.
»Oprostite,« je naglo rekel Neale. »Prepira ne maram povzročiti. Izjavil sem le, da vidim tega gentlemana prvič v svojem življenju.«
»To moram potrditi,« je vljudno odvrnil igralec. »Moje ime je Plače Hough — in kdo dvomi o moji besedi?«
Neale je bil že slišal o tem slovečem igralcu z Missisipija. In ne samo on, ampak očividno tudi ostali trije igralci. Igra se je nadaljevala in ko so prišle kvarte do Hougha, je tvegal Muli velik denar in je vse izgubil. Velike kosmate roke so mu trepetale. Pogledal je Fresna in drugega tovariša, toda Houghovih oči se je ognil.
»Pri kraju sem,« je rekel osorno in vstal s klopi.
Krenil je mimo Hougha, stopil za njegov hrbet in po bliskovito izdrl samokres, kakor da ga je nenadoma premagala besnost.
Roka mu je zletela kvišku, a Neale ga je prav tako nehote zgrabil zanjo.
»Stojte!« je kriknil. »Mar hočete ustreliti človeka v hrbet?«
Od Nealovega silnega prijema je pal onemu revolver iz roke. Neale ga je z nogo brcnil v kraj. Fresno je planil pokoncu.
»Kje imaš glavo, Muli?« je zagodel. »Glej, da se spraviš venkaj!«
Oči vseh so se uprle v Mulla. Nekdo je pobral samokres. Moži-ček z žoltim obrazom je iztegnil roko in je vzel orožje. Hough se ni niti okrenil.
»Hotel sem le spoznati njegove ukane,« je rekel Muli. Divje se je ozrl na Neala, iztrgal mu roko ter izginil s tovariši med množico.
Igralec je vstal in je stresel rokave nizdoli. Ta kretnja je potrdila Nealovo domnevo, da je držal v vsaki roki majhen samokres.
»Videl sem ga, kako je izdrl orožje,« je dejal. »Rešili ste mu življenje ... A vendar, hvala vam za pomoč. Moje ime je Plače Hough,
kakor sem že povedal Ali hočete stopiti z menoj na kozarec pijače?«
»Drage volje . .. Moje ime je Neale.«
Sla sta k točilnici in sta pila.
»Železničar, jelite?« je vprašal Hough.
»Da, preje. Zdaj sem brez posla.«
Nagel smehljaj je zletel igralcu preko obraza. »V Bentonu so vražje vroča tla, mladi mož.«
»Kakor po vseh teh taborih,« je menil Neale.
»North Plate, Kearney, Cheyenne in Medicine Bow sem videl, v njihovi najboljši dobi,« je rekel Hough. »Same peklenske jame. Toda v primeri z Bentonom niso bili nič. In prihodnji tabor, še bolj na zapadu, poslednji v vrsti — to vam bo pravi čarovniški kotel.«
»A zakaj naj bi bil Benton hujši od ostalih taborov?«	-
»Veliko delo je zdaj v polnem teku in vodstvo priganja kar se da. Tri dvojice rok so pripravljene za vsak posel. In dve izmed njih lenarita noč in dan. Vse drevi v pijanost — ali pa v smrt. Zlata je na prebitek — stotisoče dolarjev vozijo vlaki na kup. Benton je imel doslej šele en plačilni dan; in take stvari nisem videl, kar pomnim! . . . Razen tega pa — ženske.«
»Videl sem jih, kako plešejo ondile v dvorani,« je odvrnil Neale.
»Tedaj še niste bili pri Stantonovi?«
»Pri Stantonovi?«
Neale je vprašujoče pogledal preko svojega kozarca,
»Beauty Stantonova, lepa Stantonica ji pravijo. Pred leti sem jo videl v New Orleansu, ko je bila še mlado dekle — že tiste dni so marsikaj govorili o njej. Bila je lepotica in uživala je živijenie — da, Beauty Stantonova.«
Neale ni ničesar pripomnil in Hougha, ki se je ozrl, da bi plačal zapitek, je ogovorilo več neznanih ljudi. Vabili so ga na poker.
Mlad izprijenec
Ljubljana, 30. januarja
V	vzgoje vali ščih in slionih zavodih ni pri jetrno, zato gojenci hrepene po svobodi. Ne ugaja jim disciplina in se zato na vsak način skušajo otresti vpliva svojih predstojnikov. Po svobodi in avanturah v širokem svetu sta zahrepenela tudi 151etni France B. ter isto toliko stari 2., oba gojenca državnega vzgojevališča. Dečka sta se v zavodu spoprijateljila nn skovala različne načrte za prihodnje življenje. Njuno prijateljstvo so opažali že več mesecev tudi drugi tovariši, ki pa seveda niso slutili, kaj prav za prav nameravata.
V	soboto so gojenci pod nadzorstvom odšli na sprehod v mesto ter naenkrat zapazili, da manjkata France in 2. V mestu so pozneje zopet zagledali obadva, kako sta korakala čez ulico. Opozorili so takoj nadzornika, ki je stopil za njima. Čim pa sta Francek ter tovariš videla svojega predstojnika, sta udarila v tek in se skušala skriti. Za njima so se pognali tudi njuni tovariši, katerim se je naposled posrečilo zajeti samo Francekovega tovariša, dočim je prvi odnesel pete.
Prancek se je ves upehan zatekel v neko hišo v sredini mesta, kjer je dobro skrit pod stopnicami počakal, da je nevarnost minila. Proti večeru šele se je odpravil zopet na ulico ter odkorakal proti Trnovemu.
Ker ni vedel, kje prenočiti, je postajal ob Ljubljanici na Krakovskem nasipu, kjer ie slednjič na vodi zagledal čoln. V glavo mu je takoj šinila dobra rmsel. Spustil se je po bregu in se skobacal v čoln. Tu Je zaradi utrujenosti zadremal, dokler ga nista ponoči zbudila sneg in mraz. Francek se je zavijal tesneje ter se stiskal pod strešico, kar pa ni dosti pomagalo. Mraz je pritiskal čim dalje huje, tako da se je okrog 3. ponoči odločil oditi na cesto. Z mrazom vred se je oglašal tudi glad in mlademu ubežniku so pričele rojiti po glavi vse mogoče misli.
Ko je stopal po cesti, da se ogreje, je nenadoma zadel z nogo ob kovinast predmet in ko se je sklonil, je držal v rokah zarjavel nož, ki ga je izgubil nekoč bogve kdo. Z nožem v roki je prikorakal mimo trafike tik Opekarske ceste. Tedaj pa se mu je nenadoma zjasnilo v glavi . . . Brž se je pripravil k delu in kmalu je bila trafika odprta. Francek je skočil noter in jel kar v temi v naglici basati v žep vse od kraja, cigarete, cigare m denar, ki ga je našel v miznici.
Bi! je ves srečen in je že računal, da bo skočil k najbližjemu peku, ki ima odprto delavnico tudi ponoči in iz katere tako lepo diši sveže pečeni kruh, ko le nenadoma klecnil s koleni in se od samega strahu skoro zgrudil na tla.
Dvignil ga je še pravočasno stražnik Golja, ki ie slučajno prišel mimo baš v trenotku, ko se je mali svedrovček namenil izginiti v mračno jutro z žepi, polnimi tobačnih izdelkov ter z okrog 100 Din gotovine.
V	kleščah stražnika je postal preplašeni Francek popolnoma krotek. Mož postave ga je odvedel na policijo in talko je ubežnik zamenjal vzgojevališče z zaporom, kjer Pa je samo visoka šola, iz katere bo izšel pustclovček morda samo še bolj pokvarjen . . ..
JAPONSKA NOČ
SOKOLA SISKA PRI KERŠIČU 4. FEBRUARJA
ŠT. JURIJ OB TABORU. (Klerikalno na-silstvo.) Že 24. t m. je »Slovenec« škodoželjno poročal, da je veliki župan v Mariboru zadnje občinske volitve v Št. Jurju ob Taboru razveljavil ter pristavil, da vlada zbog tega med naprednimi krosi silna poparjen ost. Kje je poročevalec g. Maksel to pcbifost opazil, nam ni zmano: opozarjamo pa ga na znani pregovor: Kdor se zadnji smeji, itd. Ker poznamo pravičnost klerikalnih uradnikov, smo bili na razve-Ijavljenje volitev že pripravljeni ter zaradi tega ne žalujemo preveč. Izvedeli smo iz zanesljivega vira, da je referent pri velikemu županstvu zavrnil vloženi ugovor proti občinskim volitvam. Ker pa pri ta-mošTtiem. utadu odločuje le tajništvo SLS..
je moral končno g. veliki župan ugoditi želji svojih pristašev. Razlogi o razveljavljanju občinskih volitev bi mogoče prepričali volilce v Makedoniji Ker pa imamo Slovenci o nepristranosti g. velikega župana drugačno mnenje bomo seveda vložili proti njegovemu nepostavnemu odloku ugovor na upravno sodišče ter smo prepričani, da bo ta forum popravil storjeno krivico.
ZG. SV. KUNGOTA. (Dopisniku v »Slovenskem Gospodarju« 5 t. m.) Z napredno listo bivšega župana g. Frana Gamserja se je zvezala tudi lista zasebnika Frana Vav-potiča, k1 je le na videz odpadel od SLS, kakor se ie pozneje izkazalo pri volitvi župana. Postopanje tega gospoda je zaradi tega vse prej kakor vzgledno. Dopisnik hvali sedanjega župana g. Volavška, ki bo gledal, da se bo skrčilo število gostita. Mnenja smo, naj bi pričel reševati blagor občanov tam, kjer ie to najbdj potrebno Ubogi otroci, pravi dopisnik hodijo v šolo z raztrganimi čevlji, a župnik Magdič pobira že vsa leta za sedeže v cerkvi po 10 Din, dočim pobira g. župnik v sosednji fari, kjer so premožni ljudje, samo 2 do 4 Din! Upamo, da bodo te vrstice za danes zadostovale.
ŠMARJE PRI SEVNICI. (Na naslov poštne direkcije v Ljubljani.) S 15. oktobrom 1. 1. je bil reduciran na pošti v Sevnici selski pismomoša, ki nam ie dostavljal pošto v Šmarje pri Sevnici, t j. 2 km oddaljeni krai od sedeža pošte Sevn.ca. Sedaj dobivamo pošto le ob torkih, četrtkih in sobotah, in to šele ob 16 ali 17 uri! Vseh prizadetih hišnih številk le 66 s 121. strankami. Poleg teh so še tovarniški uradnik., delavci in podnajemniki Lamperjeva restavracija in hotel Triglav ter lesne trgovine. Zaradi tega apeliramo na direkcijo, naj nam popravi storjeno krivico ter nam zopet nastavi selskega pismonošo. da bomo Zopet mogli v redu prejemati dnevno pošto. Prizadeti smo vložili že 18. oktobra 1. 1. pismeno Drošmjo na poštno direkcijo, a do sedaj še nisimo prejeli odgovora. Tako smo primorani. da javno zahtevamo rešitev omenjene prošnje. Pričakujemo, da se bo naši upravičeni pritožbi ugodilo. Opozarjamo na dejstvo, da se ie število prebivalcev po vojni pomnožilo za 500 odstotkov in da se bo v kratkem že zopet pomnožilo zaradi graditve železnice Št. Jamž-Sevnica.
SV. JURIJ OB ŠČAVNICI. K dopisu v 3. številki »Kmetskega lista«, v katerem smatra dopisnik ustanovitev sokolskega odseka pri nas kot nepotrebno m nesmiselno, ugotavljamo naslednje: Prav v našem kraju je ustanovitev sokolskega odseka nujno potrebna, ker ie do sedaj nudil telovadbo edinole Orel in tja je šel vsak. čeprav je bil naprednega mišljenja. Ker je osobito mladina navdušena za telovadbo, je potrebno da se ji nudi krepitev telesa in duha tam. kjer ni orimorana zatajiti svojega svobodnega prepričanja Sokol do sedai še nobenemu ni kratil svobodnih misli, ker je njegov namen, vzgajati krepke neomajne značaje Dopisnik Drznava. da ie telovadba potrebna, vendar mu. kakor je razvidno iz dopisa, ni všeč. da bi se širila so-kolska misel in nacijonalna zavest med našo mladino. Po njegovem naj bi se ustanovil nekak telovadni odsek ki naj bi menda propagiral mednarodnost Upamo, da se bo to napačno pojmovanje sokolskih načel še temeljito izpremenilo in da bomo vsi naprednjaki složno delovali za misel, ki nas veže Pokličite si v spomin 22. januar v Zagrebu in ^imujte veliki moment, ki nam kaže pot k složnemu delu!
KUPIMO
ali vzamemo v zameno takoj 2 km tračnic 4—6 kg/m, 2 primerni skretnici in 10 prekretnih kolic z 1 m3 vsebine. Ponudbe pod »Za - 15111« na Publicitas d. d., Zagreb, Gunduličeva 11.
Ocarinjen|e
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno iD po najnižji tarifi RAJKO TURK. carinski posrednik. Ljubljana Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice) Revizija pravilnega zaračunavanja carine pc> meni deklariranega blaga in vse informacij* brezplačno.
Brez dvoma nedosegljiv voz
»OAKLAND «. šestcilindrski avtomobil, ie vedno nagrajen na razstavah širom sveta. Povsod ie ponos njegovih lastnikov-
Tudi oni so ponosni.na brezhibno delo njegovega močnega šestcilin-drskega motorja ravnotako kot na krasno zunanjost.
V. & M. BARESIC & Co.
Ljubljana Dunajska cesta 12.
Zagreb. Kukovičeva uL 30.
Proizvod: GENERAL MOTORS.
NOVA GOSTILNA!
(Otvoritev v sredo, 1. februarja)
IZVRSTNA HRANA! SIJAJNO VINO! Abonentil
Lastnik: Pepe Lončar (poprej Podobnik), Novi Udmat štev. 145
Popolnoma gladko! In kako dišiš? Da, moja draga, milo za britje
„PAON"
to povzroči:
1.	omehča brado,
2.	se gosto peni in se ne p isuši,
3.	pr jetno upliva na kožo katera lepo diši po uporabi tega mila,
4.	katerega le malo po-
- rabiš in ga izdeluje
„ALBUr trnka mila d d.
To milo dobite povsod!
Sprejmem
detajlista fn skladiščnika
v špeceriisko veletrgovino v Ljubljani. — Oz-ram se le na izvežbane, solidne in zanesljive z večletno praltso. Ponudbe na oglasni oideleK „ Jutra« pod š«fro: »Trajna služba«.
Vlahov
ELMR
ki krepi in
zdravi želodec,
je edino
R. Vlahov
odlikovan na vseh svetovnih izložbah
Ime VLAHOV z našo etiketo je zaščiteno po vseh državah sveta.
= Čuvajte se ponarejanj! = Tvornica ustanovljena leta 1861.
Tovarna POHIŠTVA
I. i. NAGLAS, Turiaški trs št. 6
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega oobištva oo najnižjih cenah
«
>N
U (S B
u «
> M
m
s
a
»ORIENT.«
Prava turška čista u Dibeku tučena i mlje-vena kava dobije se samo kod
»ORIENT« pražiona i mijevaona kave Šalih Prcič, Tuzla, — Jovanoviča ul. br. 2.
Trase se zastupnici za Sloveniju.
ST "o £ c
o o
«H . »»
■O B o s
t(W U)
8J E
= "O S) M
Trgovci - grosisti, industrije
Trgovski potnik v vseh branžah, posebno v alkoholni stroki v Sloveniji dobro vpeljan želi boljše zastopstvo. Dopise pod šifro ,Uspeh 7' na oglasni oddelek „Jutra".
t
Okrafna posojilnica v Litiji naznanja tužno vest, da je njen dolgoletni član načelstva, gospod
Mihael Damjan
posestnik
danes preminul.
Litija, dne 31. januarja 1928.
NaČelstvo
Narvcdo, tn, vso. dopise.. Ucctcasjo, rnaiUu oglasov, jo, poštah. na, Oglas m, od dalak -Juisn,', hubtjana, i. TaL st. 2492
wr*strnova,
JLaJL, oglasi, kc- slu iajo u posr^cLoval/xa m. rocgaL oa, rucuTuuh*. občinstva,. uraka basasLa jo pas- — Nclj manjše zsL+sak Via, 5"-. Pristojbina, &a> šifro Din.3
Ujt, prtstojlnsLa. Jt uposLa> ti, ooana/n. t astsočUom,, sir ■ otr n. oglasu n+ priobcuo čtkovtu. račun, postne. ira, UJsllc* CfuHfOJia.št n&4i
iancliM,^ dsrp*s<nsOAj<x m, ogLa^ri, trgovskega. aLi, rnJilanuuuga zslclčojo, ■ vsaka btstsLa/ Duv - Naj. trvanjfi znesek Vin, toVristojbuia, ia. šifro J)ul
I
L
Ekspozitura „Jutra(C
v Šiški
Celovška cesia štev. 53
sprejema oglase ter daje naslove malih oglasov
Naslove malih
oglasov
Dirs 2*—
Razprodaja v Narodni knjigarni
2	Stritarjeva ulica štev- 2
0 Poučne in zabavne knjige, šolske knjige, šolske potrebščine, trgovske ■	knjige, pisarniške potrebščine, razglednice itd.
U	CENE ZNIŽANE ZA 50%.
" 0B0a0a0a0a0a0a0a0ac3acDac=>a<=>BC=>a0a0a0B0B0
0 o
pošiljamo le tedaj, če vprašalec priloži v znamkah pristojbino
Kdor želi prejeti naslove od oglasov, ali kako drugo pojasnilo, naj vedno priloži to malo Dristo.ibino. sicer ne bo Dreie! odgovora
OGLASNI ODDFLFK »JUTRA«.
Danes zvečer
veselica v novootvorjeni
Sostilni Končan v Rožni olini. Priporoča se Nežika Končan.	3540
Naznanilo
Cenjenemu občinstvu naznanjam. da s 1. februarjem preneha g. Ivan Simončič, trgovec. Celovška cesta, prodajati kruh iz pekarne Ivana Okorna.	3551
Učenko
pridno in pošteno, sprejmem za pletenje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 3494
Prodajalko
mlajšo, sprejmem. Prednost z dežele Ponudbe na ogl. odde'ek »Jutra« pod šifro »Delikatesa in vinotoč».
3545
Tovorni Ford avto
takoj poraben, prodam za 7000 Din. Nas'ov pove ogl oddelek »Jutra«	3493
Šoferska šola
daje pouk m izotirazuje
praktično in teoretične
kandidate za samostojne šoferje Pouk Je temeljit in uspeh -iguren Kandi date -prejemamo vsak lan Pro-pekti tirati* Natančne informacije v avto šoli Zairreb Kaptoi 15. telefon 11 95	220
Francoščino
in nemščino
temeljito poučuje strokovno izprašana učiteljica — Mirje — Kolezija, vila Roža, pri mostu.	3276
Brivskega
pomočnika
sprejme s hrano in stanovanjem v hiši Josip Raker v Hrastniku.	3476
Praktikantinjo
mlajšo, zanesljivo, za re-gistraturo sprejmemo takoj Pogoj, stanovanje v Ljubljani, vsaj delno obvladanje nemščine Ponudbe pod «20 takoj« na oglasni oddelek »Jutra« Spričevala v prepisih.	3462
Zdravega dekleta
za pospravljanje • boljših parketnih sob in k 2 otrokoma sprejmem takoj v boljšo hišo Upoštevajo se le d-»lavne. lep?ga vedenja, v starosti 16—18 let Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	3458
„ 9 •% ' * 't.
Zastopnika
samo dobro vpeljanega, ki potuje zlasti po Priinorju in Dalmaciji ki bi mogel vzeti tudi naš predmet (galanterijske stroke) proti proviziji, sprejmem - Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šilro »Tilia» 2365
Provizij, potnika za ljutomerska vina
za Ljubljano in Kranjsko takoj sprejmem Prednost imajo zastopniki alkohol nih pijač drugih proveni-enc Na-lov na og asni od ilelek »Jutra* pod značko »Vino 5000».	3171
Vzgojiteljica
ki je to službo že oprav ljala, želi službe k 1 ali i otrokoma — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vzgojiteljica«.	3505
Trg. pomočnik
mlajši, dobro izurjen v mešani stroki z 8 razr osnov šole. želi »lužhe s 1 julijem Naslov v osrlasneni oddelku »Jutra«	3409
Poročnih daril
lepih, v vtlik. izbiri m po nizkih cenah nudi A Fuclii-zlatar 7 šelenburgovi ulici št 6.	19
Vrvarske izdelke
najboljše kvalitete kupite najceneje direktno v naj večji vrvarni Jugoslavije Mehanična vrvarna Sinko vec. Grosuplje.	261
Krpanje perila
sprejmem na dom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra
3298
Valjčni mlin
sprejme potnike proti proviziji za Ljubljano in okolico. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutri« pod šifro »Valjčni mlin«.	3481
Večerno zaposlitev
pri trg. podjetju sprejme privatni nameščenec. Prijave na oglasni oddelek »Jutra« pod »Agilen 35»
3523
Izkušen mož
nekaznovan 36 let star, perfekten v slovenščini, s 141etno pisarniško prakso, strojepisec in z l21etno vajo telesnih del, zdrav in brezhiben, z dolgo lobnimi spričevali, želi službe za takoj. Dopise prosi na podružnico »Jutra« v Mari boru pod »Izkušen mož»
3138
Cebin
Najboljši premog
Wolfova ulica 1/11
244
Dr. G. P.tcoli
tekarnai « Ljunijani pnpo roč» pri -taprtjn in Irugit. težkoftah želodca »vojo preizkušeno želodčno tink turo	211
Šivalni stroj
dobro ohranjen prvovrstn.-znamke ugodno prodam -Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	3435
Nova maska
za vitko osebo poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	3358
Jajca, orehi, jabolka
(gambovčki) vedno v zalogi po konkurenčnih cenah v Ljubljani, Vidovdanska 7.
3535
Absolventinja
drž. dvorazredne irg. šole
v Ljubljani, z večletno prakso, z znanjem nemškega, italijanskega in siov. jezika, želi primerne službe v mestu ali na deželi. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »V. R. Lj.»
3513
Natakarico
sprejmem v industrijskem kraju Prednost imajo one z osebno pravico Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod »Spretna natakarica«.
3455
Plačilno natakarico
za restavracijo v Kranju sprejmem s 1. marcem — Pogoji: kavcija, lepa zunanjost Ponudbe s sliko in navedbo dosedanjega službovanja na oglasni oddelek «Jutra» pod »Promet 1000» 3093
Služinčad
kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd dobe najlažje službo v Beogradu — ako se oglase v birou Ekonomija — Beograd, Vasina ulica 11.	3133
Strojevodjo
kvalificiranega, sprejmemo za ozkotirno železnico Pre-valje - Žerjav Stanovanje na Prevaljab si mora preskrbeti sam. Pismene ponudbe na Rudnik Mežica 3410
Večja tkalnica
▼ Sloveniji sprejme starejšega t kal nega mojstra, ki bi ga zaposlila kot preje-malca blaga — Ponudbe s prepisi spričeval ln zahtevkov plače na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Zanesljiv mojster*. 3408
Fakturista in
komisijonarja
izučenega železninarja. ki obvlada slovenščino in nemščino. sprejme večje podjetje Ponudbe na po drui-nico »Jutra« v Mariboru pod «R.»
Inteligent. učenca
za mehanično obrt, ki ima hrano in stanovanje pri starših, sprejme tvrdka Nardin in drug. Ljubljana, Poljanska cesta 31. 3536
Učenko za šiviljo
ki bi pomagala tudi pri gospodinjstvu sprejmem z vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
6	3493
Gospodična
resna, s perlektnim znanjem nemškega, srbohrv. in italijanskega jezika, želi službo vzgojiteljice. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šilro »Resna vzgojiteljica«.	3516
Natakarica
s štiriletno prakso, stara 22 let, želi službo v boljši gostilni kjerkoli v Sloveniji. Ponudbe pod značko »Vestna 40« na oglasni oddelek »Jutra«.	3517
Dojilja
zdravniško preiskana, želi elužbe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3547
Prodajalka
izučena v trgovini z mešanim blagem, želi službe v trgovini z mešanim, špecerijskim blagom, a!i trafiki. Nastopi lahko takoj Naslov: T. Maček, Maribor, Barvarska 5.	3553
Prodajalka
z daljšo prakso v špeceriji, galanteriji in mešani trgo vini. spretna in agilna — vešča samostojnega vodstva trgovine, želi preme-niti službo, samo v Ljub ljani Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Ne izven Ljubljane«
4292
Krojite!]
perfekten v najnovejšem inozemskem moškem in damskem kroju, z lastnim obrtnim listom, želi službe. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Takoj nasto-
pim«.
3561
Gospodična
vešča strojnega vezenja, želi službe kot učiteljica istega ali kaj sličnega. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod Šifro »Lepo vezenje*.	3548
Gospodinja
srednjih let, dobra kuharica, želi službe kot gospodinja na deželi ali mestu. Gre tudi k 2 ali 3 otrokom Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Koroška*.
3543
Razne stroje
za obdelavo železa in sicer. « t r u ž d e rezkače ;Frassmasch ) vrtalni hru se in več drugih strojev ter predmetov prdam ReflekUnti naj pošljejo na slove takoj na oglasn> od delek »Jutra» pod »Zelo ugoden nakup*	3428
Čajna mizica
omarica in polica m knjige. pleteni stol vse moderno in skoraj novo. radi preselitve zelo poceni naprodaj Kovač. Volmat.ska ulica 7 (od 12.—4 ure)
3431.
Perie
gosje, račjb kokošje in
purjr proda v-.ak, množin. iD i'o najnižji *eni ivrdk* E Vajda Cekovee Me.iii ■nurie Telefon št 59 60 f 535
Največje skladišče AVRAM KAJON Sarajevo Prestolonaslednika Petra 2t
.....................
Hrastovih podnic
vagonskih. 2 65 m t+ 44 mm in 2.85 m 4 54 mm ca 5 vagonov proda Al Npu dauer. Gornja Radgona
34db
Razglednice
za šaljivo pošto. 100 kom po 25 Din dobavlja trgovina M. Tičar, Ljubljana
3349
Galoše
vs«h vrst, po znižani ceni priporoča Aieks. Oblat. Sv. Petra cesta 18.	3538
Pohištva
dobro ohranjenega prodam več komadov Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
3534
2 plesni oblek?
poceni prodam. Naslov, v oglasnem oddelku »Jutra«.
3482
Moško kolo
dobro ohranjeno, naprodaj v Zeleni jami 207. 3512
Dražba
V nedeljo, 23. februarja bo prodano na javni dražbi v Konjicah v sobi št. 4 lepo posestvo, sestoječe iz hiše, v kateri so 4 sobe. kuhinja in 2 kleti ter je krita z opeko, hleva, vinograda, 12 oralcv zemlje, travnikov, njiv in gozda Poleg tega gospodarsko orodje in dve kravi. — Cenjeno je 70.000 Din.	8526
Žaket obleko
dobro ohranjeno, za srednjo vitko po-tavo. proda za 450 Din J. Kreč, Dunajska cesta 9.	3478
Čajno maslo
po Din 30 za kg tedensko trikrat sveže modelirano, odnaja Mlekarja zadruga v Novi vasi pri Rakeku
3384
A.i;'<>vo m^ko
,)0 a Din koruzni z.irol ,.< Din 8 5li jirvovr-tne izdel Se od 25 kg (1., prej uošilja l'ave| Sed,-; umetn' mi'n Invornik froreiij-ko 4H59i
()dol» prazne steklenice
k a p a j e Irogerija Anton Kane *inova Židovska ul »t l Ž8:-
Srebrne krone
kupuje F Cu ien Ljublja Prešernova ulica št 1 209
Hlode
ouSove 1» id tira-tovt O'! 21' cm naprej fe u p u j e v vsaki množin' parna ia-js V Scagnetti Ljubljana
252
Pasjo uto
za nemškena ovčarja. Kupim Ponudbe na oglasni odtlelek »Jutra« pod šilro »Prilika«	3413
Enodružin. hišico
z vrlom prodam Kolezije Naslov oddelku »Jutra«
bližini oglas 3395
Hrastove prage
vsako količino kup;in Dimenzija 2 60—16 X 26. 2 70-17 * 27 - Ponudbe Fot> Sušak |K»slatj na Bela Spitzer Sarajevo ooštni pret 244	3405
Smirna preprogo
veliko, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobro ohranjeno«. 3498
Novo hišo
ki stoji ob glavni cesti, 5 minut od kolodvora, pripravna za trgevino in za vsako obrt. kakor tudi za upokojenca, prodam po ze-0 ugodni ceni. — Franc tNICar, Mlačevo, p. Gro-
-uplje
Trgovino
staro in donro vpeljano, na prometni točki radi odpo tovanja dam v najem — Prevzeti Je mveutal tel za !ogo. zraven je stanovanje lakoj ua razpolago — Ponudbe oosiai1 na ogla.-ui oddelek »Jutra« pod šifro <Promet 50 000«	3431
Mlin
vzamem v najem z nekoliko zemlje oziroma mlin. kjer so -"tari ijudje tako da imajo do >mrti užitek m poravnam dolg - tudi ako ga imajo v hranilnici Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	3218
Posestvo v Rušah
ob?toječe iz stanovanjske hiše s 3 sobami in kuhinjo.
lepi hlevi, 1 oral zemljišča Za mehanično obrt
ugodno pro ia Založnik, gc- moderno urejeno delavnico stilna. Rdeči breg št 3 - oddam v najem ali prodam Sv. Lovrenc na Pohorju__ Delavnica je 1 električnim 3558 j obratom ter ima najmoder nejše stroje za kovinsko D	I obrt Najemnina nizka V
Posestvo	slučaju odkupa zelo ugodni
euo uro o«l Blance. dva plačilni pogoji Naslov jutra (vinograd, vrt sadno oglasnem oddelku »Jutra« drevje in hišica) prodam. 1	3258
Pismena vprašanja na naslov Zamen j, C ulica 7, [ Zagreb.	34791
Enodružinsko hišo
z vrtom in njivo, tik Celja kupim. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 3506
Trgovino
brez konkurence, dam v najem v prometnem kraju tik rudnika, event tudi gostilno z vsem inventarjem Naslov pri podružnici Jutra v Celju.	3263
Lepa trgovska hiša Mesnico
v večjem industrijskem kra-Olizu Celja - pri lami j„ na Sp Štajerskem od. cerkvi, blizu postaje, 5 sob. | f)am
Sobo
oddam
v Zeleni jami 220.
3532
Sobo
oddam takoj v bližini pošte. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	3472
V separirano sobo
v centru mesta sprejmem gospoda z vso skrbo Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	3471
Sobo
za Bežigradom oddam preprostemu gospodu Pojasnila v oglasnem oddelku »Jutra«.	3510
Solnčno sobo
v Mariboru
čisto, z elektr razsvetljavo in posebnim vhodom takoj oditam v najem Naslov nove oglasni oddelek »Jutra«.	3559
U-.JU Trgovski lokal
z inventarjem, event tudi z zalogo 'n družinskim stanovanjem vzamem takoj ali s 1 marcem v najem. Cenjene ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra«
Stanovanje
z 2 sobama in kuhinjo želim Ponudbe ua oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »2 osebi 95«.	3424
200.000 Din
ali tudi več vložim v solidno trgovsko ali podobno podjetje — najraje v Ljubljani -Ui okolici. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sodelovanje 22«.
2335
PCJOfJ
Vse vrste žičnih p steljnih vložkov
sprejemamo v popravilo.
Izvršujemo tudi nove vložke točno po naročilu Cene konkurenčne, izdelava solidna ra hitra. ANDLOVIC - STRGULC Ljubljana Komenskega ulica 34.
Gospodična
neomadeževane pretekloeti, z nekaj tisoč gotovine, se želi poročiti t gospodom obrtnikom ali nižjim drž. nastavljencem Vdovci z 1 otrokom niso izključeni — starost od 35 let naprej. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Veselo srce in pridne roke*. 3533
Gramofon
(Kitni, skoraj nov in 20 plošč prodam po nizki ceni — Pojasnila v brivnici Jezerštk, Moste-Ljubljana.
3418
Pianino
vzamem v najem. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Jutra« pod »100—120«.
3515
rt
3527 i št 1
spodaj lep lokal. vrt. po sebej pralna kuhinja, dr varnica in svinski hlev — uaprodat za 90 00< Din — Potem lepa enodružinska hiša z vrtom pri Celju K Breznik Celje. Dolgopolje
v najem neoženjene mu mesarju, ki mora hiti tudi prekajevalec. Lahko je brez obrti. — Dopise pod šifro »Bodočnost sigurna na oglasni oddelek »Jutra* 3485
3402
Hišo
s štirisobnim stanovanjem in hlevom posebej, oddam takoj v najem na Ilovici št. 87.	3509
Nato je zlezel kralj Bradivoj na svojega goloba in je posadil Cvetko predse. Sivček ju je odnesel visoko v zrak. Uh, kak mraz je bil tam! Toda kralj je zavil Cvetko v svoj plašč; radovedno je zrla v nižavo, veseleč se krasnega razgleda. Zahajajoče soln-ce je prodiralo oblake s svojimi rdečimi žarki.
Sobo
z vso oskrbo oddam blizu kolodvora Naslov v oglas | oddelku »Jutra*	3434
Zakonskemu paru
ali 2 gospodoma oddam opremljeno soho, event 1 souporabo kuhinje Eelektr razsvetljava Jenkova ul št 13/1, desno.	3432
Prazno sobo
solnčno, o ,1 d a m v M strovi ulici 14.	3108
Lepo, solnčno sobo
z električno razsvetljavo in vso postrežbo oddam takoj krasni vili v bližini Ta-hora boljšemu in mirnemu gospodu Dopise na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Mirni krasni dom 11*.
3187
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj | oddam Naslov pove oglas oddelek »Jutra*. 3504
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam mirnemu gospodu za 250 Din.	3537
Opremljeni sobi
posebnim vhodom takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 3530
Globoko pod njima sc je širila pokrajina. Tedajci pa je Cvetka začula ta seboj nekakšen šum. Bil je Oberon. kralj zračnih duhov, na belem konju. Njegovi vilinci so mu bili povedali zgodbo o štorklji in odpravil se je, da bi prisostvoval sodni obravnavi. Preden je solnce zatonilo, so dospeli v gozd .
Lepo Sobo
solnčno. z električno razsvetljavo in parketom oddam takoi ali pozneje — s hrano ali brez Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 3514
Krasno sobo
udobno opremljeno, s posebnim vhodom, elektriko in parketom oddam v bližini kavrne Evropa — ie stalnemu, boljš-mu gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	3470
Gospodično
priprosto, sprejmem 7 vso oskrbo Na-slov v oglasnem t oddelku »Jutra«.	3497
pod značko stanovanje*
Kdor hoče
razvedrila
naj ne zamudi naročiti li-
»Trgovina in sta za humor
3542
Abonente
sprejmem na dobro domačo hrano po zelo solidni ceni Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	3531
2 boljša gospoda
sprejmem po zmerni ceni na izvrstno domačo hrano. Naslov v oglasnem oddelku
»Jutra*.
3475
Mirna stranka
2 oseb. želi stanovanje 3 sob za maj Ponudbe pod »Cisto stanovanje* na ogl. oddelek »Jutra*.	3464
Stanovanje
velike sobe in kuhinje — solnčno in svetlo, takoj oddam — tudi stranki za strojno pletenje. Elektrika in vodovod v hiši. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
3519
in satiro «CUK NA PAL'CI». Uprava »Čuka* v Celju.
3254
Ugodna prilika!
V sredini mesta v najlepšem položaju odiiam z majem dvoje lepih stanovanj s tremi, ozir štirimi sobami in pritiklinami proti lila čil u za več let v naprej ozir po dogovoru — Po nudbe pod »Ugodna prilika 1» na oglasni oddelek »Jutra*.	3154
Stanovanja
oddam takoj za več boljših družin v moji novi vili na hribu sv Jožefa pri Celju Po dogovoru dobe najemniki ki plačajo nekaj mespcev naprej, tudi nekoliko vrta Pismen" ponudbe na naslov Josip Zidarič, Ljubljana. Tavčarjeva ul. 6 3400
Stanovanje
2 ali 3 »ob in kuhinje želi tr;članska družina če mo goče blizu kolodvora Plača dob^o Naslov v oglas oddelku »Jutra*	3318
Lepo stanovanje
.suho, 3 parket, sobe s pri-tikiinami v lani	zidani hiši, v neposredni	bližini sv. Petra cerkve,	zaradi rodbinskih razmer kompletno opremljeno takoj	pogojno oddam Naslov v cglas. oddelku «Jutra»	3528
Opremljeno sobo
z elektriko, parketom in posebnim vhodom. blizu e'ektričn< postajf oddam solidnemu in stalnemu gospodu. Na«lov v oglasnem oddelku »Jutra».	3499
Prazno sobo
event. 2 takoj oddam s souporabo kopalnice. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	3492
Stanovanje
2 sob in kuhinje z balkonom, paiketirano. blizu artilerijske vojašnice, v novi tuši oildaio ra 900 Din s f-bruarjrm. družini brez otrok, event z odraslimi, tudi ceneje Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Snažnost predpogoj«
3213
Stanovanje
vo'nčno in čisto. 2—3 sob, želi za maj mlad zakonski par hrez otrok — Okoliš Zrinjskega cesta ali Tabora). Naslov prosim na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna družina«. 3511
»Skovir«, »Skovir«, »Skovir«
V pondeljek je začel v Ljubljani izhajati humori-stični list »Skovir« (vsakih 14 dni; na 16 straneh male oblike) Stane četrtletno 20 Din itd. Posamezna številka 4 Din Vsebina nadvse zabavna. Številne slike. — Naročite takoj na naslov: Uprava »Skovirja«, Rožna dolina. Cesta II./18., p. Vič 3233
Izjava
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik nobenih dolgov. katere bi napravila, bodisi pri privatnikih ali v državnih zavodih (bolnicah) moja hči Skolastika. Štefan Kureš, uslužbenec drž. železnice.	3501
Poizvedba
Pogrešamo od 30. oktobra 1927 učpnca sedlarske obrti Antona Kalana, ki se je svoj čas učil sedlarske obrti v Lescah. — Prosim, komur je znano njegovo sedanje bivališče, naj sporoči proti povrnitvi stroškov Amaliji K a 1 a n v Mojstrani.	3489
Prem"iera Zmagovalka 2366
Poezija otožnih oči,
če sokol prav si v gostilničarski zadrugi uganka tiči! —	3521
Kratek klavir
krasen glas, poceni naprodaj v Mariboru, Frančiškanska 21.	3556
Velik Jazz-boben
s pritiklinami kupimo Pismene ponudbe z navedbo cene na oglasni cddelek »Jutra« pod »Jazz 606«.
3546
Dolg klavir
prodam ali zamenjam za dobro ohranjen pianino — event tudi nekaj doplačam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	3518
Pianino ali klavir
kupi Dolenc. Maribor, Frančiškanska ulica št 21.
3554
Staro kitaro
kupim Naslov v oglasnem
odčfelku »Jutra«.
3500
Klavirske citre
najboljše in
najcenejše samo 420 Din
le pri tvrdki Alf. Breznik Ljubljana. Me.stui trg št 3 Vsakdo takoi igra najlepše komade - in šlagerje brez učitelja Podložljive note v zalogi.	3549
Ličke rake
prodajam Kdor jih želi na leto kupovati, naj se javi na naslov: N Mihič, Gospič — Lika.	3380
Angleškega setra
želim za oplemenitev čistokrvne psiee. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
3524
Obrtnik
srednje starosti, želi znanja z damo srednjih let. samostojno in z lastnim stanovanjem v Mariboru ali kje v ckolici. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Obrtnik«. 3555
Premožen trgovec
dobrosrčen in simpatičen. 30 let star. v prijaznem mestu, se želi seznaniti v svrho ženitve z gospodično iz boljše hiše Ponudbe z resničnimi navedbami na oglasni oddelek »Jutra« pod Nepričakovana sreča«
3419
Krasnega psa
Dobermana z rodovnikom predam Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«.	3525
Lepo masko
belo-črno, svileno (fcoland-ko) ir črn »Domino« posodim Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3396
Pierotko
svileno masko, posodim. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	3529
2 elegantni maski
svileni (1 irnobela) posodim, event. prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	3541
IfELSSCO IZBIRO
Izbranib vrst
VINA
po najugodneišl ceni.
domači PELifIKOVfiC domač
nudi Vam
PIVNICARSTVO »OPSKRBA« D. D., Zagreb. Frankopanska ul. 12.
Ako potrebujete izvolite ogledati naše kleti in ookus*ti vrste brez obveze za kupčijo
Gospodična
želi za takoi 5 o b o s posebnim vhodom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »BHžina Zvezde*.
3474
Vse je bilo pripravljeno za obravnavo. Kralj je sedel na prestol in priveli so zvezano štorkljo. Sova Ostrokljunka. ki vidi v temi. je bila državna pravdnica. pritlikavec Brzoprask pa je mor^ zapisovati — <Ob-toženka!» je zahukala sova. <Očitajo ti, da si stregla žabam po življenju. Kaj porečeš v svojo opravičbo?»
Opremljeno sobo
I s separiranim vhodom a'i stanovinjp ? kompletnim pohištvom, katero odkupim. že'im. Ponudbe s ceno ra I oglasni oddelek »Jutra« po/t »V centru«.	3473
Ooremljeno sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddani [ boljšemu, solidnemu "nspo du po zmerni ceni Nas'ov | v oglasnem oddelku Jutra 3560
Občinskim uradom
m raznim podjetjem priporočamo
Občni
iranski zakon k
Gena v pla'no vezani knj gi s poštnino Din '55
Urciun Davorin Ravljen Izdaja za Konzorcij «Jutra» Adoii Ribuikai. Za Narodno tiskamo dd. ko« tiskarnarj« frjtp Iczeršek Za tn->erati<) de) ie >dgpvoren AJm*n Nov*k. Va » Liutiliam.