Ljubljana, v četrtek 5. julija. XXI. leto. 1888. Izhaja vsak dan m(er, izimfii nedelje in t.raznike, ter velja po pošti prejeman za a v s t r o - o g | r s k e dežele za vse leto 15 gld. za pol leta H »Id. /a < »t i .ta 1 gld., za ■ aden mesec 1 gld. 40 ki-. — Za Ljub 1 Jano brez pošiljanja na dom za vso leto 18 gld., ga četrt leta 8 gld. 10 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na doni računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr za četrt lota. — Z* tuje dežele toliko već, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje M od četiristopne pttit-vrste \>o 6 kr.. će se oznanilo jedenkrat tiska, po & kr, će se dvakrat, in po 4 kr.. če se trikrat ali večkrat Mik*. Dopisj naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Ureilni&tvo in u p r a v n i S t v o je v Gospodskih ulicah Sr. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari. Poziv. Durch die Ortsnameu, die iiltesten und daiierndstcn Dcnk niiihr, erziililt eluo lau^at ver-gangene Natimi tfleichsara selbst ihre eigenen Schicksale, und es iriigt sich i ur, oh ihre Stimine uns nooh verstiindlich bleibt. \V. v. Humboldt. V seji doe 13. julija leta 1876. naročila je „Slovenska Matica" gosp. prof. M. Pleteršniku, naj nabira krajepisna imena slovenskih dežel, katera naj bi „Matica" uredila in ob svojem času na svitlo dala. Gosp. Pleteršnik nabiral jo ta imena, vender uspeh temu nabiranju ni bil povse ugoden. Mnogo tega, kar se mu je poslalo, porabiti se bode dalo prav dobro. Mnogi zapiski pa niso dosti obširni in iz mnogih krajev ni se mu nič poslalo. Da bi to velevažno podjetje nadaljevali, osnoval se je poseben odbor, do z nova začne nabirati imena po vsem Slovenskem, da torej započeto delo popolni, dovrši in uredi, Potrebo imenika krajepisuih imen čutimo danes navzlic mnogim jednakim zbirkam tem bolj, ker vsi do zdaj uradno in neuradno sestavljeni imenik1 niso zanesljivi in ker tudi ne ustrezajo znanstvenim namenom. Sestavljeni so namreč z večine v uradnih oblikah, katere rabijo okrajnim oblastvom. Odbor si je v svesti svoje težavne naloge. Vse delo, zbrati imena po vsem Slovenskem, toli je ogromno in obsežno, da ga ne more izvišiti sam. To je delo, katero je vredno, da se ga udeležuje ves narod slovenski; vredno, da se ga zdušno po-primejo vsi razumniki slovenski, ker se tiče celokupne naše domovine. In ravno radi tega obrača £6 odbor do vseh slovenskih razumnikov s prošnjo, da ga vsi podpirajo z nabiranjem krajepisuih imen, kajti jedino z uzajemnim delovanjem moči bode doseči povoljen uspeh. Odboru je v prvi vrsti do tega, da poda slovenska imena v pravilnih oblikah, da s tem koristi slovnici in slovarju in da razjašnjuje zgodovino našega naroda, kolikor se ravno daje razjasniti iz krajepisnih imen. In to je dokaj važno podjetje, za katero naj bi se danes, ko se je tudi pri nas uzbudilo občno zanimanje za domačo zgodovino, brigali vsi razumniki. Imen.k krajev, ki g«) misli izdati odbor, pred očeval nam bode jednotnost našega naroda, kazal nam bode dobo, v kateri so se naseljevali prebivalci v slovenskih d želah; osobito pa nam b 'de kazal pot nemškega naseljevanja tam, kjer molče in nehajo zgodovinske listiue. Iz vsega tega vidimo, da so krajepisna imena velike važnosti za jezik in zgodovino, kajti ona so najstarejši in najtrajnejši spomeniki, v katerih je zapisana naša zgodovina n v katerih nam pripovedujejo naši spredniki svojo usodo. * Slovenci! do vas obrača se odbor z uljudno prošnjo, da ga v tem velevažnem podjetju zdušno podpirate 'Nihče naj se no odteguje delu, katero mu bode odbor izročil; vsak naj žrtvuje nekoliko časa in truda za to domoljubno podjetje, četudi ni povabljen od odbora, kateri bo vsakega sotrudnika hvaležno vsprejol v svoje kolo, in to upamo, da stori vsak tam raje, ker ve, da imenik slovenskih krajev, ki ga namerja izdati nMuticau, bode le tedaj učakal belega dne, ako se dela popri mejo razumniki po vsem Slovenskem. V nekaterih dneh l»o e odbor razposlal pole, v katerih so zapisana obširna uprašanja. Na ta uprašanja naj odgovori vsak nabiralec krajepisnih imen, in kadar zbore vsa imena svojega kraja, to je dotičnih občin, naj pošlje popisane pole „Matici Slovenski" v Ljubljani. Slovenci! Popolen imenik vseh slovenskih krajev bode najlepši spomenik, ki ga postavimo dragi materi Sloveniji. V Ljubljani, na dan praznika svetih slovanskih blagoveatnikov Cirila in Metoda J. 1888. Odbor za nabiranje krajepisnih imen. Italija, zaveznica naše zaveznice. „Italija mora bili oborožena, . . . da po odnošajib tudi tO dobi, kar popolni narodno zjedinjenje."— C r i n p i. Dunajski listi, ki tako godejo, kakor njim daje Bismarck glas, tako, da bi človek skoro mislil, da neso glasila avstrijskih strank, ampak pruskih, prinašajo s pravo slastjo vsako izjavo pruskih in Italijanskih državnikov, s katero se poudarja tesna zveza Italije z Nemčijo. Iz teh izjav sklepajo potem, kako da smo mi Avstrijci srečni, da smo deležni varnosti, ki jo daje zveza treh srednje-evropskih vlastij, ter pojejo himne J.ismarckovej modrosti, da je on to vse tako lepo uredil. No, mi smo sicer dozdaj vedeli, da je Italija zaveznik Nemčije, da je torej zaveznik našega zaveznika, ali dozdaj nemarno nik.tkih dokazov, da je Italija tudi naš zaveznik, in od Italije nemamo še niti prostih obljub ne, da ima po gaslu .prijatelj mojega pisatelja je tudi moj piija'elj" poštene namene z zaveznikom svojega zaveznika, Nemčije, — z Avstrijo! Znano je, da narod italijanski ni naš prijatelj, ker ima naša država še nekaj Italijanov, ki še neso nrešeniu, ravno tako je znano, da italijanski narod svojih, celokupnosti naše države nevarnih nazorov ne skriva. Doživeli smo pa tudi, kar še pričakovali ne bi, — da so italijanski merodajni faktorji ravno tako razodeli svetu brez vseh ovinkov, kakor nekaj, kar je ob sebi umljivo in česar ni treba skrivati, da imajo iste našej državi protivne in nevarne nazore, kakor jih goji narod italijanski. V spominu še so besede, s katerimi je italijanski kralj Uinbert pri razkritji Viktor Einanue-lovega spominka v liolorrji stisnil rok') zastavonoscu irredentovskega društva „Trento" češ: „To je lepo, da ste tudi Vi prišii; ostanite vedno taki, kakeršni ste !u Nepozabljene so tudi besedo, ki jih je isti kralj Umbert malo trenutkov kasneje govoril irre-dentovcem avstrijskim, ki so položili pred isti spo-u.enik venec z napisom: nTržaška in Tridentska mladina očetu domovine" rekši: „ izreeite svojim to • varišem zahvalo na srečni misli". Kot dodatek in komentar tem kraljevim besedam govoril pa je dne 28. pr. m odgovorili načelnik italijanske vlade v parlamentu besede, katere bi morali naši državniki resno uvaževati. Pri posvetovanji o finančnem resortu napadel je posebn > prejšnji finančni minister Seismit-Doda vlado zarad vedno večjih zahtev za vojaštvo. Tedaj se dvigne razburjen Crispi in pravi mej drugim : „Zjedinjenii Italiju so ne more zttdovoljiti I ItlOtfO, kakeršuo ima Helija; uli je mogoče misliti, da ho ostala Italija nahajajoča so mej obooroženo Francijo in oboro eno Avstrijo lire/. orožja? Naokrog preže neva nosti. Tla ov- LISTEK. Sike kazaške. Kazals-čeliofil. ČeSki napisal E. J e 1 i u o k, poslovenil Po d v i dov s k :. (Dalje. Savilej pa, brž ko je imel samovar prazen, hitel je zopet k sestri po — vode. Nič ni pomoglo! Ideja vzajemnosti slovanske ga je popolnem prevzela. Niti Ruženka ni nič ugovarjala tej misli, često in rada je govorila s Kazakom, v pričetku se, ševe, često nesta razumela, a kmalu umela sta se popolnem, in tako se je zgodilo, da je Savilej nad pričakovanje brzo umel češki. Ondaj so domači ljudje že vedeli, da gospod polkovnik ne izpije na dan dveh hektolitrov čaja, ker je bila potreba vode na številki 20. nepremeruo manjša od trenotka, ko je Ruženka o krasnih majevih večerih v tihih stezah top liške promenade Kazaku Savileju dajala lekcije češkega jezika. In v njeno čast bodi povedano, da so imele njene lekcije izvrsten vspeh. Kazak je delal v če-ščini skoro čudovite napredke. Poleg tega razvil se je v kazakovej duši mogočen čut vročega čehofilstva — in Ruženka postala jo naglo ukiajinofilka. Polkovnik je imel nad vsem tem detinsko radost; le jedenkrat se je jezil zato. Kazak se je namreč nekega večera pri lekciji češkega jezika v tihih stezicah predolgo zadržal, tnko dolgo, da si je moral dobri Sergej Ivanovič večerni čaj pripraviti sam. Minilo je nekoliko srečmh mesecev. Ideja vza-jemuosti češkokazaške slavila je zmago. Ali — svet je poln nezgod in živenje samo rado zasmehuje človeka baš v trenotku, ko se misli najsrečnejega. Slično zgodilo se je Savileju in Ru ženki. Ko se je z nauki češkega jezika razcvital najkrasnejši cvet, prost vse jezikoslovne suhopai nosti — zabrumela je usoda. Jesenski vetrec je skrivnostno zapihal mej vejami in izgnal s topliških stezic tudi najpeznejše bolnike. Kouečn > se je t dločil tuli polkovnik vin ti se „domov". To je bila povsem velika rana tako za Ka-zaka, kakor i za Uuženko! Na večer pred odhodom ruskih gostov iz Toplic, svetil je meseček jasno in bil je nehote svedok ločitve, ali, pretežke ločitve! nežno vez, stekano z „vzajemnostjo slovansko", imel je odhod pretrgati na veke? Ne! Prisegla sta si trajno vernost, želela sta si brzoga svidenja — in kar se je dalje godilo, ve le meseček, Kazak in Ruženka. Jutro potem odpeljala sta se polkovnik in njegov Kazak na Rusko. Ruženka je bila ta dan najslabša kuharica na svetu, vse je presolila in prepalila, a tudi Savilej ni bil podoben Kazaku. Služba njegova je bila nekaj dni za nič in vse je delal napak. Stoprv pozneje sta se zopet vspametovala — trli pozabila se nesta . . . Takšnega dobil sem Kazaku Savileja pri Ser-geji lvanoviči blizu Matuške Moskve. K temu moram opomniti, da se je polkovnikova bolezen na nogi tako na bolje obrnila, da se že ni odloČil, iti v Toplice. Kazak je vedel o tem — predstavite si torej njegov tožen položaj. Iz Moskve do Toplic je lepa kopa vrst in pa . . . Nekega dne sem prišel k polkovniku v So-kolnik na poset poprej, nego običajno. Sergej Ivanovo'- je bil baš v mestu nekje. Savilej pozdravil mej' v imenu gospodovem in odvede! radostno v salon. Dalj.' prib.) ropska »■» iipodjeden i po skriti. t'eSen o.Tiji, ki lehko vi-k trenote'-c bruhne n*. d ib, Italija m > r:a biti torej oboroii'iu, (U hrmi ITOJ ob-ttvn^k i n ili j o inlel ei: na od In ijilen način pri r a z v oz 1 i a n j i dogodkov tiT da po o d n o 4 ,1 j i h t u I t t > đ o ') i, kar popoln nar od no z j ■ d i ti j o n i t!u Mi si ne3mo nikdar zakrivali nevarnosti, kalifa preti našej državi od zavezo ki našega zavezniki, od Italije. Upajmo pa, da bodo izjave, ki prihajajo od najbolj m- rodajnih osob italijanska države, odprle oči tudi našim državnikom, da bodo sprevideli, Če>a se imamo od Italijanov, čijih lokavi in za vratni značaj j e z n a n, n a d e j a t i. V^to s vrbi pa moramo kot Avstriji odani domoljubi vedno in vedno kazati na težnje in nazore, ki jih goje vsi Italijani, tako prosti nt rod, kakor italijanski drž iviiiki, dokler h do naši državniki spoznali, da je najboljši zid zoper veli k O* i talijanske težnje okrepijo n j e slovanskega življa v I s t r i j i, Trstu Gorici. Kakor hitro dobijo Slovani v teli pokrajinah merodajno besedo, pojemal bode irredentizrm hi državniki v Rimu izbr sali bodo avstrijsko Primorje i/, vrste .neodređenih dežel", kakor so to že davno storili glede Dalmacije, Zanesljiv in krepek ščit A v s t r i j e ob J a Iranske tu in o r j i je in ostn ne jedino le Slovani Vlada i državni zbor. (Kunec« Poglejmo sedaj še na Francosko. Ondu je republika in torej nikaki višji krogi ne ovirajo dela obeh zbornic in vender ga ni človeka v celej Franciji, ki bi bil zadovoljen z delovanjem narodnih za stopov. N č uspešnega niti v narodno-gospodarskein niti v polit čnem oztru ne moreta zbornici dognati in seda; je že stvar tako d leč prišla, di je mnogo naroda jako nevoljno na parlament in je tisti najpopularnejši, kdor zbornici spodkopava. Ravno isti uzrok je tudi pri nas v Avstriji, di je z delovanjem državnega zb ra tako malokdo zad »voljen in da se vz Iržujo na krmilu vlada, za katero nikdo ne mata iz prepričanja. Imamo v državnem zboru levico in desnico, a vsaka teh dveh stnnk sestavljena je iz jako različnih elementov, katerih mišljenje si čestokrat naravnost nasprotuje. Skoro še večje nasprotje vlada na desnici, nego na levici. Levičarji ujemajo se vsaj v tem, da vsi so vra'ijo Slovane. Kake so pa razmere na desnic*? Na videz vlada še precejšnja sloga in res v raznih kritičnih trenutkih bo je tudi pokazala. Drugače je pa, če pogledamo malo načela in težnje posamičnih frakcij. N ti dve se zavsem no vjemata, in mnogokrat bi bilo to, kar jedna želi, drugi pogin, ko bi se izvedlo. Navadno se misli, da se še najbolj ujemajo v mišljenji Slovenci in Čehi V resnici pa temu ni tako. Nas program je v marsičem diametralno nasproten češkemu Č bi zal tevnjo, da bi se razširil (blokrog deželnim zborom in da bi se jim z'asti d;da pravica, urejevati jezikovne zadeve. Tega si pa mi Slovenci želeti ne moremo, kajti bil bi naš narodni pogin, ko bi o jezikovnih pravicah naših bratov na Koroškem odločeval deželni zbor v Ce-lovci,onih na Štajerskem pa dež dni zbor v Gradci; istotnko v Trstu in I tri. Talca načelna nasprotja so pa tudi mej diuzhni fnkcjainl. Zaradi tega pa nobena ne more /. \so odločnostjo se postavljati, ker bi s tem le priš'a nuvsknž Z »»stalo desnico To ve tud: vlada in zatorej jej državno zborska d sni ca o1' imponuje in ona se ne ozira na njo. Razmere so sedaj tai\e, da skoro misliti ni, da bi bo poklicalo ministersiVo iz desnice, ko bi pal Taoffe, Poklicali bi se zopet levičarji na državno krmilo. I/, tega uzroka ne zamerimo poslancem če podpirajo vlado, dnsitudi nesmo njeni obožatelji. Tudi se ne strinjamo z onimi, Ki trdijo, d t bi bili slovenski poslanci v prejšujej legislativnej dobi lo-žje kaj dosegli, ko je bila od njih zavisna večina in b'l bili torej lahko vrgli vi do, ko bi jim ne. ugajala. Tudi v tej legislati vnej dobi se je ponudila taka prilika, pa se je naši poslanci neso poslužili, dobro vedoft, da bi s tem morda le škodovali narodu slovenskemu Dokler ni upanju, da pride nam povoljnejša vlada na krmilo, ne kaže strmoglavit* sedanje vlade. Vse drugače bi pa bilo; ko bi vsa desnica bila jedina. Da bi se več ne govorilo, to žele nemški konservativci, to Čehi, ouo Poljaki ali Slovenci, temveč bi se reklo, da zahteva to ali ono vsa dr-žavnozborska ve Ka od prvega do zadnjega moža. '■ tem bi imponovala vladi, ki bi gotovo ne prezi- rala njen h žel; Zato je pa dolžnost desničarjev, da se zjedinijo v njih glavnih težnjah in si tako sestavijo nekak program. Seveda vsaka frakcija se bi morala odreći nekaterim svojim željam, da bi se jej le uresniči le druge. Posebno one bi morali pu stiti na sttani, ki se ne daio uresničiti brez pre-membe ustave. To seveda bi nekater m skrajnim elementom ne ugajnlo, a pomisliti treba, kai pomagajo še tako lepi program', še tako lepi in naudošeni govori, če se pa ž njimi ničesar ne doseže. Politik mora se vedno ravnati po razmerah. Večkrat mora tudi kaj popustiti, če vidi, da drugače ne gre, in zaradi tega se mu 5e ne sme očitati ne značajnost. Seveda našim opravičenim narodnim zahtevam se Slovani odreči ne smenin, če se je treba tudi v tem ozira ravnati po obstoječih razmerah. Ce bode desnica tako jedina, začela se bode vekšati veljava parlamenti, Njegove resolucije se ne bodo več metale v koš. Če bi pa vlada ne uga jala. je pa tudi potem vrže večina Zgoraj smo se Bicer izrekli proti temu, pi bi skušali naši poslanci vreči vlado. Tega mnenja smo le tako dolgo, dokler jo morejo vreči le s poniočjo|levice, kajti v tem slučaji delali bi le za naše nasprotnike. Drugače bi pa bio, če bi vsa desnica bila močna jedina stranka s popolnem določenim programom. V tem slučaji bi se lahko odločita, da strmoglavi nepovoljno vlado. Oe bi tako močna in za vladanje sposobna stranka kakor jeden inož se izr-kla proti vladi, potem pa lil mi liti. da bi nasprotniki prišli do vlade. Zatorej izrekamo željo, da bi državno-zborska večna skoro dobila skupen program Govor državnega poslanca J. Hrena v državnem zboru dne 25. maju 1888. (Dalje.) Kako neumestna , da reči moram naravnost, krivična je taka določba, se še bolj vidi, če se pomisli, da lani sklenetl zakon z 27. dne aprila o preskrbo vanj i svojcev vojaških OSOb, daje uriovam pravico do dvojne pokojnine, če so njih možje pali na bojišči ali pa umrli v jod nem letu za ranami, ki so je dobdi na bojišči. Da «e taki slučaji res dogajajo, mislim, da ni treba gospodov Spominjati. Doživeli smo tak slučaj pred par leti v Dunajskej okolici, in če se ne motim, se je lani a!i pred dvema letoma pripetil tak slučaj v kaznilnici v Garstenu, in pred več leti je v Le-vovu bil na cesti umorjen sodnijski uradnik, ko je ravno poprej zaslišaval nekega političnega zločinca. Sedaj prehajam ta drugo temo, glede pro-skrbovanja sirot. Po obstoječih pokojninskih propitah ima udova skrbeti zi življenje, vzgojo in pre-skrbljenje otrok, in ima le tedaj pravico do kake posebne penzije zanje, teto vsaj štirje otroci. Č!e so le trije otroci, šo nema pravice do doneska za od-gojo ; še le četrti otrok je nekak rešilni angelj za mater in druge tri brate in sestre. Kako se odmerjajo te penzije, oziroma doneski za odgojo. Po obstoječih pokojninskih propisih sme penzija vdove z doneski za odgojo otrok znašati k večjemu polovico zadnje moževe aktivne plače, če ta ne presega 1000 gld., torej k večjemu 525 gld. izvzcmši karakterne pokojnine in doneske za odgojo. Ker znaša, kakor sem še omenil, pokojnina take vdove največ 350 gld , torej pride za odgojo otrok ostalih 175 gld., in če se ta znesek razdeli na štiri otroke, pride na vsacega 43 gld. 75 kr., ali če je pet otrok, pa vsacega le 35 gld, Če je mož imel le G00 t?ld. plače, dobi vdova z doneski za odgojo k večjemu 300 gld., in če odbijemo njeno pokojnino, ki znaša 200 glcl., to je tretjino moževe plače, ostane za odgojo otrok 100 gold. in če je pet otrok, pride na vsacega otroka 20 gld., kar jedva zadostuje za šolske knjige, če že obiskujejo šolo. No, gospo la moja, mislim, da mi ni treba slikati veliko stiske in bede obitelji, žalostnega stanja ostalih, ker je marsikateri izraej vas že bil v mučnem položaji, da je videl žalostne razmere take uradniške rodbine. Ce huda rana , ki jo je materi vdovi usekala smrt soproga, očeta in preživitelja, še njo položi na bolniško j)osteij, če globoka žalost in duševna bol v zvezi z britko skrbjo za vsakdanji kruh še zruši njene moči iu jo nazadnje smrt kot nekak rešilni angeli osvobodi muke, a s tem naredi otroke za dvojne sirote — in kaj potem V Kdo bode skrbel zanje. Ko saj država dalje velikodušno skrbi za nje po prej omenjenih pokojninskih propisih, torej na način, ki se le ironično more imenovati preskrb-ljenje (Re* je !) Morda bi se mi ugovarjalo in reklo: Kitko pač pride država do tega, da bi skrbela za svoje - urad-nikove, zi njegovo obitelj; vsaj je le mož delal za državo, torej kar da njegovim svojcem, da le iz milosti' Gospo la moja! Vam, gospoda, bi mi pač ne bilo treba dokazovati, kako neutemeljeni in ni-čevni so taki ugovori; toda treba je, da se takim ugovorom tuli na zunaj ugovarja, kajti marsikdo izmej Vas jih je že slušal zunaj kroga in st-n te visoke zbornice. (D(llj„ prfh) Politični razgled. m o i r a si i e d eže I e« V Ljubljani 5. julija. Celil hočejo še jeden pot poskusiti spraviti ,se z Nemci. V kratkem bodo deželni vrhovni maršal knez Lobkovv tz naznanil Nemcem češke predloge. Pogajanja bodo pa najbrž orez uspehi, ker Nemci drugače ne popuste abstinenčne politike, ako se ne prekličejo jezikovne naredbe za Češko in okraji razdele po narodnostih. MoiTM.vski državni poslanec z ultraneinškiin imenom Wenzl:tzke je v B -ruski telovadnici pri zadnej slavnosti za pokoju m nemškim cesarjem govoril. Njegov govor bil je tak, da se ni moglo spoznati, da govori v Avstriji. Tako je izrekal svoje simpatije za nemškega vladarja, nemško d živo. Končal je z besedami: Živi c 'Sar (namreč nemški), živelo cesarstvo ! Mi se te čudono, da je Nemcem, dovoljeno tako veleizdujski govoriti pri javnih slavnostni. Ker je profesor dr, Suess Voljen rektorjem D U IM jski'ga \ seue i i iš«"'a. imel bode dva glasa v dolenjeavstrijskem deželnem zboru Dr. Suess je že deželni poslanec in sedaj bode še imei vin ini glas kot rektor m gnificus. Generalna debata o šolskem zakonu je v h i\ni hU «>m saboru končana m vspivjela se je vladna predloga za podlago podrobnej razpravi. Ugovori opozicije neso nič pomagali in sme se reči, da je hrvatski zbor „unicum" v vsej K.ropi, ker takorekoč opozicije netim. V nanje države. Letin j a v K »lgariji je dobra, pa kaj pomaga, ko bodo kmetje morali pridelke ceno prodati, da plačam visoke davke in dolgove odrtinkom. Visoka carina na turškej meji hudo škoduje bolgarskemu kmetijstvu. Obrtniki so pa porabili sedanje neugodne razmere kmetove, in so posojevali denar proti 30°/0 odstotkom ali p i še višjim. Vlada se zato ni menda, četudi ima Bolgarija zakon proti oderuhom. V ItiiKijo prišla je deputacija pravoslavnih svečenikov iz Abesinije, namenjenih k slavnosti de-vetstoletnega pokristijanjenja Rusije. Deputacija je skozi Odeso odpotovala vPeterburg, da izroči carju Njegusevo lastnoročno pismo. Iz Peterburga pOjde v Kijev. Spremlja je znani svoboden Kazak AŠiuov. Vsi IVaiiCONlcI listi priznavajo, da je volitev budgetne komisije poraz za sedanjo vlado, tembolj ker je komisija izbrala predsednikom R mviera, ki je odločen nasprotnik vlade. Predsednik |o sicer izjavil, da naloga komisije ni politična, temveč le narodnogospodarska, pa to so le lepe besede. Oportunisti bodo že porabili priložnost, di vržejo vlado. Predelali bodo najprej vso budgetno predlogo, tako da vlada ne bode mogla zadovoljiti se ž njo. Kako pa pride, da imajo v budgetni komisi|i ve Ino vladni nasprotniki večino? Lani ko so bili na krmilu oportunisti, je budgetna komisija bila radikalna, letos je pa oportunistička. To prihaja od tod, ker monarhisti odločujejo večino. Slednji po vedno g asu-jejo za vladne nasprotnike, da bi zopet prišlo do ministerske krize in če mogoče še do kacih druži h zmešnjav. ICelgijski liberalci bodo imeli velik Bhod v Bruslji, da preustroji jo svojo strauko po naprednja« ških načelih. Tudi vodje zmernih liberalcev že spoznavajo, da ničesar ne dosežejo, Če se ne postavijo na liberalnejše stališče. Dopisi. S Krškega 3. julija. [Izv. dop.] Iz vseh krajev širne Avstrije in tudi naše ožje domovine slovenske se čuje, kako se letos obhaja in proslavlja štirideset letnica vladanja Njegovega velečastva presvetlega vladarja Frana Josipa I. Sosebno pa jo nas razveselilo, ko smo zvedeli, da namerava „Slovensko pevsko društvo" s sedežem na Ptujem to pomenljivo svečanost obhajati na Krškem. Nadejamo se, da se bodejo pevci iu pevke iz cele Slovenije radovoljuo pridružili vrlim Ptujeauom ter to povsem putnjotično slovesnost v tem smislu kolikor mogoče povzdignili do boljšega in slavnejšega uspeha. Slovenci — oziroma slovenska grla naj pokažejo, koliko zmorejo „z združenimi močmi" po gaslu taistega, kateremu bode veljala v«a ta j proslava. Krcani so že tudi poti predsedništvom g dr. j J. Kersn ka imeli v ta namen razgovor, kako naj bi vspr'jeli „Ptujsko slovensko društvo". Vsi od- i ličnejši možje so se sporazumeli ter so tudi sklenili J po močeh napominano društvo podpirati. Včeraj zvečer se je že tudi sestavil „slavnostni odbor", kojega naloga bode vse potrebno ukreniti. V tem od boru so sledeči gospodje: 11 Veiglein, c. kr. okr. glavar (prvomestnik), T. Ilomih. meščanski učitelj (tajnik), J. Bezbij, meščanski učitelj, 1 Ornovšek. umirovljeni uradnik, It. Eogelsberger, trgovec in posestnik, E Ferk, c kr. sndnije pristav, I. Fiadung, c. kr. vladni praktikant, F Gaberšek, šolski voditelj, Fr. Gr*gortc posestnik in krčmar, A Gregorin, c. kr. sodnik, I. Jazbec, umirovljeni uradnik, A. Klein, c. kr. vladni koncipisr, dr. Jos. Kersnik, c. kr. okr. zdravnik, I. Lapa j ne, šolski ravnatelj. V. Pfeif r, Župan, deželni in državni poslanec, dr. J. Pučko, C. kr. notar, J. Ravnikar, učitelj, A. Rupert, posestnik in stotnik „Krške prostovoljne požarne hrambe" in Drag. Schener, posestnik in stotnik „ Krške mestne straže" kot odborniki tega odbora. Zastopani so torej vsi stanovi: načelniki uradov, Krških društev in meščanstvo. Po tem takem smemo pričakovati ve ikanskega Uspeha. Sleherni naj pa tudi po svojih skromnih močeh pripomore k tej slovesnosti, da svetu pokažemo ljub v.en in udauost do svojega priljubljenega vladarja, kateremu se imamo — osobito Slovenci zahvaliti zi vse, kar smo do sedaj do segli. Čas in uspored določi in priobči „Slovensko pevsko društvo" s sporazu mljenjem „ Krškega slav n St lega odbora" podrobneje pozneje. Dalje mi j11 omeniti, da bode tudi „Krška občina" praznovala „štiridesotlettrco" cesarjevega vla danja — toda le z dobrodelnimi napravami. Ravno tako nameravata ob?; „Krški šoli" proslavljati ta imeniten zgodovinski praznik. Kako in na kak način, poročam ebširneje v določenem čisu. Iz vsega se tedaj razvidi, da Krško nikakor neče zaostati za drugimi kraji po Slovenskem, tikajoč se praznovanja patrijoticnega prazniku, ampak pokazati hoče svojo staro in neomahljivo u lanost do svojega pr ljubljenega vladarja in cele cesarske hiše s posebnim proslavljenjem. S C'olu mul Vipavo 1. juli,'a. [Izv. dop.] Od vseh stranij čujejo se udani in veseli glasovi o praznovanji cesarjeve štiridesctletnice. Tudi nam prostim hribovcem, jelo je srce biti, spominjajoč nas na dolžnost in zvesto u danost do našega premilost-nega vladarja in dogovarjamo se že, na kak način bi se stvar dostojno vršila. — Gotovo pa napravimo kak trajen spomenik e nasajanjem dreves itd. Ko hode stvar dogovorjena, se bode poročalo na tfun mestu Morebiti bode komu ustreženo, ako mimogrede povem, da se bode pri tej priliki iz tukajšnje gozdne drevesnice razdelilo deset tisoč dve- in triletnih "sadik črnega borovca, posamič po tisoč vkupe, ali pa tudi vseh 10 tisoč onemu, ki se zaveže, da bode primeren prostor odločil in nauj vse sadike pravilno pozasadil kot trajen spomenik 40-letnice presvetlega cesarja. Omenjene sadike dobe se pri lastniku drevesnice (Andreju Rovanu na Colu), kadar pride čas saditve. Iz Žužemberku 25. junija.*) [Izv. dop.] Ne smejo se zamolčali nekateri dogodki zadnjega časa, ki so za naš okraj posebnega pomena. S temi dogodki združena sta ozko dva moža, ki sta nas zapustila 21. t. m., ta pa sta c. kr. notar g. V. Rozina i njegov koncipijeut g. J. Rorman. Komaj pred letom dnij prišla sta v naš trg i vender kako znatno se pozna upliv njijinega delovanja. Nečemo kazati na njijino uradno delovanje, kajti ono govori v listinah, ki sta jih brez izjeme napravljala v maternem jeziku, da je razume lahko vsak priprost Slovenec znajoč brati, toda poudarjati moramo njijinega delovanja v družbenem in društvenem življenji. Precej, ko sta se nastanila, pristopila sta k tukajšnjim pevcem, katerim se je ž njihovo pomočjo posrečilo napraviti boljše veselice. Onadva sta pripomogla, da se je podružnica sv. Cirila in Metoda ustanovila, katerej je bil prvi načelnik g. Rozina. Zasluga gospoda Rormana je, da je vender ustanovljeno gasilsko društvo. Vse to so za nas znameniti dogodki in razumljivo Je, da smo težko dali iz naše sredine moža, ki sta na tak način pripomogla k povzdigu tukajšne narodne zavesti in omike. • RinAnfnn rakn«oenn IV Zato pa je bil tudi sloves presrčen i gotovo ga ni bilo domačina, ki si ni voŠČil da dobimo zopet tako odličnih naslednikov, kajti za polovičnjake tu ni mesta, ter gotovo ni bilo nikogar, ki ne bi Ko-stanjevčanom čestital na tem pridobitku, želeč, tla se tam pojavi tak uspeh skupnega delovanja, kakor se je tu. Za to kličemo i mi: Zdravstvujta i uspešno bodi Vajino delovanje ! Domače stvari. — (Deželnemu glav. grofu Thurnu) se je bolezen na zlo obrnila in bati se je v kratkem katastrofe. — (Odlikovanje) Gospod Mjha Teran, učit' lj v Žicah pri Konjičih, dobil je srebrni križec s krono — (Gosp. J. Čeme,) ue tel j na Vrhniki, imenovan je od deželnega odbora tretjim učiteljem na deželni vinarski in sadjarski šoli na Grmu. Poljedelsko ministarstvo je pritrdilo temu imenovanju. Tretjega učitelja naloga je, neposrednje nadzorovati učence ter poučevati v predmetih ljudske šole in v naravoslovji. — (Gosp. K. Lubec.) dozdaj davkaiski nadzornik, imenovan je višjim davkar-kim nadzornikom za Štajersko. — (Glasbena Matica.) Javne skušnje v Matični glasbeni šoli bodo 9., 10. in 11. julija t. I v Virantovi hiši II. nadstropje. K tem skušnjam vabi odbor sta riše gojencev in druge prijatelje glasbe. — Prva glavna skupna skušnja vseh pevcev in c. kr. vojaške godbe za v* liki koncert 8. dne julija t. 1. bed-* v petek dne G in druga v soboto dne 7. julija t 1. v redutni dvorani točno ob 8. uri zvečer. Odbor. — (Odbor za pobiranje krajepisnih imen.) Na čelu današnjemu listu priobčimo »Pozi v" s katerim se obrača odbor za nabiranje kra jepisnib imen do vseh razumnikov s prošnjo, da ga podpirajo v velevažuem podjetji, in mi še posebej opozarjamo čitatelje na ta „Poziv". — (Slov e n s k o d e 1 n v s k o p e v s k o d r u • štvo »Slavec") praznuje v nedeljo 8. t. m. 40 •etnico vladanja Nj. vele :astvu cesarja Frana Josipa L, zjutraj ob '.11 uri ima mašo v cerkvi sv Jakoba, popoludne ob 4 uri pa ljudsko veselico na Kosler-jevem vrtu. Spored objavimo prihodnjič. — (C e n r r a I n a k o m i s i j a z a t r t n o- u š n e zadeve) je sklicana na Dunaj dne 10. julija. Na dnevnem redu je poročilo o razširjanji trtne uši po Avstriji koncem I 1887, poročilo, kako je s tujimi trtami v državnih trtnlcah, vprašanje, ali in kako bi naj se premenila ministerska naredbe glede trštva z ukoreninjenimi trtami in konečno poročilo članov centralne komisije o požlahujeiiih ameriških trtah. Kranjsko zastopa v centralni komisiji g. dež. odbornik dr. V o š n j a k. — (V muzejskem društvu) imel je v torek zvečer gosp. A. Kaspret velezanimivo poldrugo uro trajajočo predavanje o stanji gorenjskih kmetov koncem 15. in začetkom 16. stoletja. Iz doslej neobjavljenih virov nabral je g. predavatelj veliko in izrednega gradiva, s katerim je pojasuje-val kmetov robsko stanje in neznosna bremena. Predavanje bilo je vsprejeto z velikim priznanjem. Isti večer sklenilo se je, da bode muzejsko društvo izdajalo vsakoletno i z ves t je. Ta sklep je za našo ožjo domovino velevažen in le želeti bi bilo. da bi pri tem podjetji sodelovalo prav mnogo sil. — (Na Mariborski gimnaziji) je upi-sovanje učencev za 1. razred dne 14. julija do 16. septembra t. 1. Vsprejemni izpit vselej ob 3. uri popoludne. — (Na Ptujski gimnaziji) je bil izpit iz štajerske zgodovine due 30. junija ter so štirje učenci dobili dariia. — (Iz Kamnika.) Pisatelj dopisa „Iz Kam nika 20 junija" nam piše, „da se je v napomiuani njegov dopis urinila neljuba pomota, namreč, da g. dr. Binter, znan mož obilega priličja (takta) ni utemeljeval svojega glasovanja proti prošnji otroškega vrta, kakor je bilo rečeuo, javno v napo-m i n a n i seji mostnega starešinstva, — ampak po seji javno zvunaj mestne zbornice. -— (Konjiška podružnica sv. Cirila in Metoda) zboruje v nedeljo 8. julija ob 3. uri popoludne v Konjicah. — (Prostovoljna požarna bramba) snuje se po okrajnega glavarja Rusa [inicijativi v Idriji. V dotični odbor qo v lieni pg. Fi\ G V. Fr. Didič, Karol Mitter, Karol Svoboda in Fran La-pajne. Občinski odbornik g. Goli poklonil je novemu temu zavodu 100 gld. — ( V Š m a r j i p r i .1 e I š a h n a Š t a j e r -s k o m ) je o k r a j n i zastop sklenil v svoji seji due 27. junija t. 1, da ustanovi v proslavljenie štiridesetletnice cesarjeve okrajno drevesnico. Stroški v znesku 1800 gld. bodo se pokrili po nabiranji 1°0 priklade m davke. Trg Šmarje pa bode na mestu, kjer je 1. 1883 triki zastoji se poklonil cesarju ob priliki, ko je potoval skozi Šmarje, postavil spomenik od brona. — (V D o h r n s k i h toplicah pri C e 1 j i) biva letos 93 let stari general Valenčič. ki pa je vzlic visoki starosti še prav čil na duhu in telesu. — (Mariborska podružnica kmetijske družbe štajerske) je zborovala 30 junija t. I. ter mej drugim razdelila deset daril poslom in vincarjem, ki službujejo nad 30 let pri jednom gospodarji. Gospod dr. Radaj je govoril o načrtu ribiškega zakona, ravnatelj Hansel o obdelovanji zemlje. — (Toča) je dne 1. julija pobila na več krajih po Štajerskem, najhuje pri Crešnjici blizu Konjic, potem na Radizelskem. Tudi pri Franko-lovem je napravila veliko škode. — (Nova h r z o j a v n a postaja,) zvezana s pošto z omejeno dnevno službo otvorila se je due 1. t. m. v Polgradu na Primorskem. — (Tržaški Sokol") priredi v nedeljo dne 8 t. m. popoludne izlet na P r osek. Odhod ob 21/« uri. — (Vabilo) k izletu v „Divaško jamo", kojega priredi budno društvo „Mir" v Št. Petru na Notranjskem dne 12. julija t. I., to je na osmino sv. Cirila in Metoda, na praznik sv. Mohora. — Vspored: 1. Ob uri zjutraj zbiranje udelež-nikov v d. uštveni sobi (pri »Zvezdi") v Št. Petru. 2. Ob 8. uri odhod na kolodvor. 3. V Divači počitek do 1 32. ure. 4. Skupni odhod v „Jamo". 5. Ob 1 uri popoludne prijateljski; obed. 6. Prosta zabava. Tuji častiti udeležniki se peljejo lahko naravnost v Divačo, ne da bi se v Št Petru ustavili, prosimo pa, da 'nam .svojo udeležbo zaradi skupnega obeda v-aj do 8. julija javiti blag volilo. K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor. — (Posojilnica v (' rnomlji), registra-vana zadruga z neomejeno zavezo izposodila je v prvi polovici tekočega leta 21 902 gld. 3<> kr., hranilnih ulog vsprejela V tem času 23.550 gld. iz-plačala jih je pa z s.nesku 8550 gld. 77 kr. Skupnega prometa je bilo 73.852 gld 58 kr. — (Mariborska posojilnica) je imela v prvem polletji skupnega denarnega prometa 428.929 gld. 21 kr. Izposojenih ima posojilnica 400 304 gld. 50 kr. Reservni zaklad znaša 15.074 gl. 81 kr Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj -t. julija. Državno sodišče je razsodilo, da je deželni odbor isterski s tem, da se je branil vsprejeti v hrvatskem jeziku pisano ulogo občine Vrbnik, rušil § 19. državnega osnovnega zakona. Dunaj 4. julija. Kakor se „Pol. Corr." javlja s Cetinja , pripravlja črnogorski vnanji minister, Radonu;, 0 poslednjih dogodkih na turško-črnogorski meji okrožnico na zastopnike velevlastij, v kateri bode na podlagi uradnih poizvedel) konstatoval, da so izzivanja pričeli Albanci. Peterburg 4. julija. Po ravno izdanem carskem ukazu veljaven je ves vojni zakon z vsemi določbami glede sklicanja reservistov tudi za Kavkaz. Dunaj &• ,JUj'Ja- Ministerstvo je dovolilo za Kranjsko še dva okrajna zdravnika, ki bo-deta nastavljena prihodnje leto, tako, da bode vsakemu okrajnemu glavarstvu pridcljen okrajni zdravnik. E, LJUBLJANSKI ZTOrl] *s toj i (Ho i—152) V za vse leto gld. 4,60; za pol leta [|| gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. J 8103 riđ. Tfi kr. Darila za ,,Narodni Dom". Prenesek . . . Kr*jcarika družba v Novera Mestu po \.Tienik I. Kline M knj. šr XX . Kra-ca-ska druiba v Pa-ljaku ,po verj riik Fr Đula!) na kuj. H ..... Kraji-arska družba v 7.užeiiiperkii imVi -r-jenik dr. E. Volčič) knj. Št. 493, IM, 539............. Kraie »rska družbu v Ljubljani p.oorje-nik I. Meden: na kuj. št LV . . 11 gld. — kr. . n „ !»3 . ■ L ■■ - .. Kraf carsku >\ tli h v LJtibljani (poverjenik dr. V. GragOftt : ost. knj. It. 12 . . 11 flđ. r»0 kr. " - 423 . . 1« ,. — 19 Kr.ii ■ .-irska družba v Gradci (poverjenik Fr. Bradaika): na knj. št. LXI . . 3 gld. to kr. . . - LXII. , 7 .. 80 .. Krajcarska družba v Ljubljani (povelje« n'ik K. Pire) na knj.it. XIV . . . . Krajcarska, družba na Dunaji (poverjenik J. Kržišnik) na knj. jt. III, 142, 206, 206, 909, 810......... Krajcarska družba v Velik ovci (poverjenik J. Hočevar) knj. 5t 300 .... Kralcaraka družba v Ljabljani (poverjenik E. Lah)i ost. knj. št. 402 . . 8 gld. — kr. na . , XLV 7 ,, — ,. 23 11 12 10 H - f.o 50 59 Meteorologično poročilo. = Čas opazovanja Stanje barometra v ram. Temperaturu Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. ■f 7. zjutraj 9. ;opol. 9. zvečer 783*4 mm. 7ol 9 tuni. 730 9 M l.vr o 17 r, ' (' lo-K" 0 si. svz si. vzh. «1. ziib. obi. nhl. cb-/. Fi-MOiB n. dež'a. Srednja temperaturi 16*0 . za pod nornia'nm. ZD*uizietJ@ls:6L borza dne 5 julija t 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 81*60 — gld. 81*44) Srebrna renta...... b2--0 — . **2-70 Zlata renta......|M. 119*70 b marčna renta .... B 98*00 Akcije narotlne banke. . . „ S74_ _ Kreditne akcije.....g ;-Jlt _ _ London........g 12.V_ _ -Srebro........t —■_ _ Napol. ....... 9-no _ C. kr cekini .... . gQs _. Nemške marke..... 81*90 _ 1 , državne srečke iz 1. 1354 2'>o gld. K'4 Državne srečke iz 1. 1HH4 iOO n 1*>7 Ojferska zlata renta 4'/0 . . ... 102 »'gerska papirna renta 5% . . «m> ' , Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 106 Dunava reg. srečke 5" u . . lilo gld. 120 Zctnlj. obč. avstr. 4' / „ zlati zast. listi . 127 Prior, oblig. Eiizabetine zapad, železnice __ Prior, obbg Ferdinandove sev. žjbznice 100 Kreditne srečke..... gld. [88 H.atolfuve srečke..... o ., 21 Akcije anglo-avstr. banke . . 190 10.) Trammway-druU. velj. 170 gld. a v. . 296 — gld. 11.; ir. — , 8**45 — » 873-- — , 810*70 — . 12410 gld. — „ 7S ., 'i ' „ 4r> Z 99 2'> .V! 75 9-9 I &'89) 61-17«/, kr. Št. 4416. (461 -1) Krajcarska družba na KrskeB) poverjenik Fr. Gahršek) na knj. št. 317 . . Krajcarska družba v Ce) ji i poverjenik V. Oblak) kni. št. ...... Krajcarska družba v Ljubljani (poverjenik M. Pletcršnik) cm, knj. It X . . Krajcarska družba v Veliki Dolini (poverjenik M. D.) na knj. št. 358 in 427_ Skupaj . . . 12 50 (J255 gld. 27 kr. Opornim: To svoto je nabralo 270 poverjenikov na 429 (879-f-L) knjižic, od katerih je 282 (269H*>XIII) popolnoma, 147 | 110-fXXXVII) deloma razprodanih. V prometu je 312 (2ti3-|-XLIX | knjižic. Deloma razprodane knjižice imajo nabranega: B po m mj kot 1 gld.; petnajst pol-—2 gld. j osemnajst po 2—3 gld ; osemnajst po 8—4 gld. ; sedemnajst po 4—6 gld.J osemnajst po 5—6 gld.; dvajset po gla.« jednajst po 8 — 12 gbl; ostnlina po več kot 12 g d. — Nabralo je pa: 12 poverjenikov po več kot 100 gld.; jeden nad 60; devet po 30—60; triindvajset po 20—30; trinajst po 16 — 20; Šestnajst po 12—16; jedenin-Sestdeset po 12; šeat po 10—12; šestnajst po 8—10; jeden-Indvajaet po C—8; jedenlntrideset po 4—6; oaemintrideflet po 2—4, petnajst po I—2, osem po manj kot 1 gld. — Število poveijenUkih krajev: 183. Vsem p. n. po\ eijenicam in poverjenikom izreka za njih marljiv trud odkritosrčno zalivalo ter se jim tudi v prihodnje priporoča z nujodlienejšim spoštovanjem odbor „Krajcarske družbe". V Ljubljani 2. julija 18*8. Deželni odbor kranjski razpisuje splošno ponudbeno obravnavo v namen, da se ulože ponudbe zarad dela, katero je izvršili glede uravnave voda Bistrice in Save i ri Mojstrani na podlagi deželnega zakona z dne 6. junija 1887 št 20 in sicer: 1. Naprava mostu če/ Savo z zidanimi oporami, zgornji del pa bo iz lesa, za ptoračunjeni znesek ........... 5000 gld. 2. Naprava zidane zgradbe (jezu) v Dolini na potoku Bistrici, za proraču-njeni znesek........ 3. Naprava zgradeb za varstvo bregov (zaboji s kamnjem) na obeb iineno-vanih vodah, za ptoiačunjeni znesek Skupaj 1700 0000 . . 12700 gld. Ta stavba in to delo oddalo se bode vsako samo za se proti plačilu dovršenega dela po jed-notnib cenah, vender pa se vsprejemajo tudi skupne ponudbe za vse delo skupaj ali pa tudi /a dvoje stavb — Dotični stavbinski podatki, namreč črteži, splošni in posebni stavbinski pogoji, proračuni in cenilnik so vsak dan v navadnih uradnih urah na razgled v pisarni deželnega stavbenega urada. Prihodnji vodja stavbe dajal bode do 20. julija t. 1. vsako soboto in nedeljo v navadnih uradnih urah vsa potrebna razjasnila, kar bi jih kdo zahteval. Ponudbe morajo biti zapečatene, pisane na kolek za 50 kr. in z napisom na zavitku: „Ponudba za uravnavo Bistrice in Save pri Mojstrani". Priložiti je tudi 100/0 jamčevina (vadium) zgoraj navedene dražbene cene, ter je za vsako delo posebej navesti, za koliko ponudnik prevzame delo, oziroma, koliko odstotkov odjenja ali pa več zahteva, in sicer j« pisati to razločno s številkami in z besedo. Ponudbe naj se ulože —7) T i» j c i: Pri llullfci J Jaklič; z Dunaju. — Kotschv z Dunaja. — Lergetpore i Bleda. — BobotM iz Sigiuaringeua. — Deperia iz Kočevja, Pri Slonu; Drutseli z D linija. — Wigidak, Franki, Ito-deli z Dunaja. — Kottnik iz Vrhnike. — Praluikar iz Kamnika. Lud\ig iz PitlJH. — Ar-nold z Dunaju. — IMtardi iz Trsta. — Skatejski iz Hernu Tri it*, »tri jNlteiu ee-Hurjl: Antonia Kamer iz Trsta. — Kumer iz Trbovlj. — llubman 1« lieljaka. — Ozbie iz Trlbica. Pri jii/.nriii koloilv<»-ru: Sterle iz Poljan J. & S. KESSLER v BRNU, Ferdinandove ulice št. 7 su., pošiljata proti poštnemu povzetju: (130—17) Umrli so v IJ ubija n i: 4.julija: Marjana Žagar, mizarjeva žena, 31 let, Kolegijske ulice Št. 3, zaje)iko. 4. julija: Marije" Mokina, železniškega paznika lici, 16 let, Marija Terezijo cesta št, 18, za jetiko. jatelj in odgovorni urednik: Dr. Josip Vošnjak. LviRtaina in tisk „Narodne Tiskarne«.