Na meji med Pomoravjem in Šumadijo, v srcu Srbije, leži krajevna skupnost Miloševo. Kraj je bil pred nekaj tedni prizorišče oktobrske kmetijske oddaje beograjske televizije Znanje — imanje. In kot gostje so na tej oddaji sodelovali tudi krajani preboldske krajevne skupnosti.
Tudi tokrat se je ponovilo tisto, kar se je doslej zgodilo že neštetokrat. Odprtih rok in src so srbski gostitelji sprejeli naše ljudi. Žvenketale so čaše, dišalo je iz vsake kuhinje, beseda je tekla pozno v noč. Bil je to stik preprostih, iskrenih ljudi.
Oguljene in dolgočasne so že besede o brat-
stvu in enotnosti. Pa ne samo oguljene in dolgočasne, kar malce vsiljene se zdijo v času, ko nacionalizem ponosno dviguje glavo. Oguljene in vsiljene se zdijo te besede tudi zato, ker smo jih prevečkrat izkoriščali in z njimi opravičevali tisto, česar ne bi smeli početi.
Sovraštvo in nacionalna nestrpnost se je tudi tokrat izkazala kot umetna tvorba. Med preprostimi ljudmi pa je bratstvo in enotnost še vedno tista sila, ki nam daje moč, da bi lahko, če bi hoteli, rešili vse nakopičene težave. Potem bi našo prihodnost in predvsem prihodnost najmlajših gradili na bolj trdnih temeljih.
Celje - skladišče D-Per
III 5/1987
II
1119870687,10
COBISS s
Leto X Številka 10 Oktober 1987
OBOI
»SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca SZDL Žalec Uredniški odbor: Venčeslav Satler (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Marjan Drobne, Marjan Golob, Vera Kalčič, Janko Kos, Jernej Koštomaj, Cveta Mikuž, Mojca Nahtigal, Darko Naraglav, Inge Sovine, Breda Verstovšek in Milan Zupanc.
Novinarki: Irena Jelen-Baša, Marjana Matijec-Natek
Tajnica in vodja dopisništva: Vladka Cerovšek
Lektorica: Anka Krčmar
Naslov uredništva: Žalec, Heroja Staneta I,
telefon: 711-433 in 711-451
Grafična priprava: Savinjski občan
Tisk: ČGP Večer Maribor
Naklada 11.000 izvodov
Po sklepu RK za informiranje št. 421 -1 /72 je časopis Savinjski občan oproščen TPD.
Sestavljeno organizacijo Slovin sestavlja deset delovnih organizacij s sedeži v vseh republikah in avtonomnih pokrajinah. Delo združuje kar šest tisoč zaposlenih. Delovna organizacija IBP (Industrija brezalkoholnih pijač) ima prav tako v vseh republikah in pokrajinah Temeljne organizacije združenega dela in ena od desetih ima sedež v Žalcu, zaposlenih pa ima 2500 delavcev. V žalski temeljni organizaciji je zaposlenih 146 delavcev, proizvodnja in prodaja brezalkoholne pijače coca-cola pa je njihov proizvodni program. Pred štirimi desetletji je bila ustanovljena delovna organizacija Slovenija vino, s sedežem v Ljubljani, za proizvodnjo in izvoz vina, kasneje pa so program razširili še na proizvodnjo brezalkoholnih in žganih pijač, ukvar-
jajo pa se tudi s kmetijsko dejavnostjo in živinorejo. Predvsem pa je Slovin postal največji jugoslovanski izvoznik vin. Z zaščitno znamko AVIA so prodrli na tuja tržišča na vseh kontinentih, uspeh pa jim zagotavlja predvsem kvaliteta.
Leta 1968 je v Žalcu stekla proizvodnja sokov, ker pa je Vitalova organizacija kasneje zašla v težave, je proizvodni obrat pred desetimi leti prevzel Slovin. S 122 delavci so prvo leto proizvedli milijon zabojev coca cole, letos pa načrtujejo dva milijona sto tisoč zabojev oziroma petdeset milijonov steklenic te priljubljene brezalkoholne pijače. Njihovo tržišče zajema območje Slovenije in severne Istre, v jugoslovanski proizvodnji pa so udeleženi z desetimi odstotki proizvodnje.
Več kot podvojeno proizvodnjo so dosegli predvsem z večjo produktivnostjo in izkoriščenostjo proizvodnih kapacitet. Ker pa so sedanje kapacitete maksimalno izkoriščene, v glavni sezoni že zdavnaj premajhne, načrtujejo posodobitev polnilne linije in spremljajočih objektov. Z investicijo, za katero je predračunska vrednost štiri milijarde dinarjev, bodo pričeli naslednje leto. Sredstva zanjo bodo združile Slovi-nove organizacije, pomenila pa bo novo obdobje razvoja.
Predstavniki sestavljene organizacije se bodo 4. novembra zbrali v Žalcu in s priložnostno svečanostjo počastili 40 let Slovina in 10 let Polnilnice Žalec. Zaslužnim delavcem kolektiva bodo ob tej priložnosti podelili priznanja.
jk
GLAS VPIJOČEGA V PUŠČAVI
Morda je sedaj najmanj primeren čas za tarnanje oziroma zahteve za finančna sredstva. Zmanjšati porabo in s tem razbremeniti gospodarstvo je ena izmed točk protiinflacijskega programa ZIS. Ker pa je materialni položaj krajevnih skupnosti kritičen že nekaj let, opozarjanja funkcionarjev krajevnih skupnosti pa kot glas vpijočega v puščavi, je prav, da ta problem kljub temu izpostavimo. Za redno dejavnost dobivajo krajevne skupnosti sredstva po družbenem dogovoru (nekdanja glavarina), iz občinskega proračuna, samoupravne interesne skupnosti pa dajejo sredstva, za posebej določene namene. Že nekaj let predstavniki krajevnih skupnosti opozarjajo, da jim je
odmerjen kos kruha pretanek, saj so potrebe in zahteve krajanov mnogo večje. V delegatski skupščini krajevne skupnosti sedijo tudi delegati organizacij združenega dela, ki sodelujejo pri sprejemanju letnih programov. Ko pa se začne akcija uresničevanja programa, se največkrat zatakne pri finančnih težavah. Trkanja na vrata in prošnje v organizacijah združenega dela in tudi drugod pa največkrat ostane brezplodno. Največkrat, morda prevečkrat, je pomoč odvisna od posameznikov, jasno, da od najodgovornejših delavcev. Najpogostejši odgovor, da ni nobenih možnosti, pa vendarle odpira vrsto vprašanj. Med najpomembnejšimi je vprašanje, kako v
krajevni skupnosti rešiti tako pomembne probleme kot je oskrba z vodo, varstvo otrok, prometna varnost in še marsikaj drugega. Torej za te stvari ni denarja. Le kako opravičujejo nakupe dragih službenih vozil, stroškov reprezentance, ki niso majhni, in še marsičesa drugega. Tudi to je potrebno, še zlasti, če kaj prispeva k boljšemu gospodarjenju, bolj pa bi se morali zavedati tudi potreb krajanov in delovnih ljudi, ki pa so nuja tudi za organizacijo združenega dela. Najbolj točna ugotovitev bo najbrž, da je odprto vprašanje odnosa. In dokler ga ne bomo spremenili bo tako, potrebe in možnosti pa ostajajo vsaka na svojem bregu reke.
Jk
KAKŠNA BO USODA LIKA?
Na zadnji seji izvrinega sveta so člani med drugim obravnavali poročilo o poteku aktivnosti v žalski občini ob uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva in stečajnega postopka v Lik Savinja — TOZD Pohištvo Šempeter. V
V tem poročilu je rečeno, da je bil osnovni namen prizadevanj družbenopolitične skupnosti ohraniti proizvodnjo. Toda vsaka zastavljena akcija je bila prekinjena, med drugim tudi zaradi previsoke stopnje notranje in zunanje zadolženosti, visoke izgube z vsem tem pa je povezan prevelik obseg potrebnih sredstev za sanacijo, zaradi neomejene solidarne odgovor-
nosti ter premajhne pripravljenosti za sodelovanje in pomoč v SOZD-u Slovenijales ter v republiških organih.
Stečajni senata stečajnim upraviteljem trenutno še vedno ugotavlja celotno stečajno maso. Po prvih ocenah bo postopek zaključen do konca leta, ko bo prva licitacija. Takat bo celotno premoženje Lik-a Savinje, TOZD Pohištva Šempeter ponujeno po dejanski vrednosti. V primeru, da kupca ne bo možno najti, bo licitacija celotnega premoženja ponovljena po znižani vrednosti. Če tudi takrat prodaja ne bo uspela, bo sledila razprodaja opreme ter nato tudi objektov in zemljišča.
Žalska družbenopolitična skupnost
bo, tako je bilo rečeno na seji izvršnega sveta, najprej iskala kupca za celoto, pri čemer bodo najprej stopili v stik s tistimi delovnimi organizacijami, ki so se že doslej zanimale za nakup ozi: roma so pokazale interes za ohranjanje proizvodnje v Šempetru. To so Garant, Gorenjp-Glin Nazarje, Slovenijales, Strojna. Nadalje bodo preprečevali najemanje posameznih strojev in opreme, kar lahko pred licitacijo celote vodi k razprodaji premoženja. V primeru, da bi prišlo do razprodaje strojev in opreme, pa razmišljajo, da bodo iskali proizvodne programe v okviru družbenega sektorja ali pa bodo območje preoblikovali v obrtno cono.
Irena Jelen-Baša
STOPAMO V DESETO LETO
Ob obilici vsakodnevnih nalog bi kmalu prezrli, da je naš Savinjski občan zakorakal v deseto leto neprekinjenega izhajanja. Res pa je tudi, da je deset let kratka doba in majhna obletnica, ki ji ne kaže dajati prevelikega pompa. Vendarle pa bi bili krivični do vseh tistih ustvarjalcev in sodelavcev, ki imajo veliko zaslug, da smo previharili to obdobje, ki prav gotovo ni bilo poslano z rožicami. V desetih letih smo si pridobili mnogo izkušenj, z vsebino pa, kar je najpomembneje, bralce. Če smo obogatili vsebino, pa žal nismo uresničili želje tedanjega odgovornega urednika Lojzeta Trstenjaka, ki jo je zapisal v uvodniku prve številke, naj bi Savinjski občan postal štirinajstdnevnik. Prav gotovo pa smo opravičili namen, da kar najbolj informiramo delovne ljudi in občane o načrtih in rezultatih naše družbenopolitične skupnosti. Z dobrim informiranjem si bomo zagotovili vpliv na vsa družbena dogajanja in krepili zavest občanov in delovnih ljudi za napredek občine,« je bilo med drugim zapisano v sklepu sveta za vprašanja informiranja in izvršnega odbora predsedstva Občinske konference SZDL pa je prevzela tudi odgovorno dolžnost izdajatelja, zasluge za rojstvo Savinjskega občana pa imajo tudi ostale družbenopolitične organizacije, občinska skupščina in predsednik tedanjega izvršnega sveta Jože Jan, ki je prevzel tudi dolžnost glavnega urednika. V teh kratkih desetih letih pa se je marsikaj dogodilo in tudi spremenilo. O tem pa več v naslednjih številkah. In ker je Savinjski občan začel'izhajati ob praznovanju 110-letnice drugega slovenskega tabora v Žalcu, bomo prihodnje leto septembra ob praznovanju 120-letnice tabora pripravili posebno izdajo, morda prvo kot štirinajstdnevnik, in jo namenili našemu jubileju.
Odgovorni urednik
SMUČARSKA SEJMA
Smučarski klub Gozdnik-Žalec bo v mesecu novembru zopet pripravil sejem smučarske opreme, in sicer od 13. do 15. novembra v dvorani Hmezad v Žalcu. Sejem bodo odprli v petek, dne 13. novembra, ob 15. uri, nakar bo naslednja dva dni potekal od 9. do 18. ure.
Obiskovalci bodo na sejmu lahko prodali rabljeno opremo in kupili novo, ki jo bosta nudili trgovski delovni organizaciji Nama Žalec in Merx-DO Savinjski magazin Žalec. Hkrati bo na sejmu organizirana tudi servisna služba, pripravljajo pa tudi video posnetke o smučanju.
Že naslednji konec tedna, t. j. od 20. do 22. novembra, pa bo smučarski sejem v organizaciji smučarskih delavcev iz Prebolda v prostorih preboldske osnovne šole. Sejem bo odprt v petek, dne 20. novembra, od 16. ure, naslednja dva dni pa od 9. ure dalje do 18. oz 16. ure.
Na obeh sejmih se boste lahko včlanili v smučarska kluba ter s tem tudi v Smučarsko zvezo Slovenije, s katere izkaznico boste lahko uveljavili 10-odstotni popust pri nakupu nove smučarske opreme.
Na sejmu v Preboldu bo sodeloval tudi Savinjski magazin z blagovnico Savinjka iz Žalca.
V. Ck
Vse si, kar si bil in kar nisi bil,
a včasih se zdi, da nisi vse to,
da si, preprosto, drevo,
ki lovi v veje pesmi, svoj trpki sad,
in jaz hodim počivat
pod krošnjo njegovo, v tvoj mrtvi hlad.
T. Pavček
40 let
SLOVIN
TOZD Žalec To je ta pravo!
Zasedali zbori občinske skupščine
Zadnji septembrski dan so zasedali člani vseh treh zborov žalske občinske skupščine. Obravnavali so gospodarske rezultate, uresničitev finančnih načrtov samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti, govorili so o razmerah v Hmezadovi mlekarni in ukinitvi žalskega Zavoda za načrtovanje.
Delegati so najprej obravnavali gospodarske rezultate. Povedane številke niso prav nič spodbudne, kažejo le, da z redkimi izjemami gospodarski voz v žalski občini drsi navzdol. Upadla je industrijska proizvodnja, in sicer za 24,7 %, tako da je najslabša na celjskem območju.
Kako je s celotnim prihodkom? Indeksi rasti so sicer visoki, vendar predvsem na račun rasti cen, realno pa je celotni prihodek pa-
del.	Največji delež je vedno pripada industriji, krepi se delež trgovine. Drugačna je tudi struktura celotnega prihodka: krepi se delež od prodaje na domačem trgu in upada delež od prodaje v tujini. Delegati so ugotavljali še naslednje: osebna poraba zaje-
ma kar 85 % čistega dohodka, stopnja akumulativne sposobnosti je nizka, izgube pa znašajo v žalski občini okrog 130 starih milijard.
V nadaljevanju so delegati občinske skupščine poslušali poročilo o uresničevanju programov samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje in družbeilih dejavnosti. Programe v žalski občini uresničujejo, so povedali, hkrati pa opozorili na sfa-bo zbiranje sredstev v samoupravni interesni skupnosti za komunalo in ceste. Letos so namreč iz čistega dohodka zbrali le 7,15% načrtovanih sredstev, zaradi česar je urejanje cest, vodovoda, kanalizacije in PTT omrežja praktično onemogočeno. Po drugi strani pa je zaradi interventnega zakona v občini blokiranih 37 starih milijard dinarjev, ki bi jih, tako so menili delegati, morali obračati, ne pa pustiti ležati v predalu.
Še o Hmezadovi Mlekarni so razpravljali delegati. Rezultati so v Mlekarni že nekaj časa pozitivni, pa tudi sicer so se delavci tamkaj postavili na lastne noge.
Zato so delegati potrdili odločitev, da v tej delovni organizaciji ni več potreben ukrep družbenega varstva.
Med zadnjimi točkami dnevnega reda so delegati zborov občinske skupščine govorili še o ukinitvi žalskega Zavoda za načrtova-
Naslednja seja zborov občinske skupščine bo četrtega novembra. Delegati pa bodo med drugim obravnavali poročilo o problemih v kmetijstvu, realizaciji programa razvoja drobnega gospodarstva, nadalje oskrba s pitno vodo v občini in pa ravnanje s plodno zemljo pri izvajanju gradbenih del.
V začetku novembra bodo tudi skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
nje. Po novem zakonu o urejanju naselij morajo namreč občinske skupščine do konca leta ustanoviti ustrezne občinske organizacije za urbanistično planiranje.
Irena Jelen-Baša
; n
Valorizacija
preživnin
Odbor za razvojne in splošne zadeve skupščine skupnosti socialnega skrbstva Slovenije je posredoval vsem, občinskim skupnostim socialnega skrbstva in centrom za socialno delo priporočilo o medletni valorizaciji preživnin. Tako naj bi se preživnine — določene ali dogovorjene do konca leta 1986, ki so bile valorizirane s prvim marcem 1987, s 1. novembrom povečale za. 85 odstotkov. Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene med letom 1987, se s 1. novembrom povišajo sorazmerno na čas, ko so bile določene, in sicer:
Preživnine, določene do konca januarja za 85 odstotkov, do konca februarja za 76 odstotkov, do konca marca za 64 odstotkov, do konca aprila za 47 odstotkov, do konca maja za 39 odstotkov, do konca junija za 34 odstotkov, do konca julija za 22 odstotkov, do konca avgusta za 13 odstotkov.
— Pesek v oči:
Tak mladinski festival drugič in »nikdar več« ...
V današnjih razmerah je naravnost nujno, da tudi mladi s kritičnimi spoznanji, različnimi idejami, vprašanji, pobudami in predlogi prispevamo svoj delež pri oblikovanju izhodov nastale situacije. Zaradi tega so mladi iz Celja ob sodelovanju Republiške konference ZSMS pripravili mladinski festival, drugi po vrsti. V treh dneh druženja v Celju smo na okroglih mizah razpravljali o vprašanjih delničarstva, neposrednih volitev, svobodi tiska v SFRJ, kmetijski problematiki, o prihodnosti štafete mladosti, o ekologiji in tehnologiji, o kadrovski in organizacijski problematiki ZSM, o ustavnih spremembah . ..
Letošnji mladinski festival v Celju pa je ob številnih ókroglih mizah postregel še s.'Jjijltümimi
Trditev, da za izobraževanje ob delu ni zanimanja, v primeru žalske Delavske univerze ni točna. Vodstvo in delavci te izobraževalne organizacije so uspeli pripraviti zanimive programe, predvsem pa takšne, za katere je interes in tako so učilnice v bivši osnovni šoli v tem , šolskem letu povsem zasedene. Pravijo, da so celo v prostorski stiski, velja pa še omeniti, da so z lastnimi sredstvi lepo uredili notranjost objekta, za naslednje leto pa načrtujejo še ureditev pročelja objekta. Pri tej zahtevni nalogi pričakujejo pomoč širše družbene skupnosti, če pa spomnimo na poslanstvo te ustanove v preteklosti in danes, je pomoč seveda še toliko bolj upravičena.
In kakšen program so pripravili
zanimivostmi. Prvi festivalski dan se je v dvorani Golovec predstavila skupina Laibach, naslednje jutro se je predstavilo gledališče Ane Monro iz Ljubljane, skupina Phone-box Vandals, zvečer pa so nastopili Milodajka Youneed, Videosex in Fefleks. Sestavni del mladinskega festivala so bile tudi stojnice. S svojimi programi so se predstavili celjski, mariborski, ptujski in kranjski ekologi, mirovniki iz Litije in Celja, založba KRT, Center klubov OZN, celjski KLJUB ter Kmečke in rockodel-ske novice. Prvi dan festivala nam je govoril in odgovarjal na vprašanja podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Miloš Milosavljevič, zadnji dan pa predsednik skupščine SFRJ Marjan Rožič.
Čeprav smo Milošu Milosavljeviču zastavili vrsto konkretnih vprašanj, je ta odgovarjal nejasno in se delal zelo nevednega. Med
za to šolsko leto? V prvi letnik višje upravne šole so vpisali že dvanajsto generacijo, zanimiv pa je tudi podatek, da je vpisanih preko sto slušateljev. Na novo so odprli oddelek Visoke šole za organizacijo dela, 110 slušateljev pa kaže na velik interes za tovrstno izobraževanje. Slušatelji prihajajo na predavanja v Žalec iz Zagorja, Slovenskih Konjic, Titovega Velenja, pa celo iz Radelj ob Dravi. Iz naše občine pa je vpisanih samo sedem slušateljev, čepa ne bi poznali kadrovske problematike v občini, bi ta podatek ne terjal komentarja. Morda pa se bodo ob tem zamislile kadrovske službe, seveda če se zavedajo svoje dolžnosti.
Tudi v tem šolskem letu se nadaljuje izobraževanje kovinarjev
drugim podpredsednik ZIS ni vedel za izjavo predsednika ZIS Branka Mikuliča, da bo ta odstopil, če bo inflacija več kot 100-od-stotna.
Priznati je treba, da so se mladi v Celju izkazali kot organizatorji. Dejstvo pa je, da nekaj več kot 400 mladincev v Celje ni prišlo dovolj pripravljenih na teme, o katerih naj bi razpravljali. Zaradi tega smo čestokrat drug drugemu metali pesek v oči, s čimer smo prikrivali, da nismo dovolj oboroženi z argumenti in jasnimi stališči.
Tak festival se ne sme ponoviti, krivično pa bi bilo, če bi kljub nekaterim spodrsljajem dvomili v slovensko mladino in njene sposobnosti —. prihodnjič bo boljše.
in keramikov četrte in pete stopnje.
Še posebej zanimivi so tečaji in seminarji tujih jezikov. V tečaj nemškega jezika se je vpisalo kar 25 otrok, v starosti od pet do osem let. S tega tečaja je tudi naš posnetek, vodi pa ga Jože Horvat. Pripravljajo pa še tečaj za osnovnošolsko mladino in tudi odrasle. Primer celjske delovne organizacije EMO, za katero je Delavska univerza pripravila tečaj nemškega jezika, bi lahko bil spodbuda tudi kakšni naši delovni organizaciji. Najbrž gre tudi v tem primeru predvsem za odnos do izobraževanja ob delu, ki v naši občini nikakor ne zaživi, vzrok pa je predvsem v odnosu do izobraževanja in kadrovske politike.
jk
O predlogu bo razpravljala skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Žalec na svoji seji dne 5. novembra letos.
Upamo, da bo priporočilo sprejeto, valorizacijo pa bo opravH Center za socialno delo Žalec v mesecu novembru in decembru.
V	J
Akcija mladi raziskovalec
V	začetku oktobra so v občinski raziskovalni skupnosti ocenjevali letošnjo akcijo Mladi raziskovalec.
Člani odbora za pospeševanje raziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki v glavnem bdijo nad to akcijo, so ocenili, da so letošnji uspehi in dosežki dobri. Na razpis se je namreč javilo 18 mladih raziskovalcev, ki so obravnavali najrazličnejša področja. Trije mladi raziskovalci so za svoje naloge dobili tudi republiške nagrade, eden izmed njih pa si je s svojim delom prislužil tudi zvezno nagrado.
Akcija Mladi raziskovalec poteka v žalski občini že tretje leto, z njo pa želijo v občinski raziskovalni skupnosti spodbuditi mlade k raziskovalnemu delu. Prvi rezultati so spodbudni, zlasti dober je odziv med osnovnošolci, nekoliko pa se zatika pri srednješolcih. Le-ti delujejo zlasti po šolah, ki jih obiskujejo, ne pa toliko v domačem kraju oziroma v domači raziskovalni skupnosti.
V	raziskovalni skupnosti menijo, da bo tudi letošnja akcija dobro potekala, že v naslednjih dneh pa bodo objavili razpis nalog, ki jih bodo mladi raziskovalci lahko pripravljali v naslednjem letu.
Irena Jelen-Baša
Vozniki,
pozor!
Vse pogostejša jutranja megla je vzrok za slabšo vidljivost, z njo pa prihajajo tudi hladnejša jutra in kaj lahko se zgodi, da čez noč živo srebro pade pod ničlo ali nas bo presenetil sneg. Smo z našimi jeklenimi konjički pripravljeni na njuno sopotništvo? Ne bo odveč dobronameren nasvet, da v avtomobilu zamenjamo stare svečke in tuljave, ki že prebijajo. Preveriti je treba tudi hladilno tekočino, ki jo je po dveh letih treba obvezno zamenjati. V posodo za čiščenje vetrobranskega stekla je potrebno naliti vitrex ali podobno tekočino proti zamrzovanju.
Če avto že sedaj slabo vžiga, je treba pregledati baterijo, doliti destilirano vodo ali jo v najslabšem primeru zamenjati z novo, da v ledeno mrzlih jutrih ne bo potiskanja avtomobila. Že sedaj je treba pripraviti zimske gume in jih pregledati, če morda čez poletje niso spustile, pa tudi verige ne bodo odveč.
Kako pa je s svetlobnimi napravami, krmilnim in zavornim mehanizmom? Tudi to je treba preveriti, da bo vozilo brezhibno in nas potem ne bo preganjal občutek strahu, da bo v najbolj neprimernem trenutku kaj odpovedalo. '
VOZNIKI! Približuje se dan mrtvih, ko bo promet zelo povečan, zato ne bo odveč, če vas opozorimo na previdnejšo vožnjo. Srečno in varno vožnjo vam želi svet za preventivo in varnost v cestnem prometu!
J. Kos
IZOBRAŽEVANJE ZA VSE GENERACIJE
Rejenec — nov član vaše družine
V naši občini je veliko potreb po rejništvu; družin, ki bi bile pripravljene sprejeti oziroma prevzeti zahtevno vlogo rejnikov, pa je vse manj.
Trenutno se nahaja iz naše občine v rejništvu 60 otrok, večina po okoliških vaseh naše občine. Otroci prihajajo iz neurejenih družinskih razmer (zanemarjanja uirok, asocialnost, alkoholizem, vzgojna nesposobnost, smrt staršev in podobno), s pomanjkljivimi delovnimi navadami ali brez njih, z motnjami vedenja itd.
Rejnikova naloga je resnično odgovorna, saj naj bi rejenček začutil, da je v novi družini sprejet, dobil naj bi občutek varnosti in pripadnosti. Ob vključitvi v novo okolje potrebujejo ti otroci veliko nege in skrbi, razumevanja in pomoči.
Trenutno je v naši občini 41 rejniških družin, predvsem na obrobju, v rejništvo pa bi želeli pritegniti tudi družine v večjih krajih in v Žalcu, saj bi ob zadostnem številu teh družin lahko otroke razporejali ustrezneje, pri čemer bi lahko upoštevali specifične re-jenčeve potrebe in možnosti rejniške družine. Ker je trenutno stiska velika, žal ni možno upoštevati tudi idealnih kriterijev.
Družina, ki sprejme pod svoje okri-
lje otroka-rejenca, naj bi imela predvsem urejene medsebojne odnose, bila naj bi topla in sposobna primerne vzgoje. Ovire ne predstavlja niti rejnikova zaposlitev, saj lahko rejenec obiskuje vzgojno-varstveno ustanovo ali podaljšano bivanje. Za rejenčeve materialne stroške prejmejo rejniki rejnino, za svoje delo pa nagrado.
Nekateri rejniki svoje delo opravljajo celo kot poklic. V naši občini je pet rejnikov, ki trenutno izpolnjujejo pogoje za poklicno rejništvo, torej so zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovani, stroške za plačilo prispevkov pa krije občinska skupnost socialnega skrbstva.
Rejništvo je pomembna oblika družbenega varstva tistih otrok, ki so prikrajšani za normalno družinsko življenje. Je.nadvse človekoljubno delo, za otroke-rejence pa velika pomoč na njegovi življenjski poti.
Na Centru za socialno delo Žalec želijo pridobiti za rejništvo nove družine, ki izpolnjujejo pogoje zanjo, zato bodo vsake odločitve veseli. Ker pa je za tako pomembno odločitev nedvomno potrebnih več informacij, vabijo, da se zglasite pri njih v Žalcu, Cesta na Lavo 1, ali pokličete po telefonu 711-261.
ŠEMPETER:
18. november 1987, od 7. do 13. ure v prostorih Hmeljarskega doma v Šempetru
PETROVČE:
25. november 1987, od 2. do 12. ure v prostorih osnovne šole Petrovče
Krvodajalske akcije na POLZELI se je udeležilo 216 krvodajalcev, med njimi največ iz Tovarne nogavic, kar 130; iz Garanta 23, iz SIP-a Šempeter 18, REK-a Velenje 15 in iz ostalih delovnih organizacij 30. Med udeleženci akcije na Polzeli so doslej največkrat darovali kri Milan PARFANT iz Garanta, kar 57-krat; Marjan ŽAGAR iz Tovarne nogavic, 56-krat; Peter PUNGARTNIK, upokojenec, 35-krat; Majda HERODEŽ iz Tovarne nogavic, 32-krat; in Marija HRIBERNIK, tudi iz Tovarne nogavic, 30-krat.
Za uspešno izvedbo akcije na Polzeli gre vsa zahvala vodstvu Tovarne nogavic iz Garanta, ki imata izreden posluh za humanost in skrb za sočloveka, kot tudi zdravstveni postaji Polzela, v kateri je akcija potekala.
NOVEMBER JE MESEC BOJA PROTI ALKOHOLIZMU IN OSTALIM ZASVOJENOSTIM. Tokratno geslo je VSAK OTROK IMA PRAVICO DO SREČNE MLADOSTI! Pa ne le v tem mesecu, tudi sicer naredimo kaj, da bomo pomagali otrokom hudo motečih alkoholikov do lepe mladosti. Ali né sodi v ustavo tudi ta zahteva?
r
Prispevek za posodobitev bolnišnice
Na žiro račun sklada za posodobitev bolnišnice so do 10. oktobra 1987 nakazali sredstva:
516.903 243.557 219.322 1.140.774 237.667 17.788 47.220 42.552 25.753 8.372
71.000
50.000
50.000
NAMA Ljubljana — TOZD Veleblagovnica Žalec	945.528
ZCC — TOZD Zdravstveni dom Žalec	1.603.471
REKAPITULACIJA PO OBČINAH:	
Celje	122.742.964
Slovenske Konjice	43.722.073
Laško	31.258.053
Žalec	20.893.588
Šmarje	10.115.613
Mozirje	1.158.944
Šentjur	615.836
Velenje	4.034
SKUPAJ VPLAČANO	230.511.105
POZIV DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM
Predsedstvo Občinske konference SZDL Žalec in štab za vodenje akcije zbiranja sredstev za posodobitev celjske bolnišnice ponovno pozivata za solidarnostno prispevanje enodnevnega zaslužka v družbenem in zasebnem sektorju ter darovanje drugih prostovoljnih prispevkov.
Pozivamo zlasti vse tiste delovne organizacije in obrtnike, ki se akciji letos še niste odzvali.
Predsednik:
Janez Meglič
v 7 ' '	" J
SLOVIN — TOZD Žalec
LIKO Liboje
SS SIS Žalec SSP
SO Žalec — DSŠS
SO Upravni organ Žalec
SO Družbeni pravobranilec
SO Sodniki za prekrške
SO Sodniki za prekrške — DSSS
SO Žalec — Proračun — TO
SO, Družbeni pravobranilec — DSSS
VIO OŠ Vransko
VIO OŠ Braslovče
VIO OŠ Šempeter
Tekstilna tovarna Juteks
	
r »Kljub težkim razmeram plovemo navzgor«	
^ Tako je letošnje leto ob prazniku ocenil direktor Milan Dolar	J
Delavci Tekstilne tovarne Juteks so letos svoj dan, 22. oktober, proslavljali v novi dvorani, ki so jo uredili v prostorih bivže kino dvorane. Nova dvorana pa je le ena izmed pridobitev. Več o njih in pa razmerah v tej delovni organizaciji pa je povedal direktor Milan Dolar:
••Res je, uredili smo dvorano, poleg nje pa še skladišče gotovih
izdelkov jute. Med pridobitve ob dnevu kolektiva lahko uvrstimo še dograditev čistilne naprave, novosti v proizvodnji talnih oblog — eno so samolepilne talne obloge, drugo izboljšan estetski videz. V zadnjih mesecih pa smo uvedli tudi personalne računalnike.
Sicer pa v naši delovni organi-
zaciji letos kljub težkim razmeram plovemo navzgor. Obseg poslovanja bomo v primerjavi z letom 86 povečali za sedem odstotkov. Znotraj delovne organizacije sicer prihaja do nihanj — začasno npr. ukinjamo tretjo izmeno v predelavi jute, vse sile pa moramo včasih usmeriti v proizvodnjo na področju plastificiranja. Kljub vsemu mislim, da bo rezultat ob koncu leta dober in tudi s pla-
smanom proizvodnje zaenkrat nimamo težav.«
— Letos ste ponovno prodrli na sovjetsko tržišče. Bi o tem sodelovanju povedali kaj
več?«
M. Dolar: Mi smo na sovjetskem tržišču prisotni že od leta 74. To sodelovanje je bilo različno. Enkrat smo tja izvozili celot-
no letno proizvodnjo, drugič le pet ali deset odstotkov. Letos je to sodelovanje spet tesnejše, vendar tokrat ne bomo le klasično menjavali, temveč hočejo Sovjeti višje oblike sodelovanja — hočejo proizvodno, tehnično in znanstveno sodelovanje, pa tudi sovlaganje v skupne tovarne. Ta interes je silovit in mi se mu bomo gotovo odzvali.
Poleg sovjetskega pa je za nas zanimivo še češko tržišče in tudi tam si želimo višjih oblik sodelovanja.«
— »To sodelovanje bo gotovo vplivalo na vaš nadaljnji razvoj. Ali pa bo to vplivalo tudi na razvoj proizvodnje v novih obratih na Ložnici? Ti obrati še vedno niso zaživeli.«
M. Dolar: »Ložnica je kot nov prostor za nadaljnji razvoj bila načrtovana v dokaj bolj ugodnih razmerah kot so danes. Bila je načrtovana z namenom, da se tja prestavi proizvodnja plastificiranja. Takrat in tudi danes smo mnenja, da mora biti prestavitev ekonomska, ne pa fizična. To pomeni, da bi opremo morali posodobiti. Časi za to proizvodnjo v zadnjih dveh letih niso bili ugodni, zato smo čakali. Lani in letos se razmere spet obračajo na bolje in zdaj smo spet začeli razmišljati o posodobitvi in prestavitvi. Ni pa to edini cilj. — nujno je tudi prestrukturirati sedanje proizvodne programe, postopno ukiniti predelavo jute, ki -ekonomsko ne so-
Milan Dolar
di več v jugoslovanski prostor. Te programe seveda iščemo, toda investiranje je drago, še zlasti, če 'opremo iščemo v tujini. Upoštevati pa je treba tudi, da morajo surovine biti domače, treba je znanja, problem so delavci. Že leta nazaj namreč upada število delovne sile iz domačih krajev, pa tudi strokovne kadre težko dobimo.«
—	»Torej zaenkrat še ne morete reči, kdaj na Ložnico in kaj boste tam počeli?«
M. Dolar: »Takole bi rekel: prestavitev že dobiva časovno dimenzijo, to se mora zgoditi v naslednjih dveh letih. Vprašanje povsem novega programa pa je še odprto.«
—	»Kaj pa lahko rečete tistim občanom, predvsem Žalčanom, ki se pritožujejo nad vašim onesnaževanjem okolja. Ljudje, ki živijo v Ju-teksovi bližini, namreč trdijo, da onesnažen zrak povzroča težave pri otrocih. Kako je s čistilnimi napravami v Jutek-su in — ali so pritožbe krajanov upravičene?«
M. Dolar: »Mislim, da so pritožbe ljudi v neki meri upravičene. Vemo, da prihaja do onesnaževanja, ki sicer ni strupeno, je pa neprijetno. Čistilne naprave, ki delujejo, namreč ne zmorejo vseh sprememb zadnjih let, ne zmorejo uspešno utekočiniti izparin iz proizvodnega procesa. Letos smo modernizirali sedanjo čistilno napravo in dogradili novo. Ravno v teh dneh bo ta čistilna naprava začela delati in menimo, da bo zrak zdaj manj onesnažen.«
Irena Jelen-Baša
Na osrednji prireditvi ob dnevu Juteksa so podelili zlate, srebrne in bronaste značke ter plakete za posebne zasluge.
Za dolgoletno zvestobo kolektivu sta zlato značko dobila: Cveto Stamol in Marija Vidmajer. Srebrno: Zinka Banovič, Antonija Bobovnik, Matija Bobovnik, Jožica Čater, Marija Gaberšek, Anton Kanič, Amalija Kotnik, Bariča Novak, Nada Pokorny, Ida Potočnik, Gora Pulko, Marija Vasle in Mira Vidrajs. Bronasto značko pa so dobili: Viktor Blatnik, Franc Cokan, Janko Grobelnik, Darja Herle, Jože Marn, Marjana Napotnik, Darinka Obrez, Gabrijela Podkoritnik, Ana Plohl, Štefka Slapernik, Miroslav Stadler in Nevenka Tomšič.
Za posebne zasluge so plakete dela dobili: Viktorija Tratnik, Marija Tominšek in Ivan Hostič. Ob prazniku kolektiva pa so za podelitev državnega odlikovanja predlagali Rudija Veligoška in Ivana Vinamika.
25 let Zarje Petrovče
»Vaš optimizem je prava pot«
Tako je dejal predsednik skupščine občine Ludvik Semprimožnik
V začetku oktobra so v delovni organizaciji Zarja v Petrovčah praznovali 25-letnico svojega obstoja in delovanja. Srebrni jubilej so proslavili s svečano sejo delavskega sveta in s slavnostnim zborom delavcev.
Na seji delavskega sveta je udeležencem govoril direktor delovne organizacije Viktor Drama, nekaterim delovnim organizacijam in članom kolektiva pa so podelili plakete in priznanja.
Seji delavskega sveta je sledil slavnostni zbor delavcev. Zbranim udeležencem je govoril predsednik skupščine občine Žalec Ludvik Semprimožnik. Najprej je opisal razvojno pot te delovne organizacije. »Korenine današnje Zarje,« je dejal Ludvik Semprimožnik,« segajo že pred leto 62. Tega leta so se v obrtni center Zarja združili elektroinstalater-
stvo, ključaničarstvo, pleskarstvo, mizarstvo, pečarstvo, dimnikarstvo,, kolarstvo in čevljarstvo, poleg tega pa še krojaštvo. Dejavnosti so potem še razširili; delovna organizacija se je spreminjala, dobivala novo podobo, od leta 78 pa je takšna, kakršno poznamo danes: delovna organizacija s štirimi temeljnimi organizacijami in skupnimi službami.«
V nadaljevanju je predsednik skupščine občine dejal, da »je ni delovne organizacije, ki bi se tako stalno in pa kakovostno krepila, kot Se je vsa leta ta industrija lesnih, kovinskih in konfekcijskih proizvodov ter storitvenih dejavnosti v gradbeništvu. Še posebej pa je pomembno to,« je menil Ludvik Semprimožnik, »da sta ves razvoj in investicijska dejavnost v glavnem slonela na lastni akumulaciji.«
Še o Zarji v današnjem trenut-
Na svečani seji delavskega sveta so ob srebrnem jubileju podelili plakete in priznanja nekaterim članom kolektiva. Plakete delovne organizacije so dobili: Jože Kladnik, Oto Lesjak, Rezka Žuža, Ivan Zaverla, Martin Cilenšek. Priznanja pa so prejeli: Anica Kladnik, Milan Podbregar, Alojz Pižorn, Leopold Jernejšek, Jožica Ari-stovnik, Majda Jelen, Ivanka Došler, Marija Pražnikar, Vinko Jelen, Franc špajzer, Martin Pernovšek, Stanko Gojznik, Dorica Cvenk in Jožica Kovačič.
ku je govoril Ludvik Semprimožnik. Povedal je, da je Zarja danes organizacijsko in samoupravno stabilna organizacija, kjer je lani 287 delavcev ustvarilo dve milijardi in osemsto milijonov celotnega prihodka. Njene temeljne organizacije so poslovale nad poprečjem enakih dejavnosti v Sloveniji in v občini. »Rad bi omenil tudi vaš optimizem v vaših srednjeročnih načrtih,« je nadaljeval slavnostni govornik. »Medtem ko v mnogih organizacijah združenega
dela govorijo 'zgolj o preživetju, pri vas načrtujete nove naložbe v proizvodne objekte, povečanje akumulacije in izboljšanje družbenega standarda delavcev. To je edina in prava pot,« je zaključil Ludvik Semprimožnik.
Slavnostni zbor delavcev so končali s kulturnim programom, v katerem so se predstavili godci in Liboj, učenci petrovške osnovne šole ter članice ženskega pevskega zbora iz Zarje.
Irena Jelen-Baša
S slavnostne seje delavskega sveta
(Foto: Tonica)
delavska univerza
Delo in načrti
Odkar smo se v srednjeročnem programu opredelili v svoji dejavnosti za izobraževanje odraslih na vseh področjih življenja in dela in tudi na področju pridobivanja strokovne izobrazbe ob delu, smo dosegli že kar nekaj uspehov, ki nam dokazujejo, da smo na pravi poti: izobraževanje na različnih področjih tudi potem, ko smo zapustili šolske klopi, je imperativ sedanjega in prihodnjega časa.
Da bi odraslim slušateljem, ki so v svojih delovnih sredinah tako ali drugače odločujoči samoupravljalci, nudili kar najugodnejše pogoje za pridobivanje novih znanj, smo se v letošnjem letu odrekli delu dohodka v prid sredstev, ki smo jih namenili obnovi in vzdrževanju naše zgradbe. Ker se nam v določenih programih pojavljajo velike skupine slušateljev, smo po daljšem razmišljanju in tehtanju razpoložljivih sredstev sklenili preurediti 2 učilnici v večjo dvorano z ozvočenjem in primerno tehnologijo: video, grafoskop, episkop in drugo. Ta dvorana se je izkazala kot izredno primerna za-se.minarske oblike pouka kot tudi za seminarje v družbenopolitičnem izobraževanju, kjer prakticiramo kot metodo dela dialog med predavateljem in slušatelji.
Tako želimo ob tej priliki izkoristiti priložnost in zainteresiranim tlruštvom ter organizacijam ponuditi to dvorano za morebitna srečanja.
Poleg oblik izobraževanja, ki tečejo skozi vse šolsko leto, smo uspešno začeli tudi s poukom predšolskih otrok v tujih jezikih ter z oddelkom izobraževanja za delovodje pri DO JUTEKS in v DO MLEKARNA Arja vas.
Zaradi izrednega zanimanja in skorajda že zahtev zainteresiranih zaposlenih delavcev pa tudi organizacij združenega dela smo že v začetku tega leta raziskovali možnosti za organiziranje izobraževalnega programa ekonomsko-komercialni tehnik in trgovinski poslovodja. Čeprav smo računali, da je za organizacijo izobraževanja ob delu primeren in odločujoč interes združenega dela in delavcev, smo, žal, naleteli v izobraževalnih organizacijah — srednjih šolah — in posebni izobraževalni skupnosti na ogorčen odpor, ki ga utemeljujejo s tem, da za to izobraževanje pri delavski univerzi ni potrebe, saj to izobraževanje poteka tudi pri srednjih šolah. V tem trenutku obstaja različnost stališč, v katerih še nismo našli avtentičnega razsodnika; nadejamo se da bo Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo kot izvršilni zakonodajni organ dilemo tako ali drugače rešil v kratkem.
Na vsak način pa je naša usmeritev v organizaciji čim širše in čim kvalitetnejše ponudbe izobraževalnih programov dejstvo, od katerega ne moremo in ne smemo odstopiti.
du Žalec — Delavska univerza Žalec, Ivanke Uranjek 6, telefon: 711-417, 711-343
Delu in znanju večjo veljavo
IGM Gradnja za osem odstotkov povečala fizični obseg proizvodnje V
V času, ko je vse manj delovnih organizacij, ki se lahko ponašajo z dobrimi gospodarskimi rezultati, je prav da predstavimo kolektiv IGM Gradnja predvsem zato ker se že vrsto let uvršča med najuspešnejše v občini in tudi svoji branži. Tudi letošnji rezultati, še zlasti za osem odstotkov večji fizični obseg proizvodnje, če pa upoštevamo težko stanje v gradbeništvu, potrjujejo da kolektiv resnično zasluži priznanje. S svojimi izdelki pa se IGM Gradnja uspešno uveljavlja tudi na tujih tržiščih. V razgovoru pa je direktor delovne organizacije Jože Jan poudaril, da zaradi preobremenjenosti z družbenimi sredstvi ostane bore malo za tehnološki in nasploh hitrejši razvoj. Sicer pa je na zastavljena vprašanja povedal naslednje:
»Kljub temu da so razmere v gospodarstvu še zlasti gradbeništvu in industriji gradbenega materiala izredno težke zaradi zmanjšanja investicij, • smo smelo zastavili letošnji plan. Med drugim smo zastavili za šest odstotkov večji fizični obseg proizvodnje kar naj bi dosegli z večjo produktivnostjo dela in za dva odstotka večjim številom zaposlenih. S planom smo sprejeli tudi poseben program stabilizacijskih nalog in ukrepov s konkretno opredeljenimi npsilei nalog in roki za izvedbo. Po devetih mesecih ugotavljamo, da osnovne naloge skoraj v celoti uresničujemo. Zato pa imajo največ zaslug delavci v proizvodnji in prodaji pa seveda tudi ostali. Načrtovano povečanje fizičnega obsega proizvodnje smo celo presegli in ga tako povečali za osem odstotkov. Pri tem moram omeniti uvajanje nove proizvodnje dimnikov TMP in povečanje proizvodnje v kovinskem obratu. Uvajanje novih programov pa je rezultat uspešnega sčdelovanja razvojnega sektorja z znanstveno raziskovalnimi institucijami in če omenim še prizadevanja za boljšo organizacijo dela in posodobitev tehnologije, potem so načrtovani rezultati lahko tudi realnost. Ugotavljamo pa tudi, da v teh tržnih razmerah lahko dosežemo potrebne premike samo na osnovi ponudbe kvalitetnih izdelkov prav temu namreč dajemo največji poudarek seveda pa ne zanemarjamo tudi poslov» nosti. Čeprav se zavedamo posledic zmanjšanja investicij ki se kažejo v manj dela za gradbeništvo smo se odločili za povečanje obsega proizvodnje. Seveda pa smo se hkrati lotili
Jože Jan
temeljite obdelave tržišča, tesnejšega sodelovanja s projektanti in gradbeno operativo ker je tudi od njih odvisen plasma naših izdelkov.
Rezultati po devetih mesecih letošnjega leta so še ugodnejši od polletnih, različne obremenitve pa te močno devalvirajo, kar predvsem zmanjšuje našo sposobnost za hitrejši in kvalitetnejši razvoj.
V strukturi celotne proizvodnje predstavljajo dimniki 75 odstotkov, 15 odstotkov zunanji in notranji kamini ostalo pa različna betonska galanterija in proizvodi za komunalno opremljanje zemljišč. Večino proizvodnje kaminov izvažamo v Avstrijo in ZR Nemčijo, predvidevamo da bomo v naslednjem letu izvoz teh izdelkov po možnostih pa tudi drugih še povečali.«
Na vprašanje kaj pričakujejo od napovedanih ukrepov ZIS da bi vendarle zagotovili boljše pogoje gospodarjenja je Jože Jan poudaril, da tako visoka stopnja administriranja ne vodi nikamor. »Sodim, da bi morali ločiti socialo od ekonomike in pomagati predvsem tistim organizacijam ki dosegajo dobre rezultate. Vzpodbujati bi morali torej tiste, ki imajo dobre programe. Hitreje bi morali uveljavljati tržno gospodarjenje in stimulativno vplivati na izvoz še zlasti na konvertibilno tržišče. Nujna je razbremenitev gospodarstva in stimulativno nagrajevanje delavcev. Praksa je pokazala, da smo z raznimi omejitvenimi ukrepi v preteklosti sejali nezadovoljstvo in malodušje. To pa ni prava pot premagovanja težav in razvoja. Potrebujemo več optimizma delu in znanju pa moramo dati večjo veljavi).«
jk
Po poteh tradicij NOB
Če smo v prejšnji številki zapisali, da je štajerski bataljon deloval v izredno težkih razmerah, moramo zapisati še to, da je bil to eden od bataljonov 1. štajerske partizanske brigade, tretje v Jugoslaviji. Prva in druga proletarska brigada sta bili ustanovljeni kot protiutež izdajalskemu četni-škemu gibanju, prva štajerska partizanska brigada oziroma II. grupa odredov pa je nastala iz povsem vojaške nuje, iz operativnih potreb.
Zapisali smo že, da je bil prvi bataljon formiran 3. maja 1942 na Tolstem vrhu nad Preboldom in da so bile tedaj ustanovljene tri čete in dve skupini (B v Šaleški dolini in C na Kozjanskem). Obstajali pa sta še dve skupini, četi, ki nista bili povezani z bataljonom (slovenjegraška in ruška). V prvi polovici maja je bilo na tem območju skupaj 150 partizanov.
Ta bataljon je do septembra deloval povsem samostojno. Sprva je bila njegova naloga, da pomaga II. grupi odredov pri prehodu čez Savo, kasneje, ko je odšla II. grupa odredov proti Štajerski, pa so bile veze pretrgane.
Drugi bataljon je bil ustanovljen na Dolenjskem. Nalogo, da dolenjske čete združijo v bataljon, so dobili Franc Rozman-Sta-
ne, Dušan Kveder-Tomaž in Peter Stante-Skala, dotedanji namestnik komandanta štajerskega partizanskega bataljona. Ob ustanovitvi bataljona je bil Stane imenovan za komandanta, Tomaž je postal njegov namestnik, Skala pa je odgovarjal za partijsko delo.
Zaradi hitre rasti bataljona je njegov štab v vlogi pokrajinskega poveljstva za Štajersko sklenil, da reorganizira podrejene enote. Odločil se je, da šest čet na Dolenjskem razdeli na dva bataljona, tretji bataljon pa bi predstavljala enota na Štajerskem. Štab bataljona se je preimenoval v pokrajinsko poveljstvo štajerskih partizanskih čet — štab prve brigade. Dne 5. aprila 1942 je bil v taborišču na Kremenjaku slovesen zbor vseh enot, pred katerimi je bil prebran ukaz poveljstva štajerskih partizanskih čet o ustanovitvi prve partizanske brigade, ki so jo sestavljali trije bataljoni, dva na Dolenjskem in eden na Štajerskem.
Med tem je glavno poveljstvo, s katerim so bile med tem pretrgane zveze, prešel na reorganizacijo partizanskih enot, in sicer po teritorialnem principu.
4.	aprila 1942 je glavno poveljstvo izdalo ukaz, naj se čete in bataljoni povežejo in združijo v odrede na čelu z odrednim šta-
bom, odredi naj se združijo v grupe odredov, na čelu z grupnim štabom. Tako je bila imenovana II. grupa odredov s pohorskim, savinjskim in dravskim odredom.
Ukaz o reorganizaciji je štab I. partizanske brigade dobil šele 24. aprila. Prišlo je do nasprotja, ki je bil dejansko le v nazivu enote. 8. maja je glavno poveljstvo pohvalilo štab za samoiniciativnost in pripomnilo, da bi brigado potrdilo, če bi pravočasno izvedelo za ustanovitev, tako pa to ni mogoče, ker je že izdan ukaz o ustanovitvi druge grupe odredov.
1. maja v Kremenjaku slovesno objavijo, da se bo prva štajerska partizanska brigada preoblikovala v II. grupo odredov in ob tem so slovesno razvili bojno zastavo II. grupe odredov, ki jo je poslalo glavno poveljstvo kot priznanje za dosežene uspehe. Tako sta bila formirana Savinjski in Pohorski odred, določeno pa je bilo, da Štajerski bataljon deluje samostojno do prihoda odredov na Štajersko. Omenimo še, da je Edvard Kardelj 23. aprila 1942 obvestil tovariša Tita, da je to najboljša partizanska enota in zato kandidat, da postane proletarska brigada, nakar je 25. aprila glavno poveljstvo izreklo vse priznanje borcem in komandantnemu sestavu te enote.
f. j.
Njegove korenine segajo veliko dlje
Dve desetletji PD Žalec
Zadnje dni septembra so se na Bukovici zbrali člani Planinskega društva Žalec, kjer so proslavili 20-letnico obstoja svojega društva, v spomin na 9. junij 1967, ko je bilo na ustanovnem zboru izvoljeno vodstvo društva s Tonetom Delakom na čelu.
V uvodnem govoru je Janko Jurhar spregovoril o izgradnji planinske postojanke na Bukovici. Stavba je že pod streho in je ob proslavi že služila svojemu namenu. Omenil je delo sekcij in vsakoletni tabor planincev pionirjev, laninsko skupino v Galiciji, ki na entjungerti preureja župnišče v novo planinsko postojanko.
Poudaril je, da so bila po osvoboditvi ustanovljena po Savinjski dolini samostojna planinska društva, danes jih je osem, vsa pa imajo svojega predhodnika v Savinjski podružnici Slovenskega planinskega društva in v sekciji tega društva, ki je bila leta 1919 ustanovljena v Žalcu za Spodnjo Savinjsko dolino. To med ostalim potrjuje tudi vabilo SP SOD na sestanek, ki je bil dne 7. oktobra 1924 v gostilni Hodnik v Žalcu.
Vabljenih je bilo pet ustanovnikov ter 35 članov in članic. Na sestanku je poročal Franc Kocbek o stavbi novega planinskega turističnega zavetišča v logarskem kotu. Verjetno je bilo govora o Tiler-jevi koči, ki je bila odprta 28. 6. 1925. Na sestanku so se dogovorili, da zberejo sredstva zanjo, vendar pa to ni bilo edino delo sekcije, ki je leta 1921 sklenila, da zgradi cesto v Logarsko dolino iz Solčave. Po njej je leta 1922 že pripeljal prvi avto, čez dve leti (1924) pa sta v Logarsko dolino vozila že dva avtobusa.
Nemalo zaslug ima pri izgradnji Savinjska posojilnica, ki je podpirala planinstvo in tudi izgradnjo te ceste, saj je posojilnico vodil Fran Roblek.
Že leta 1893 zasledi idejo Franca Kocbeka, Ivana Kača-Savinj-skega in Antona Petrička, naj se zgradi koča na Mrzlici. Tedaj je v Žalcu poučeval Franc Kocbek, ustanovitelj Savinjske podružnice SPD, 28. 9 1899 je bila otvoritev koče.
Janko Jurhar je udeležencem proslave tako razgrnil dobršen del zgodovine planinstva v naši dolini, obudil pa ga je tudi predstavnik PD Zabukovica, ki je takole dejal: »Naj tu nad, proletarsko Zabukovico, kjer je SKOJ pred drugo svetovno vojno na »štircih« prirejal športna tekmovanja in združeval mladino ..., kjer so se skojevci in komunisti v okviru Svobode in Vzajemnosti preko kulture borili za boljši jutri (izpolnjevali navodila, ki jih je dal tovariš Tito na II. partijski konferenci na Šmiglovi zidanici), naj tu v bližini kraja, kjer je bila ustanovljena I. Savinjska četa . . , spregovorim o dejstvu, da naš delavec ne bo mogel več financirati kulture, telesne kulture iz svojega bruto osebnega dohodka. Sredstva bodo odvisna od ostanka dohodka TOZD-ov. Nato je spregovoril o tem, da se bodo sredstva zmanjšala in negotova bo postala usoda kulture in telesne kulture. Svoj govor je zaključil takole: »Vendar vsi, ki nam kopljete grob, vedite, da bodo kljub vsemu še plapolali naši planinski prapori po naših vrhovih, še bodo plapolali po poteh, kjer je nekoč stopal partizan, še bodo plapolali na krajih, kjer je
krvavel slovenski narod za osvoboditev, za boljši jutri. Še bo donela slovenska pesem po slovenskih gorah!«
Jubilante je pozdravil tudi predsednik MDO Savinjska, ki je v govoru poudaril pomen planinstva za družbeno dobro, za dobro počutje delavca na delovnem mestu, ki pa je hkrati tudi najcenejša oblika rekreacije.
Bojazen, kaj bo s kulturo in telesno kulturo, je izrazil tudi sekretar Občinske konference ZSMS Janko Kos, ki je bil slavnostni govornik na 26. Milovanovičevem memorialu pri jami Pekel. Preko tristo mladim tekmovalcem v orientaciji je Orisal lik Draga Milovanoviča, sekretarja SKOJ-a, ki se je ponesrečil leta 1922 pri ilegalnem prestopu meje. Med drugim je v govoru dejal: »Nedolgo tega se je prav tako kot danes zbralo veliko mladih v Celju na mladinskem festivalu. Ker je nujno, da se s kritičnimi spoznanji, svojimi idejami, izmenjavo mnenj, pobudami in predlogi tudi mladi vključijo v iskanje izhodov iz sedanjega položaja. Mladi so na festivalu zahtevali odgovore in ponujali svoje predloge. Na konkretna vprašanja niso dobili odgovorov, predlogi pa so bili ocenjeni za ne dovolj argumentirane in za premalo resne.«
S tem bi rad poudaril, da planinstvo ni le hoja v gore, tekmovanje, planinstvo, je tudi zbiranje mladih, vzgoja v domoljubnem duhu in tudi priložnost, da se kritično osvetlijo pojavi, kot dokazujeta to govora na Bukovici in v Peklu.
F. J.
V planinskih vrstah se je v preteklem mesecu vsako soboto in nedeljo kaj dogajalo: od tekmovanja v orientaciji, sprejema najmlajših v planinske vrste na Homu, počastitve petnajste obletnice Savinjske poti — ravno tako na Homu, do kostanjevega piknika in dvajsetletnice Planinskega društva Žalec, pa še kaj.
Člani PD Zabukovica so s pomočjo teritorialne obrambe in osnovne šole izvedli pohod ob domačijah, znanih iz NOB, ki so ga zaključili ob jubileju Savinjske poti na Homu. Preko 400 pohodnikov se je na pot odpravilo iz Mi-gojnic, manjkali so le tisti, ki so prejšnji večer pripravili miting ob zaključku vaj teritorialne obrambe pri Lovski koči na Gozdniku.
Pohodnike je pozdravil predsednik KK ZZB Ludvik Kukove. Prvi počitek pa so imeli pohodniki pri Breclovi domačiji v Britnih se-lah, od koder je bil leta 1942 odgnan v taborišče 80-letni Jože Poteko. Naslednji postanek je bil pri Koterjevi domačiji, kjer je ZRVS pripravila razstavo orožja. Pohodniki so se nato ustavili nad Ocepkovo domačijo, kjer je Rado Cilenšek, predsednik Občinskega odbora ZZB NOV, spregovoril o hajki leta 1944. Pohod je bil zaključen na Homu, kjer so ga združili s proslavo ob 15-letnici Savinjske poti. Njena otvoritev je bila
15.	oktobra 1972, do sedaj pa jo je prehodilo že 1242 planincev, od tega samo letos šestdeset, v vseh teh letih pa je opravila svoje poslanstvo.
Predstavnik društva je predstavil društvo in njeno delovanje ter se zahvalil Adiju Vidmajerju, štabu TO, radioamaterjem in planincem ostalih društev pri organizaciji Milovanovičevega memoriala, poudaril pa je tudi delo z mladimi v PD Zabukovica. Zahvalil se je vsem, ki so pripomogli k uspehu poti.
Besedo je imel tudi Božo Jordan, avtor vodnika po Savinjski poti, ki je bil ponatisnjen le enkrat. Spregovoril je o razširitvi poti in o tem, da ne sme pomeniti mejnika med društvi. Nato je skupaj z mladinskim vodnikom Milanom Polavdrom podelil značke Savinjske poti. Prejel jo je Branko Čeh iz Maribora, ki jo je prehodil že osemnajstkrat, Štefka Klaužar 16-krat, mala Sara Lipovšek je
značko prejela prvič, njena sestrica Saška pa tretjič.
Podeljeni sta bili tudi znački Jezerske planinske poti, ki sta ju prejela Vinko Ferjuc in Srečko Kuret. Ob zaključku pa so planinci čestitali Lovski družini Gozdnik—Griže in vsem lovcem ob 80-letnici Lovske zveze Slovenije ter jim obljubili, da bodo skupaj z njimi varovali naravno dediščino, kar je tudi njihov skupni cilj. Zaželeli so jim uspeha pri ohranjanju divjadi, ob čemer so obljubili, da bodo svoje mlade člane vzgajali tako, da na svojih planinskih poteh ne bodo plašili divjadi.
Ob 15-letnici Savinjske poti je govoril Franci Ježovnik
Foto: T. Tavčar
SREČANJE IN OBUJANJE SPOMINOV
Proslava v spomin na prvo frontalno bitko na Čreti, ki je bila pred 46 leti, vsako leto jo pripravljata borčevski organizaciji Vransko in Mozirje, je tudi letos privabila veliko število obiskovalcev. Organizatorjem je bilo naklonjeno tudi vreme. Sicer pa zlasti borci radi
Mirko Podbregar: »Ne samo zaradi tega
ker sem predsednik borčevske organizacije Prebold ampak za to, da se borci srečamo in obujamo spomine, vsako leto prihajam na Čreto. Razveseljivo je, da je med obiskovalci tudi veliko mladine in tako bo revolucionarno izročilo ostalo trajno.«
Tone Turk: »Malo je priložnosti, da se lahko srečamo sodelavci in prijatelji. Na Čreto prihajam vsako leto in ta prireditev postaja resnično srečanje za vedno številnejše obiskovalce. Se posebej želim pohvaliti prisrčen kulturni program.«
»Polde Travner: Nisem bil udeleženec bitke na Čreti. Trojka v kateri sem bil tudi jaz smo noč pred bitko na Čreti izvedli napad na Čmakovo žago. Ta akcija je bila pravzaprav povod za to bitko. Za to me spomin na ta.dogodek veže tudi na Čreto kamor prijam vsako leto. Žal nas je udeležencev tistih dogodkov pred 46 leti vedno manj. Če mi bo zdravje dopuščalo bom še prišel.«	jk
foto: T. Tavčar
Slavnostni govornik na letošnjem srečanju je bil Zdravko Novak, predsednik OK SZDL Mozirje
prihajajo na Čreto, da se srečamo in obujamo spomine, so pripovedovali sogovorniki. V kulturnem programu so sodelovali učenci osnovnih šol Vransko in Mozirja.
Da ne pozabimo
! Okrogle obletnice leta 88
} Jesen je čas, ko načrtujemo delo za naslednje leto, zato je f prav, da se spomnimo zgodovinskih dogodkov, ki jih bomo t obeležili naslednje leto.
Med najpomembnejšimi bo vsekakor 120-letnica P začetkov sindikalnega gibanja na Slovenskem. Minilo I bo 40 let od V. kongresa KPJ v Beogradu, na katerem I so delegati soglasno zavrnili obtožbe informbiroja ter 4 sprejeli nov program KPJ. Istega leta je bil tudi II. kon-I gres KP Slovenije, ki je zavzel enaka stališča kot v Beogradu in začrtal novo pot razvoja KPS. V letu 19B8 se I bomo spomnili več zgodovinskih dogodkov iz leta 1918, I ko se je pričelo močno revolucionarno vrenje v števil-! nih industrijskih krajih Slovenije in Jugoslavije, minilo » pa bo tudi 50 let od I. konference KPS v Šmiglovi zidani-’ ci nad Grajsko vasjo. Leta 1958 pa je bil v Ljubljani 7. I kongres ZKJ, ko je bil sprejet nov program ZKJ, ki je I še danes v veljavi.
f So pa še drugi dogodki, recimo majniška deklaracija — v i dunajskem državnem zboru leta 1919 je zahtevala, naj se v av-stroogrski monarhiji uredi državna enota iz jugoslovanskih po-' krajin in takrat je ponovno oživilo narodnostno gibanje štajer-I skih Slovencev. Posamezniki, občine, društva so s podpisi pod-f prli majniško deklaracijo, marca 1918 pa je to deklaracijsko gi-i banje doseglo višjo stopnjo, ko so se začela prirejati zborova-I nja in tabori. Takšen shod, med največjimi na Štajerskem, je bil P 17. marca 1918 v Žalcu, ki pa ni zaostajal za taborom iz leta \	1868, ki bo naslednje leto slavil 120. jubilej.
\	fj
80-let Partizana Braslovče
V	letu praznovanja petdesetletnice ustanovitve telovadnega društva je članstvo veliko delalo na področju same telesno-kulturne aktivnosti, poleg tega pa so v tem letu ponovno uredili smučarsko skakalnico na Karlovem, tako da so lahko izvedli skakalne tekme. Tudi fasado so obnovili, poleg tega pa še odbojkarsko igrišče. Velika želja je bila, da bi za praznovanje uspeli obnoviti opremo, a je za to zmanjkalo finančnih sredstev. Dom je bil namreč še vedno močno obremenjen, saj so v njem gostovala vsa braslovška društva, pogosto pa so bili tu tudi nastopi drugih društev. Prav razni sestanki so zelo ovirali društveno dejavnost, zato je razumljivo, da so vsi željno čakali, da bo prišlo v Braslovčah do izgradnje še ene dvorane.
V	društvu so še vedno gojili razne športne aktivnosti, še vedno je velik poudarek na telovadbi, so pa na občnem zboru leta 1957 že ugotovili, da je vedno večje zanimanje za igre z žogo. Poleg žoge, ki je v poletnem času pritegnila predvsem mlade, pa je v zimskem času navdušilo smučanje in to predvsem smučarski skoki. V društvu se je oblikovala močna skupina skakalcev, v kateri so bili poleg starejših skakalcev tudi mladinci in pionirji. V tej skupini so bili skakalci, ki so ponesli ime Braslovč tudi izven Savinjske doline, saj so nastopali na tekmah na Gorenjskem, na Pokljuki, v Planici in drugod. Ti mladinci in pionirji so bili Ivo Hanžič, Marjan Donko, Ivan in Tona Debelak, Vinko Vodlak, Herman Janežič in še vrsta drugih, saj jih je na posameznih tekmah nastopilo tudi preko dvajset. Vsi so imeli velike cilje in željo nastopati na velikih skakalnicah. Vedeli so, da brez treninga na večji skakalnici kot je bila braslovška ne bo šlo. Zato so-se odločili, da bodo zgradili skakalnico, ki bi dovoljevala skoke preko 40 metrov. Teren so našli na pobočju Dobrovelj ob Partizanki, cesti na Dobrovlje, pod Rovšnikovo domačijo. Opravili so že tudi čiščenje terena, vendar pa do izgradnje skakalnice ni prišlo.
Največji problem so bila finančna sredstva, zato so se dela prav iz tega razloga ustavila.
Že omenjena prezasedenost telovadnega doma in preobremenjenost vaditeljskih kadrov sta povzročili, da je društvo v naslednjih letih doživljalo krizo. Ugotavljali so, da je veliko mladine, ki redno dela, da pa ni dovolj članskih vrst. 1. maja 1960 je bila slovesna otvoritev zadružnega doma v Braslovčah, dogodka, ki je bil pomemben tudi za Partizan. Telovadni prostori so ponovno začeli služiti namenu* za katerega so ga namenili graditelji. Obnovili so parket, uredili peči za ogrevanje telovadnice. Tako se je v poletnem in zimsken|.času aktivnost močno povečala. Telovadna vrsta pod vodstvom Francija Rovšnika je redno vadila in nastopala tudi na republiških tekmovanjih. Veliko so igrali tudi odbojko, namizni tenis, gojili atletiko, ob tem, da zelo pogrešajo 100-metrsko atletsko stezo, poleti še plavajo, pozimi pa redno organizirajo tekme v skokih in tekih, poskušali pa so tudi z rokometom.
19. junija 1966 je društvo slovesno praznovalo šestdesetletnico obstoja. Po dopoldanski Slavnostni seji je bil popoldne javni nastop vseh vrst pri telovadnem domu. Neposredno pred njim so šle vse telovadne vrste in drugi oddelki v povorki skozi Braslovče. Popoldanska prireditev je zelo Uspela, saj je tudi lepo vreme dalo prireditvi svoj pečat. Žal pa je ob tej priliki zadnjič na večjem nastopu nastopila telovadna vrsta. Ta je zamirala, vedno večjo veljavo pa je dobivala žoga in z njo odbojka. Naslednja leta so predstavljala vedno večjo afirmacijo tega atraktivnega športa.
— se nadaljuje — —fk

17.	oktobra je bila v žalskem Hmeljarskem domu osrednja prireditev ob praznovanju 40-letnice Kmetijske zadruge Savinjska dolina. Najprej je udeležencem predstavil dosedanji razvoj zadruge direktor Vlado Kralj, slavnostni govornik pa je bil predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Knežević. Ob koncu so najzaslužnejšim podelili še priznanja za dolgoletno sodelovanje.
Sicer pa so letos v zadrugi ob 40-letnici že pripravili nekaj prireditev, med drugim tudi živinorejsko razstavo v Braslovčah. Prireditve so bile ali pa še bodo tudi po posameznih temeljnih zadružnih organizacijah.
Zavrtimo kolo časa najprej v preteklost. Korenine današnje zadruge segajo namreč v čas povojnih nabavno prodajnih zadrug. Tistih dni, ustanavljanja zadrug in razmišljanj ljudi ob ustanovitvi se še dobro spominja kmet Franc Rančigaj z Gomilskega, ki je bil soustanovitelj tamkajšnje zadruge: »45-ega leta pravih trgovin še ni bilo in potrebno je bilo ustanavljati zadruge. V začetku decembra 45 je bil ustanovni občni zbor zadruge na Gomilskem. Prvo je bila torej v tej zadrugi trgovina. Potem so začeli nabavljati kmetijske potrebščine, umetna gnojilla, za škropiva smo takrat še bolj malo vedeli. Poleg tega so v zadrugi tudi odkupili vse, kar smo imeli. Nabavljali so nam tudi premog za sušenje hmelja. Potem so bile vmes razne spremembe, med drugim so nam vrnili tudi obdelovalno zadrugo, kar se je kmalu skrhalo. Ljudje so zadrugo sprejeli za svojo, saj smo
imeli popolno samoupravo. Razpolagali smo s tistim, kar smo ustvarili. Kar poglejte danes, kakšne zgradbe so se delale s tistim denarjem, ki smo ga imali. Pa koliko traktorjev smo kupili; kar v naši vasi jih je bilo 14, imeli smo lastno delavnico, pa mehanika. Potem je vse postalo družbena lastnina. Ljudje so izgubili veselje, samoupravljanja pa tudi ni več. Saj, kar se naredi, za vse moraš prej vprašati. Kmetje kaj
drugega kot je danes, nismo pričakovali. Mislili smo le, da bomo sami svoji gospodarji, da bomo tisto, kar bomo ustvarili, tudi imeli oziroma bomo s tistim sami razpolagali. Pa se nam je vse izmaknilo iz rok.«
Kmetijska zadruga Savinjska dolina je danes organizacija, ki združuje preko 2100 združenih kmetov na 1350 kmetijah. Od tega je 860 usmerjenih kmetij. Dolga leta jim je najdebelejši kos kruha resnično rezalo hmeljarstvo, ki se je v tej dolini zakoreninilo pred dobrimi sto leti. Danes je hmeljarjev vse manj, le še 554, to grenko rožo pa sadijo na dobrih 700 ha površin.
Sicer pa hmelj izpodrivajo govedoreja, proizvodnja mleka, prašičereja, proizvodnja brojlerjev, pa setev pšenice in sadjarstvo. Pri proizvodnji hrane ima veliko nalogo strokovna pospeševalna služba. V zadrugi Savinjska dolina je skupno 27 pospeševalcev. Eden izmed njih je bil pred tremi leti tudi sin našega prejšnjega sogovornika. Anton Rančigaj je inženir agronomije, nekaj let je bil pospeševalec, danes pa pridno obdeluje domačo zemljo. O delu pospeševalcev je takole razmišljal: »Po končani šoli sem nastopil službo v Braslovčah, še prej sem bil na Vranskem, delal sem kot pospeševalec in organizator hmeljske proizvodnje. V službi sem bil tri leta, potem sem ostal doma.
Delo pospeševalca je zahtevno, strokovno in tudi pošten odnos do ljudi igra pomembno vlogo. Ko prideš iz šole, si precej optimističen, misliš, da boš dobro slovenskemu kmetu. Vendar ekonomske in administrativne zadeve to zagnanost hitro zatrejo, postaneš samo človek, ki dela v službi po določenem redu. Me-
nim,	da so pospeševalci preobremenjeni z administriranjem in zato tudi izgubljajo na svoji strokovnosti. Le-ta je v zadrugi zelo dobra, vendar, če ni podprta z določenimi ekonomskimi ukrepi, potem tudi pospeševalec ne more ničesar narediti. To se nam dogaja sedaj v živinoreji, kjer smo s proizvodnim in selekcijskim delom bili na neki višini, zdaj pa so nam cenovni odnosi vse porušili. Tako tudi pospeševalec izgublja
Franc Rančigaj
Vlado Kralj
voljo do dela. Če mora samo za enega bika izračunati po štiri, pet premij, potem mu to vzame eno uro časa. In lahko si mislite, koliko časa mu potem ostane za delo s kmeti. Želimo si, da bi pospeševalec večkrat prišel na dom, ne. samo zaradi strokovnih stvari. Pač, da se človeško pogovorimo. Kajti tesnejši osebni stik bi omogočil boljše reševanje problemov in tudi pospeševalci bi laže opravljali svoje strokovno poslanstvo.«
Volje do dela najbrž v teh časih ne zmanjkuje samo pospeševalcem, ampak kar vsem kmetijcem. Eden večjih kmetov v zadrugi je Viktor Gajšek iz Drešinje vasi. Viktor je tudi predsednik zadružnega sveta v kmetijski zadrugi Savinjska dolina in je trenutne razmere v našem kmetijstvu takole ocenil: »Kmetje danes na tržišču ne moremo biti konkurenčni. Želimo si, da bi pridelali več hrane, tudi delavci bi bili bolj zadovoljni, če bi lahko kupovali cenejšo hrano. Kmete v tem trenutku tarejo predvsem bančni krediti, visoke obrestne mere in če se bo to nadaljevalo, bomo šli nazaj, kar ni dobrč niti za kmeta niti za celotno družbo. Tudi stroški naše proizvodnje so ogromni, delitveno razmerje 30:70 za nas kmete tudi ni ugodno. Posebej pa nas zdajle v tem trenutku tarejo problemi v živinoreji. Govedo imaš po dvajset, štiriindvajset mesecev pri jaslih, veliko truda je treba, rezultatov pa ni. Pa včasih nimaš niti pol ure časa, da bi malce posedel. Veste, že star rek pravi: »Ko prideš v »štalo«, rečeš dobro jutro, zvečer, ko greš iz nje, pa »lahko noč.« Torej delo od zore do mraka, delo vsepovsod, ker če ti na enem mestu spodleti, poskusiš še na druge.«
Savinjski kmet torej danes res ni več samo hmeljar, ampak mu zdaj tanjši, zdaj debelejši kos
Anton Rančigaj
Viktor Gajšek
kruha režejo tudi živinoreja, poljedelstvo, sadjarstvo, perutninarstvo in še kaj. O delu zadruge je direktor Vlado Kralj povedal tole:	»Dejavnost zadruge je
usmerjena v kmetijsko proizvodnjo, torej v hmeljarstvo, proizvodnjo mleka in mesa, vzrejo brojlerjev, jajc in nesnic. V ostali poljedelski proizvodnji je še pospeševanje pridelave krme za živino, pšenice za trg in domačo oskrbo, pridelavo zelja, kumar, rdeče pese, gob ostrigarjev, zdravilnih zelišč, oljnic in buč. V okviru zadruge je organizirana tudi trgovina na drobno, odkup kmetijskih pridelkov, živine in gozdnih sadežev, hranilno-kreditno poslovanje.
V naši zadrugi je problem v majhnosti kmetij in razdrobljenosti zemljišč. Zato si prizadevamo, da bi z agrotehničnimi ukrepi pridobili nove površine. Posebej si prizadevamo za večjo proizvodnjo v hribovitih predelih. Naš razvoj vidimo v povečanju proizvodnje in kvalitete hrane, v povečanju prizvodnje za izvoz in izboljšanju življenjskih pogojev združenih kmetov in delavcev. Razširiti pa nameravamo tudi asortiment zdravilnih zelišč, v zadnjem času pa uvajamo tudi gobarstvo.«
Končajmo ta pregled dela v kmetijski zadrugi s tole mi-slijo-kolikor zemlji daš, toliko od nje tudi dobiš. Savinjski in tudi vsak slovenski kmet zemlji prav gotovo daje veliko. Več pa bo za kmeta treba narediti v širši družbeni skupnosti. Kajti sicer bo tudi hrane vsak dan manj. Ali kot je na prireditvi v Hmeljarskem domu dejal eden izmed nagrajenih kmetov: »Resolucije ne bodo orale slovenske in jugoslovanske zemlje. Delo, ne sestanki, poštenje in zvestoba-le to lahko reši našo družbo.« Irena Jelen-Baša
• Na prireditvi v Hmeljarskem domu so ob 40-letnici zadruge Savinjska dolina podelili plakete vsem tistim posameznikom, ki že dolga leta uspešno sodelujejo z zadrugo. Iz TZO Braslovče so plakete dobili: Franc Kodre, Jelka Baš, Franc Mahor, Ivan Marovt, Ivan Hribernik in Elizabeta Završnik. TZO Gomilsko: Anton Gorope-všek, Stanko Žagar, Vinko Razdevšek, Milan Krašovc, Anton Privošnik, Maks Hropot, Franc Cokan in Janko Vizovišek. TZO Petrovče: Viki Gajšek, Jože Tominšek, Rudi štampe, Zoran Žagar, Stanko Pešec, Viktor Stručan in Franc Oset. TZO Prebold: Franc Potočnik, Franc Sopotnik, Peter Zagožen, Antonija Stenovec, Martin Ribič, Božka Uršič in Ivan Stepišnik. TZO Polzela: Mihael Satler, Jože Košec, Franc Jelen, Ivan Žolnir, Rudi Cev-zar in Ivan Verdev. TZO Šempeter: Franc Rojnik, Filip Udrih, Anton Ocvirk, Ivan Ribič, Vinko Cetina, Jože Sed-minek in Vinko Cokan. TZO Tabor: Miha Dolar, Stane • Jančigaj, Janko Kobale, Norbert Natek, Franc Kovče, Viktor Dole, Silva Pavline in Martin Krajnc. TZO Trnava: Albin Stepišnik, Jože Rožič, Franc Rančigaj, Anton Jerneje, Ivan Strožer in Franc Uranjek. TZO Vransko: Karl Goropevšek, Ludvik Zupan, Jože Škrajhar, Ivan Vranič, Albert Pečečnik, Stanko Pistotnik in Iva Cizej. V delovni skupnosti pa so plakete prejeli: Ivo Farčnik, Vilma Pša-ker, Jože Sabjan, Dragica Juhart, Vlado Kralj in Anton Vrabič.
V Mlekarni ukinili ukrep družbenega varstva
V Hmezadovi Mlekarni v Arji vasi so v začetku oktobra ukinili ukrep družbenega varstva. Rezultati v zadnjem času so namreč dobri, sanacijske načrte uresničujejo in zato ni bilo več razlogov za podaljševanje ukrepa.
Krmilo v tej delovni organizaciji so vzeli v roke trije člani kolektivnega poslovodnega organa: Andrej Čulk, Lojze Kampuš in Jože Janše. Sicer pa so to ljudje, ki so skupaj s tamkajšnjimi delavci postavljali na noge to delovno organizacijo. Zdaj ob ukinitvi ukrepa družbenega varstva smo jih povprašali o trenutnih rezultatih v Mlekarni, odkupu mleka in o tem, zakaj še vedno nimajo uporabnega dovoljenja.
Andrej Čulk: »V Mlekarni smo v glavnem dokončali in vzpostavili proizvodne linije, nismo pa še vsega naredili na področju sanacije finančnih virov. To nas še čaka. Prav tako nas v prihodnje čaka razvoj novih mlečnih izdelkov, posodobitev in skrb za boljši odkup mleka. Pred slabima dvema mesecema smo odprli tudi našo sirarno v Šmarju. Ta zdaj poskusno obratuje, zaenkrat kar
dobro. Nimamo pa še vseh modelov, zato trenutno izdelujejo tam le sir gauda, novembra bodo začeli izdelovati trapist, decembra pa še sir, imenovan rok.«
Jože Janše: »Čeprav Mlekarna že nekaj časa deluje, še nimamo uporabnega dovoljenja. Le to je vezano na uporabno dovoljenje za čistilno napravo. Ta zdaj poskusno deluje in bo po besedah predstavnikov izvršnega sveta uporabno dovoljenje za napravo v kratkem izdano. Potem-tudi ne bo več ovire za izdajo našega uporabnega dovoljenja.«
Lojze Kampuš: »Odkup mleka je bil v polletju zelo dober. Ugotavljali smo petodstotno rast v primerjavi z lanskim letom. Avgusta smo odkupili le en odstotek več kot lani, zdaj odkupimo le 94 odstotkov načrtovanih količin. Ta padec odkupa se bo zaradi nespodbudnih cen mleka za kmeta verjetno še nadaljeval, kar pa lahko ogrozi zastavljene cilje v Mlekarni. Mi sicer nabavljamo cenejša krmila, regresiramo priveze plemenskih telic in nakup mlečnega nadomestka. Vendar vse to ne odpravi cenovnih neskladij“	Irena Jelen-Baša
Za traktor 44.000 litrov mleka
Ob zadnji podražitvi mleka so ostro protestirali predstavniki Kmetijske zadruge Savinjska dolina. Na republiško skupščino in pa žalski izvršni svet so poslali pismo, v katerem opozarjajo na kritične razmere v mlečni živinoreji in živinoreji nasploh.
Zadnja podražitev je namreč še povečala razkorak med rednimi proizvodnimi stroški in odkupno ceno. Prireja litra mleka stane po izračunih v kmetijski zadrugi 280 din, kmet pa zanj dobi okrog 180 din pri 3,6-odstotni tolšči.
Kakšno je stanje, najjasneje kažejo naslednji podatki: leta 80
je kmet lahko kupil traktor za-18610 litrov mleka, lani za 28000 litrov, če bi ga kupil danes, bi zanj oddal 44000 litrov mleka. Za en liter mleka dobi danes kmet le še 76 dkg krmila, čeprav bi moral dobiti več kot kilogram.
Takšne razmere so nevzdržne in delajo nepopravljivo škodo celotni govedoreji. Zato v kmetijski zadrugi Savinjska dolina zahtevajo sprostitev cen mleka in pravilna delitvena razmerja znotraj re-proverige. Če pa stvari ne morejo urediti na zvezni ravni, bi morali v republiki najti denar za pokrivanje nastalih razlik in neskladij.
Irena Jelen-Baša
Z žitom posejali okrog 250 hektarjev
To je približno toliko kot lani — kmetje niso navdušeni nad sklepanjem pogodb
Kmetje v Savinjski dolini so v teh dneh posejali z žitom od 240 do 260 hektarov površin. Kako ocenjujejo letošnjo jesensko setev in kako so se pripravili nanjo — o tem smo povprašali direktorja kmetijske zadruge Savinjska dolina Vlada Kralja.
Povedal je, da je za jesensko setev bilo na voljo dovolj semenske pšenice in umetnih gnojil. Tudi obrestna mera za nakup je po njegovi oceni ugodna: med dvajsetimi in petindvajsetimi odstotki.
Kmetje so letos posejali ali pa še bodo v teh dneh med 240 in 260 ha. Od tega naj bi bilo prihodnje leto 600 ton tržnega viška
pšenice. Vendar v tem trenutku, tako so povedali v zadrugi, kmetje niso najbolj navdušeni za sklepanje pogodb. To je predvsem posledica letošnjih razmer, ko so kmetijci sicer izpolnili dogovorjene obveznosti, v zadrugi pa kljub temu niso dobili za oddano koruzo pšenice v razmerju 1:1,3.
Čeprav so kmetje zdaj posejali približno enake površine z žitom kot lani, pa v zadrugi pričakujejo prihodnje leto nekoliko manjši odkup pšenice. Na nekaterih območjih so se namreč odločili za setev oziminega ječmena, kar je posledica zbezljanih cen močnih krmil.
Irena Jelen-Baša
Ustanovili smo novi SIS
Sredi oktobra je_ bila v skupščinski dvorani v Žalcu ustanovna seja samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje preskrbe v občini.
Te samoupravne interesne skupnosti so doslej začele z delom že po vseh občinah celjskega območja, med zadnjimi so jih ustanavljali Konjičani in v naši občini. Kot so povedali v občinski konferenci socialistične zveze, kjer je deloval iniciativni odbor za ustanovitev, so v žalski občini bolj kot ustanavljanje občinskih interesnih skupnosti podpirali območno interesno skup-
nost. To pa zaradi tega, da bi denar, predvsem za pospeševanje proizvodnje hrane, pritekal tudi iz ostalih občin. Na celjskem območju imamo namreč dve izrazito mestni občini, to sta Celje in Velenje, kjer ves denar v glavnem namenjajo za zagotavljanje preskrbe, ne pa tudi za pospeševanje proizvodnje hrane. Toda predlog ni bil sprejet.
Samoupravna interesna skupnost bo nadomestila sedanji sklad za intervencije v kmetijstvu. Na oktobrski ustanovni seji so izvolili tudi skupščino samoupravne interesne skupnosti. Njen predsednik je Franc Lenko.
Irena Jelen-Baša
Hmezad agrina
blagovnica _Q) Hmezad-
ŽALEC
Vaš nakup od vijaka do traktorja
Vaš
Vaš
Vaš
nakup
maki mi
nakup Btf vijaka
-m
traktorja
traktorja
traktorja
VAŠ OSKRBOVALEC
(m) Hmezad
AGRINA
6 SAVINJSKI OBČAN - Oktober 1987
Miloševo — krajevna skupnost na meji med Pomoravjem in Šu-madijo, v srcu Socialistične republike .Srbije in v bližini občinskega centra Svetozarevo, je bila prizorišče oktobrske kmetijske oddaje beograjske TV »Znanje — imanje«. Kot gostje so na oddaji sodelovali krajani KS Prebold, ki so vskočili namesto KS iz Prekmurja, ki je zaradi nepripravljenosti odpovedala sodelovanje. V podobnem položaju so bili tudi Milo-ševljani, ki so zaradi odpovedi predvidenih gostiteljev dobili to oddajo na podlagi prijave šele pred dvema oz. tremi meseci. Čeprav je bil rok kratek, pa rezultati vseeno niso izostali. Posebna žirija je preboldski krajevni skupnosti dodelila 740 točk od 750 možnih, kar je tudi največ od do-sedaj sodelujočih oz. gostujočih KS v tej oddaji v letošnjem letu.
NEPOZABNO GOSTOLJUBJE MILOŠEVLJANOV
Avtobus začenja svojo dolgo pot izpred, zadružnega doma v. Preboldu. V nejm so poleg predstavnikov krajevne skupnosti in vaških svetov ter družbenopolitičnih organizacij še predstavniki kmetijske zadruge, njeni kooperanti in mladinci, ki bodo z domačini odigrali tekmo iz časov Vuka Karadžiča — katerega 200-letni-co praznujemo letos. Četrtino avtobusa pa so zasedli člani šem-petrske folklorne skupine, ki bodo dali piko na »i« na oddaji »Znanje imanje« s svojimi štajerskimi in gorenjskimi plesi. Kljub slabemu vremenu, ki nas spremlja ob odhodu, je razpoloženje enkratno.
Potovanje se vleče in jasno nam je, da bomo prišli v Miloševo šele na večer. Skorajda nepregledna polja ob poti pomirjajoče delujejo na oči. Vožnje smo že do grla siti, vendar to ne kali našega razpoloženja. Harmonika opravi svoje. Beograd je že za nami, z njim pa tudi vse bliže cilj našega potovanja. Končno zavijemo z magistralne ceste in pri rampi za plačilo cestnine nas čaka delegacija iz Miloševa s predsednikom skupščine KS Životijem Milkovičem na čelu. Snidenje je prisrčno, čeprav zamujamo polni dve uri. V času vožnje do Miloševa nas seznani z geografskim položajem njihovega kraja, zgodovino in nekaterimi zanimivostmi. Zunaj je že trda tema, ko zapeljemo v center vasi. Skorajda ne moremo verjeti očem. Pričakuje nas brezštevilna množica. Domala vsa vas, da nas vidi in nam zaželi dobrodošlico. Več kot dve uri so vztrajali in čakali svoje goste — nas Slovence — da izkažejo gostoljubnost, ki ji težko najdeš primerjavo. Pred Domom kulture se s pozdravnim govorom obeh predsednikov skupščin KS in z zdravico, ki je spremljana z bučnim aplavzom, zaključi prvo dejanje našega obiska. Drugo sledi v njihovi knjižnici, kjer nam mična dekleta v narodnih nošah postrežejo na tradicionalen način s sladico in vodo. Vladan Vranič, predsednik sveta KS skupščine obči-
ne Svetozarevo, pa nas predstavi in seznani z našimi gostitelji, ki nas bodo odpeljali na svoje domove. Kar premalo nas je, vsak bi rad imel v svoji hiši gosta iz Slovenije. Prav ponosni so na to. Tudi moji gostitelji — družina Rado-ševič — tega ne skrivajo. Čeprav še pred nekaj minutami nepoznan postanem v trenutku del njih. Glava družine je oče Peter, sicer strojevodja na železnici, njemu ob strani stbji žena, sinova in snaha, ki mu je že naredila veselje z dvema vnukoma: triletnim Miroslavom in tri mesece starim Milanom. Resnično so prijetna in složna družina, ki mi je omogočila prijetno in nepozabno- bivanje in
povu, Batočini in Kragujevcu. Okrog 90 gospodinjstev pa ima svoje bližnje v inozemstvu,« je še povedal Vladan Vranič.
»Kdor je slučajno potoval skozi Miloševo pred dobrim mesecem, je videl, da je vas eno samo delovišče. Brneli so stroji, v nos pa je rezal vonj po svežem asfaltu,« je povzel besedo Stanisav Milosavljevič in nadaljeval: »Dnevno je bilo na delu od 130—200 ljudi. Naš cilj je bil znan in hoteli smo ga doseči: rekonstrukcija Kovan-lučkog potoka v dolžini 3,5 km, preko 6 km asfaltnih poti po vasi, izgradnja igrišča za majhne športne aktivnosti pri osnovni šo-
Stanislav Milosavljevič, predsednik KS Miloševo
me skozi svoje običaje in navade popeljala v svet ljudi Pomoravja in Sumadije.
MILOŠEVO VČERAJ IN DANES
Pogled v preteklost nam pove, da se je ta kraj za časa turške vladavine imenoval Domus potok — Svinjski potok. Ime Miloševo pa je dobil leta 1901 po Milošu Obrenoviču. Od Svetozareva — nekdanje Jagodine, ki nosi ime velikega tvorca socialistične misli na Balkanu Svetozarja Markoviča, je oddaljeno 17 km. Morda je to tudi eden izmed razlogov, da iz občinskega centra ni bilo deležno večje pozornosti. Leta in leta se tu ni storilo skoraj ničesar. »Mali«, kot pravijo predsedniku KS Stanisavu Milosavljeviču, pa je s pomočjo krajanov naredil preobrazbo, ki bi ji težko našli primerjavo, ne nazadnje pa je bil potreben motiv, ki so ga našli v oddaji »Znanje — imanje«, je povedal Vladan Vranič, ki je zadnja dva meseca bil nenehno na relaciji Svetozarevo—Miloševo in ima precej zaslug za vse, kar je bilo storjenega v tej KS.
»Krajevna skupnost Miloševo je po velikosti tretja v občini Svetozarevo in ima 1800 prebivalcev oz. 540 gospodinjstev. Od tega je okrog 97 odstotkov mešanih, približno trije odstotki pa se preživljajo izključno s kmetijstvom. Krajani so zaposleni v delovnih organizacijah v Svetozarevu, La-
li, rekonstrukcija Doma kulture, izgradnja parka z vodometom in spomenikom padlim borcem prve in druge svetovne vojne, izgradnja trafo postaj in še kaj je tisto, na kar smo lahko resnično ponosni, saj smo vse to uspeli narediti v borih treh mesecih. Skupna vrednost del znaša okrog 18 milijard starih dinarjev, v to pa ni vračunano prostovoljno delo krajanov . ..«
KULTURNI UTRIP MILOŠEVA
Da tu deluje močno kulturno-umetniško društvo smo se lahko prepričali že ob našem prihodu, ko so nas mnogi čakali v bogato vezenih in okrašenih narodnih nošah. Potrditev vsega tega pa je bila večerna oddaja o kulturi, kjer so televizijci tudi izbrali posamezne točke za nedeljsko oddajo. Ob najrazličnejših domačih talentih so se predstavile kar štiri folklorne skupine — od najmlajših do najstarejših. Za tradicijo se jim tu resnično ni bati. Tudi naslednji dan je potekal v znamenju njihovih običajev in navad iz preteklosti in sedanjosti. Na dvoriščih so se na ražnju sukali odojki, gospodinje so pripravljale za svoje goste nepozabna kosila. Popoldan pa je bila na programu tipičen prikaz njihove svatbe, ki so jo po starih običajih pripravili kulturniki Miloševa in drugi krajani. Za vse nas je bilo to enkratno doživetje, ki se je po vseh »napornih urah« sobotnega popoldneva nadalje-
Ena izmed pridobitev v Miloševu
vaio pozno v noč na domovih gostiteljev. Mladi pa so dodali še svoje.
IN KONČNO »ZNANJE — IMANJE«
Oddaja se prične točno opoldne. Nastopi Zivojko s svojimi pikrimi. Predstavljeni sta obe KS. Stečejo pogovori o uspehih in problemih agroživilstva. Iz preboldske KS in občine Žalec dajo svoj delež v oddaji Franc Kalšek, ki predstavi KS in njene delovne organizacije; Ivan Stepišnik govori o preboldski zadružni enoti, s področja živinoreje je predstavljen s filmskim zapisom Franc Zagožen iz Matk, s področja hmeljarstva pa Drago Gajšek iz Latkove vasi. Nekaj tehtnih odgovorov doda na vprašanje voditelja oddaje Franc Potočnik iz Kaplje vasi, ki je bil svoj čas poslanec v
zvezni skupščini za področje kmetijstva. S strani Hmezada DO KZ Savinjska dolina, ki letos praznuje 40-letnico obstoja, je v oddaji spregovoril namestnik direktorja te DO Jože Šalamon. Predsednik IS SO Žalec Anton Bratuša pa je zastopal občino Žalec. Vmes so se med temi pogovori odvijale še kulturne točke, kjer so predstavili posamezne izseke tudi folkloristi šempetrske folklore in tako dopolnili naš delež v oddaji. Zunaj — na priročnem igrišču, sredi ceste — pa se je odvijala tekma med mladimi športniki obeh KS.
SLOVO
Čas našega bivanja v Miloševu se približuje koncu. V velikem platnenem šotoru, ki sprejme pod streho 350 ljudi, se odvija še
zadnje dejanje našega »bratimljenja«. Mize se šibijo pod dobrotami, ansambel igra, tečejo poslovilni govori in izmenjava spominskih daril. Sklenjenih rok zaplešemo kolo ob pesmi Jugoslavija in po marsikaterem licu zdrsne solza slovesa. Slovo je težko. V teh dneh so se skovala resnična prijateljstva. Še zlasti mladi so se navezali drug na drugega. Otovorjeni z darili in svojo prtljago končno le uspemo priti na avtobus. Še nekajkrat se ustavimo, predno se dokončno poslovimo od teh resnično prijaznih in gostoljubnih ljudi Pomoravja. Oddaja »Znanje — imanje« pa s tem ne bo pozabljena, saj se bodo ob tem skovane prijateljske vezi prav gotovo še poglabljale in nadaljevale v duhu bratstva in enotnosti.
Darko Naraglav
Preboldčani: Ivan Stepišnik, Drago Gajšek in Franc Potočnik med oddajo Znanje — imanje
'	'	v:?.



illliPiMri
lull
pi§|f J
Folklorna skupina iz Šempetra med nastopom
Prikaz srbske svatbe
POLZELSKI
KRVODAJALCI
Na Polzeli je bila pred dnevi krvodajalska akcija, letos že drugič. Tudi te se je udeležilo, kot je na Polzeli tradicija,-veliko krvodajalcev, tokrat čez dvesto. O akciji so povedali:
V Ločici pri Polzeli je 13. oktobra praznovala 90. rojstni dan Frančiška Florjane. Ob tej priložnosti so jo, kot je navada, obiskali predstavniki krajevne skupnosti.
Frančiška se je rodila 1897. leta pri Pocajtovih v Skalah pri Titovem Velenju. V družini je bilo osem otrok in majhna kmetija za številno družino ni imela dovolj kruha. Že kot otrok je odšla z doma in delala pri različnih delodajalcih. Z osemnajstimi leti se je zaposlila v sedanjem Garantu na Polzeli, kjer so v tistih časih izdelovali merila. Tu se je tudi poročila in rodila tri otroke. Tudi vojna ji ni
prizanesla. Že leta 1941 je bila vsa družina izseljena v Podravsko Slatino, od tam pa v delovno taborišče Espenheim. Po osvoboditvi se je vrnila v domovino in se nastanila pri sinu v Ločici, kjer živi še danes. Ob svojem jubileju je sicer zadovoljna, vendar toži, da jo noge bolijo že skoraj dvajset let, da je ne nesejo dobro, rada pa še kaj prebere, seveda, kolikor ji dopušča vid. Na sliki: Predsednik sveta KS Polzela Drago Lubej in tajnica KS Danica Antlo-ga sta ji čestitala ter ji izročila šopek cvetja in skromno darilo.
T. TAVČAR
»Zadovoljen sem, ko so zadovoljni kupci«
Franc Tevžič: »Sem iz tovarne nogavic, kjer imajo za to akcijo veliko razumevanja. Zato tudi pride na vsako akcijo kakih sto in več krvodajalcev iz tega kolektiva. Do sedaj sem dal kri desetkrat in jo še bom.
Ste morda med tistimi, ki v trgovinah pogosto segajo na police s siri?
Mi bi vam tokrat radi predstavili človeka, ki v Mlekarni v Arji vasi skrbi za to, da se na policah pojavljajo nove vrste sirov. To je dr. Nikola Taboriak.
Nikola Taboršak je po rodu Zagrebčan. Danes tam še vedno živi, že dobrih petnajst let pa vsakih nekaj dni ubira pot mer Arjo vasjo, Celjem, Šmarjem in Zagrebom.
O čem drugem kot o sirih je najprej stekla beseda tistega oktobrskega dne, ko se je Nikola spet mudil v Arji vasi. »Veste, Jugoslovani imamo predvsem poltr--de sire tipa edatn in gauda, katerih domovina je Nizozemska. Med temi poltrdimi siri je še trapist,« je razlagal. In nadaljeval: »Druga skupina so trdi siri, kjer je glavni predstavnik švicarski ementalec, v Sloveniji pa znani bohinjec. Od domačih vrst sirov poznamo tu razne slane sire", beli sir, sombor-ski sir, v zadnjem času je opazen razvoj kozjih sirov. Potem pa so še mehki siri, ki so premalo prisotni na naših mizah. No, in poznamo še sveže sire,« je razložil moj sogovornik.
»Kaj pa potrošnja teh sirov, »me je zanimalo. Odgovor je imel pripravljen: »Veste, pri nas je narobe to, da sir prodajajo v večnamenskih trgovinah, s tem pa so omejene možnosti plasmaja sirov. Glede same uporabe pa tole: mi v glavnem sir uporabljamo le pri narezkih, pa še tam prevladujejo salame. Pri nas tudi ni navade, da bi jedli sir vsak dan, ponavadi ga uporabljamo le ob posebnih priložnostih. Večina ljudi ne ve, da siri jedi obogatijo, jim izboljšajo okus, iz sirov se da pripraviti vse vrste jedi: od solate, omak, glavnih jedi do sladic.«
Nikola Taboršak je vsakovrstno uporabo sirov temeljito preizkusil v Franciji, kjer je bil na specializaciji. »Francozi so proizvodnjo sirov izenačili z umetnostjo. So veliki uporabniki sirov in tudi veliki poznavalci. Imajo čez tristo vrst originalnih sirov, potem pa vse tiste vrste, ki jih imajo drugod. Sir jejo vsak dan in ni kosila brez njega,« je( pripovedoval sogovornik.
Potem sva se spet vrnila v domače loge. Je naši slabi potrošnji sirov krivo premalo vrst tega živila, je kriva naša stara navatla, da jih pač ne uporabljamo, ali pa
■è
Janez Cukjati: »Delam kot zdravnik v Zdravstvenem domu na Polzeli, zato menim, da moramo mi zdravstveni delavci biti vzor. Do sedaj sem kri daroval 18 krat in če bom zdrav, jo bom še dajal«
Hočevar: »Akcij se udeležujem le občasno. Menim, da to za zdravje ni škodljivo, eni celo pravijo, da jim koristi. Menim pa, da bi moralo biti pri takih akcijah več mladih.«
T. TAVČAR
Nikola Taboršak
morda slabi potrošnji botrujejo previsoke cene? »Ponavadi cene sirov primerjamo s ceno mesa,« je razlagal Nikola. »Toda sir je živilo, ki ga ni treba primerjati z ničemer, niti z mesom. Meso ima okrog 80 % vode, pri trdih sirih je vode manj kot 40 %, ostalo so beljakovine, mlečne maščobe,« je zatrjeval v pogovoru.
Nikola Taboršak se torej že petnajst let ukvarja v Mlekarni s predelavo mleka in proizvodnjo obstoječih ter hkrati novih vrst sh rov. Pravi, da v Mlekarni skušajo kupcem ponuditi čimveč vrst sirov, sam pa je zadovoljen takrat, ko so zadovoljni tudi kupci.
Irena Jelen-Baša
Mladi planinci zagreti za delo
Aktivnost in prostovoljno delo članov PD Zabukovica vsekakor dopolnjujejo tudi njihovi mladi člani planinskega odseka na osnovni šoli Nade Cilenšek v Grižah, ki so pod vodstvom mentorjev združeni v planinski sekciji. Z oskrbnikom so prostovoljno očistili in prebarvali lesene okenske dele, polknice in ograje planinskega doma na Homu. Okolico doma so očistili, po opravljenem delu pa so si spekli slasten kostanj.
V^svoje vrste pa so sprejeli tudi učence prvih razredov na šoli. Te vsakoletne akcije se je udeležilo 34 prvošolčkov in 15, njihovih staršev, vodili pa so jo mladinski planinski vodniki in mentorji.
Pisana druščina se je peš podala po markirani planinski poti na Hom, kjer je potekal družabni del akcije: razne spretnostne igre, predstavitev planinstva ter slovesna podelitev planinskih izkaznic in dnevnikov Pionir-planinec.
B. Polavder
Obiskali 90-letno Frančiško Florjane
Nikola Taboršak
----------------------------------------.
POLZELANI IN BRASLOVČANI MED NAJBOLJŠIMI
Podelili so priznanja za urejeno šolsko okolje
J
Po rožah se pozna, kje so braslovški in polzelski šolarji doma. Tako bi lahko prikrojili naslov narodne pesmi. Kajti obiskovalec ali pa čisto slučajni popotnik bi braslov-ško in pa polzelsko šolo resnično spoznal po urejenem okolju, bujnem cvetju in negovanih travnatih površinah. Zato sta nagradi — prehodni pokal celjske turistične zveze, ki so ga dobili braslovški šolarji, in pa naziv naj turistična šola, ki so ga podelili Polzelanom — verjetno prišli v prave roke.
Zadnje septembrske dni so namreč na braslovški osnovni šoli podelili priznanja za vzorno urejena šolska okolja na celjskem območju. S prisrčnim spletom pesmi, recitacij in ljudskih plesov so se najprej predstavili braslovški šolarji in pa učenci podružnične šole iz Letuša.
Zatem je zbranim govoril predstavnik celjske turistične zveze Zoran Vudler. Povedal je, da letos akcija poteka že petič zapored. Akcija ni omejena samo na urejanje in ocenjevanje šolskih okolij, temveč vključuje tudi različne prireditve, učenci pišejo naloge na temo turizma, na vsaki drugi šoli pa že deluje turistični podmladek.
No, in kako so se šolarji na celjskem območju odrezali letos? »Posebnega napredka, razen v redkih izjemah ni bilo,« je menil Zoran Vudler. Člani strokovne komisije pod vodstvom Jake Majcna so ocenjevali 66 šol, rezultati pa so naslednji: vzorno okolje imajo na sedmih osnovnih šolah, med temi sedmimi sta tudi osnovni šoli na Polzeli in v Braslovčah. Med vsemi temi šolami so zelo majhne razlike, prehodni pokal pa so si vendarle prislužile v Braslovčah. Letos so organizatorji prvič podelili tudi priznanje za
najlepše cvetlice — dobili so ga v Ljubnem — turistična naj šola pa je osnovna šola Vere Šlander Polzela. Tam so učenci spodbudili ustanovitev turističnega društva, lani so uspešno zaključili republiško akcijo Turizmu pomaga lastna glava in nasploh na tej šoli veliko razmišljajo in govorijo o razvoju turizma.
Ni pa povsod tako lepo in urejeno kot na teh sedmih šolah. Zelo slabo so letos uredili svoje okolje na šolah v Jurkloštru, Celju in Rogaški Slatini. V žalski občini pa, razen v obeh nagrajenih šolah, tudi ni posebnega zanimanja za "lepo in urejeno okolje. Tako bi vsaj sodili po rezultatih, kajti o kakšnih drugih šolah in njihovih prizadevanjih za lepše okolje ni bilo slišati ničesar.
Irena Jelen-Baša Foto: Tone Tavčar
Takole ponosno so braslovški šolarji dvignili v zrak osvojeni prehodni pokal.
Ansambel Slovenija je z jubilejnim koncertom v dvorani Svobode na Polzeli dodal praznovanju krajevnega praznika še slovesnejši ton, obenem pa je s tem prvim koncertom začel serijo nastopov po vsej Sloveniji ob desetletnici svojega delovanja. Prvi jubilejni koncert je bil na Polzeli tudi zato, ker ima ansambel pri polzelski Svobodi svoj sedež.
V letih svojega delovanja je ta ansambel povsem osvojil ljubitelje tovrstne glasbe doma in v dobršnem delu Evrope. Tak uspeh je rezulat profesionalnega dela, saj so skoraj vsi člani ansambla,
ki ga sestavljajo Jože Galič z ženo Cito, Erika Zakonjšek, Marjan Knez, Tomaž Plahutnik in Zdenko Štrucl, glasbeno izobraženi, in pa rezultat izbora instrumentov. To so citre, violina, orglice, zraven pa še klavirska harmonika, bas, kitara in v zadnjem času diatonična harmonika. Te lastnosti so ansamblu na široko odprle vrata na radiu in televiziji ter na številnih koncertih, plesih in veselicah. Skoraj vsi člani igrajo po več instrumentov, tako da se lahko v hipu prelevijo v odličen zabavni ansambel, ki mu »ležijo« vse vrste zabavne glasbe. Poleg gostovanj
po Sloveniji ansambel veliko nastopa tudi po evropskih državah, sodeluje z avstrijsko-nemško-švi-carsko gramofonsko tvrdko Koch record, ki uspešno snema plošče in kasete ansambla Slovenija za nemško govoreče. Ponosni so na koncert, ki so ga imeli v čast generalnemu sekretarju OZN g. Perezu de Cuellarju ob njegovem lanskem obisku v Jugoslaviji. Ohranjanje lepe domače pesmi je ansamblu Slovenija poleg snovanja novih pesmi glavni namen. Do naslednje jeseni bodo imeli še devetnajst jubilejnih koncertov.
T. TAVČAR
Ifc ’"%J ■ d V., 4 I ;| ., . V, Mili j -t.’ \ '% >§ # f'<■ ' -v '* ' v ì'"' ' jfig»		 1 j
. ' '	If š 1 •:
ilfr-iMP1 W j ^ìIPSSjé	
•j • . gl	
Novo Celje se ohranja in dobiva novo podobo
Pred tremi leti je delovna organizacija Agrina prevzela zahtevno in odgovorno nalogo: zaščititi in preprečiti nadaljnje propadanje objektov v Novem Celju. S strokovnjaki Zavoda za spomeniško varstvo so se najprej lotili izdelave prostorskega programa. Potem ko so uskladili potrebe Agri-ne in interese Zavoda za spomeniško varstvo, so dela stekla po dogovorjenem programu. Sicer pa nam je več o tem povedal direktor Agrine Ivan Debelak: »Najprej smo se lotili objektov, ki niso terjali večjih adaptacijskih del. V njih sta dobili prostore temeljni organizaciji Sadeks in Mega. S prostovoljnim delom smo začeli urejati park, sedaj pa zanj redno skrbi zaposleni oskrbovalec. Skladno s prostorskim programom smo letos pričeli graditi hale za skladiščne in proizvodne namene na skrajni zahodni strani. Objekte bomo povezali s tovorno cesto in industrijskim tirom. Stari, obstoječi del kompleksa, in novi del s halami bomo ločili z drevesno zaveso in tako bosta park in dvorec ostala ohranjena. Razen stanovanjskega objekta pri vhodu, ki bo namenjen delavcem za vzdrževanje, bomo ostale porušili, ker nimajo nobene zgodovinske vrednosti. Obnovili pa bomo dvorec in konjušnico, čas obnove pa bo odvisen od razpoložljivih finančnih sredstev. Zaradi zahtevnosti in obsega del bo obnova trajala več let. Pričakujemo pomoč občine in kulturne skupnosti, ker bomo le s skupnimi moč-
mi mogli opraviti z načrtom predvideno obnovo Novega Celja. Ureditev osrednje dvorane v dvorcu bi namreč'morala biti v širšem interesu, saj bi temu kasneje lahko tudi služila. Graščina in park sta namreč spomenika prve kategorije. Začetek obnove načrtujemo za naslednje leto, v tem času pa smo obnovili vodovodno omrežje, kanalizacijo, prepostili cestišče in napeljali telefonsko linijo in linijo za računalnik. Skratka Novo Celje postaja poslovno živahno središčd, ki ga je lahko ohranjati le z življenjem v njem.«
Če se spomnimo zapletov pred tremi leti ko občinski dejavniki nikakor niso uspeli pridobiti interesenta za ohranitev Novega Celja, smo lahko toliko bolj veseli sedaj, ko vidimo, da ne propada več. Poslovni interes Agrine -pa je ob tem povsem razumljiv, za opravljeno delo si kolektiv te delovne organizacije zasluži pohvalo, jk
Teden mladinskega filma
Od 3. do 10. novembra bo na Polzeli 12. Teden mladinskega filma. Mladi si bodo lahko ogledali naslednje filme: Medved Bojan, Svet, ki izginja, Poletje v školjki, Sončni krik, Kala, Čudežni gozd, Ti loviš in Kekec. Vse predstave bodo ob IS. uri v kinodvorani doma Svobode na Polzeli.
T. T.
Nepozabno srečanje
Sredi oktobra so se v pobrateni občini Kruševac in krajevni skupnosti Žabare mudili člani Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole in Svobode ter članice noneta osnovne šole Peter Šprajc-Jur iz Žalca. S koncertom v Kruševcu so počastili tradicionalne dneve osvoboditve, v Žabarah pa krajevni praznik in praznik tamkajšnje osnovne šole. Sicer kratko srečanje je skovalo in utrdilo prijateljske vezi. Žalčani pa so si ogledali tudi nekatere znamenitosti občine Kruševac. »Gostoljubnost gostiteljev je bila nepozabna, doživeli smo prisrčen in resnično bratski sprejem,« so povedali ob vrnitvi.
Polzela 87
Občinska plesna šola
Ob zaključku lanskoletne PLESNE REVIJE, ki je bila v žalskem Kulturnem domu, smo bili enotnega mnenja, da je zanimanje za plesno umetnost izrazito in da je potrebno s takimi prireditvami nadaljevati, saj je bilo mogoče spoznati več zvrsti sodobnega plesa.
V	zasnovi plesne ustvarjalnosti poznamo ples kot ljubiteljsko dejavnost in kot profesionalno, vendar se v žalski občini srečujemo z ljubiteljsko plesno ustvarjalnostjo, saj imamo po posameznih krajih samostojne plesne skupine, s katerimi delajo mentorji oz. vodje skupin, ki se s plesom ukvarjajo iz lastnega interesa.
Od navdušenih začetkov in množičnega zanimanja so se v nekaj letih izkristalizirali najbolj nadarjeni in prizadevni v izstopajočo kakovost, ki imajo resen namen, da ohranijo in razvijajo plesno kulturo. Pri vseh teh prizadevanjih opažamo, da potrebujejo plesne skupine in ostali, ki se s takšno umetnostjo ukvarjajo, neprestan razvoj po sledeh novitet, ki se v plesu pojavljajo, in ne nazadnje morajo dobro spoznati osnovo, ki omogoča kvalitetno napredovanje. Z gotovostjo lahko rečemo, da tem plesnim skupinam manjka strokovno izobraževanje, zato smo se v odboru za plesno dejavnost pri ZKO Žalec odločili, da organiziramo OBČINSKO PLESNO ŠOLO ’87.
V	izobraževalni program smo zajeli osnove sodobnega plesa, jazz baleta, nenjškega izraza ter plesnega gledališča kot možnost samostojnega ustvarjanja.
Plesna šola bo potekala 7. in 8. novembra ’87 v polzelskem Kulturnem domu in je namenjena članom plesnih skupin in ostalim, ki se ukvarjajo z izraznim plesom;
SOBOTA, 7. 11. 1987,
8.00 —	9.30 — nemški izraz
10.00	— 11.30 — plesno gledališče
13.00	— 14.30 — jazz balet
15.00	— 16.30 — plesno gledališče
(v nedeljo, 8. 11. 1987, ostane urnik nespremenjen)
Prijavite se lahko do 30. 10. 1987 na OK ZSMS Žalec, tel..714-216! Udeleženci so dolžni poravnati stroške v višini 2.000 din pred pričetkom plesne šole v soboto, 7. 11. 1987.
Jolanda Jurgec-Ušen
V Savinovem razstavnem salonu v Žalcu so sredi oktobra odprli razstavo likovnih del Anje Maček-Ključar. Ob tej priložnosti se je na odprtju zbralo veliko ljubiteljev slikarstva, o umetnici in njenem delu je spregovorila Darinka Jošt, umetniški užitek pa je obogatil na citrah Karli Gradišnik.
T. Tavčar
Razstava ročnih del in slik
V mali dvorani doma Svobode na Polzeli je bila v času praznovanja odprta razstava ročnih del krajanov Parunovca, ki so si jo Polzelani ogledali z velikim zanimanjem. Poleg ročnih del so bile razstavljene še fotografije raznih prireditev v tej pobrateni krajevni skupnosti. Na sliki: Del razstave.
T. TAVČAR
Jamarji pripravili koledar za leto 1988
Člani Jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda so letos že petič pripravili stenski koledar.
Koledar razkriva nadzemne in podzemne lepote Krasa ter kraškega sveta Jugoslavije. Z njegovo prodajo želijo preboldski jamarji zbrati del denarja za tretjo jugoslovansko jamarsko odpravo v Mehiko. S tem bodo počastili 100-letni
jubilej organiziranega jamarstva na Slovenskem.
Za svoj lep, poučen zanimiv koledar so jamarji dobili priznanje na letošnjem sejmu In-tergrafike v Zagrebu. Cena koledarja je 1800 din, pri večjih nakupih je cena nižja. Vse dodatne informacije pa so na voljo pri članih Jamarskega kluba v Preboldu.
/O ljubljanska banka
OB DNEVU VARČEVANJA -
3i. oktobru Čestitamo
VARČEVALCEM IN POSLOVNIM SODELAVCEM
OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST ŽALEC
Odbor za podeljevanje Savinovih odličij
Objavlja
pogoje za podelitev Savinovih odličij za leto 1987
Občinska kulturna skupnost Žalec bo ob slovenskem kulturnem prazniku — 8. februarju — podelila za vsestransko aktivno delo na področju kulture, za posebne dosežene uspehe na umetniškem, znanstveno-kulturnem in ljubiteljsko-kulturnem področju in za življenjsko delo:
a)	SAVINOVE NAGRADE S PLAKETO za aktivno delo nad 25 let
b)	SAVINOVE PLAKETE za aktivno delo do 25 let
c)	SAVINOVA PRIZNANJA za aktivno delo do 15 let Posamezna odličja lahko prejmejo posamezniki, društva, organizacije združenega dela in druge organizacije, ki imajo sedež na območju občine Žalec. Dobitnike Savinovih odličij lahko predlagajo OZD, društva, organizacije in posamezniki.
Odbor bo sprejemal predloge do 15. decembra 1987.
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST ŽALEC
objavlja javni razpis
»Mladi raziskovalec«
Razpis je namenjen raziskovalnemu delu in nalogam mladine. Namen razpisa je spodbujati mladino k raziskovalnemu delu in ustvarjanju inovacij.
Na razpis se lahko prijavijo:
—	učenci osnovnih šol občine Žalec
—	ostala mladina občine Žalec, ki obiskuje srednje šole in fakultete kjerkoli v SFRJ.
Raziskovalna dela in inovacije lahko prijavijo posamezniki, skupine ali krožki. Poročilo o raziskavi ali inovaciji mora biti tipkano, metodološko urejeno, z opisom dela, rezultati ter diskusijo ali predstavitvijo izdelka.
Ocenjevali bomo pomembnost, koristnost in izvirnost prijavljenih nalog. Vse naloge, ki ustrezajo kriterijem raziskovalnega dela, bomo primerno nagradili. Zahtevnejše naloge bomo na predlog delno sofinancirali.
Rok za prijavo nalog je 31. marec 1988. Nagrade bodo podeljene ob dnevu mladih raziskovalcev občine Žalec. Prijave in dela pošljite do 31. marca 1988 na naslov: Občinska raziskovalana skupnost »Mladi raziskovalec«, Žalec, Pečnikova 1.
PROGRAM PRIREDITEV
OB PRAZNOVANJU KRAJEVNEGA PRAZNIKA V
VRBJU IN OB 10-LETNICI AG VRBA OD 8. DO 21. 11.
1987
Torek dne 10. 11., ob 17. uri — ODPRTJE
RAZSTAVE 10 LET DELA AG VRBA
—	AG Titovo Velenje: Branislav Nušič — GOSPA MINISTRICA
—	Gledališče pod kozolcem Šmartno ob Paki: VESELI VEČER
—	ODPRTJE GLEDALIŠKE GARDEROBE
Ponedeljek, dne 16. 11., ob 19. uri— SLG Celje:
Tone Partljič — ŠČUKA, DA TE KAP
r SLAVNOSTNA SEJA kulturnega društva s podelitvijo plaket in priznanj
- AG Vrba: Fran Milčinski — BUTALCI, premiera!
V tem času se bo zvrstila tudi vrsta športnih prireditev.
ob 19. uri
Petek, dne 13. 11., ob 19. uri
Sobota, dne 14. 11., ob 11. uri
Sreda, dne 19. 11., ob 18. uri
Sobota, dne 21. 11., ob 19. uri
FOTO RIZMAL
Žalec, Kardeljeva 20
Ekspres — 1 ura
Zaupajte nam barvni film in v eni uri vam izdelamo kvalitetne barvne fotografije Nudimo tudi ostale fotografske storitve
PRODAJALNA ŠPORTNIH POTREBŠČIN IN KOMISIJSKE PRODAJE FRANC VOLASKO
Žalec, Šlandrov trg 9 tel.: 714-218 nudi pester izbor:
SMUČI — ŠE PO STARIH CENAH!
SERVISIRANJE IN MONTAŽO in možnost: STARO ZA NOVO!
trenirk, športnih potrebščin, jeansa, modnih škorenj cev;
vse po konkurenčnih cenah!
KOMISIJSKA PRODAJA
Se priporoča
Pisma bralcev
r
Obrtni center v Žalcu
Povsod, kjer nastaja blokovna gradnja, poskrbijo tudi za potrebne lokale, ki približajo preskrbo prebivalcem. V Žalcu so takšne lokale že dolgo pogrešali. S pomočjo obrtnega združenja so sedaj zasebniki zgradili objekt v velikosti 500 kvadratnih metrov, ki se arhitektonsko lepo vklaplja v to okolje, le da je po mnenju — zlasti stanovalcev v pritličju —
preveč stisnjen v ta prostor. Tega problema ne bi bilo, če bi graditelji mislili na prepotrebne lokale že ob izgradnji blokov. Pomembneje od teh pripomb pa je približanje oskrbe stanovalcev nove soseske v Žalcu. Tako bo Roman Brglez skrbel za preskrbo s kruhom in pecivom, Slavica Ulaga nudi sadje in zelenjavo ter mlečne izdelke. Karmen Basle in Lidija Ba-
loh pa sta uredili bistro. V kratkem bo odprl Jože Janežič pizze-rijo, Zorka Kos prodajalno spominkov, Olga Firšt-Ratej obratovalnico za izdelavo zaves, karnis in ključev, Alenka Šter frizerstvo, Vera Novak pa komisijsko prodajalno.
jk
foto: L. Korber
Odgovarjam na vaš prispevek v zadnji številki Savinjskega občana z naslovom: Vse pa tudi ne sodi na taborske kulturne'dni.
Ne morem se strinjati z vašo novinarko, kaj sodi v okvir praznovanja kulturnega tedna ob obletnici žalskega tabora in kaj ne. Dejstvo je, da sama ne more soditi, da nekaj v takšno prireditev ne spada samo zato, ker ima na odru nekdo strgane hlače ali zato, ker tovrstno produciranje glasbe njej ni po godu. Tudi meni in še marsikomu omenjena zvrst glasbe in oblačenja niti malo ni všeč, vendar si še zdaleč ne bi
upal trditi, da to ne sodi v določen sklop prireditev. Lahko povem še to, da se je vaša novinarka izredno pohvalno izrazila o prireditvi Žur pod Žvajgo, dasiravno so tam nastopali med ostalimi tudi ti ljudje, v istih oblačilih in z istim izborom glasbe.
Vojko Zupanc
Spoštovani tovariš Vojko! Nič nimam proti strganim hlačam in glasbi, ki jo ta skupina izvaja. Naj jo posluša in jih v oblačenju posnema tisti, ki mu je to všeč. Še vedno pa sem prepričana, da na takšno
prireditev, kot so taborski kulturni dnevi, ne sodijo. Tudi v ljubljanski Operi ne bi mogli nastopiti, sem prepričana. Vsaka stvar ima pač svoje mesto.
Glede pohvale o prireditvi v Preboldu in s tem torej avtomatske pohvale glasbenikov, o katerih imava različno mnenje, pa tole: če boste bolj pazljivo prebrali, boste videli na koncu kratico jk. Iz te pa nikakor ne moremo izpeljati imena Irena Jelen-Ba-ša.
Roman Brglez in njegova žena obljubljata, da bo na policah vedno dovolj kruha in dobrega peciva
i 'mm3	fgSPBRV r-..
	HMlwJi
	
	Jfe; a, iMM '■ATO-, - _£-*	
		mmmt* vyLLaj
Hitra postrežba in kvalitetno sadje ter zelenjavo zagotavljata Slavica in Franjo Ulaga
f Otro	k, 1	kdo bo tebe čuval?
^ Letos v Žalcu odklonjenih okrog 100 otrok ^		
Kjer ni otrok, tam ni muk in ne radosti. Tako pravi star istrski pregovor. Mi smo tokrat obiskali hišo, kjer je veliko otrok. Hišo torej, kjer je veliko muk in tudi veliko radosti. Obiskali smo Vzgojno varstveni zavod Janko Herman v Žalcu.
Radostno je bilo tam v tistih prvih oktobrskih dneh, kajti najmlajši so pripravljali številne prireditve ob tednu otroka. Zdaj so radostne prireditve spet zamenjale skrbi. Razmere v tem zavodu namreč niso rožnate. Igralnice so prepolne, vseh otrok še zdaleč ne morejo sprejeti v vzgojno-varstvene ustanove.
Trenutno najsjabše razmere so v samem Žalcu, kjer so letos odklonili okrog sto otrok. Novi vrtec je sicer na seznamu del v programu krajevnega samoprispevka. Toda denarja zanj je premalo. O tem smo se pogovarjali z ravnateljico zavoda Maro Mohorko in s predsednikom režijskega odbora za izgradnjo vrtca v Žalcu Francem Radiškom.
Mara Mohorko: »Letos smo z odhodom malih šolarjev imeli v Žalcu 64 prostih mest. S prehodom v višje skupine pa so bila prosta tudi mesta pri dojenčkih. Največ težav je bilo pri sprejemu otrok med drugim in četrtim letom. Skupno je bilo letos odklonjenih 84 otrok, ker pa smo kasneje še dobivali dodatne vloge, ocenjujemo, da v vzgojno-varstvene ustanove letos nismo mogli sprejeti okrog 100 otrok. O sprejemu otrok je odločala posebna komisija, nismo delali »po svoje«, kot marsikdaj slišimo v javnosti.
O gradnji novega vrtca pa lahko rečem tole: mi pripravljamo podatke o tem, kakšne so potrebe. Da bi rešili samo problem od-
klonjenih otrok, bi v Žalcu rabili šest igralnic. Tudi če bomo te igralnice v novi soseski zgradili, to še vedno ne pomeni, da bomo razbremenili sedanje prepolne oddelke.«
Franci Radišek: »Možnosti za gradnjo novega vrtca so precej skromne. V režijskem odboru iščemo možnosti, kajti razmere v Žalcu so res kritične. S samoprispevkom v krajevni skupnosti bi pokrili približno polovico denarja, ostalo polovico bi morali zbrati iz drugih virov — s pomočjo združenega dela, sredstvi amortizacije in denarjem samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva. Pred enim mesecem je bila vrednost del za šest novih učilnic šestdeset starih milijard. Manjka nam torej polovica denarja. V odboru zdaj preračunavamo, koliko bi nas stale štiri igralnice. Ena izmed možnosti, o kateri smo razmišljali, je bila tudi skupna gradnja vrtca s krajani Vrbja. Tam ima-
jo vrtec namreč v nemogočih razmerah. Kolikgr vem, v Vrbju teče akcija za izgradnjo lastnega vrtca. Prepričan sem, da tudi njihova denarna konstrukcija stoji na tako trhlih nogah kot v Žalcu. Mislim, da bi te stvari nek organ moral usklajevati, kajti — če bomo cepili še tiste sile, ki jih imamo, potem res ne bomo veliko gradili.«
Usoda žalskega vrtca in s tem tudi varstvo in vzgoja odklonjenih otrok torej še vedno visi v zraku. Zelena luč za gradnjo vrtca še ni prižgana in najbrž bo rdeča luč gorela še nekaj časa. Toda nekaj bo treba ukreniti. Samo kopica lepih besed in obljub ob tednu otroka pač ni dovolj. Ali, kot je problematiko komentiral eden izmed občanov: »Če smo v Žalcu znali poskrbeti za mrtve, poskrbimo zdaj tudi za žive.«
Irena Jelen-Baša
V	žalskem vzgojnovarstvenem zavodu Janko Herman je 18 vzgojno varstvenih enot, ki so raztresene po dolgem in počez. Po številu bddelkov so enote različne; imajo le enega ali pa tudi po deset oddelkov. Skupno je 70 oddelkov za redne varovance.
Poleg rednih varovancev so v zavodu pripravili tudi skrajšane programe za otroke po krajevnih skupnostih. Ti programi so namenjeni otrokom pred vstopom v šolo in letos jih izvajajo v šestih krajevnih skupnostih. Vanje je vključenih 106 otrok. Priprava na šolo traja 300 ur, poleg tega izvajajo še 120-urne programe za otroke od treh do petih let, kamor je vključenih 273 otrok. Rednih varovancev pa je 1520, stari so od enega do sedmih let.
V	okviru zavoda še vedno ni posebnega oddelka za razvojno motene otroke, čeprav ga_ že nekaj časa načrtujejo.
Razen odklonjenih otrok v Žalcu posebnih težav letos ni bilo. Nekaj problemov je bilo le še v krajevni skupnosti Letuš in sicer pri organiziranju izvajanja programa za male šolarje oziroma programa za otroke v starosti od treh do petih let. Starši so namreč zahtevali organizacijo teh programov v krajevni skupnosti, kar je tudi razumljivo. Toda papirnata pravila zahtevajo, da mora za to biti najmanj dvanajst otrok, toliko pa jih v Letušu ni bilo. Otroke so potem vključili v Braslovče, trije otroci pa obiskujejo programe v drugi občini.
Na planinski poti, ki vodi iz Prebolda preko Goljave na Mrzlico, ali pol ure počasne hoje od doma preboldskih lovcev na Goljavi, stoji na koti 640 pri Koče-tovi domačiji orjak, ki mu ni para med kostanji. V višino meri devetnajst metrov, njegov obseg je celih petsto štiriinosemdeset centimetrov, v premeru pa
meri stošestinosemdeset centimetrov, star pa je stopetinosemdeset let. Vse to nam je povedal ing. Miran Orožim iziSG Celje, obrat Vransko. Po pisanih podatkih, ki jih vodijo logarji, pa je to drugi najstarejši kostanj v Sloveniji. Prav zaradi te mogočnosti mu bodo preboldski lovci ter velik ljubitelj narave in
naših gora Zvonko Kupec namestili napisno ploščo z vsemi podatki, ki odlikujejo orjaka. Tako si bodo lahko mimoidoči, ki jih bo pot zanesla na ta kraj, ogledali in prebrali vse o kostanju, pa tudi njegovih plodov bodo lahko nabrali, saj kljub starosti še obilno rodi.
L. Korber
j
I
j
4
f
l
j
j
i
Polzela
Praznovali s Parunovčani
Predsednik skupščine KS Polzela Polde Ribič podeljuje priznanje krajevne skupnosti Martini Jurjevec.
Foto: T. T.
S slavnostno sejo skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter krajanov Parunovca, ki so bili gostje pol-zelskih družin, so na Polzeli zaključili večdnevno praznovanje krajevnega praznika, ki ga praznujejo v spomin na 2. oktober leta 1942, ko je okupator ustrelil prve talce iz Polzele. Slavnostni govornik je bil predsednik skupščine krajevne skupnosti Polde Ribič, ki je najprej govoril o pomenu praznovanja, nato o 50-letnici prihoda tovariša Tita na čelo komunistične partije Jugoslavije, ob
Prebold
Na čelu preboldske krajevne skupnosti je že nekaj, mesecev Franc Kukovnik — človek, ki je z voljo, zagnanostjo in osebnim odpovedovanjem dal vse od sebe v vaškem svetu Latkova vas. Kot predsednik sveta krajevne skupnosti ima za sabo vrsto letošnjih aktivnosti, ki so bile več ali manj uspešne. V prihodnje pa ga čaka še vrsta problemov, ki tarejo preboldsko KS. O nekaterih je povedal:.
»Nedvomno je v zadnjem obdobju bilo največ problemov z nadaljevanjem rekonstrukcije ceste Latkova vas—Prebold. Dela se sedaj končno le nadaljujejo. V nasprotnem primeru bi morali tu promet zapreti, saj je bila v zimskih mesecih močno ogrožena varnost voznikov in potnikov, saj vozi dnevno po tej cesti tudi preko 40 avtobusov.«
Na vprašanje glede vodovoda in pomanjkanja vode v nekaterih
koncu pa še o delu, ki so ga opravili od lanskega do letošnjega praznika na Polzeli.
Med pomembna dela sodi šest odsekov asfaltiranih cest, v dolžini 1,3 km, vas Ločica je dobila 50 novih telefonskih priključkov, vas Breg pa naj bi jih v začetku' prihodnjega meseca. Uredili so tudi pokopališče, asfaltirali parkirni prostor pri domu upokojencev, zaključena so bila dela pri obnovi stare graščine Senek, kjer so sedaj zopet nameščeni 'oskrbovanci, obnovili in dozidali so zdrav-
više ležečih predelih Prebolda in okolice pa je dejal: »Problematika pitne vode ostaja tudi v Preboldu vse bolj akutna. Še posebno se v poletnih mesecih rado dogaja, da se krajani v gornjem Preboldu, v višjih nadstropjih blokovnih naselij pa tudi v Gornji in Latkovi vasi ne morejo niti umiti. Velik del krivde gre na račun pogostih okvar na omrežju, ki je v celoti dotrajano, saj je staro 30 in več let. Zato bo nujno potrebno čimprej pričeti z obnovo obstoječega omrežja ter ob tem reševati tudi problematiko kanalizacije, ki je poglavje zase.
— In kako-je s telefonijo, ki je bila v preteklosti predmet burnih razprav?
-Zadeve se odvijajo po terminskem planu. Dokončan je projekt za celotno primarno omrežje pošte Prebold. Novi poštni prostori naj bi bili dokončani do 1. novembra, centrala pa montirana do
stveni dom, gasilski dom pa je v tretji fazi izgradnje.
Podelili so tudi priznanja, ki so jih prejeli: Planinsko društvo Polzela, OŠ Vere Šlander Polzela, Martina Jurjevec, Stanko Cizej, Jože Turnšek, Živorad Jovanovič in Dragan Radenkovič. Priznanja so prejeli Dana Antloga in vaški odbor Podvin. Bronaste znake OF pa so prejeli Peter Pungartnik, Franc Jelen in Anica Ribič. Ker je praznovanje potekalo teden dni, so pripravili vrsto športnih in drugih prireditev.
TONE TAVČAR
konca leta, prav tako pa nanjo priključeni stari naročniki.«
D. Naraglav
Franc Kukovnik
Problemov je veliko
V teh jesenskih dneh, ko zima že trka na vrata, sta v Žalcu pred blagovnico »Savinjka« Merx in Savinjski magazin pripravila svojim potrošnikom modno revijo, na
kateri so priznani konfekcionarji prikazali najnovejše modele za prosti čas ter zimsko kolekcijo, ki naj bi jo nosili to zimo najmlajši in starejši. Takšne predstavitve bla-
ga zunaj prodajnih polic blagovnice si potrošniki še želijo, saj tako spoznajo uporabnost artiklov, ki jih mnogokrat na prenatrpanih policah ne opazijo. L. Korber
Revijo si je ogledalo veliko Žalčanov in okoličanov.
Tekmovanje enot CZ
V mesecu požarne varnosti so na stadionu v Žalcu tekmovale gasilske enote civilne zaščite občine Žalec. Tekmovanja se je udeležilo šestindvajset enot iz krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela.
Enote so v tekmovalnem delu prikazale dobro izurjenost, kar so potrdile tudi štoparice natančnih sodnikov. Letošnje tekmovanje je odlikovala hitrost in natančno opravljeno delo. Rezultati: 1. KS Prebold, 2. KS Trnava, 3. AERO TOZD Kemija Šempeter ’	. ,. .
Enota TT »JUTEKS« med tekmovanjem
Razglednica tudi drugače
Vrbje V
V začetku oktobra so se v Vrbju pri Žalcu zbrali nekdanji borci jugoslovanskih tankovskih, letalskih in pohodnih brigad, ustanovljenih leta. 1943 v Sovjetski zvezi. Na priložnostni svečanosti so obudili spomin na vojna leta, v imenu republiškega in celjskega občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV pa je udeležence srečanja po-
Srečanje borcev
zdravil Karli Dimeč. Dejal je, da bi se morali herojske poti brigade iz Moskve .preko Romunije v Jugoslavijo na podobnih srečanjih večkrat spomniti. Tako bi tudi mlajši rodovi spoznali pot brigade, ki je bila polna darovanih življenj in zmag.
Srečanja so se udeležili številni gostje iz republike in občine, med nji-
mi Lojze Logar, Janez Železnik, Peter Valter, Janez Meglič, Drago Antloga in drugi. Po srečanju je za veselo razpoloženje skrbel Jože Pongračič iz Vrbja, udeleženci pa so ugotavljali, da je srečanje uspelo, za kar gre zahvala predvsem Otu Krajncu iz Vrbja. Žal se prav on srečanja zaradi slabega zdravja ni mogel udeležiti. j Grobelnik.
Mesto Žalec je sicer lepo urejeno, zato je upravičeno že dvakrat zapovrstjo prejelo priznanje za najbolj urejeno tranzitno mesto. Kljub temu pa lahko takšnih razglednic, kot je tale na posnetku, v Žalcu najdemo še nekaj. Še sreča, da ni bolj na očeh mimoidočim. S Pečnikove ulice namreč že dalj časa moti pogled na propadajoči objekt, ki je arhitekton-
sko in z vidika kulturne dediščine zanimiv. Čas bi že bil, da bi s pomočjo koristnikov teh objektov lastnik poskrbel za zaščito in ureditev objekta in okolice. Nuditi poslovne usluge krajanom in občanom še ni dovolj za kraj, je le mačehovski odnos in nerazumevanje do tistih, ki želijo živeti v urejenem okolju. Z urejenim cestiščem pa bi si lahko pridobili
potrebno dovozno pot do skladišč, da ne bi prihajalo do nepotrebnih prometnih zamaškov v ulici na Šlandrovem trgu. Ob vsem tem ne gre za velika finančna sredstva, gre bolj za pripravljenost oz. za odnos do okolja.
jk
foto: L. Korber
Žalec
V teh dneh so v Žalcu dokončali gradnjo mrliške veže. Krajani so tako dobili enega izmed objektov, za katerega so zbirali denar s samoprispevkom.
Mrliško vežo so v Žalcu začeli graditi v začetku maja. Za objekt, velik okrog 300 m!, so morali odšteti skup-
Dokončali so mrliško vežo
no 200 mio din. V ta znesek je všteta tudi zunanja ureditev in oprema. Denar so s samoprispevkom zbrali Žalča-ni ter krajani Petrovč in Vrbja. Nekaj denarja so za mrliško vežo prispevali tudi v samoupravni interesni skupnosti za komunalo in ceste.
Sicer pa so v Žalcu iz krajevnega
samoprispevka letos porabili denar še za obnovo ulic in pločnikov, javno razsvetljavo in kanalizacijo. Skupna vrednost teh del bo 60 mio din.
Zdaj jih čaka še ena velika obveznost iz programa samoprispevka. To je vrtec, ki ga v Žalcu nujno potrebujejo.	Irena Jelen-Baša
Projekt za mrliSko vežo je izdelal Stanko Borovinžek iz Zavoda za načrtovanje Žalec, dela pa je izvajal Ingrad 60 Žalec.
Obòinské mladinske športne igre '87
Občinske mladinske športne igre organizirano vodi komisija za telesno kulturo pri P OK ZSMS Žalec, ki je v začetku leta pripravila program športnih panog, ki se odvijajo skozi vse leto. V športnih tekmovanjih sodeluje velika večina mladinskih organizacij iz krajevnih skupnosti. V petih panogah (veleslalom v Libojah, namizni tenis v Žalcu, odbojka v Petrovčah, mali nogomet v Trnavi in košarka v Šempetru), ki so bile organizirane do oktobra 1987, je vrstni red naslednji: pri ženskah 1. in 2. mesto z 20 točkami si delijo Liboje in Gornja vas, tretje in četrto mesto pa si delijo Gotovlje ih Galicija z 19 točkami.
Pri moških.si delijo prvo mesto Drešinja vas in Šempeter s 66 točkami, tretja pa je Polzela z 38 točkami. Do konca leta se bodo zvrstila še tekmovanja v šahu, namiznem tenisu ter rokometu. V decembru bo zaključek, na katerem bodo podeljena priznanja najuspešnejšim mladinskim ekipam ter prehodni pokal, ki ga sedaj hranijo mladi iz Gotovelj.
Vsem mladinskim organizacijam iz AMZ povabilo, da sodelujejo še v preostalih disciplinah, ki bodo: v soboto, 14. novembra 1987, ob 10. uri tekmovanje v rokometu v telovadnici OŠ Žalec in v soboto, 21. novembra 1987, ob 9. uri v namiznem tenisu v telovadnici stare OŠ (DU Žalec) v Žalcu.
Jolanda Jurgec-Ušen
Proge so bile dolge od 3 do 10 km. Marsikje je bilo treba za boljšo uvrstitev tudi teči,
Uspel Milovanovičev memorial
Pridni delavci Planinskega društva Zabukovica in tudi drugi iz občine so pred dnevi pripravili 27. Milovanovičev memorial. To priznano orientacijsko tekmovanje organizirajo izmenoma taborniki in planinci v spomin na skojevca Dragoljuba Milovanoviča, ki je umrl sredi septembra 1922 v Karavankah, ko je petič ilegalno pre-
čkal mejo. To tekmovanje poteka že od leta 1959.
Tekmovanje so pripravili v okolici jame Pekel in je bilo na zahtevnem kraškem terenu, polnem vrtač. Taborniki, planinci in člani društev Partizan so tekmovali ekipno in posamično, prizadevni organizatorji pa so pripravili tudi
rekreacijsko orientacijski pohod, ki pa ni bil najbolje obiskan. Največ uspeha med tekmovalci iz naše občine sta imela član PD Zabukovica Marko Lorenčak, ki je zmagal pri članih od 17. do 19. leta, ter taborniški odred Bistra Savinja iz Šempetra — ekipno ženske — od 10. do 15. leta.
. T. T.
MLADI NAPREDOVALI
Šahovsko prvenstvo Slovenije
V posebni restavraciji Hotela Golding-Rubin v Žalcu je od 1. do
15.	oktobra potekalo 37. člansko prvenstvo v šahu. Nastopilo je 14 šahistov iz raznih krajev Slovenije ter Marjan Črepan in Franc Brinovec, ml. kot domačina. Marjan Črepan, ki si je že priboril naslov FIDE mojstra, ni več član ŠK Žalec, temveč je prestopil k ljubljanskemu prvoligašu. Lani je bil Cre-pan drugi, letos pa, kot sam pravi, je bil z igro zadovoljen, vendar je pristal na devetem mestu s 6,5 točke, Franci Brinovec, ml. pa je bil z 1,5 točke na zadnjem, štirinajstem mestu.
Za mnoge je bil sprva največji favorit tekmovanja mednarodni
mojster Iztok Jelen, drugi favorit pa Leon Gostiša z Vrhnike. Že po nekaj kolih pa se je izkazalo, da se bosta za vrh potegovala Gostiša in Podlesnik. Kdo bo prvak, se je odločilo šele v zadnjem kolu. Na vrhu sta se ob koncu znašla Gostiša in Podlesnik z devetimi točkami. Ker pa- je imel Gostiša boljše rezultate proti zmagovalcem, je osvojil naslov republiškega prvaka že tretjič zapored, kar se v zgodovini slovenskega šaha še ni zgodilo.
Ob koncu tega zapisa je treba dati vse priznanje ŠK Žalec, ki je tekmovanje pripravil, glavnemu sodniku Karliju Turku, ki je petnajst dni skrbel za pravilnost tek-
movanja, in ne nazadnje gre priznanje tudi delavcem hotela, ki so skrbeli, da so se šahisti dobro počutili. Izjavi:
Mitja Urisek, predsednik ŠK Žalec: »Veseli smo, da je tekmovanje tako dobro potekalo. Boji so bili zagrizeni, veliko pa je bilo tudi obiskovalcev, ki so pozorno spremljali partije.“
Milan Knežević, predsednik šahovske zveze Slovenije: »ŠK Žalec izrekam vse priznanje za tako odlično organizacijo, obenem pa hvala vsem, ki so pripomogli, da je tekmovanje tako lepo potekalo.«
T. TAVČAR
Orientacija kot šport
Orientacija v okolju je bila že nekdaj vsakdanja človekova potreba, pogosto tudi življenjskega pomena. V vseh letnih časih, v različnih klimatskih pogojih in na vseh koncih sveta: na nepreglednih planjavah, v težko prehodnih gozdovih, v nižinskem in gorskem svetu, v peščenih in snežnih pustinjah, prostranskih vodah oceanov, povsod se je moral človek na svojih potovanjih spoznati na svet, skozi katerega je potoval, če je hotel živ in zdrav dospeti do kraja, kamor se je namenil, ali se vrniti domov.
Marsikdaj je orientacijska sposobnost v vsakdanjem življenju in še posebej v vojnem času povezana z vprašanjem »biti ali ne biti«. Zato ni čudno, če si prav v novejšem času utira pot v svet
najmlajši med športi — orientacijski šport.
Športno pot te dejavnosti je začel na Švedskem leta 1918 Ernest Killander. Švedska pa je še danes vodilna država v svetu prav v tem športu, od koder se je ta športna zvrst razširila po vsej Skandinaviji. Pri nas se je orientacija pričela razvijati kot tekmovalna zvrst po letu 1955. Še posebno se je po skromnih izkušnjah prenesla preko učiteljskih tečajev prav v šole kot privlačno razvedrilo telovadcev, planincev in tabornikov.
V neposrednem, živem stiku s prirodo je mladina vedno bolj spoznavala tudi pomen orientacije. V naši občini se je orientacija kot tekmovalna panoga razvijala predvsem preko planinskih dru-
štev, tabornikov, jamarjev in občasno preko nekaterih drugih organizacij. Planinci so svoj čas izvajali tudi ligaško tekmovanje v orientaciji.
KAJ JE ORIENTACIJA?
Orientacija ali orientirati se, pomeni, določiti na zemljišču strani sveta in mesto, kjer smo, t. j. naše stojišče. Če se orientiramo z zemljevidom, tedaj pomeni, da zemljevid usmerimo na sever— jug in na njem določimo naše stojišče.
Med najpomembnejšimi elementi za pravilno izvajanje orientacijskega športa in tekmovanja je znanje o uporabi zemljevida in kompasa—busole. Brez tega znanja se je nemogoče znajti na zemljišču, posebno v večjih gozdovih in na neznanih predelih.
Adi Vidmajer
Savinjčan državni prvak
V	Planinskem društvu Zabukovica deluje skupina tekmovalcev v IOF orientaciji, ki se uspešno udeležuje raznih tekmovanj. Pred kratkim so nastopili v Zagrebu za kup Stipice Nešiča, kjer je tekmovalo sedem njihovih članov. Nuša Hribar je bila druga, Marko Lorenčak tretji, Bojan Jevševar četrti, Matjaž Fric peti, sedmi je bil pionir Matjaž Čulk.
Že ti rezultati so pokazali izredno kvaliteto, ki se je potrdila tudi na kupu Moslavine in Jugoslavije, kjer so šteli samo Jugoslovani za prvenstvo Jugoslavije. Bojan Jevševar je postal državni prvak takoj za Avstrijcem Karlom Langom, za katerim je Jevševar zaostal le dobri dve minuti, kar je izreden uspeh, saj je Lang deseti na svetovni lestvici in je doslej vsak Jugoslovan zaostajal za njim dvajset minut.
V	svoji skupini je. izreden uspeh dosegel tudi Iztok Lorenčak, ki je bil drugi, Nuša Hribar pa je bila pri Ženskah tretja. Mito Kot je bil sedmi, Srečko Mohorko pa trinajsti. Za uspehe tudi naše čestitke.
Strelstvo
Drugi v Kisovcu
V	Kisovcu pri Zagorju je bilo konec septembra tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško tričlanskih ekip širšega dela Slovenije. Poudariti je treba, da so tekmovanje zaradi močnega dežja celo prekinili, kar je še dodaten napor za strelce, vendar so bili Žalčani kljub temu drugi, takoj za ekipo Ta-bor-Ježica iz Ljubljane. V ekipi Žalca so streljali: Alojz Klovar (171 krogov), zasedel je četrto mesto posamezno; Justin Smrkolj (171 krogov in šesto mesto posamezno) ter Mladen Melan-šek (169 krogov in sedmo mesto posamezno). Ekipa je za doseženo drugo mesto prejela pokal, posamezniki pa so za osvojena mesta prejeli praktične nagrade.
USPEŠEN ZAČETEK NOVE SEZONE
V	začetku oktobra sta se v prvem kolu druge republiške lige v streljanju z zračno puško serijske izdelave v Sevnici pomerili ekipi Žalca in ekipa Heroja Maroka iz Sevnice. Zasluženo so zmagali Žalčani, ki so dosegli 1457 krogov, medtem ko so jih nasprotniki 1387. Najuspešnejši strelec srečanja je bil Jani Pukmajster s 368 krogi. Za ekipo Žalca So streljali še Vojko Škodnik (361 krogov), Justin Smrkolj (362 krogov) in Mladen Melanšek (366 krogov). V naslednjem kolu se bodo Žalčani pomerili s strelci Slovenskih Ko-njic.
SREČANJE STRELCEV PARU-NOVCA IN POLZELE
Na strelišču SD Polzela so se pomerili strelci pobratenih krajevnih skupnosti Polzele in Parunovca. Tekmovali so v streljanju z malokalibrsko puško, premočno pa so zmagali Pol-zelani, in sicer v postavi: Franc Posedel, Srečo Feržan in Štefan Ošep, ki je bil s 156 krogi tudi najboljši strelec. Za ekipo Parunovca pa so tekmovali Liljana Radenkovič, Zoran Stojanovič in Dragi Andželkovič, ki je bil s 139 krogi najboljši pri gostih.
Tekmovanje je strokovno vodil Zvone Ulaga.
ODPRTO PRVENSTVO LJUBLJANSKEGA ARMADNEGA OBMOČJA
Konec septembra je bilo v Mariboru odprto prvenstvo ljubljanskega armadnega območja v streljanju s polavtomatsko puško ter z vojaško pištolo, cal. 7,65 mm. Tekmovalo je 55 šestč-' lanskih ekip iz Slovenije, Hrvatske in Črne gore. Ekipo Občinskega štaba teritorialne obrambe Žalec sta v streljanju z avtomatsko puško zastopala Vojko Škodnik in Justin Smrkolj, z polavtomatsko puško Mladen Melanšek in Alojz Klovar ter z vojaško pištolo Franc Kotnik in Jani Pukmajster.
Kljub izredno slabemu vremenu in močni konkurenci so Žalčani med številno udeležbo zasedli odlično 15. mesto, za kar gre zahvala dobri organizaciji OŠ TO Žalec, ki je omogočil ekipi trening, kot tudi organizaciji JLA Maribor za odlično vodeno tekmovanje.
V DRUGEM KOLU ŽALČANI ZOPET USPEŠNI
SD Žalec je v drugem kolu II. republiške lige gostovala v Slovenskih Konjicah, kjer je prepričljivo premagala, domačine z 88 krogi prednosti ter zmagala z rezultatom 1454 krogov.
Najboljša strelca srečanja sta bila Mladen Melanšek in Justin Smrkolj s 371 krogi.
V	tretjem krogu se bodo Žalčani srečali s strelci F. Stekliča iz Škofje vasi, in sicer na domačem terenu.
J. P.
Dežurstvo na vodovodu
V času od 26. oktobra do 30. novembra bodo po razporedu dežurni naslednji monterji:
Bogdan PANTNER, Rakovlje 17, Braslovče
Jakob OLIP, Pongrac 21, Griže Vlado ŠUPER, Vel. Pirešica 5/e, Žalec
11.- Tone JAGER, Prebold 62 11.- Marko DOLINAR, Griže 35
Dežurni monter dežura oz. je v pripravljenosti doma v popoldanskem času ob delavnikih, prostih sobotah, nedeljah in praznikih. ,
Prijave okvar lahko oddate tudi v nabiralnik pri vhodnih vratih sedeža DO Komunala, Nade Cilenšek 5, Žalec.
od	26.	10 do 2. 11. -
od	2.	11. do 9. 11 -
od	9.	11. do 16. 11 -
od	16.	11. do 23. li-
od	23.	li. do 30. 11 —
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete
OLGE BALOH
upokojenke TT Prebold iz Tabora
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala dr. Petru Strouhalu, družini Zupančič, govornikoma, pevskemu zboru in godbi iz TT Prebold ter duhovniku za opravljen obred.
Vsi njeni
/
11
V SPOMIN
Minila so tri leta izgube dragega moža, očeta, starega očeta in brata
JULIJA
VODOVNIKA
s Polzele 134
Vse mine, bolečina ostane. Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi žalujoči
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše drage mame, tašče, stare mame, babice in prababice
ZOFIJE DOLANC
iz Zabukovice
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadt nji poti, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje.
Hvala tovarišu Grobleku za poslovilne besede, godbi na pihala iz Zabukovice ter duhovniku ža opravljen obred.
Žalujoči: hčerki Slavi z družino in Zofi s sinom, sinova Bojan in Rafko z družinama, zet Jože -z otroki in ostalo sorodstvo
Ko je srca bolečina prevelika,
se tudi solza posuši, le duša nemo vpije, zakaj več tebe ni.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta in sina
MARJANA ŠKORJANCA
Iz Prebolda
se iskreno zahvaljujemo njegovim prijateljem, sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje in darovali cvetje.
Žalujoči: žena, hčerki in mama
bu, zapete žalostinke in za opravljen ( Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Prezgodaj nas je kruta bolezen ločila ' od našega ljubega atija
VLADA POVŠETA
iz Orle vasi
Polne bolečine nas je v najhujših trenutkih tolažila misel, da ob nastali praznini žalujete tudi vi, sorodniki, sosedje, prijatelji, sodelavci in znanci.
Vsem se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, darovano cvetje, denarno pomoč in za tako številčno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala tudi za tople poslovilne besede ob odprtem gro-
cerkveni obred.
Prometne nezgode
Dne 14. septembra je ob 20.30 na magistralni cesti v Vinski gori Evstazij TRDIN zaradi vožnje pod vplivom alkohola zapeljal na travnik, kjer se je vozilo nekajkrat prevrnilo, pri čemer sta se voznik in sopotnica Alojzija TRDIN huje poškodovala. Zaradi poškodb je Alojzija Trdin naslednji dan v celjski bolnišnici umrla. Analiza krvi pa je pokazala, da je imel voznik v krvi 1,61 promila alkohola.
Dne 18. septembra je ob 9.45 na magistralni cesti v Kapli začel voznik osebnega avtomobila Tomaž GOSTEČNIK na ravnam delu cestišča prehitevati tovorni avtomobil v trenutku, ko mu je nasproti pripeljalo drugo vozilo. Voznik tovornega avtomobila je nastalo situacijo reševal, pri tem pa je zadel kolesarko Frančiško DRČA, ki je padla in se huje poškodovala.
Istega dne je ob 18.30 voznica osebnega avtomobila Eva URANKAR pri vključevanju na magistralno cesto pri gostišču Štorman izsilila prednost vozniku oseb. avtomobila Zdravku MASTNAKU. V trčenju sta se huje poškodovala Uran-karjeva otroka Boštjan in Mateja.
Dne 19. septembra je ob 6.05 na lokalni cesti v Ojstriški vasi voznik osebnega avtomobila Branko KUKEC v ostrem desnem ovinku zaradi neprimerne hitrosti zapeljal v levo in pri tem zadel kolesarko Marijo DRČA, ki se je huje poškodovala.
Ta dan ob 10.25 je Dragan BOJINOVIČ izsiljeval prednost na magistralni cesti v Žalcu, ko je pri zavijanju zadel v osebni avtomobil Ivana VENGUSTA ih se je ta pri tem huje poškodoval.
Dne 23. septembra pa voznica kolesa z motorjem Marija AMON na lokalni cesti v Gotdvljah ni upoštevala prednostnega znaka in je zapeljala na prednostno cesto, kjer jo je zadel voznik kamioneta Stanislav FILIPČIČ, pri čemer se je hudo poškodovala.	.
Dne 6. oktobra je na lokalni cesti Žalec—Griže voznik Ivan JURHER zadel kolesarja Josipa DEVČIČA, ki je vozil sem ter tja po vozišču. Pri tem je kolesar padel in se hudo poškodoval, kaže pa, da je vozil pod vplivom alkohola.
Tega dne je v Žalcu na magistralni cesti voznik osebnega avtomobila Marjan. KERŠAN prehitro pripeljal v semaforizirano križišče na obvoznici in zaradi rdeče luči na semaforju ni mogel pravočasno ustaviti svojega vozila, zaradi česar se je zaletel v zadnji del vozila Milana LORENCIJA. Pri trčenju se je voznik Keršan hudo poškodoval, na vozilih pa je nastala večja materialna škoda.
Dne 7. oktobra se je ob 14.20 voznik kolesa z motorjem Silvo LAPUH v Šempetru na magistralni cesti zaletel v zadnji desni del stoječega tovornjaka in se pri tem hudo poškodoval. Domneva se, da je vozil pod vplivom alkohola.
Dne 10. oktobra je zjutraj ob 5. uri v Doberteši vasi ob vključevanju na prednostno cesto voznik Roman UPLAZNIK izsilil prednost Mirku BRATKOVIČU, ki je pripeljal iz žalske smeri. V silovitem trčenju je na kraju nezgode umrl voznik Bratkovič, hudo pa sta bila poškodovana voznik Uplaznik in njegova sopotnica Jasna COKAN.
Dne 11. oktobra je v Letušu voznik osebnega vozila Anton HRIBERŠEK zaradi prehitre vožnje pod vplivom alkohola v ovinku zapeljal s ceste, po nekaj metrih zapeljal ponovno nanjo, nato pa je pristal na dvorišču stanovanjske hiše v Letušu 52. Pri tem sta se laže poškodovala voznik in sopotnik Franjo MAJHEN. Voznik je imel ob preizkusu 2.1 promila alkohola.
Dne 13. oktobra se je prav tako zaradi neprimerne hitrosti pod vplivom alkohola pripetila nezgoda na lokalni cesti Petrovče—Kasaze. Voznik os. avtomobila Edvard KLAVŽAR je v Petrovčah v levem nepreglednem ovinku zapeljal s ceste, trčil v vrtno ograjo, se prevrnil na bok in obstal na vrtu stanovanjske hiše Petrovče 114. Pri tem se je laže poškodovala sopotnica Rozika PAINKRET.
Kazniva dejanja
V	noči na 16. september je v Podkraju 6 iz puhalnika Minke PODPEČAN pod gospodarskim poslopjem neznanec ukradel elektromotor.
V	noči na 19. september je osumljeni S. M. iz Žalca vlomil v kletne prostore v stanovanjskem bloku v ul. Heroja Staneta 7. Ukradel je kolo z motorjem, se z njim odpeljal v T. Velenje, ga tam pustil in se vrnil z drugim, tudi ukradenim kolesom z motorjem.
18. septembra so Janezu LAZNIKU iz Prebolda v discu hotela Prebold ukradli rjavo usnjeno torbico. V zgodnjih jutranjih urah pa je bilo vlomljeno v kletne prostore stanovanjskega bloka v ulici Talcev 5 v Žalcu. S pomočjo občanov so miličniki prijeli pobeglega vojaka K. A., ki se je preoblekel v civilna oblačila, ukradena z balkonov stanovalcev v Žalcu.
Dne 28. septembra je neznanec v veleblagovnici Nama Žalec na oddelku z zlatnino izkoristil nepazljivost prodajalk in ukradel zlat nakit.
V	noči na 3. oktober je neznani storilec na še neugotovljen način prišel v notranjost trgovine Savinjskega magazina v Parižljah. od koder je odnesel več tehničnih predmetov.
Poleg navedenih je bilo na območju občine v zadnjem času izvedenih še 45 drugih kaznivih dejanj, med njimi največ tatvin poljščin. Zelo aktivni so bili občani pri nedovoljenem obiranju jabolk v nasadih Mirosana v Kasazah. Veliko je bilo tudi tatvin v trgovinah, motornih koles in koles, raznih delov motornih vozil ter hudih in lahkih telesnih poškodb.
Zaradi vse pogostejših tatvin prevoznih sredstev, tatvin iz vozil, miličniki opozarjajo občane, da vozil ne puščajo v temačnih in neosvetljenih ulicah, preko noči pa naj iz njih vzamejo vse vrednejše predmete, obvezno pa morajo biti vozila tudi zaklenjena.
V	zadnjem času je porasla ponudba prodajalcev različnega blaga, ki so največkrat motorizirani, ponujajo pa razno tekstilno blago, konfekcijo, slike, okrasne predmete ipd. Miličniki opozarjajo na previdnost ob tovrstnih nakupih, saj je blago pogosto neustrezne kvalitete, prodajalci pa često izrabljajo prodajo za razne tatvine. Ne bo odveč, če si kupec ob takšnih nakupih zabeleži vsaj registrsko številko prodajalčevega vozila, še bolje pa bo, če si njegov opis vtisne v spomin.
Čigavi so tehnični predmeti?
Na UNZ Celje so pri obravnavi osumljenca zasegli več predmetov ukradenih iz avtomobilov širom Slovenije, Poleg predmetov na fotografiji so bili zaseženi še : dva stereo radiokasetofona — RAMA-8220 in SHARP-GF-85 85: avtozvočniki ACIKO in PIONEER (35 W), polnilnik za akumulator ISKRA, usmernik ABLEKS, fotoaparat ZORKI, torba s kompletom orodja, skajasta torbica z dvanajstimi kasetami, rjava usnjena potovalka, japonski OHM — meter ter razne kasete z dis-
co in narodnozabavno glasbo.
UNZ Celje naproša vse, ki so med predmeti prepoznali tudi svoje, da to sporoče najbližji postaji milice ali pokličejo na UNZ Celje, telefon 23-941.
UNZ hkrati tudi sporoča, da se pri njih nahaja vrsta najdenih motornih koles, koles z motorjem in koles. Kdorkoli pogreša tovrstne predmete, naj se oglasi pri njih, kjer jih bo z dokazilom o lastništvu dobil nazaj.
V. Ck
Vaja gašenja požara uspela
V okviru aktivnosti ob mesecu požarne varnosti je Gasilsko društvo Žalec pripravilo vajo, s katero so želeli oceniti usposobljenost svojih članov za posredovanje v primeru požara v Blagovnici Agrine. V vaji so sodelovale tudi enote civilne zaščite Agrine, delavci Postaje milice in Zdravstve-
nega doma. Po mnenju strokovnih opazovalcev Občinske gasilske zveze je vaja uspela, nekaj težav je bilo le na začetku, ko niso uspeli dobiti telefonske zveze s Postajo milice. Zato ni odveč priporočilo, da je treba imeti pripravljene rezervne telefonske številke.	jk
TV servis v Žalcu
Mojster Milan Zupanc pri delu
Na koncu Šlandrovega trga v Žalcu ima popravljalnico televizijskih in radijskih sprejemnikov Milan Zupanc, prijazen možak, pri katerem vsaka stranka naleti na razumevanje. Mojster pa je tudi vedno pripravljen prisluhniti našim težavam, ki jih imamo s svojimi hišnimi prijatelji — radijskimi in TV sprejemniki. V mojstrovi delavnici pa je novost zamenjava izrabljenih TV ekranov z obnovljeni-
mi, za katere daje mojster enoletno garancijo. Ta novost pa je za današnje varčevalne čase še kako dobrodošla. Če želite obiskati mojstra, lahko to storite ob delavnikih od 8. do 16. ure, ob sobotah pa je delavnica zaprta. Lahko pa ga pokličete tudi po telefonu v popoldanskem času, in sicer na številko 714-484. Hvale vredna novost za Žalčane in okoličane.
L. Korber
VELIKA IZBIRA
—	volne za ročno in strojno pletenje
—	zimskih plaščev za vso družino
UGODNO:
—	moški zimski plašči MURA od 93.200 din dalje
—	moške flanelaste srajce od 10.718 din dalje
MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
OBNOVO CESTE ZOPET NADALJUJEJO. Potem ko so zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ustavili dela na posodobitvi ceste Latkova vas— Prebold, je Cestno podjetje Celje pred dnevi zopet pričelo z deli. 6e bo vreme naklonjeno, bodo do zime položili grobi asfalt, predvsem pa bodo uredili cesto, tako da bo zagotavljala večjo prometno varnost.
jk
JESENSKI KROS. V Preboldu so pripravili občinsko prvenstvo ŠŠD v krosu. Zmagovalci: pionirji, letnik 1975, Renata Grešak (Žalec); pionirke letnik 1975, Špela Solar (Žalec); pionirji, letnik 1974, Domen Kurent (Žalec); pionirke, letnik 1974, Antloga Aleksandra (Žalec); pionirji, letnik 1973, Boris Jelen (Prebold); pionirke, letnik 1973, Lučka Klovar (Žalec). Ekipno Je v vseh kategorijah zmagala osnovna šola Žalec.
Na sliki: Ekipa ŠŠD občine Žalec, ki se je v Titovem Velenju udeležila republiškega tekmovanja v krosu za pokal Dela.
T. TAVĆAR
FOTOKRONIKA
BOŠTJANOVIH ŠEST AJDOVCEV. Soboto, 17. oktobra, si bo Boštjan Perc iz Žalca še posebej zapomnil. Z očetom sta namreč nad Libojami nabirala gobe in Boštjanu se je nasmehnila prava gobarska sreča. Našel je skupaj zraščenih šest ajdovcev. Boštjan sicer redno gobari, vendar pa takšne trofeje, kot je tale na posnetku, še ni dobil.
jk
SIGMA
GRADBEN! ELEMENTI IN MONTAŽA ZABUKOVICA p.o.
Proizvaja:
—	sanitarne gradbene elemente
—	kovinske izdelke
—	montaža
SIGMA/
TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA P.O.
SAVINJSKI MAGAZIN
Ob 10bletnici poslovanja »BLAGOVNICE ŠEMPETER« razne ugodnosti za kupce:
—	popusti
—	obročna odplačila
—	degustacije Nagradna anketa!
Širok izbor živil — gospodinjskih potrebščin, tekstila — igrač - šolskih potrebščin — spominkov — kozmetike!
PRIČAKUJE VAS KOLEKTIV »BLAGOVNICE ŠEMPETER«