172. številka. Ljubljana, v soboto 28. jn!:ja. XXI. leto. 1888.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan avetfer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti projeman za a v s t r o - o <r e r s k e d e ž e'l e za vse leto lfS gld., za pol leta H gld., za četrt li>t;i l ;ld., za leden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.,  za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na doni računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr za četrt leta. — Za tnje dežele toliko ve«",  kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvoje v (lospodskih ulicah št. 19. Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t j. vse administrativne stvari.
V Lfabl faul 28. juliju.
Kadar se začne približevati gorko poletje svojemu koncu, začne se v Bolgariji pripravljati kaka prememba, s katero ima potem računati š<j evropska diplomacija. Kakor je nas poučila skušnja poslednjih let, sta avgust in september osodepolna meseca v zgodovini Bolgarske. V septembru 1885. leta so v Plovdivu nenadoma prijeli generalnega guvernerja Gabrijela Krstoviča, ga odstavili in proglasili zjedinjenenje obeh Bolgarij. Knez Aleksander je prišel v stolico Vzhoduje Rumelije in bil jako naudušeno pozdravljen Tej premembi je ugovarjala Rusija in bila je začetek vsem poznejšim zmešnjavam v Bolgarskej, zaradi katerih je že večkrat malo manjkalo, da ni prišlo do evropske vojne.
V avgustu prihodnjega leta se je pripetil nov prevrat in Battenberžan moral je ostaviti Bolgarsko. Vsi lavorji pridobljeni v vojni s Srbijo ga neso mogli obdržati na bolgarskem prestolu Vladanje prevzelo je v roke zloglasno regentstvo. V avgustu lanskega leta se je zvršila zopet nova prememba. Princ Koburžan bil je voljen knezom bolgarskim in je zašel bolgarski prestol, ne da bi ga bile potrdile velevlasti.
Mi nesmo tako lahkoverni, da bi že iz tega sklepali, da bi se v avgustu ali pa v septembru moral v Bolgariji pripetiti kak prevrat ali kak drug važen zgodovinski dogodek tudi letos. Pa nekatera znamenja kažejo, da v Bolgariji nekaj vre in se pripravlja nov prevrat.
Mej liberalnimi in konservativnimi vladnimi pristaši ni bilo nikdar prave jedinosti. Samo resne nevarnosti so je silile, da so mej sabo bili jedini, ker so dobro vedeli, da bi se kake nove spremembe ne zvršile niti tem niti onim v korist. Prestol princa Ferdinanda se pa opira baš na slogo v vladnem taboru. Kadar se konservativci in liberalci do dobrega spro, bodo pa dnevi Koburžanovega vladanja tudi šteti.
Mej konservativnimi in liberalnimi ministri bilo je že več sporov, zlasti se je pa to nasprotje poostrilo, odkar je obsojen Popov. Pomiloščenje tega častnika nikakor ni zagladilo razpora. Konservativna ministra Načević [in Stojilov sta že nekajkrat dala ostavko, in tudi Stambulov je že pretil, da pojde.
. LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Potovanje ima mnogo zase, upliva prijetno na notranjega in vnanjega človeka. „Drugi kraji, druga mesta" razveselujejo potovalca s svojimi slikovitimi prizori, duh se bistri in napaja s spomini in popotna torba dobiva dan na dan novih duševnih za-lagajev, katere potnik potem polagamo prebavlja, pripovedujoč občinstvu dogodke in utise svoje.
„Wenn einer eine Reise thut, so kann er was erzahlen" tako uči Nemec, in bogme, to je tudi istina. Da sem jaz ostal v svojem zapečku - ki je bil pri dosedanjem vremenu par dnij skoro potreben — ne znal bi, o čem bi danes pisal, kajti vsakdanje gradivo je vse že premleto. A mila osoda speljala me je pretekli teden na lepo Notranjsko, pogledat, kaj so „onkraj gozda" dogaja. Ni mi žal tega izleta, kajti jedva sem bil pod deloma skalna-tosivim, deloma zelenim Sovičem, že so se mi usi pale novosti v nepričakovanem izobilji, kakor bi hruške tresel.
Izmej velikega števila zabeležil sem najsočneje, ki naj   „urbi et orbi"  pričajo,  da svetovno slavna
Koburžan še vedno  posreduj« mej svojimi ministri a ne ve se, Če bode mogel dolgo obdržati slogo.
Kako nasprotje vlada v ministarstvu, se vidi iz ohcijoznih listov „Svoboia" in „Bolgarija", ki obe zobljeta iz vladnih jasli) sta poslednji čas večkrat hudo napadali Stojilova in Načeviea in zlasti poslednjemu očitali sebičnost in razne umazauosti. Načević se je neki zaradi tega pritožil pri Stambu-lovu, kateri se je pa izgovarjal, da vlada ni odgovorna zato, kar pišejo listi, ker jih ne ureduje sama. List „Bolgarijo" bodo baje zatrli, ker Načevič drugače neće več ostati v minislerstvu, a »Svoboda" bode pa še nadalje napadala konservativce.
Odnošaji mej princem Ferdinandom in mini nisterskim predsednikom se fako napeti. Zadnja poročila iz Bolgarije sicer trdijo, da so se nekoliko zboljŠali, a s tem hočejo najbrž le prikriti žalostne razmere, ki vladajo v Sofiji. Stambulov pred vsem gleda, tla bi se obdržal sam na krmilu, če tudi bi moral žrtvovati kneza.
Pogaja se a Karavelovom, Cankovom in celo po posredovanji nekega ruskega častnika z rusko vlado, kako da bi se dalo sporazurnljenje doseči z Rusijo in raznimi strankami doma. Seveda pri tem pred vsem skuša sebi zagotoviti ministersko predsedstvo, če bi se doseglo tako sporazurnljenje, si ne bode Stambulov nit pom'š jal žrtvovati svojega vladarja. Kakor je o svojem času pomagal Karavelov iz sebičnosti pregnati Battenberžaua, ravno tako utegne Stambulov izdati Koburžana.
Battenberžanovi pristaši se zopet začenjajo gibati.   Popov je bil pohodil Darmstadt, pa so neka teri skušali prikriti to  potovanje.    Poročil je baje ta Battenberžana   pristašem   v   Bolgarijo,   da je sedaj precej upanja, da ne bi Rusija več ugovarjala njegovemu povratku. Mi ne verjamemo, da bi kedaj Rusija priznala zopet tega nemškega pustolovca bolgarskim knezom; a vsckako so take vesti kaj pripravne spodkopati tla  Koburžanu.   Ne vemo sicer, ali Battenberžan sploh želi že kedaj vladati  v Sofiji, a vender se nam usiljuje  misel,  da ne bi bil ostavil tedaj Bolgarske, da je  vedel,   da Rusi ne mislijo zasesti dežele. Ce bi ga ne bil precej mikal prestol bolgarski, ne bil bijse vozil iz Levova tedajjnazaj v Bolgarijo, ko je zmagala protirevolucija    Pa če
Postojiua nema nedosežnih čudes samo pod zemljo, ampak tudi nad zemljo in da bi stari Ben Akiba vsaj v Postojini dvakrat in trikrat oporekal klasični svoj „Alles schon da gevvesen!" kaj tacega, kakor nedavno in sploh v zadnji čas dan za dnevom v Postojini, pač Se nikjer in nikoli ni bilo. Čujte in strmite!
V Trst pripluli so, temu ni dolgo, bogati in jako odlični ponosnega Albiiona sinovi na svojih ladijah. Nekemu gospodu v Postojini razgrela je bližnja prisotnost plavolascev, itak že prenemirne živce, ponavljal je tako dolgo svoj „Suri-muri", da da so Angleži res zapustili Tržaško luko in prišli gledat Postojinsko luknjo, to je svetovno slavno jamo. A takim gostom nasproti ne zadostuje, da se jim brezplačno razkazuje podzemeljski biser, za kojega ogledavanje morajo navadni ljudje plačevati vsaj po goldinarji, tako visoko gospodo treba tudi dostojno pogostiti. In priredil se je v „Adelsbergerhof sijajen banket bogatim in jako odličnim Angležem na čast. Banket, pri katerem je, kakor bi rekel Gorenjec „ta lačni ta sitega pital", bil je izboren. An gleži pokazali so, da znajo dostojno ocenjevati izkazano jim čast in da nemajo pokvarjenih želodcev. Jeli so in pili in ko so zvrnili še nekoliko čašič pe
bi tudi morda ne želel več vrniti se v Bolgarsko, a so vender nekateri krogi ne le v Bolgarskej, ampak tudi drugod, ki bi radi, da bi se vruil v Sofijo. Po raznih listih so se Še večkrat trosile vesti, da je Rusija pripravljena spraviti se ž njim in več podobnega. Vse to ima pa le namen, da se ob Starej planini ne po?abi ime njegovo. Dosedaj so Battenberžanovi pristaši v Bolgariji podpirali Koburžana, a če bi se razširilo mnenje po deželi, da je povrat princa Aleksandra mogoč, naj bode še tako neutemeljeno, jeli bode nasprotovali bivšemu hon-vedski mu častniku.
Pa ne le razpori mej strankami, ampak še druge nevarnosti prete Koburžanu. Blagajnice državne so prazne. Posojila pa nikjer ni mogoče dobiti. Dosedaj je iz svojega privatnega premoženja polnil državne blagajnice. Pa to ne bode dolgo šlo. Naveličal se bode tem prej, čim negotovejši je položaj
Poleg teita se pa fe Bolgarija zaradi železniškega vprašanje sprla s Porto. Prevzela je kar tebi nič meni nič obrat na železnici Belovo- Vakarel v svoje roke, če tudi ta železnica ni bolgarska državna lastnina. Turška vlada je protestovala proti temu. Dosedaj je s svojo dobrovoljnostjo baš Turčija inarsikako nevarnost odvrnila od Bolgarije. Drugače bode pa, če bodo odnošaji mej njima postali bolj napeti. Varnost v deželi je jako majhna. Dva Avstrijca so ujeli v Belovi roparji in zahtevajo zanje odkupnino. Gotovo se ne bode nobena država več potegovala za sedanjo bolgarsko vlado, ki Še toliko reda ne more vzdržati, da bi bili potniki na kolodvorih varni pred roparji.
Evropski položaj pa tudi sedaj ni posebno ugoden za Bolgare. Nemčija se poganja za prija-jateljstvo Rusije in bode jo gotovo podpirala v bolgarskih zadevah. Govori se, da bodo o kratkem neka velevlast pozvala kneza Ferdinanda, da naj ostavi Bolgarijo. Če pa ne bode hotel ostaviti dežele, ga bode pa pognal narod sam. Baš zadnje dni so izvedeli za neko zaroto v Ruščuku. Ker pa gotovo Ruščuški zarotniki neso osamljeni, se tudi Koburžan ne bode obdržal, če so tudi tej zaroti prišli na sled. Koburžan ni priljubljen v deželi, to je taktum in vse napenjanje Madjarov mu ne bode rešilo prestola.
nečega šampanjca vase, začeli so zadovoljni gladiti kotletaste brade svoje in drug drugemu zatrjevati: „God da m m!" tako ceno še nesmo nikoli obedovali!
Bili so pa tudi lehko zadovoljni. Imeli so prelepo zabavo v jami, potem pa še izvrstno kosilo zastonj. Kdo bi kaj tacega pričakoval na Slovenskem, kjer se večno ponavljajo opravičena tarnjanja o naši bedi? Angleži so menda o tej bedi tudi kaj čuli, kajti vsi vkupe iztiščali so 1, čitaj jeden cekin za „trinkgeld", potem pa veselih lic in s polnimi mošnjami odpeljali se v Trst nazaj,
Marsikdo bi mislil, da je s tem povest pri kraji. A ne boš, zdaj začne se Se le zanimiveji del. Krčmar, ki je Angleže pogoščeval z vsem, kar kuhinja in klet premore, bil si je sicer popolnoma v svesti velike časti, ki ga je vsled prihoda tako sijajne gospode doletela. A ker zna angleški in je tudi Shakesperea že čital, mislil ai je s FalstotFom: „Se li more čast jesti?", mi li more sama čast nadomestiti lepe bankovce? Usede se torej k svoji pisalni mizi, vzame pero v svojo desno roko in napravi o banketu račun, iznašajoč 800 gld. Ta račun odpošlje gospodu, ki je bil banket naročil in pred Angležev prihodom na radovedno vprašanje gostil-
Iz življenja kralja Milana.
Blaznavae NI je pokopan. Ristić stopil je vladi na čelo in začel politiko, namerjajočo približanje Srbije k Avstriji in Turčiji, da bi se Srbija v no-tranieiu bolj utrdila. Ristić sam potoval je na Dunaj poizvedavat, kako bi se na dvoru avstrijskem pohod Milanov vsprejel Reklo se je, naj le pride, svetovna razstava daje povoda dovolj. S tem pohodom Mila novim položil se je temelj prijateljskim odnošajem z Avstrijo
Glavna skrb Ristićeva je bila ta, da bi uničil upliv konservativcev, katerim je bil pripaual tudi Blaznavae in katerih politika je imela sebične smotre. Ta stranka imela je velik upliv, knez Mihajlo pal je njej kot žrtev. Ristić čutil se je pieslabegu, da bi se ž njo spoprijel, prišel jej je torej na pol pota nasproti, da bi jo izkoristil. Dvajsetletnemu Milanu ugajala je ta politika io kmalu je imel same sovražnike okolu sebe, katere pa je znal držati z mate rijalnnni sredstvi, Garašunin, Piročauac, Kristić, Čumić, vsi zakleti sovražniki Milanovi, nahajali so svoje koristi v spremst\u njegovem, knez jim je zaupaval, akoiavuo mu njihovo sovraštvo ni bilo neznano. Zadovoljeval je njih zlim nagonom in to je bila dovolj, da so mu bili precej zanesljivi služ-niki, ki so pospeševali njegova poželjenja, ker so pri tem imeli svoj dobiček.
Z 1873. 1. pričeli so se atentati na Milana. Pri nekem lovu v Šumadiji zapazi zdajci dva moža v kmetski obieki. Jedva ja je bil zagledal, že mu zažvižgata dve krogli mimo ušes. Oba, vidno preoblečena kmeta pa sta izginila, kakor da sta se v tla udrla in Milanova prva misel bila je ta, da je vsej lovskej družbi atentat znan in da so na-padovalcema pom:;gali, da sta ubežala. Veselje do lova mu je mahoma prešlo in lov se je hkratu končal. Bd je ravno čas obedovati in lovska družba začela se je okrepčavati. Rujni Tokajec razvezal je jezike in spremstvo napivalo je knezu; ta pa smrtno bled in razburjen odklonil je napitnico in po nekolikem obotavljanji začel pripovedovati dogodek s kmetoma. Družba je zagotavljala, da ni videla kmetov, ko se je začel sramovati svoje bojazni, je naposled vse za šalo vzel. Koliko je na tem resnice, bode pač na vse veke tajno ostalo. Možno je, da je bilo to prvo znamenje strahu pred atentati, ki se je polastil Milana po onem osodnem večeru pri Biaznavci.
Drug, po vsej Srbskej znan slučaj napada na življenje Milanovo, dogodil se je v Smederovem. Knez imel je s spremstvom in mestnimi zastopniki banket v gostilni „Pri levu". Po prvi napitnici ostavil je knez dvorano, ko je jedva pokosil šampanjca, malo tr.uotkov pozneje pa vse omizje začuje dva strela z revolverjem. Vse hiti na hodnik iskat kneza, a ni ga bilo nikjer. Vse sobe so se preiskale, toda zaman. Naposled prišli so k durim taistega prostora, ki ga tudi kralji peš pohajajo. Tu našli so dolgo iskanega, ko so ulomili tudi od zunaj zaprte duri. „ Prestol" bil se je podrl in Milanov glas Bul se je iz globine propada, kjer se je bil za povprečno bruno vjel in držal se, dokler je prišla pomoč. Tajna preiskava se je pričela, kmalu
ničarjevo : Kdo pa bode banket plačal? ves razjarjen odvrnil: „Kdo drugi nego jaz? Jaz sem naročnik, jaz tudi plačnik!"
Sedaj po Angležev odhodu pa je hkratu postal drugačnih mislij. Gotovo si je domišljal, da bode dobil vsaj red „hlačne podveze", a Angleži so došli, Angleži so odšli, redu pa le ni nikjer Zatorej dolgo o plačilu ni hotel ničesar vedeti. Ko je pa hotelier le drezal in drezal, poslal mu je nekega lepega dne štiri stotake in pa pismo, v katerem je stalo blizu tako: Tu je 400 gld. Mislim, da ste s tem zadovoljni. Ko bi pa ne bili, tožite me. Toda zapomuite si, jaz bom odposlal inserate v vse francoske in nemške liste, da nobeden Vaših gostov v jamo ne s m e.
Zažuganih inseratov še v nobenem listu ni bilo, a gostilničar tudi še ostalih 400 gld. do danes ni dobil. Zato je rečeno klasično pismo dal „ naprej" in tako bodemo še kaj čuli o pogoščevanji Angležev in pri tej priliki tudi izvedeli, od kod se je vzelo prvi.'i 400 gld.
Rečeni gospod pa je, kakor Angležem, tako tudi Vipavcem naklonjen Slednjim je zagotovil je-denkrat 20.000, drugikrat 50.000 gld., vsega vkupe 70.000 gld. Raca na vodi, to je lepa vsota!
pa zopet opustila z ozirom na atentata bližnje okol-ščine. Pripovedovalo se je, da je deska, kamor se seda. bila popolnoma trohljiva, drugi pa so trddi, da se je trohljivost začela še le s prihodom Milanovim S tega dne izogibal se je mesta Smederova daleč na okolu in vsacemu pretila je nemilost, kdor je v prisotnosti kneževi izustil tega mesta ime. (Ta ne baš vonjavi dogodek ima še drugo varijanto.)
Dne 4. novembra 1874. pal je kabinet Risti ćev, na krmilo pa je prišel Marinović    Dasi bi ne bilo brez zanimivosti,   baviti  se ž njim,   bodi nam vender dovoljen mal skok
Milan bil je oženjen, ko je njegova soproga spoznala vse spletke, v katere je bil popolnem zapleten, zdela se jej je dolžnost, preprečiti te spletke. Napravila je dvorno stranko, na katero se je smela zanašati. Posrečilo se je, zaseči Garašaninova in Čumićeva pisma, inozemstvu namenjena, vsa polna sovraštva do Milana. Pokazali so knezu to korespondenco in mu ob jednem ponujali dokazov, da je Garašauin baš pred turško vojno koval naklepe proti življenju njegovemu. Milan se je sama smejal
in rekel:  „Poznam to!" (Konec prih.i
Politični razgled. Notranje dežele.
V Ljubljani 28. julija. Častniki so bil priredili   l»»roun ICiiImii
velik banket, pri katerem je govoril general in proslavljal svoje zasluge. Ta demonstracija je napravila kaj neugoden utis v višjih krogih. „Politik" pravi o njej. da je ost njena bila naperjena proti naredbi najvišjega vojnega gospoda.
Po OalirijI so zadnji čas močno agitovali razni sleparski agenti za izseljevanje v Ameriko. Devetnajst agentov so že zaprli.
Vll«Ml.jHk 'B       * **•
Metropolit je razložil srbskemu kralju, da sinoda ni kompetentna odločevati o ločitvi zakona temveč le konsistorij. Sinoda je le apelacijska in stanca v tej zadevi. Konsistorij pa poprej ne bode sklepal o tem, dokler ne zasliši kraljice. Odposlal bode jednega svojih člauov v Uaag, kjer biva kraljica, da jo zasliši.
Po privatnih poročilih iz Sofije se princu Ferdinandu ni posrečilo narediti sprave mej ministri bolgarskimi. Kolmržan je baje sklenil žrtvovati Stambulova, akt) se kmalu ministri mej sabo ne pobotajo. Posebno mnogo poslednji čas knez občuje s Caharijo Stojanovim, ki je prišel iz Ru-ščuka v Sofijo. Stojanov bil je dolgo verni pristaš Stambulova, zadnji čas se je pa jel bratiti s kou-servativci. Sodi se. da ga knez misli poklicati v ministerstvo. Miuisterska kriza bode pa akutua še le, ko se snide narodno sebraujt. Stambulov sam že sluti, da v sebranji morda ne bode več imel ve čine, zatorej le odlaša sklicanje sebranja. Ko bi se pa sebrauje izreklo za Stambulova, utegnil bi je knez razpustiti Lahko se pa Koburžan ne bode znebil mogočnega mmisterskega predsednika. Stambulov bode najbrž, predno pojde, poskusil napraviti prevrat. Prav lahko se zgodi, da bode Stambulov pregnal Koburžana, ne pa Koburžan Stambulova.
Skoro vsi ruski listi izražajo povodom slav-nosti devetstoletnice pokristijanjeuja države sledeče misli: 1. Monarhistično načelo seje v Rusiji zaradi tega tako globoko ukoreuindo, ker je vsprejela pra-slavje. Pravoslavna duhovščina je vedno utrjevala monarhijo, kar se pa trditi ne more o katoliškej na zapadu.    2   Rusija se ima zahvaliti le pravoslavju,
Žal, da so pri tem Angleži še vedno na boljem, kajti oni so že zaužili in že davno prebavili, dočim Vipavci od vseh obljubljeuih tisočakov ueso videli niti beliča iu ga pri „o b s t oj e č i h razmerah" tudi ne bodo.
S tem pa že neso končani omenjenega gospoda viteški čini, ki bi uiti nekdanjemu Krah-winklu ne bili v nečast Zelo naklonjen je zajcem in njegovo pokroviteljstvo sega tako daleč, da ne dopušča, da bi zajec dobil par svinčenih zrn iz puške katerega si bodi posestnika, marveč skrbi zato, da mu modrokrvna roka upiline luč življenja. Zajčja smrt iz plemenite roke ni tako strašna, kakor če ga pihne navaden človek, vrhu tega je pa še kaj druzega......
Toda o tem obširneje drugikrat. Takrat Vam morebiti tudi povem, kako je prišlo, da nekje ua Notranjskem ne treba plačevati naklade na t g a n j e in da je faktično že nekaj časa ne plačujejo. To Vam je jako zanimiva stvar, rečem Vam, „unicum" m že naprej sem si priznanja Vašega gotov, kakor tudi goreče zahvale vseh drugih, ki morajo točno plačevati naklado na žganje. s.
da se je tako lepo ra/.vila in obrani ia politično samostojnost, dočim so jo izgubili zapadni Slovani. 3, Rusija prevzela je nalogo Bicanca, da brani in združuje pravoslavje. 4 Naravno je, da se zapadni Slovani nagibajo k Rusiji. 5. Rusija mora si osvojiti Carigrad in si prisvojiti hegemonijo uad vsemi pravoslavnimi narodi.
Turska vlada je že odgovorila na noto ru-wkega veleposlanika zastrau vojne odškodnine. V oduovoru obeta, da bode odslej redno plačevala po 350.000, funtov na leto poleg tega pa še po 100.000 funtov  dokler ne poravna zaostalih plačil.
Italijansko ministerstvo dovršilo je proučevanje ob utrjenji obrežij. Vlada bode zahtevala v ta namen 18 milijonov lir. Crispi misli s tem pomladiti senat, da bode priporočal kralju, da imenuje nakrat nad lOO liberalnih senatorjev. Senat sedaj nema skoro nobenega upliva in tudi le neznatno število senatorjev se udeležuje sej. S prva je mislil s tem zopet oživiti senat, da mu je piiporočal, da se sam r. formuje. Senatorji so res bili izvolili komisijo, ki se je posvetovala o reformi senata, a vsa stvar je zopet zaspala! Vlada je prisiljena sama kaj storiti, da senat popolnoma ne propade.
Švedski kralj podelil je kralju saksonskemu generalnemu lajtenantu Hahnku in ministerskemu predsedniku Crispiju veliki križ norveškega reda svetega Olafa
Dopisi.
N Ilirskega okraja 26. julija. [Izv. dop.] Učiteljska konferencija se je vršila dne 23. t. ra. pod vodstvom okrajnega šolskega nadzornika, prof. g. J. Vodeba v Krškem šolskem poslopji mirnejše, nego smo pričakovali. Gospod nadzornik je poročal jako obširno in zanimljivo o stanji in nadziranji vseh šol v okraji. V obče je učiteljstvo pohvalil. Šolski napredek js bil z malimi izjemami po vsem povoljen. Le šolsko obiskovanje je po nekaterih krajih še vedno slabo, kar pa nikakor ne smemo učiteljem v zlo šteti, ampak iedino le krajevnim razmeram in največkrat pa zanikernim starišem. Tudi šolske gosposke bi v tem oziru storile marsikaj, kar bi šolski obisk sigurno povzdignilo.
Namesto ua Dunaj v nivo Dunajsko delavnico odhajajočega g. Bezlaja je govoril in razlagal „me-ritev ploskev in teles" g. Gabršek. Potem je temeljito govoril o „Lavtarjevem računskem stroji" gospod Romih. Ta aparat je sosebno pripraven za poočitevanje desetič, v marsičem ie boljši, kakor do zdanji za to stroko.
Knjige ostanejo po šolah stare v rabi. V stalnem in knjižničnem odboru ostanejo vsi stari odborniki. Zanimljiva je bila volitev dveh zastopnikov v okrajni šolski svet za prihodnjo Gletno dobo. Pri prvi volitvi dobe gg. Gabršek 23, Ravnikar 17 in Grčar 10 glasov, ostali so se razcepili. Nadpolovično večino je imel samo prvi; mej ostalima se je vršila ožja volitev. Zdaj oobita oba po 20 glasov. Pri tretji volitvi dobi g. Grčar 3 glaBove več .... Na to se sklene konferencija. Skupni obed smo imeli v gostilni g. Ruperta, ki nam je po primeroma nizki ceui postregel z jako okusnimi jedili in prav dobrim dolenjskim vinom.
B/ Postojiue 27. julija. [Izv. dop.J V vče-rajšnjej številke „Ljubljančanke" bil je dopis iz Postoj ine o požaru v Matejni vasi, pri katerem se je požarna hramba Otoška odlikovala tako, da je preprečila veliko škodo.
Ker je dotični dopisnik neosnovano lagal, naj vam poročam resnico po izpovedbi gospoda Karola Vilherja, pogorelca samega.
Magacin je bil že popolnem pogorel in Ma-tenjevaška dekleta so začela po tleh ležeče živo oglje gasiti, ko je Otoška požarna bramba do pogorišča prihitela: tedaj že ognja več bilo ui! Da pa je bila nevarnost za bližnja poslopja, tudi ni resnica, ker je bilo zelo mirno po noči in je tisti magacin osamljen Dokaz, da ni bilo nevarnosti, naj bode le-ta, da je še sedaj jesen tik zidovja zelen, le tiste veje, katere so nad streho molele, so osino-jeue. Ravuo tako vidi se na vrtu prav pri zidu še zelen fižol. No! Ako je še okolu zidovja vse zeleno, kje je bila nevarnost za bližnja poslopja? Razvidite zatorej prav lahko, da poročilo ne odgovarja resnici in da taki dopisi zaupanje v časopise le podirajo. Otoški požarni hrambi sami ne more biti ljubo, ako se hvali takim načinom, ki nasprotuje resnici
Izpod It umu 26. julija. [Izv. dop.] (Misli o novih učiteljskih zastopnikih v Krški okrajni šolski svet za prihodnjih 6 let.) Ko sem minoli| ponedeljek proti večeru korakal s
Dalje v prilogi.
Priloga »Slovenskemu Naroda" št. 172 28. jnlija 1888.
Krškega proti domu, seru mislil marsikaj o današnjem učiteljskom zborovanji v Krškem. To je res, da stara zastopnika nesta vedno ravnala prav in previdno. Toda pomisliti gre, da še Bog vsem ne ustreže | In kaj hočemo pričakovati od dveh ubozih učiteljev v okrajnem zastopu, ki so jima vedno zvezane roke. Navadno imata še mnogo pomislekov zavoljo zamere okrajnemu glavarju ta okrajnemu nadzorniku nasproti- Po domače povedauo: „strah imata za petami!" No — in zameriti jima ne smemo, ker sta iz mesa in krvi, kakor učitelji vsi. Ne ustrašljivih mož nam pa itak manjka — in kar jih je, seštejejo se lahko na prste.
Kolikor se tiče novih izvoljencev, je jeden marljiv pisatelj slovenski — in jako udan nadgoz-darju Scheuerju iz Radeč, ki mu je neki mnogo pripomogel do avancementa. Nekdaj je rad občeval z gospodo nam nasprotne stranke. Ljudje pripovedujejo o njem, da je silno ponižnega obnašanja in prav moder učitelj, ki svojega pokrivala ne varuje posebno.   Znabiti bo dober zagovornik učiteljstva?
O drugem zastopniku ne vemo nič posebnega povedati. Toliko nam je zuano, da je ob času oblastnega paše, ranjcega glavarja Schoenvvettra, bil v Mokronoški dolini zadnjega ljubljenec in naklonjen „Laibacher Schulzeituug i!u Tega mlad učiteljski naraščaj vedel ni, — drugače ne bi bil tako strastno agitoval zanj! A upanje nas tolaži, da se je že davno spokoril — in vsi tisti, ki ste zanj delali, ste si svesti svetopisemskega izreka: „Nad jednim spokorjencem imamo več dopadajenja, nego nad devetindevedesetimi pravičnimi!" Govoril sem! Zdaj bom pa molčal.
Domače stvari.
— (Poštni pečati.) Piše se nam: Poštno ravnateljstvo v Trstu uničuje slovenska imena na poštnih pečatih, kakor nekdaj Herodež Betlehetnskp otroke. Dan za dnevom ginejo slovenska imena s poštnih pečatov, a ni ga živega krsta mej poštarji našimi, da bi se malo po robu postavil, kar bi bilo tem potrebneje, ker si ne moremo misliti, da se to godi iz štedilnih ozirov, marveč smo prepričani, da samo jeden porednež take burke uganja, ne da bi višji gospodje o tem znali.
— (Kranjske hranilnice občni zbor) sklenil je prenaredbo pravil. V bodoče se bode laglje spreminjala visokost obrestij in ne bode treba čakati osem mesecev, temveč se bodo obresti zlasti pri večjih ulogah znižale. Dalje dobi § 17. dosta-vek, da sme hranilnica tudi posojila dajati občinam, okrajem in deželam, v državnem zboru zastopanim. Kot hranilnični udje bili so izvoljeni: grof Leo Auersperg, graščak, Ivan J a nese h, tovarnar, Miha Kastner, veletržec; dr. Keesbacher; Anton Luckmaii, trgovec. Ivan Mahkkot, okr. glavar; Viktor Rechar, posestnik; Ivan Re zori, tabačno tovarne vodja; Fran Schantel, agent in hišni posestnik; baron Alfonz Wurzbach, graščak, in Ludovik Z esc h ko posestnik.
— (Klub slovenskih biciklist o v) ima pri ugodnem vremenu jutri 29. t. m. svoj III. rodni izlet v Kranj.   Odhod ob 8. m i zjutraj.
— (Odbor slovenskega delavskega pevskega društva „ Slavec") naznanja tem potom svojim članom in slav. občinstvu, da bode velika ljudska veselica v prosiavo 40letnega vladanja Nj. veličnstva, katera je bila zadnjič, zaradi neugodnega vremena preložena, prihodnjo nedeljo dne 5. avgusta popoludne ob 4. uri na vrtu Kosler-jeve pivovarne. Svirala bodo vsa vojaška godba; kegljanje na dobitke prične se ob 9. uri zjutraj in hode trajalo do 9. ure zvečer. Dalje bode odbor skrbel tudi za otroško zabavo in umetnini ogenj. — Odbor opozarja pa tudi vse društvenike na poluletni občni zbor, kateri bode dne 18. avgusta v gostilni „Pri Kroni" v Gradišči. — Dne. 19. avgusta pa priredi društvo izlet v prijazni Kamnik, katerega izleta spored se bode pozneje natanko naznanil.
— (Iz Planine) 27. julija. Včeraj se je ustanovil tu lokalni odbor za Vilharjevo slavnost obstoječ iz gospodov: Kovšca Anton , predsednik ; Denedek Josip, tajnik; Blažen Josip in Maver Julij, odbornika. S trdno nado, da se bode na dan 15. av-gUHta zbralo vsa zavedna Notranjska v Planini ter pokazala, da zna ceniti take može, kakor je bil naš Miroslav. — Ta dan naj bi se tudi razlegale v močnem zboru narodno pesni ter slavile pesnika in skladatelja narodovega! Na nogo torej slavci slovenski!
— („Koprive".) Pod tem naslovom izšla je v Karlovci 32 strni obsežna knjižica samih šaljivo satiričnih, deloma dobro osoljenih pesni j, ki se zlasti nekatere neso izneverile naslovnemu imenu svojemu.
— (Slovensko pevsko d r u i t v o) naznanja svojim častititim udom in slavnemu občinstvu, da bode imelo letos 2. septembra na Krškem svoj veliki in pevski zbor. Pri tej priložnosti bode društvo s tamošnji mi slavnimi prebivalci in z društvi praznovalo 401etuico Njega velečastva. Slavni udje, slovenski pevci in narodnjaki pripravljajte so pravočasno za ta dan. Program se bode v kratkem razglasil.
— (Ptujskega okraja učiteljsko društvo) izprožilo je pri zadnji seji imenitno idejo, da namreč napravijo učitelji okraja na dan uradne letošnje konference dne 9. avgusta t. I. slavnost v spomin cesarjeve tOletnice. Pred konferenco slav-uostna maša, pri konferenci slavnostni govor potem skupen obed v hotelu wVojskM.
— (Skakavci.) to je potujoče kobilice, prileteli so včeraj dopoludne v velikanski tolpi v Trst in zaseli vse prostore okolu „Hotel de la Ville", vse bližnje ulice in trge. No, na kamenitom tlaku ne ne bodo hrane za njihove požrešne čeljusti, bali pa se je, da se mrčes zaleti v okolico.
— (Potres) bil jo dne 24. dne t. m. ob 9. uri 18 min. zvečer v Pontebi. Potres bil je precej močen in Čulo se je podzemeljsko bobnenje, trajajoče do 2 sekundi. Razno orodje se jo zmajevalo, okna in posode bo žvenketale, škode pa vender ni bilo nobene.
— (Požar.) Dne 23. t. m. je v Runči Ormoškega okraja šola pogorela. Rešili so samo učne pripomočke.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Kijev 27. julija.   Svečanost pokristija-nenja Rusije ima za uvod celo vrsto slavnostij. Mesto priredi   banket,   katerega se udeleže: Pobedonošev, general Ignatjev, bivši srbski me tropolit Mihael,  naučni  minister Deljanov in drugi slovanski gostje.  Znani srbski emigrant Pašič in srbski radikalec   Ljočič dospela sta semkaj. Isto tako brez povabila člana sebranja bolgarskega Bričkov in Bogačevapov.   Iz Bu kurešta naznanja se prihod obeh predsednikov tamošnjih slovanskih odborov, Novaka in Ka-silnikova.
Bruselj 27. julija. „Nord" piše: Evropa sme cesarskega sestanka posledice pričakovati z največjim zaupanjem.
Kijev 27. julija. Generalni guverner Drentelen bil pri ogledavanji vojakov od kapi zadet, da je s konja pal.
Razne vesti.
* (Rusijo prirodne bogatsvo) javlja se posebno pri petrolji.  Pred štirimi leti zvrtali so v Baku vrelec, iz katerega je v jednem dnevu pri vrelo G8.000 stotov olja, to je več nego vseh 25.000 ameriških vrelcev vkupe.   Ta vrelec bil jo uprav čudes in mislilo se je sploh, da bode hitro usahnil. A ne le, da se to ni zgodilo, marveč da vrelec še danes teče, zvrtali so od tistih dob celo vrsto novih ravno tako in še bolj močnih vrelcev.   V predgorji Bibibat je vrelec Cogjejev, ki daje sam 220 000 stotov petrolja na dan, to je toliko, kakor vsi ameriški, ga liški, rumunski in birmanski vrelci vkupe. Računi se da vseh 500 Bakuskih, dve milji od mosta ležečih vrelcev daje 2.000,000.000 litrov na leto. Ta množina bi se lahko še močno zvišala, ko bi imeli potrebne posode, shrambe skladišča in čistilnice. Ker pa sedaj ne vedo kam z oljem, so nekatere vrelce zopet zabili in tako prihranili za poznejši čas, ker je pa olja še vedno  preveč, spuščajo  ga dan na dan v Kaspiško morje. Koliko je bogastvo petroleja, razvidi naj se po naslednjem: Omenjenih 500 vodnjakov razdeljenih je po zemljišči, obsezajočem pet angleških milj, a ves Apsheronski poluotok, na katerem se že 2000 let opaža petrolje, meri do 1G0O angleških štirjaških milj. Pri vsem tem so pa Bakuski vrelci le 700 do 800 čevljev globoki, dočim se ameriški petrolej navadno nuhaja 2000 čevljev globoko. Akoravno se odvaja vsaki mesec par milijonov litrov v Kasjnš ko morje, je vender pridelek petrolja ogromen.  Čistilnic je 120. Iz njih se na leto odpeljava okolu GOO milijonov litrov očiščenega petrolja, ko se odvaža v Perzijo, v pristanišča ob Črnem morji in no Volgi v Rusijo. V tem številu pa neso ura-čunjeni:  surovo petrolje,  maža,  ostanki maščobo (takozvani „astatki") in drugi proizvodi, katerih je neizmerno veliko. Kolik je promet, posname naj se iz tega, da je v zadnjih petih lotih sam za Kaspiško morje in za Volgo napravilo 100 novih eksportnih parohrodov, ki stoje 20 milijonov, da poleg njih
vsak dan Še po 20 druzih ladij lodvaža petrolje iz Batoma do ustja Volge. — Ruski petrolej zavsem lahko tekmuje z ameriškim, „astatki" pa imajo tudi svojo vrednost in ž njimi se Že danes mažejo železnične osi po vsej Evropi. O.iščeno petrolje stoji v Baku povprek 8 vinarjev za 4Va litra, ali v primeri z ameriškim: Ameriško petrolje stoji na glavnem tržišči v blago v Baku l9/* pence. rihje 10 milijonov stotov na kurivo na parobrodih in na Železnicah. Btoji 20 stotov .°>0 vinarjev, a tona teh
Londonu G pence, isto Najslabši ostanki, kate-leto, uporabljajo se za V Baku astatkov"
daje poltretjikrat  toliko para,  kakor  premog. Iz tega naj se presoja ruskega petrolja važnost in bo dočuost.
Zahvala.
Podpisani odbor si Šteje v prijetno dolžnost, da se zahvaljuje vsem Ma^im dobrotnikom društva, isto tako vsem gobtom (iiitun berpove sla vnos ti, kateri so pripomogli, da se je slavnost lepo zvršila; posebno pa se nam je Bo z»hvaliti marljivemu pevskemu društvu „ Slavec" in pivarskemu mojsttu g. Ofnor-ji za njegovo ljubav. — Lo vslcd vsestransko podpore nam jo bilo mogoče, kljuhu slabemu vremenu, lepo svotico pridobiti blagajnici za vdove iu sirote.
V Ljubljani, dne 28. julija 1888.
Odbor tiskarskega drnštva.
„LJUBLJilSEI ZVON"
Mtojl (331—172)
za vse leto gld. 4.60; za poi leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
sl»^»t---aua
Loterij ne mreČke 25. julija. V Brnu:      77,     11,     30, G8,
31
T nj c i:
23. julija.
Pri Slonu: \Vrain i/. Orsove. — Kyhak ll Sobe-slava. — (Jatscb iz Kostanjevice. — Albeiti \t Gorice. -Lcitmu- iz Varaždina. — Malobet eli iz Trsta.
Pri MttlK-1 : Lederer iz Trsta. — IMank l Dunaju — Maurer iz Gradca. —Tauleror iz Mokronoga. — Bngltaoh iz Heljaka.
Pri južne m kolodvora: Cadovo iz Skotjelokn. — Laure iz Celovca,
Pri bavarHkttm dvoru: Julin iz Kočevja. — Kom iz Kočevja.
Umrli so v Ljubljani:
27. julija: Primož Marinko, gostac, 80 let, Cesta v mestni log št. 4, za vodenico.
vdežolnej bolnici:
26. julija: Keza IJlažie, gostija, 70 let, za mrtvo udom v možganih.
Tržne eene v LJiil>ljani
dne 28. julija t. I.
			el.	kr.	Speli povojen, kgr. .	Ki. kr.	
Pšenica,	bktl.	.    . .	5	B5			70
Kož,	n	•    •    • 1	4 39		Surovo maslo, „		90
Ječmen,		•        • 1	8	57	Jajce, jedno :   .   , .	—	2
Oves,	n		2 99		Mleko, liter ....	—	H
Ajda,	n	*    * •	4	BO	(»ovoje       meso, kgr.		56
Provo,	n		4 22		Telečje          „ „	—	46
Koruza,	n	•    • •	4	85	Svinjsko        , „	—	r>o
Krompir	B	...	—	—	KoŠtrunovo    „ „	—	:to
Leča,	n	...	19	—	Pilaneo......	—	30
: Grah,	n		ia			—	lo
; Fižol,	n		11		Seno,   100 kilo .   . .	1	7h
1 Maslo,		kgr. .	i	—	Slama,   „     „   .   . . Drva    trda, 4 Qinetr.	1	'.to-
1 Mast,				70		C.	čo
! apeli t V mi'n		n		64	„   mehka, 4 ,	1 4	90
Meteorologi eno poročilo.
g Čas opa-Q zovanja
Stanje barometra v mm.
Temperatura
Vetrovi
Nebo
Mu krina v 1 mm
7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer
737-7 mm. 7,'if) t! min. 7:il 0 mm.
22 4° C 95-4 • C 90*8° 0
si. v/.b. z. vzb. brezv.
d. jas. d. jas. jas.
OOOiuiii. dežju.
Srednja temperatura 22-9°, za 3-80 nad noriualom.
ZD-u-nctjsfea, "borza,
dne 28 julija t. 1. (Izvirno telegraflčno poročilo.)
včeraj —
Papirna renta.....gld.  80-95     — gld.
80-95
Srebrna renta.....„ 82-10
Zlata renta.......112-15 —
6°/0 marčna renta ....     ,     96*40 —
Akcije narodne banke.   .   .     „   872*— —
Kreditne akcije.....,   807*90 —
London........„   121*75 —
Srebro........„     —•— —
Napol.........                                     ,      9-8!» —
C. kr. cekini......589 —
Nemško marke......60-95 —
4%, državne srečke iz 1. 185-4     250 gld. 133
Državne srečke iz 1. 18G4           100   „ 168
Ogcrska zlata renta 4°/«....... 101
Qgerska papirna renta 5°/0   .       ... 89
5t/0 Štajersko zemljišč, odvez, oblig.   .   . lf>0
Dunava reg. srečko  5°/0   .   .     100 gld. 120
Zemlj. obč. avstr. 4'/,(70 zlati zast. listi . 196
Prior, oblig. Eliznbotine zapad, železnice —
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice UMJ
Kreditne sročko.....100 gld. 183
Rudolfovo srečko.....                           10 ., 21
A krije anglo-avstr. banke   .   .    120 108
Tranimway-druŠt. velj. 170 gld. a v.   . 12G
Rld.
danes 8115 82 2.r> 119 10
96*60 871 — 308-70 12450
685 f)-88 60'87»', - kr. 95 „ 65 „ 80 „ 50 „ 95 „ 75 „
90 " 50 „ ti
75 „ 75 .
I
Zahvala.
Z;i nnSemii pokojnemu brst*, oziroma svaku in Mfiijcii. \isokoroilrn um gospodu
Gustavu grofu Thurn-Valsassina
mej njegovo dolgo in mueno smrtno boleznijo skazano obteo srčno sočutje, /a nenavadno lonoi^ostevilno udeleži tcv mrtvaSkega sprevoda in n mnoge d rasen n pokojniku darovane lep« vene« dolžni smo tem potom izreči naji-*kronei*o zahvalo.
Zlasti se zahvaljujemo /.a ft|agOY0tfll0 udele-žitcv pogreba Se velečastiteuu: gospodu kne/.o škofu in častiti duhov Seini. gospodu de/.elnemu predsedniku, visokemu .'v.r.tur.u odboru, visokemu plemstvu, gospodom >■ kr ura.hukom, gospodom pevcem in zastopnikom požarnih hramb, voteraneev iu druzih druit «v in korporacij.
V Kadovljici, dne -27. julija 1Č8S.
{ri]\» Žalujoči sorodniki.
<    F. P. VIDIC & COMP. >
j priporočata p. n. občinstvu za mu I o ne. kaiarn«, ^ 1 -gOfttllne, priviiliui Ntiiiiovuiipi i. t, d. *
lončene peči t
J    ]io    j 11 ko iii/l.l
^ IsdeTano«
ceni ter iz liujliolj««*g» bJn^u
(44(>   1 I }
i       Zaloga: v Stanovih ulicah št. 9. ^
Vv-v-VVVTVVVVVVVVVV^
pralno sedenje e
]"'
travi Lippmann-ov
prašek. —  l)oln\a se \' lekarnah.
usrocti  motenj« v a v ljenji, otekanj, zabasanje, zlato t. d    l'i- bolezni
Karlsbadski   Imboi I ikalljieah   po 60 kr. in vrt38—!»)
Dunajska trgovina na debelo
z drobninami in Norimberškim blagom
awr potovalen
M * t »J orni* o, itoni ,lto ni liimi jsliO. — Želi se znanje stovanlehie. — Ponudbe naj se pošiljajo pod W\ lOOO" n;i upiavništvo „Slovenskoga Naroda"        vT> 1 «■ >—1)
a 6g, šolskim predstojnikom g
(223—22
in učiteljem
priporoča
ffl   trgovina z železnino in orodjem i
m nit, IVIo*-stiioiii try,u &t. IO j?j
rj] vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja
^ za sadjarejo in obdelovanje) sadnih dreves in sicer: drevesna strgulja, škarje za go
-v senice, ročna lopatica, drevesna žaga
?J sadni  trgač,  drevesne škarje, cepilnik
tj\ cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnar
tj] skl nož in drevesna ščetka. Orodja so
Vi ua   lepo  p o p leska ni leseni plo., ■ ^     urejena in po prav nizki ceni. ^
a [jj
,o- %
ga, £S
,ik, K
tnar- Ki.
io vsa frf o Se i
i Posestvo na prodaj, j
% y F*«»i-iiiuiiili (Htm),  na Reški cesti,  kjer \
ir  ja bila poprej p( šta, no mu produj 4,
j vsa poslopja in zemljišče. \
J Natančni pogoji iavodo se pri gospodu Vinl.11 ♦
*   nolNcliein-n v l*«Mtojini. (filK—i) %
J. ANDEL-a
novoiznajdcni
prekomorski prah
umori
stenice,  bolho, ščurke,   molo,  muhe, mravljince,  prešičke,  ptične  črvičo,  sploh vso žuželke skoraj nenaravno hitro In gotovo tako, da od iužolkine zalego ne ostane nobenega sledn.
Pravi prašek se dobiva v prodajalnici pri
s. a ^111
13, H u s o v a (Dominikanska) ulice 13,
V LJubljani pri Albinu Slloarjl, trgovcu na Dunajske) cesti št. 9. zaloge na deželi imajo tam,  kjer so naznanjene po plakatih." (488—8)
DOMAČIH ZDRAVIL,
kakor jih rabi slovenski narod.
S poljudnim opisom človeškega telesa.
Izdal in založil Dragotin Hribar. Odobril br. Edvard Benedičić, nadzdravnik ustreljenih bratov v St. Vidu na Koroškem.
Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dohiti je v ,,Narodni Tiskarni" v Ljubljani, Gospodske ulice st. 12. — Stane 40 kr., po pošti 45 kr.
V prav prijetnem Šin jcr<sUt'iii
in  frekventnem  trgu na Spodnjem
proda se
lepo hišno posestvo
s 14 orali travnikov in njiv, upadajočih v I. in li. razred, s 8 orali prav dohodnega hmeljišča in z jako prostorno in dobro preskrbljeno sušilnico. — Ceni se na 14.000 gld.
Dotična vprašanja naj  se pošlje na  upravništvo „Slovenskoga Naroda" pod Šifro \   Sreča". (r>i5—3)
Kočevsko okrajno glavarstvo.
Zemljepisno-zgodovinski spis
Spisala
Št. Tomšič in Fr. Ivane.
Ta res hvalevredna knjiga dohiti je. pri gospodu Antunu lupujiM-iii. učitelji v Ribnici, iti v Narodni 'l'iMliiii'iii \  I.jnl>lpun pn 55 Ur., s poŠto 5 Ur. roc.
Ne sme oo zamenjati z momentnim, svetlim mazilom ali ličilom za usnje, katerega so tako boje.
Neobhodno za vsacega
za  BVetlenje usnja pri  konjskoj   opravi,   vozovih, hišni opravi, čevljih itd. itd., jo novoizumljcna po
c. kr. avstrijskem in oger- £>J skem ininist.erstvu
z a v a r o v an a proti p o n a r e j u o j u
svetla tinktura za usnje
(tekočo svetlo unizile), do sedaj najholjia, ker do šolaj se ni se nobenemu izinej mnogih tekočih svetlih mazil ali likov -/.a usnje dal patent — Cena steklenici s>. 1. 1 gld., št II. 40 kr., st. 111. 20 kr.; in da ostanejo čevlji suhi pri moči in mehki in voljni pri solnčnej vročini, -u ju že veo kot It) let aa dobro pokazala, tudi patentovana, nepre-močljlva
hranilna mast za usnje.
Da je res to usnje varovalno sredstvo tako izvrstno, do-ka/.ujo WM 28 odlikovanj, IB9 na stotine prisnalnih nisem; Oba izdelka se nesra udomačila le pri o. kr. vojaščini, ampak si utrla nbod pri NJ. Velioastvu in o. Icr. visokostih. f>. generalov, ki še služijo v e. kr. vojski, so dali nsjboUla spričevala
Po tovarniški ceni je prodajajo v LJubljani gg. Anton Krlsper in Schusnig & Weber, v Kranji g. Petan, V škofjl IjOki g. Kooell. — Dobiva se v vseh večjih krojih državo pri holjbih trgovcih.    (288-Iti)
$&$ggr Za najboljše priznani (Patent STRAKOSCH & BONER)
na
stroji za pranje m ovijanje, valjavnice za perilo (monge)
rLStjrLO-vojše lcon.str-a.ls:cI3e,
za domačo rabo, hotele, kopeli i. t, d. i. t. d. i. t. d.
Dalje lil Ia ti IIliCC,  katere gonijo konji in voda, dalje take, ki se gonijo z roko in geplom,  rczilllicc rM,*\ lirnio  in plugi,  raznovrstni   ll'iei'i. Illlilli  %<t <lcl>clo  llloliO iu
tlačiliiiee %<i sadje, vinske stiskalnice iu stiskalnice za ovocje, mreže za oliiranje grozdja, reziluiki za repo, šiTiilui stroji in proti ogiiju iu uloiiiu varne blagajnice
najboljših fabrikacij, dobe se v največji izberi in po najnižji tovarniški ceni pri
FRANU DETTER-JI,
v Ljubljani, na Starem trgu hiš. štev. 1, nasproti železnemu mostu.
ŠS^V^rilo I    ^ekaj časa klatijo se tuji agentje po našej in po sosednjih deželah in
--,—_-.   UBiljujejo gospodarjem in posestnikom za drag denar stroji*, ki neso za
rubo, svarim torej velečastito p. n. občinstvo, ki stroje potrebuje, pred takimi ljudmi, katerih nu poznajo, in so celo tako predrzni, da trdijo, tla sem je jaz poslal.
Jaz imam Bpecijolno lo agenta Jaipesd ©rebeiic «« ki ima moje legalizovano pooblastilo, ter ga pokaže, ce bo zahteva, priporočam torej, da se zaupno nanj obračate, in Če to ni mogoče, pa naravnost na mene. (417-
vi
Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja
jo gotovo
zavarovanje življenja.
Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, k; imajo skrbeti ga rodbine. Naše ž vljenje odvisno je od tolikcrih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti <»!iih, ki so nam dragi in za katere skrbeti »m-' obvezani. Najbolji pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je nrepmo fako. <h daje priliko vsakemu udeleževati bo njegovih dobrot.
Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostaloj rodbini, ali dota, ki ne izplača otroku, aedar doiivi 18 , 20. ali 24 leto. Poslednje zavarovanje važnu je zato, ker te zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa »plačana premija rme, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo.
More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjene) starosti (n. pr. v 40.. ")0. ali HO. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej
Vse tu načine zavarovanja upeljane ima vzujcmiio lava* rovalna banan ,,SL-A_T7"JIJ\A_"' v l'ragz. katere prednost je še to. da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887. iznašal 10° „ v prejšnjih letih pa tudi že po 20%, 25%, celo 48%.
Konci leta 1H86. bilo je pri banki „SLAVIJI"' za življenje zavarovanih 40 407 OSOb za 22,885.198 goldinarjev.
Vsa pojasnila daje brezplačno (5188—883
glavni zastop banke „SLAYIJE" v Ljubljani,
v lastnej hiši (Gospodske ulice 12).
C. kr.
priv.
prva avstrijsko-ogerska tovarna za harmonije
AL Hugo Lhota v Kraljevem gradci
priporoča svoje liariuoni|<». ki bo na najbolišeui glasn, po najnižjih cenah (elegantni harmonij /..: salon, i/. orehovega osa. 8 sprem.i p> TO prid. in   \i3je ter je ratpoiUja (ranko na vse žclc/n        postu •• -tvstr>-oi;e sk«1 «1 zave.
V>Ieca*titi «liilu>vm4'iiii m p. n. 4-ii«tiliiti n Mletjem rudi DO meseftn« obrok«
po H /.ohtt);i   •na   o'ovoke   1«"   10 Kld. — Perma......ćna   ra/.srava nad 100
harmonijev  najnovejše  kontrakcije. — MttStrOVanl  Ceniki  jrratia  in   franko. -
Jamstvo sn pet let. (607—!
Za čas stavbe
prlporooa
ANDREJA DRUSKOVIGA
Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg h. 10
v velilti'ui izboru in po iselA uizki ceni
okove za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat in c veke, sainokolniee, vezi za zidov je, tra verze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Portland in Roman cement, sklejni papir (Dacli-pappe) in asfalt /a tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilnn ognjišča In njih posamezne dele. Pri .stavbah, kjer ni vode blizu, neobliodiio potrebne vodnjake /a /ubijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo arah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene, cevi mcsiiigustc trombe in ventile in železne okove. (924—22)
W Za poljedeljstvo:
Vsake vrste orodja, kakor, lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja.
11 w^s»«jBBaQi.«aaw
Pravym pokladem
pro nost'iiHtne oheti h e h q p r z n e ni (onaniej i taja y oh p rost opaftnosti jest vyteč«6 dllo:
ebeochrana,
s
Českć vydani po 80***° vydan[ ;.6meekem. S 27 vyobrazeniini. Cena y zl. r. m. rti je ka/.dy. kdo trpi Btra8nymi nasledky teto nepravosti, npfimoa po-nančeni jeno z h ob ranu 11 eo rok na tisice nu m o o n v h od nedo vratne Hiurti. Lže je dostati n nakladatelake linuy „ V er 1 a gs - M a g a z i n K. F. lli«*rey v l i p h k n (Saško;, Nonmiirkt :i4u, jakoft i \ ka/.pein knihkupeotivi, .397—9i
i, l'£J } Jii-l'LJ'Ulf i i '] i IO f l"'CTiQ'U 0/*3 "?     .b'ilini slovenski ilustrovani šaljivi list. C.Z.J
AC
izhaja po dvakrat na mesec
UU'0!a
ter stoji
47a—f>)
*       ao Pir. «*eio u»to, r\
1 gi<l. •»<> kr. ]M»1 Sela. 'm,
r\ o r\ r\ n O H -"! ^ fv — H^ ''
C' O "1'Pdništvo iti »prav nistvii \ Narodni Tiskarni. • \
6 u u u u g o g g g g g g g ugg a
K raB
'3^^r&?%^v^c'7w>^'^s■   >^M%^>~M
C. kr. priv. tovarna za
portlandski in hidravlični cement
ALOJZIJA PMSCHMER-ja
Ustanovljena lota 18 al    v Kamniku na Kranjskem.
Fstanovljena leta 1854
Glavna zaloga v Ljubljani pri g. F. P. VIDIC-u & Comp..
Slonove -a lice št, 3_
Priporoča p, n. stavbeni m mojstrom, arhitektom, stavbenim podjetnikom itd. svoj hit. • li-«.vli<>iii cement (roman oeinent) in pox*tlan<lmlc] ooinont, po kakavoati vodno i/.vrstoti In jednakomeren, ter Jhiii«*! /i večjo trdnost, kakor j« predpisana v pravilih društva a-.'-Htrijskiii inžei.erjev m arhitektov — Ts oeuienta .sla t; di zaradi tega posebne koristi p, q naročili kom, ker Hta SVOJBtveUO mnogo laija, nego izdelki v.•.■'•me ot*tahh i-eni. ntnili tovarn, /,ar:di resar j« za jednak.: nmozino cementnega '.ddovja ali morfa treba veliko nnmj tega cementa glede toie. — Tndi priporočamo lepe in zelo trajne mocaji&ke plodne, broJene in Ukane, v DajrasnovratnejAib ob ra/.eili, in jednobojuate ploMe ovi portlandskega cementa, orne. rnđeće, aaravnobarvene za polaganje tlaka v cerkvah, po prehodih, vežah, na verandah, po hodnikih, v hlevih i*a., klajtoa Kurita.
okraske m sohe, eiMiietitne cevi itii. (864-—11)
Blagovoljna narofiila i«- nainatančnefe in najtofinaje    vriujejo ter jih vsprojouia glavna ia< log« v I.jiil»l|uiii pri «. IT, 1*. VIl^ICI • A Ooiup.« Slonov«* ollee «».
z lepo in uru.. pisa \ o VBpvejaM lakoj e. Ur. notar na OllM|llllW Ve* poHtvI so h prijiTi.sn pr| upravniAtvu „Slo\ enakega Ba»od»-, (M4—8)
F Poezije
SIMONA GREGORČIČA.
s
3
[1  zvezek.       /al /il Josip tiorup
i          Dobivajo se samo pri meni. Hrošir.-.ne po I |
* 8 pošto -r> kr. v.elegantno vesanc po i       »»<» kr., t
r g poito 5 kr. več.                                     '439   18) J
C Naronla se najlažje izvršujejo po nostnili nak i/.nieali r'
FRAN DEŽMAN,
T       knjigovez v Ljubljani, Sv. Petr^ salta
\ ESENCA
Piccolija
-kt--ki **** s*** ^ ,,
^^r^
ni nikakor sredstvo, ki ■karaj natrga tf svsaa in
sili naravno njih d<!o\a'ii  ! MafVOd t:i SSSSMM je po laj še valna, pa vend.-r gotova, uspešna pomoč,  ki le podpira naša notranja teleana delovanji m tedaj ne
-koduje  erevesom  nikdar,  <>  i>i   s.-  še  toliko časa zalizivala. Ona ozdravlja vse obolelosti žolodoeve in telesne, vranične in jetrne bolezni,  kakor posebno .'.lata žilo. vsako telesno zaprtje, vodenico, dol^orra jajočo drisko va od pok varjenih 6revet, in je povrhu
, i uspešnejše sredstvo loper gliste P'-' otrocih. — I/.delovatelj jo pošilja v zabojokih po 12 steklenic /.n l gld. ;j6 kr., poštne troske, trpe* p n. naročniki. V Steklenimi] po 16 kr. dobiva se v skoro vseh lekarnah na Štajerskem, Koroškem, v Trstn, na Primorskem, Tirolskem, v Istri in Dalmaciji. — V Itudol-fbveni se dobiva v lekarni Rizzinli-jcvej.    (208—18)
*
m m
*
Pivo y steklenicah
IS) prodaja
BIERMAIER v Ljubljani.
449 — 15^1
* * x x *
X
Vk' ^af "W Uki 1-4 1-4 1-4 144 144 ^-f ~*m—s \as ->m-< '--s
7^ ^\ ^Sv ^^^^
• Umetne (158—42) ♦
*z»»e in zobovja!
J ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- ; £ vanfa in VBS zoluic operacij«*
* zobozdravnik A. Paichel,
J poleg Hndeekega mostu, v Koh le rjovi hiši, I. nad- J ^ stro pje.
Najboljše sredstvo proti vsem mrčesom,
upliva s čudovito slin ter prežene hitro in gotovo vse rorćese, da od njih ne ostane niti nI<*«1u.
l*0|»o«m'Bi« nniei Ntenlce in Sm»IIic
Tc'iu«kljiio prežene ilirke in iijiKi /.uk>t;o rt. kuhinj.
Prežene t a k o f mol o.
lliiro nas okvoImmH witnik iniili.
Vam.jo domače živali in mstllne mrčcMov iu /;..cadj njih uaMlalili l><»lo#,ui].
ropoliicni njT/eae uši  ur, {rlavi it«l.
d-W~ Pasi naj  se dobro: Kar       v nuniein papirji prodaja, ni
prava Zucherhna s j o ■ < • i i: l i tei-. ~^tSsf',
Samit v originalnih steklenloah dobiva se pristen in po ceni v glavni (Slogi: J. X.4C1IKHL, l>miaj. I., <;ol<l>. hniiidua^ <■ 3.
(474-A)
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Zaradi teh praktičnih lastnostlj in jednostavnoga rabi jenja se posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnate barvei in brezbarven (ki daje samo svit). — Uzorci lakiranja in navod rabi dobe ae v vaeli zalogah.
Dobiva se v Ljubljani pri PRAN OHRISTOPH,
IVANU  LUCKMANN - U.   ^iIS^'toaŽa*1 bSbH
LJubljana;
Borovnica : Vel. Lasice
Mihael Kaatner, Viktor SohifTer. Jan. Lnokmann. Peter Lassnik. 11 L Wencel. SohuBsnig & Weber. c Karinger. Ivan Perdan Josip Terdina. Jeglič & Leskovio. Ubald pl. Trnkdczv Au^. Bpoljarifi. .). Klauer. Fran Verbic : J, N. Jnstin.
Krško: Idrija: Kranj:
Lož:
Kostanjevica Tržič:
Gor. Logateo: Radovljica: Rudolf ovo : Zagorje: ; Travnik:
Fran Zesser.
Fran Kes.
Fran Dolenc. Iv. Savn i k, lekar. \V. Kilier. Fran Kovač. Alojzij Gotsoh, Friderik Kaitharek O. Hladnik. A. lioblek. Dom. Etlzzoll, lekar.
J. Schink. Pran Kovacs.
Hrib pri Vrhniki: A. Bncar. Kočevje: Frane Hren.
T7- Zilsls:! dolini na ICoroškem
priporoča svoje
JJJ C. kr. priv. fabrika za izdelovanje [D.
^zarezanih strešnikov!
patentuvane vštricne zarezane strešnike, 0,
ki   so   najbolj   bili   oilllkovaiii   ua   keramični    ra/.slati   v    1'arioi. [fj
Slove že daleč po svetu, ti
ker so posebno lahki, suliilni. lieui, po treni in ker najinauj trpe o<l IL.
Nnei(a in im-a/.a. rV'
i/tF~ Poroštvo xtt tri l<>>tj«. ~3-9C
Z njimi krijejo Ze po La§kom, Švicarskem, Francoskein, Nemškem in celo po Ameriki.
Fabrika je za vso avatro-Ogersko državo laNlnira lioiiHt»nMUei<;a piit4>nta #.a iz«lelovHiije zarezanih si resni l,m. potem vn«>1i pat«*ntov za izdelovati je Nehiiiiolieinijevilk zarezani li Mtri>Miiil«ov. kakor tmli 1'aMNavatit-pat.eiita.
Proti poNuemalcciii in ponarefaleeni se bode po smislu patentnega zakona nujoMtreje kazenski poNl opti lo. Fabrika izdeluje tUdI najboljše vrste
jJj zidarsko opeko, žlebake, steklene zarezane stres- [jj
nike in strešna okna. m
^ Glavno zastopstvo in zaloffo za Kranjsko. Reko, Trst, (iu- Pf? s>J rico, kakor tudi /.a vso Primorsko, Istro, Goriško iu Dal- U-l
U
niiirijo imala
F. P.VIDIC & Comp., v LjnMjani, v
Priporočamo vsem gospodinjam po nas novo uvedeni in po preskušenej metodi napravljeni
Tschinkelnov kavin zdrolD
NI*
t% *■'' ,
... ti- Vv
v okusnih, Jako praktirnili pušicali.
kot najboljši, najkrepkejši in zaradi tega tudi najcenejši dodatek k bobastej kavi.
—Dobiva s<* v vsakej špecerijske) prodajalniei. —
j       LOBOH1TZ. W S*-   *> (3««MSM«A"»    *9m*aWWL>p      |Jl ISIJAVA.
■ nSTa.jstairejšsL tT7-rc3.1?:a. za kavine surog-ate cele države.
Avg. TsoliirOcI-e*, siaevir
Izdajatelj iu odgovorni urednik: D rago ti o Hribar
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".