Slovenski tednik za koristi delavnega ljudstva v Ameriki GLAS SVOBODE • V slogi je moči GLASILO SVOBOBOMISELJVIH SLOVENCEV V AMEB J KI Od boja do zmage ; Štev. 46. TsqWBMIiül .Ulf*»-": tt~ . WI JI , j ’% I Slovénie Weekly devoted to the interest» ef the laboring claases - -..-J Entered a« Second-Cla69 Matter July 8th. 1903, at the PoatOffloe at Chioogo, 111., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 14, novembra 1913. Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo! Leto XII. JZAHVALA. Calumet, INIich., 4. nov. Prosim, da ponatisnete imena društev in darovalcev naše slavne Slov. Svob. Podp- Zveze za nas štrajka joče rudarje v bakrenem o-krožju Michigana, za, kar se jim prav srčno zahvaljujemo in kličemo Živeli bratje! Živela SBPtZ ! I) ozd a j sem prejel sledeče prispevke; Društvo štev. 71 S. S. P. Z. 21.90; dr. št- 82 $13.00; dr. št. 52 $16.55; št, 2 $9; št. 1 $5: št. 32 $3; št. 38 $5.35; št. 75 $4; št. 42 $2.50: Št, 124 $5; št- 44 $2 : št. -86 $15.90; št, 37 $9.25; št. 99 $7.25; št. 96 $3 ; št. 116 $2; št, 113 $5.15; št. 89 $5; št. 34 $5; št- 7 $4.20; št. 47 $2.50. Darovi kateri je nabral Martin Skoda v Bridgeport, O.: J. Zalkar 50c, J. Matko 50c, V. Gršhar 25c: po 25c: V. liaš. L. Gorenc, Frank \V očko, F. Kukec, J. Princ, d os. Vavko, R. Gotzinger, P- Svitnlški, L. llaš, L. Matko; €. Blatnik 50c; M. Gradisar 25c; Geo. Gradišnik 25c; Martin Škoda 25e; L. Sanic lOc ; A. G rad volil 10c. 'Skupaj $5.20 Od društvo št, 36: po 50e: Johu llrašan, F. 'Saipanšek; po 25c; ,1. Grahelnik, L. Pekol, J. Kaučič. I. Stemberger, J. Brus, J. Šuštar, 31. Zupan, J. Planinšek- Skupaj $3.00. Društvo št. 26: po 25c: C. Kotnik, J. Srkar, J. Potoehar, J. Škola ri-Č, J. Majcen, J- Suznar, J. Jor-kar, F. Kozel, 31. Mata us. J- Kna-fel, J. Božič, J. Gripa,ne, A. Škofi“, J. Krvič, J. Kramar. M. Intihar. Skupaj $4.00. Od dr. št. 5: J. Železnik 35c; R. Stefanom 50c; po 25c: A. Red- dečk, J. Bolte-s, M. Kit z, J. Godae, J. Besnilc; A. Bogataj 20c; John Uehaker lOc, Alatli Dolinšek lOc; J. Dolinšek 5e. 'Mcuiev o rde" de-dueted 5e. Skupaj $2.50. Od dr- t, 51: po 50e: J. Arko, Ig. Kozjak, J. Polšak; po 25c: J. Ramsliak, J. Kranjc, T. Špeh, Fr. Arko, J. Radi; M. Mežnar 50c. — Skupaj $3.25- Od dr. št. 82: J. Prancel $1.00, J. Aluhvie $1.00; J,os. Perušič 75c; po '50c: J. Grahek, F. Gimpel, A- E. Gnezda, M. Kezele, F. Peternel; G. Verovšek, 25c. Skupaj $5.50. Od dr. št- 11: po $1.00; J. Pogačnik. T. Prelovšek. J. Perič, J. Mulivič, J. Perič, P. Vilar, A. Zajc, J. Zajc; J. Kaplja, F. Perič, F- Valentinčič, 31. Palčnik, 31. Kobal, F. Perič; po 50c: J. Germ, J. Grahek; po 25c: -C. Bajc, J. Železnikar. J. Alarinšek', 31. Grošel, J. Pogačnik, J. Gruden- — Skupaj $16.50. Od dr. št. 18: po 50c: F. Peterca, F. Ložar, J. Anžiček; po 25c: A. St-rah, F- Ban, J. Saver, J. Lukan, S. Venoševlcb, 31. Leskovic; po lOc: 31. Lužar, J. Leskovi&h, J. Korošec, J. Galetti. Skupaj $3.40-Od dr. št. 20: A. Obed $1.00; po 50c: F. Balič, J. Horvat, J- -Jeras, I'“. Omejc. Skupaj $3.00. Od dr. št. 54, $3.00-Skupna svota .$197.90. Vsem darovalcem srčna zahvala ! Peter J. Špehar, tajnik začasnega odbora. ZAHVALA. Vsiin društvom, rojakom in ro-kiuja-m-darovaleeiu za obrambni dad od štrajka prizadetih ruin* jev izrekajo S. S. P. Društva št. ). 58 in 97 SSPZ uajtoplejšo zavalo za poslane darove, katere ities y listu Glas Svobode priob-mo, in katere bodo društva po-ibila edino za tisti namen kot je ilo raztolmačeno v prošnji imeli vanih društev. '•Vse tajnike in tajnice na j vi ju d -eje prosim, da mi naznanijo ako atera svota- ni pravilno priobčena li pa ako so denar poslali in ni ikaj izkazan, kajti prejel sem ar pisem, ki so bila odprta in rao-o'če, da je tudi katero drugo pis-lo šlo v neprave roke. Še enkrat najprisrčnejša zahva-i vsim 'Vrlim darovalcem! 'Ivan Cotič, Box 54. Baltic, Mich. Razgled posvetu. AVSTRO-OGRSKO. Dunaj. —• lzselniški škandal in korupcija. Parlamentariern! odsek, je umeščen, ki temeljito preiskuje ,(??!). Trgovski ministr Weiskir-eliner, je s sumljivo vnetostjo pospešil avstrijsko izselniško “kupčijo” v roke Avs tr o -Am e r i c a n a in kljub ogromni milijonski kupčiji te parohrodne družbe, ji je proti volji parlamenta na podlagi § 14 ustavnega zakona, naklonil državne podpore 2 milijona kron. 5' teku preiskave se je pokazalo, da niso samo agenti Canadian Pacific nedostojno prakticirali, marveč tildi Avstro-Americana, toda le-ta s pomočjo od avstrijskega trgovinskega ministra AVeiskirclinerja tufstnvljenega visokega krščanskosocialnega ministrialnega uradnika, v osebi barona AVeichs-Glon, kateri je odtedaj postal generalni agent roparskega atlantičnega plovnega kartela, ki je naravnost kažnjivo pospeševal izseljevanje avstrijskega ljudstva v kraje Bra-zilje z morečim podnebjem, in to v kljub teinu, da so okrajna glavarstva in deželne vlade svarile z ozirom na nezdrave kraje. Izselniki so bili tja pošiljam za gradbo železnice v -Braziliji proti obljubi, da bo iz Avstrije dobivala železnič-ne reize (šine). (Op. ur. Oslarija! Brazilija bo šine dobivala- iz Avstri je, medtem ko jih Avstrija sama kupuje iz Amerike!) — Baron Weichs-Glon je ljudstvo iz Galicije gromadoma pošiljal v brazilijan-ske pragozde in v mrzlična močvirja. Baron Weichs-Glon je v mladih letih 1911 šel. iz državne službe v pokoj z mastno pokojnino kot dvorni svetnik in sedaj vleče lOkratni znesek njegove prejšnje plače od parobrodnih družb-Njegova zadeva pride pred sodišče. —• Preiskovalni odsek je prosil tudi vojnega ministra in domobranskega ministra, da pomagata pri preiskavi 'škandala. (Op. ur. Da pojasnimo skrajno lopovščino krščanskih socialcev, ki so najožji družniki klerikalne bande, moramo povedati, da je bil skrajni krščanski sociale« Weis-kirchner -ravnatelj magistrata na Dunaju. Kot zvesti pristaš dunajskega oberlmmbugarja, vodje krs. soc. in župana dr. Burgerja, je leta iVVeiskirclinerja priporočal za trgovinskega ministra, kar je tudi postal. Toda ako AVeiskirebner ne bi bil ■ ‘koritar prve vrste,” potem ne bi bil pristaš vseh “koritarjev in naj si bo po paragrafih kršč. soc. ali pa klerikalcev. In kot tak. je bil od dr. Luegarja dobil obvestilo, da je njegovo imenovanje ministrom, gotova stvar- Weiski-r-cliner kot “koritar”' se je liitro dal. kot uiagistratni ravnatelj u-pokojiti — vleče na leto 6000 K pokojnine — in nastopil službo trgovinskega ministra z letno plačo 18,000 kron in cesar ga je povzdignil v baronski stan, seveda v pri-poznanje njegovih iz-venrednih “zaslug”! Z ozirom na sedanje škandale, se Weiskirchner ne bo mogel vzdržati na ministrskem stolu; torej pojde drugič v pokoj s sedanjo plačo in žrl bo dvakrat ljudski davek. Niti las se ne bo •skrivil ne baronu Weiskirchnerju, -kakor ne baronu Woielis-Olomi, in to zato ne, ko prvič sta oba'krščanska social-ea. drugič pa sta visoko stoječa “koritarja”. Mundus vult decipi. e-rgo decipiatur.) Italija. Rim. 7. ,nov. — Bo poslednjih številkah bode zbornica sestavljena sledeče: 258 liberalcev, 53 soci-aldemokratev, 25 reform-socialis-to-v. 70 radikalcev, 48 demokratov, 33 katoličanov in 17 republikancev. V primeri z dosedanjim parlamentom so liberalci 70 in republikanci 3 sedeže izgubili, medtem ko so socialisti (vsi skupaj) 36, radikalci 19 in klerikalci 10 mandatov pridobili. Nemčija. Monakovo, 5. nov. — Blazni kralj Bavarski je bil danes odstavljen prestola, katerega je 27 let lastoval ne da bi za to znal. — Prine-'vladar Ludvig se je proglasil kraljem v sporazumu obedveh postav oda jnih ljudskih 'zastopstev Bavarske. Novopečeni kralj seveda “po -milosti božji”, je sprejel ime Ludvig 3. in bode 8. t. m. prisegel na “ustavo”. Alonakovo, 8- nov. — Vsa pozornost je bila obrj/uia na menjavo irzojavk med Alonakovein in Berlinom, ob priliki zasedanja prestola Bavarskega. Kralj Ludvig 3- je cesarju formalno naznanil dejstvo zasedanja prestola ter ponovno izrazil svojo zvezno zvestobo. Cesar •e je zahvalil za zvesto prijateljstvo itd. Brzojavnih častilk je vse polno od nemških zveznih knezov in ministrov. Pri pojedini so se vršile napitnice, kakor je to običajno. Ludvig, princ Bavarski,je princu Heinri-ehu Pruskemu pojasnil, da Nemški cesar ni predstojnik zveznih knezov, marveč je samo prvi med enako veljavnimi. Ta izjava je zbudila veliko pozornost. Berlin, 8. nov. — Oto Eccims, ravnatelj svetovno znane livarne Krupp je kaznovan za 1200 mark in Maximilian Brand, zastopnik tvrtke v Berlinu, „je bil obsojen v 4 mesečni tsapor, katera kazen je preslana s preiskovalnem zaporom. Proti številnim bivšim in sedaj službojočini ravnateljem Kruppo-ve tvrtke je uvedena preiskava radi soudeležbe in napeljave k izdaji vojaških tajnosti. (Op. ur. Kljub temu, da imamo na Vestfalskem mnogo naročnikov in smo v nevarnosti, da Glas Svobode vržejo tudi iz Nemčije; moramo vseeno povedati ,da je bil Nemški cesar Viljem 2- vinski bratec z nedavno umrlim Kru-ppom in da ima Nemški cesar mnogo delnic Kruppovega podjetja. Tedaj Nemški cesar je sopod-jetn-ik tvrtke, katera jev preiskavi in deloma že dokazana izdajstva vojaških tajnosti! Kako se to vjerna?) Mehika. 3Lexiko, 8. nov. — Wilsonov poseben poslanec John Lind je nepričakovano iz Vera -Cruz sem dospel in to baje brez posebnega naročila iz Washingtona. Domneva se, da Lind. ki ima popolnoma prosto roko, vidi temeljito spreobrnitev položaja. 31exiko, 8. nov. — Predsednik Huerta bo v svojem odgovoru na zadnji dopis Zdr- držav, ki je bil dne 6. t. m. v kabinetu razmotri-van, odgovoril, da Zdr. države nimajo ne postavno ne drugo pravico zahtevati, naj Huerta odstopi ali pa sploh izgine iz političnega pozorišea. To je bilo naznanjeno v petek po nekem kabinetnem članu. Nadalje bo v odgovoru pokazano na to, da začasni predsednik Huerta po mehikanski ustavi nima pravice vkloniti se ameriški zahtevi. Ob jedn.em je isti minister naznanil, da je kabinet sklenil, odgovoru na- Zdr. države še dodati izjavo, da Huerta' namerava, melii-kansko vojno pomnožiti na.pol milijona mož. Denarja vedno bolj primanjkuje. Srebrni denar je redkost, in ue-kteri trgovci dajejo listine, ako. zm ena j o srebrni denar, vsled če-■ar je nastala panika med irneji-tel.ji papirnatega denarja. Doslej še ni postavljena premija na papirnat denar. Nebi neznanec je izvršil atentat s revolverjem na diktatorja Iieur-ta. ki je ostal nepoškodovan- Napadalec je bil povožen in aretiran. Nevarnosti morja. St. Joluis, N. F. — Razdrtine parnika “Manchester”, ki je bil L t. m. v morski ožini pri Belle Isle, zavozil v ledenik ter sC razbil, je bil 4. t. m. zjutraj zagledan. Ako je obžalovati človeška življenja, do sedaj še ni dognano. Ne v Colorado! Bela vrana. Charleston, 3V. Va. — Škof Spalding iz Utah je s svojim govorom ■o socializmu v škofijski konvenciji povzročil velikansko pozornost. — On je govoril pred zborovalci različnih stanov in med temi so ¡bili najpremožnejši cele okolice. -S pri-jemšimi besedami je zagrabil .kapitalističen razred ter ga nazival druhal najnesramnejšiih roparjev, ki s rentami, obrestmi in dobički izžemajo ljudstvo. ’Bogastvo te dežele,” je govornik nadaljeval, “je proizvedeno in nagromadeno po delavskem razredu. Edino delavstvo je stvariteljiea -vsega velikega razvoja na gospodarstvenem in industrielnem polju. Kljub temu ono trpi neizrekljivo muko' skozi neodvratno revščino. Delavci ne dosežejo zakladov. Kam pojde bogastvo?” Poslušalci niso zaupali svojim ušesom in zborovalcev se je lotila sprva mala panika, dokler je škof svoje izvajenje podprl z jasnimi dokazili ter navedel dejstva, ki so morala vsakemu v glavo. “Jaz sovražim ta sistem, moji prijatelji”, je zaključil svoj govor, jaz ga sovražim, ker malega obogati in pohlevnega in poštenega oropa- Ta sistem mora biti odpravljen.“ 3inogo navzočih je po govoru zapustilo cerkev jezoč se in se pritožujoe, da tak nevaren puntar onečašča božjo hišo in sme žaliti kapitalističnih ušes. Bančna reforma v stiski. Washington. — Predsednik Wilson dela vse napore, da bi od vlade vloženo bančno- in denarno predlogo skozi spravil v prvotni obliki. Komisija za presojo te postavne predloge, je le-to tako zmrcvarila, da namen vlade kontrolirati v prometu se nahajajoči denar. je malone docela onemogočen. Predsednik Wilson hoče o predmetu s svojimi prijatelji podrobno govoriti in s tem doseči prvotno o-bliko vladne predloge. Je tudi nekaj. Fall River, 3Iass. — $1,028,000 dividend znaša skupni uspeh od 30 tukajšnjih tekstilindustrielcev v poslednjem četrtletu. Nato so se posvetovali strokovne zveze tekstilne branže o zahtevali splošnje-ga povišanja plače. Vlak oplenil. 'Omaha, Neb-, 7. nov. Danes zjutraj je neki ropar oplenil potnike in železnične vslužbence na vlaku Chieago-Denver Burlington železnice blizo Omaha. Policija tega mesta in iz Coun-eil Bluffs je mnenja, da je ropar Harry La Trasse, ki je poprej stanoval v Omahi in sicer podpira to naziranje po popisu, ki ga dajo žrtve. Ropar je ugrabil $3000 v denarju in 6 ur, tri od potnikov in tri od železnienih vslnžbeiVcev. (Domneva se, da je bil ropar kot brezplačni popotnik tri dni na vlaku ter prežal na priliko ropa. Danes jutro je sprevodnik Angele zapazil na- hodniku pOslednega Pullinaiivoza sumljivo osebo, katero je vprašal, kaj išče, a -ropar ga je s, revolverjem pobil. Ropar je na to šel -v voz, kjer je rop izvršil brez zaprek in nemoteno pobegnil s plenom. Pred nekaj leti je-La Trasse po begnil, iz državne ječe v Ku nsjis City, kjer je bil zaprt -radi opleni be nekega Mi-souri Pacific vlaka. Dobrota paketne pošte. Washington, D. C. ;— IjC v malo krajih se paketna pošta toliko vporablja. kot v rudarskem okrš-ju pri Edirardsburgh v Idaho. Doslej je bila moka v dotične kraje poslana skozi Express-kompanije in so računale za vrečo $2.50, medtem ko pošiljanje po paketni pošti stane samo 50e -vreča. Edino eden je, ki ni zadovoljen s tem preobratom in to je podjetnik, ki je pogodbeno zavezan prevažati poštne' pošiljatve v rudnem okraju. Delavske novice. Seattle, Wash., 10. nov. — Predsednik Hampers je danes odprl 33. letno konvencijo American -Federation of Labor. Razne stroke pripravljajo predloge. Na dnevnem redu stojijo trije predmeti zelo velikega pomena: 1. Priselniško vprašanje. 2. Prenaredba in času primerna preobrazba delavskih organizacij- 3. Upliv otvoritve Panama prekopa na položaj delavskega- trga. Predsednik Gompers se očividno boji poraza pri ponovni volitvi predsednika, ni kandidat za zopetno volitev; toda bode še sprejel ta urad, ako volitev nanj pade. — John 31 iteliell, drugi podpredsednik, odločno odklanja ponovno izvolitev. Več. strokovnih vodij in pristašev American Federation of Labor je danes govorilo raz prižnice cerkve t Seattle, tako tajnik Frank Alorrison v cerkvi 'BabtLstov o predmetu “Ljubezen in delo,” James Kleine od stroke kovačev 'v cerkvi Alethodistov o “Cerkev in delavsko gibanje.” '.Seattle, 7. nov. — Frank 3Iorri-soii. tajnik American Federation (¿-f Labor, je v petek večer ostro lcritikoval pred Waste m Labor Immigration Congress v Seattle v svojem govoru ekspredsednika Taft, ker ni potrdil piyd enim le: torn od kongresa sprejeto naselili-, ško predlogo, ter pristavil, da so se delodajalci protivili predlogi proti tem, da bi “civilizacijo te dežele pohodili, v svrho da sebe obogatijo.” Alorrison je prorokova! ogromni pritok evropejskih priselnikoiv na pacifično obrežje skozi Panama prekop. Ako teh ljudi, pravi on. 500,000 do 800,000 v prvim letu pride v Zdr. države, morajo delo dobiti. Ako nemorejo $3.00 na dan dobiti, potem so tudi s 50c zadovoljni, da si 'kruha kupijo in gladu ne umrejo. 'S pridopuščanjem teli ljudi bi ne bile oškodovane samo Zdr- države, marveč tudi inozemstvo. Na zborovanju je bilo dvesto delegatov iz vseh, zapadno Alissis-sippija lezočih držav. Štrajk brez konca. Richmond, Ind., 7. no-v. —'Obrat pouličnih železnic je danes prenehal vsled stavke sprevodnikov in motorni-kov. Povod ¡stavke je, ker se družba poulične železnice ¡brani zboljšati plačo vslužbencev- Poulična železnica v Richmondu je en del sistema Terre Haute, Indianapolis & Eastern: Uslužbenci so doslej imeli .plačo 18 do 22c na uro. Razkritje novih plasti boraksa. Randburg, 'Cah, 7. nov. — 5" južnem delu države so razkrili ¡nove plasti boraksa, ki imajo večje vrednost, 'kot dosedanji rudniki v Death Valley. Vrednost nove plasti se ceni '5 do 10 milijonov dolarjev. Rudnik ¡se nahaja v Kren County, blizo San Bernaflino meje, ali kakih 25 milj južno od tukaj. Da se novo razkritje izkorišča, se je American Trona korporacija u-stancvila s kapitalom $12,000,000. Pridelovanje bo najvgodnejše- Rdeča, zastava državi nevarna. Fitchburg, Mass., 7- nov. —r John H. Karvonen. zastavonoša pri od socialistov v Fitch,burgu prirejeni volilni paradi, je bil aretiran na podlagi neke državne odredbe, po kateri se smatra za zločin javno nositi rudeee zastave. In čujte! Alodriin državljanom Alassachu-setta tudi prisedajo 'črne, zastave, ki je iste nositi tudi prepovedano. Finski socialisti so položili zahtevano poroštvo. K arovon en, urednik finskega soc. lista, je bil v današnji razpravi, ker je' nosil čudečo zastavo, “krivim” spoznan in od ¡sodnika obsojen v 30 dnevno prisilne delavnico. '-Socialisti name ravajo brutalno obsodbo spraviti pred višja sodišča ter pobijati blazen zakon. Zavedni delavci, proč od Calumeta! DVAKRATNA IZDAJA GLAS SVOBODE. Kdor ima smolo, ima smolo. —-Tako je z našo dvakratno izdajo. Po leti smo mislili in trdno bili prepričani, da bo Glas -Svobode izšel po dvakrat, na teden že v začetku meseca oktobra. Hiša v tistem času ni bila zgotovljena, potem smo računili, da list izide prav gotovo po dvakrat na teden 14. novembra to je s to izdajo in list bi lahko bil izšel z današnjim dnem po dvakrat na teden, kajti vsi'stroji so postavljeni v tiskarni in tudi črke so v redu, ampak edino zapreko dela električni motor za tiskalni stroj, katerega mora tovarna ClineAVestinghouse nalašč za naš stroj izdelati. Tovarna. je sicer obljubila, da pride motor že ta teden in če ga dobimo ob času tedaj pride list po dvakrat na teden že prihodnji jeden in najzadnje s koncem tdga meseca. Toraj dvakratna izdaja je gotova, čeprav je malo zakasnjena in zato pa bodemo izdali Glas Svobode ob tej priliki na dvanajstih straneh- ■ Naši zastopniki in vsi tisti naročniki, katerim je uspeh in naše delo pri srcu imajo sedaj lepo priliko, da se potrudijo in nam pridobijo v tem času kaj novih naročnikov, ali pa da poberejo staro naročnino oziroma isto ponovijo, tako da bo dvakratna izdaja izšla v kar največ iztisih. Omenimo naj že sedaj, da v prvi dvakratni izdaji bodemo tudi priobčili slike strojev in dali kratek -popis istih. Vsak čitatelj bi moral vedeti kako se tiska list in kaki troji so potrebni za tiskanje -časnikov. To bodete brali poleg dražega. izbranega čtiva v prvi dvakratni izdaji. Naročite se sedaj da Vam ne treba izposoj e vati lista od Vašega prijatelja ali soseda. JV tem času smo prejeli od vsili krajev Amerike od raznih naših prijateljev in somišljenikov precej podpore za tiskarno in ista še vedno prihaja. Ko bi rojaki vedeli kako,.pride prav ta mal znesek sedaj ko je treba toliko raznih stvari in ko ni nagromadenega kr pitala ! Ker vemo, d,a vsak ni vstanu pritrgati si kvodra ali dolarja in ga darovati tiskarni za pomoč, zato bi prosili dotične rojake, da si ogledajo našo zbirko knjig, jo priporočajo svojim prijateljem iti nam pošljejo naročila za knjigo. To je tudi pomoč. J Listnica uredništva. Evobodaš št. 2. Neštetokrat smo že pisali, da dopisi za prihodnjo štev. morajo biti zadnji čas do sobote v naših rokah, ih še potem izberemo dopise po nujnosti vsebine. Izjemo naredimo samo pri dopisih, ki so silno važne in kratke vsebine- Iz teh rozlagov se bomo ravnali, kakor želite. Brez zamere. Pavliha iz kurje vasi: — Prihodnjič. Zdravi! DENARJE V STARO 19IM! pošiljamo: Za $ 10.30 50 kroa Za % 20.45 ................ 100 kron Za $ 40.90 ................. 200 Za $ 81.80 ................ 40,0 kros Za $ 102.25 ................ 500 ikroji Za $ 204.00 ............... 1000 kron Za $ 407.00 .............. 2000 krtm Za $1017.00 ................ 5000 kron Poštarina je všteta pri tek svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naš* denarne pošiljatve izplačuje c. kr, poštno ¡hranilni urad v 11. đo 12. dneh. Denarje nam poslati je najpritičnn-je do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje anesk* po Domestic Postni Money Order ali pa New York Bank Draft: FRANK SAKSER 82 Cortland St., New Yerfc 104 St. Clair ave., N. E„ Cleveland, ft. Roman iz časov francozke revolucije Spisal Alks. Dumas star. VITEZ IZ RDEČE HIŠE. (Le chevalier de Maison Rouge) XI. Listek. (¡Nadaljevanje.) “■Gospod Morami je plemenite naravi, eno najboljših sre pod nebom,” je odgovorila G ene vie va z resnim glasom. “Ce Vam ni podal nikakili drugih dokazov,” je rekel Maurice, nekoliko razdražen 'vsled Genevie-vine hvale, “¡nego da je iznašel novo baTvo za maroquin, tedaj dovolite mi opazko,, da je bila Vaša hvala pretirana.” “Podal mi je še druge dokaze.” “Toda mlad je še, kajneda?” je vprašal Maurice, “čeravno je pri njegovih zelenih naočnikih težko povedati, koliko je star.” “Ima petintrideset let.” “Ali se poznata že dolgo?” “Od najinega detinstva.” Maurice se je ugriznil v ustnice. Vedno jo sumil Morami a, da ljubi Genevievo. “Ah!” je rekel Maurice, “sedaj ari je jasna njegova zaupljivost napram Vani.” “Ki pa se vedno giblje v mejah, kakor ste videli,” je odvrnila Genevieva smejoče; “zdi sc; uri, da taka zaupljivost, ki je komaj prijateljska, ne potrebuje nikakega pojasnila. ’ ’ “Oh! oprostite, milostljiva, saj veste, da ima vsaka toplejša naklonjenost svojo ljubosumnost, in moje prijateljstvo je bilo ljubosumno na on o, ki je dozdevno gojite do gospoda Moranda.”. Umolknil je. Tudi Genevieva .je molčala. Tega dne nista več govorila o Morandu, in Maurice je šel od Geneviève še bolj zaljubljen, nego koda j prej,, kajti postal je ljubosumen. V Sredi tega prisrčnega razmerja, ki je nastalo med njim in Dix-mer jevk) hišo, se je Mamiču zdelo nekam črnino, da se ga je-Morand, ta, posebni. , človek, vedno bolj ogibal. Menil je, da .je teinu vzrok ljubosumnost in se britko pritožil Genoviovi, ki pa mu je o-pravičevala Morandovo vedenje z naravno boječ n ostjo, 'ki jo je kazal trgovec, baveči se s kemičnimi pokusi napram tako izobraženemu, prosvitljehemu duhu, kakor je bil Maurice. Ko je Maurice nekega popoldneva prišel ob 2. uri, je našel Ge-hovievo naprhvljeno ■za sprehod. “Ali, dobrodošli,” je rekla “danes boste moj 'kavalir.” .“Ivam ste namenjeni ?” .je.vprašal Maurice. “¡Moram v Auteil. Vreme .je krasno, in želela sam se nekoliko sprehoditi. Voz naju popelje do konca, mesta, potem pojde va peš v Auteil, in po k občan cm opravku se vrneva do voza, k*i naju počaka pri mestnih vratih.” “■Oh!” jc vskliknil Maurice o-čaran, “kako krasne urice mi nudite!” Kmalu na to sta sr mlada človeka odpeljala. Ko sta dospela v Auteil, se je Genevieva ustavila. “Počakajte ni e na robu parka." je dejala, “ko boni gotova, prhlem zopet po Vas. ” “II komu greste?.” “¡K neki prijateljici.” “H kateri V:as ne smem spro-ml,j ati?” Genevieva je zgenila glavo in je odvrnila, nasmeh uivši se: “Nemogoče-” Maurice se je ugriznil v ustnice. “•Dobro,” je dejal : “počakam.” “Kaj Vani je?” .je vprašala Genov leva. “Nič,” je odgovoril Maurice. “Ali izostanete dolgo?” “Ko bi bila vedela prej, da Vas motim, ko bi vedela, da- Vam.gre zaj ves d a nri! .je pripomnila Gene-vibva, “potem bi Vas ne bila naprosila za malo uslugo, da. pridete z menoj ; jaz bi ...” “. . .sc dala spremljati od gospoda Moranda,” jo je prekinil Maurice živahno. “Ne, saj veste, da se nahaja gospod Morand v tovarni v Ram-bonilletu in da se vrne šele nocoj.” “Aih, tej okoliščini naj se zahvalim. da mi dajale prednost?” “ Maurice,”. je reljla Cjeiieviev.a z -mehkim glasom,- “im , moreni dopustiti, da čaka name oseba, s katero sem se domenila.; če Vani je sitno, da me spremljate, se lahko vrnete v Pariz; samo voz pošljite za mano. ” “Ne, ne, madama,” je dejal Maurice živahno in pozdravil Genevievo, ki je na lahko -vzdihnila, ki se nap-otila.proti Auteilu. V na j večji razburjenosti je Maurice čakal na njen povratek-Kar. ga je tako zelo vznemirjalo, je bila negotovost, da-li ga Genevieva ljub.i ali ne; -vse njeno vedenje napram soprogu je bilo tako,' kakor da. bi bila njegova -sestra, ali prijateljica; toda to mu ni zadostovalo več. Ljubil jo je z vso svojo ljubeznijo. Bila mu je edina misel njegovih dni, vedno prenavljajoče se sanje njegovih noči. Prej ni zahteval ničesar dru-zega, nego videti Genevievo, sedaj mu to ni Več zadostovalo: Genevieva. ga mora ljubiti. Vrnila se ni celo uro, ki se mu je -zdela dolga kakor stoletje; ko -c je zopet pojavila, ji je žarel na ustnicah nasmeh. Maurice pa je stopil pred njo z nagubanim licem. Človeško srce je pač tako list, varjen o, da skuša srebati ¡bolest iiia-ravn-ost iz naročja sreče. Genevieva .je smehljaje prijela Malurica pod pazduho. “Tu sem,” .je rekla; “oprostite, prijatelj, da ste morali toliko čakati.” Bilo je krasnega pomladanskega večera, ko vse, kar je živega,’ prekipeva od radosti in ljubezni. Maurice je molčal in Genevieva .je bila zamišljena. Potrgala je z eno roko Cvete iz svojega šopka, a z drugo je bila naslonjena ob Mauricevo ramo. “Kaj Vam je?” .je vprašal Maurice nenadoma, “in kaj Vam danes tako teži srce?” Genevieva bi mu bila lahko odgovorila: “Moja sreča,” Pogledala ga je s svojim 'mehkim, poetičnim pogledom, rekoč: "Toda niste Vi sam bolj otožni, nego navadno?” ‘t-Iaz,”' je odvrnil Maurice, “jaz imam pravico, biti žalosten, jaz sem nesrečen; toda Vi • . .” “Vi, nesrečen?” “Da. Ali ne opažate, kako se mi lopatam trese glas. Ali ne 'vidite, da trpim? Včasih., ko govo-ri-in z Vatni ali z Vašim soprogom, se mi zdi, kakor da mi hoče srce ¡poči, in prisiljen sem hiteti pod .milo nebo, da se n-aivžijem zraka . . .” "In sedaj trpite?” "Zelo,” je odvrnil Maurice. “„Tedaj -vrniva, se domov.” “Ali, da, res je,” je zamrmral mladi -mož, “pozabil sem. da se pod noč ima vrniti iz -RambonieR leta gospod Morami.” Genevieva ga je’pogledala-, kakor da bi mu hotela ikaj očitati, !“Ej, že zopet,” je dejala. "Zakaj šle nedavno tako hvalili gospoda Moranda?” je -opomnil Maurice. ‘“To je Vaša napaka.” “Od keilaj se v navzočnosti ljudi, ki jih spoštujemo, ne sme povedati, kaj mislimo o kakem drugem spoštovanja vrednem možu?” "To je zelo-¡visoko spoštovanje, ki Vas sili, da. pospešujete korak, lier se bojite, da bi prišli inoriht par urimit prepozno.” , “Danes ste neznansko krivični, Maurice: ali nisem -prebila del dneva z Vami ?” “Brav imate; jaz v resnici preveč zahtevani od Vas,” .je odvrnil .Maurice, ki se je uda ja l burnosti svojega značaja- “Videti hočeva gospoda Moranda, naprej!” Genevieva je čutila, ¡kako ji je segel M a urice v srd do srca, , “Da,”-je. dejala, “siriti; se boi čeva z gospodom Mo rund ot®!. To: ‘je-višaj prijatelj, ki me ne muči.-”. “Taki ljudje so zelo dragoceni prijatelji,” je dejal Maurice, ki ni mogel niti dihati -vsled ljubosumnosti, “in jaz Vem, da sem tudi od svoje strani žele-l seznaniti se s takimi ljudmi,” V tem trenotku sta dospela na-deželno cesto. Obzorje se je rder čilo. Solnce je polagoma tonilo in metalo svoje zadiije žarke na po- zlačeno streho invalidnega doma. Zvezda, prva,-ki je -že nekega drugega večera vzbujala Genevievi-no pozornost, se je zasvetila v prelivajoči se nebeški modrini. Genevieva se je -osvobodila Maurice vili rok jn dejala: ' ‘ Ce-iii n ni e Trpinčite ?”' ‘ ‘'Ah! ” je 6dWfill 'Maurice, •*‘ to prihaja od tega,'ker hlšiftii' titko spreten kakor gotovi ljudje, ki jih .poiznam in ker ne vem, kako naj si -priborim ljubezni.” “Maurice!...” je vskli-knila Genevieva. 1 ?‘-Oh, milostljiva, ako je (vedno dober, vedno enak, potem, je tak samo naditeg-a, ker ne trpi.” Genevieva je zopet naslonila svojo belo roko ob Mauricevo-“Prosim Vas,” je rekla s tresočim glasom, “ne govorite več, ne govorite več.” “Zakaj?” ‘‘Ker mi Vaš glas povzroča bolesti.” “Torej ničesar Vam ne ugaja na meni, niti -moj- glas?” “Molčite, -rotim Vas.” “tbo-gial Va« bom.” ¡Mladi, strastni mož, se je prijel za čelo, mokro od znoja. Genevieva-je videla, da res trpi. “Vi sle mi prijatelj, ¡Maurice,”-je dejala im ga: pogledala, z nekim nebeškim izrazom; “zame dragocen > prijatelj: -Maurice, glejte, da ne zgubim svojega- prijatelja.” - “Ob, saj bi- ne žalovali dolgo |io njem.” “Mlotile Se, 'žalbv.ailai |>i po ujem dolgo, vedno!” “Genevieva! Genevieva!” je vskliknil Maurice, “imejte usmiljenje z menoj!” Genevieva se je zgrozila. Bilo je prvič, da je .Maurice, s tako globokim povdarkom izgovoril njeno ime. ‘‘No;- - dobro,” je nadaljeval Maurice, '‘ker ste me pogodili, Vani povem -vise; Genevieva, če me tudi umorite s svojim .pogledom-... J- predolgo sem molčal; govoril hotni; ¡Genevieva.” “Oh,’’ je vzkliknila mlada žena, “v imenu najinega prijateljstva sem Vas prosila, da molčite; zopet Vaš rotim, da molčite radi -mene, ako nočete radi sebe- Nobene besede : več, v imenu nebes, nobene besede' 'več! ” ‘ ‘ Prijatdjl-;:t;vo, ■ .prijateljstvo ! Ko bi bilo to prijateljstvo, ki gojite Vi zaine, slično onemu, ki je čutite: tudi da j gospoda Moranda, potem se mu odrekam, Genevieva : jaz hočem več,: .nego drugi.” “Dovolj,” je dejala gospa Dix-merje-va s kraljevsko ‘ kretnjo, “dovolj, gospod tLiiidey; tu je najin 'voz, pripeljite me zopet 1. mojemu soprogu.” Maurice- se je tresel od mrzlice i n razburjenja. Ko je Genevieva. napativšiee proti -vozu, položila -sv-ojo roka na Mauriea, «e je mlademu možu zazdelo, da gori. Sedla sta oba v voz. Peljala sta se skoz: ves 'Pariz, ne da bi bila spregovorila besedice. Genevieva si- je med -viso vožnjo tiščala ruto pred očmi. (Dalje prihodnjič.) POZOR ROJAKI! Ako želite sebi in svoji družini boljše življenje in brezskrbno bodočnost, ne ukvarjajte se po zadah lili tovarnah in nevarnih rudokopi h, dokler Vaše zdravje še ni popolnoma uničeno. Pridite v 'zdravo in prosto, naravo, in kupite si kos dobre in rodovitne zemlje, katera rodi vse iste pridelke kod v stanem -kraju in na kateri se Vaše. ^e)o ¡stotero izplača. Vprašanje je, kam se obrniti in kje kupiti, kajti zemljiških agen tov je veliko in vsak svojo bivali. Veliko hvale in vpitja'navadno ni veliko prida, .radi tega ne tratite po nepotrebnem denarja in časa po takih krajih. Pridite naravnost v zdrav in prijazen kraj Wausau kee, Wisconsin, kjer se Vam nudijo vse ugodnosti, ki jih potrebujete kot .po i volilu h. hiestib. ¡Kjfer .je dobra im rodovitna zemlja-,,- zdrava m čista v.oda., vedno dovolj dežja in g.orkpto, zdrav in čist zrak, u-godno podnebje in klima, dober trg in izvrstna železniška zveza glavne proge z vsemi večjimi mesti. Tukaj.ni potreba zemlje in kraja hvaliti, ker ta se sama hvali in se lahko .vsak sam na,lastne oči. pri tukajšnjih farmerjih in roj.a- 1J!*' ® 1MJ ® m m a a ®-a a a a a a bi se ne smel zanemarjati. Varujte se ga.. Odpravite ga. Rabite Kašelj Severov Balzam za pljuča (Severa’s Balsam for Lungs) • f! '-'kalinu' j('l’zA'lhi'sljiva''ždravipo^a^'d^^}j^iij|‘.>kašlja^ prehlada, hripavosti, vnetja sapnika, oslovskega' ‘ktfšl.ja,‘ davlee m raznih drugih obolenj dihalnega ustroja. —" Ifi 11 i*j a a M 'Gena 25 in 50 centov. [a -[II a ni a ® a .a a itii a a [Ï1 Zapeka mnogokrat povzroča tildi razile druge bolezni. Da jo dc-pravite, rabite Severov Zivljeoski Balzam Severa’s Balsam of Life kateri’se rabi z velikem uspehom pri zdravljenju zapeke, žoleni-ee, jeteruih neprilik in raznih drugih želodčnih obolenj. Gena 75 centov. Bolečine m a. m Severovem Gothardskim Oljem \ a JO QJ glltMlje S ^ (Severa’s Gothard Oil) katero je znano že eno četrt stoletja kot najboljše mazilo zoper bolečine in okorelosti. revmatizem, pokostni-co, otekline, bolestne sklepe in mišice in druge neprilike, kjer se more rabiti kako mazilo. Cena 25 in 50 centov. Na predaj so v lekarnah. Zahtevajte Severova Zdraviia. Ne vzemite drugih. Ako jih nima lekarnar v zalegi, naročite jih od nas kih prepriča o vsem. Cene zemlji so sedaj še nizke, kupni pogoji lahki in ugodni, vožnji ¡stroški se po zaključku kupčije povrnejo, postrežba je solidna, in poštena o čemur se je v zadnjih par mesecih nad 80 rojakov .prepričalo ki so tukaj svet kupili, kar Vam je lahko jasen dokaz, da je to resnica, iti da.imamo tukaj to kar iščete in potrebujete. Pridite toraj naravnost, v prijazno -mesto Wausaukee, Wis. kjer še vedno lahko kupite kos dobre in rodovitne, zemlje v središču nove in jako hitro razvijajoče se slovenske farmerske naselbine. Ko dospete sem, pridite naravnost v moj urad, ki se nahaja nasproti železniške postaje in prepričani smete hiti, da 'bodete dobro in pošteno postreženi, ter da bodete z vsem popolnoma zadovoljni kakor so vsi rojaki ki so se do mene obrnili. Ako pa želite kaj i več pojasnila pišite takoj na: A. MANTEL L. Box 221 Wausaukee, Wis. NAZNANILO. Ro jaki,, varujte se na sliki predstavljenega Jakoba Žmauc,. podo-mače, .Smaucev iz Bočne, pri Go-' renjem Gradu na Spodnjem Štajerskem. Tukaj v* Sublet, Wyo. je bil član in tajnik društva številka 12 SSP'Z in namesto da bi bil pošiljal mesečnino na glavni urad Zyeze, je isto utikal v svoj žep za dobo treh mesecev. Poneveril je društvenega denarja za $121.65 nakar je izginil nevesekam. Varujte se prod njim, da tudi Vas ne vlovi na svoje limanice. ¡Za slučaj, da, hi kateri rojakov vedel za njegov naslov, naj nam blagovoli i-stega naznaniti, zakar mu se društvo v naprej zahvaljuje. Leo Stopar, tajnik. Sublet, Wyo. Zaloga zimskih oble i Največja prodajalna najboljših oblek na zapadni strani mesta. Pridite, oglejte in prepričajte se. Vas nič ne stane. OBLEKE in SUKNJE od $8,00 do $25 Popolna zaloga spodnjih oblek, srajc, klobukov, kap itd. 1628-30 BLUE ISUNB AYE. DENA"! POSIJ AMO V DOMOVINO. Po sledečih cenah : Za $ 10.35 . Kron 50 Za $ 20.50 . Kron 100 Za $ 30.85 . Kron 150 Za Î 41.00 . . Kron 200 Za $01.50 . Kron 300 Za $102.50 . Kron 500 Za $204.50 . Kron 1000 Za $1020.00 . Kron 5000 Poštnina je všteta, pri teh svota-h. V tej banki se menja, kupuje in prodaja inozemski denar. Austro Ogrski- denar se kupuje brez odbitka: za 5 kron plačemo en dolar. Pišite po cene in pojasnila v slovenskem jeziku. Kaspr State Bank 1900 Blue Island Ave., Chicago. NAZNANILO. Rojakom v WITT, ILL., in okolici naznanjam, da sem preselil svojo Gostilno na S^okomis, HI. kjer točim najboljše Schoenhofen pivo, kjer imam na razpolago vse unijske sVnodkc in najboljše likere in domača vina. Nova naselbina! Vsi rojaki dobrodošli!* MATH. STERMEC, lastnik. Pilsen Anditoritim Restavracija in Eufe JOS. FALTA, lastnik. 1657—61 Bine Island Ave. Chicago, IH. Največje dvorane na zapadni strani Chicage. Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelolb in Primatov vedno na čepu. Importirana vina in cigare. TELEFON ČAKAL 4250. LOUIS VANA, Izdelovalec sodovice, mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 1835-37 Fisk St. Tel. Canal 1405 GOSTILNA kjer je največ 2aorto in majval v žitk* za par eentov s biljarda:, mizo na razpolago. Vse ta c« d®%- v gostilni John Koši če k 1807 Racine, prej Centre ave. Telefon Canal 1439. Sheboygan WIs. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše. ODVETNIK PATENTI Dobra linijska Gos1ilna,k30T" dobi ““"•jasgJos. S. Stastny zek. fgoq-.K-T:- 200(5 Blue Island Ave, veliki Dvoráiiii z& druStT«Wé‘ín múUke ¿ej«, *'i» drug* dybrána z a koncerte, ženitne i» zabave Phone: Canal 80. H0Ef?BER’S CREAM 0F MALI Martin Nemanicli, GOSTILNA Vogal 22. i« Llttaoln Street Prostgorakin mrzel prigrizek vsak dan. SARL STR0Ï1B (Sobešt.v 1009) 133 WASHINGTON ST. CHIOAOO, tM Til. 188« MAIN Slovenskim gostilničarjem in ^ trgovcem priporočam j BING0 CIGARE | | CHARLES HLAVA, izdelovalec | 2342 So. Kedzie Ave., Chicago. £ Telefon I.awnrlale 5016 ^ “TheRoosevelt Salooit,} ROCK SPRINGS, WYO. A. Justin, lastnik ln trgovec z vinom, cigarami, m-neM-p. pivom Itd. — Se priporoča Stovemoemi J. F. HALLER GOSTX.A. prve vrt te. Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. DomaH in importiraDi likerji. Tal. Cant! 2103 Bine Island Av. cor. 21.St J. C. HERMANEK Lekarnar 40.16 W. 26th St., 7 vrata zapadni od Crawford Ave. (40th Ave.) CHICAGO, ILL. JOHN TANCEL POGREBNIK in BALSAMOVEC 1921 Blue Island Ave. Koči je oddaja in automobile /,a Vhp priložnosti kot pogrebe, svatbe, piknike, itd. Tel.Canal lioi, V ZALOGI IMAMO veliko izbiro im-portiranih slovenskih grafofonskih plošč in Columbia, grafo-fonov. Dalje ure, verižice in vseh vrst zlatnino in srebrnino. A. J. TERBOVEC & CO. Box 25, Denver, Colo. X S.S.P. v Zveza J Ustanovljena leta 1908. Inkorporirana leta 1909. Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, lil. GLAVNI ODBQR: ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Are., Chigago, 111. ANT. FISHER, ''po&preds., 516 N. Bunker Hill St., Los Angeles, Cal. JOSEPH BENKO, tajnik; 11,250 Indiana Are., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar, 11224 Langley ave., Chicago, 111. JOHN KALAN, blagajnik; 341 — Gth St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI: FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111. MARTIN V. KONDA, 2656 Crawford ave., Chicago, 111. POROTNIKI: AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut ave., S. E., Cleveland, Ohio. JOHN BATICH, Box 208, Claridge, Pa. JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St., Michigan City, Iod. POMOŽNI ODBOR: ANTON SLOG AR, 1507 — 58. ave., Cicero, 111. JACOB TISOL, 9650 Ewing ave., Chicago, 111. JOHN JEREB, 321 — 136. St., Chicago, 111. FRANK GODINA, 1441 FuilertonSt., Chicago, 111. MOHOR MLADIC, 2603 Lawndale ave., Chicago. 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj izvolijo pošiljati na tajnika Joe. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341— 6th St. Milwaukee', Wis. Uradno glasilo je “Glas Svoibode”. — Seja gl. odbora je vsako zadnjo •redo v mesecu v Stastny-evi dvorani, 2005 Blue Island ave. ZAPISNIK KONVENCIJE S. P. ZVEZE. S. 18. seja y sredo popoludne 17. sept. 1913. Konvenciji predsednik otvori sejo točno ob pol dveh pop. Čitajo se imena delegatov in gl. odbornikov; navzoči so vsi. Nadaljuje se s pravili- X. poglavje. 60 se doda: $312.00 prejeli na bolniški podpori za eno in isto bolezen, se suspendirajo za 6 mesecev od bolniške podpore, drugo ostane 'kot dols.edaj. 61 ostane neizpremenjen. 62 se glasi: a) V dokazanih slučajih neozdravl j iv ost i se lahko izplača cela vsmrtnina v z-nesku $500 po preteku jednoga leta. b) v nadaljnih slučajih pa odloča gl. odbor is pomočjo vrhovnega zdravnika. 62, 63, 64 ostanejo neizpleme-njeni. 05 se glasi: Bolni člani morajo plačevati vse asesínente in prispevke, ali ¡pa “morajo” privoliti, da se jim odtrgajo od bolniške podpore. 66 ostane neizpremenjen. 67 se glasi: bolni članj se morajo strogo držati zdravnikovih predpisov in nesmejo pohajati po gostilnah,, ako nimajo v to izrečnega. zdravnikovega dovoljenja. 68 se doda: ki si jih je sam povzročil. 69 se stilizira na novo ' v sedanjem smislu. 70 ostane neizpremenjen- Y 71 se črta “mornarsko“ drugo ostane. Doda se nova točka: Član, kateri si 'bolezen ali poškodbe sam zakrivi ni deležen podpore, V 7‘Ž se doda: ‘zlomljen hrbet': dalje še: Suha roka ali mrtvo-udni del telesa se,šteje za zgubljen ud, in sicer po preteku 3 mesecev,, ko -zdravniki konstatiraj o neozdravljivost dotičnih- udov,- listo velja za .zlomljen križ. 73 ostane ueizpremenjeu. 74 se črta. 75, ostane neizpremenjen. 76 se,samo spravi v sklad, soglasja boljšega sloga, XI. poglavje. 123. Lft 124 ostaneta ? vsemi .amrauBÍ. odboru tri mesece preje 77, 78, 79, 80 in 81 ostanejo ne; izpremenjeni, le stilizacija se .popravi. XII. poglavje. XII. poglavje 'ostane*' vsem, le izobčenje še nadomesti s črtanjem- XIII. poglavje. Isto tako ostane in se le izobčenje zameni k črtanjem. XIV. poglavje. 92 se dostavi, možkega in ženskega spola, Vlrugb oštane. ostane. Kakor tudi 94 in 95 ostaneta. Dodatek: Blago za Zvezo naj se naroča naravnost pri izdelovalcih in sicer, če je isto blago, iste kvalitete cenejše kot potem agentov. Za vse blago Zveze se mora ozirati ¿a Unionske izdelke. 96, 97, 98, 99 in 100 ostanejo pri sedanjih določbah. 101 se doda: v slučaju .smrti se zaostali asesment odmacima na -u-smrtnini. 102 se spremeni določba “prve dni” v “prvi mesec”. 103 ostane neizpremenjen. 104 se zamenja “mora” v “lahko”' poveri- 105 društvam, se priporoča in- korporaeija v posameznih državah. • XV. poglavje. 106, 107 in 108 ostanejo le “6 se zameni v “3''.- 109 ostane neizpreinenjen. 110, 111, 112 in 113 ostanejo isto tako. neizpremenjeni. 114 ostane neizpremenjen do druve *to3ke 7, osma točka se nanovo ' glasi: Ako društvo uvidi potrebo imeti blagajnika pod bo-ndam, mu ga samo preskrbi, objednem določi tudi visokost poroštva. Društvam se priporoča v sivrho sigurnosti društvene korespondence imeti društveno poštno boxo. Kitajo se došli -pozdravi in poročila. Farmmgton, iW. Va., Št. 31 pozdravlja konvencijo in ji želi velikega vspeha. Josip Pr ob lic, blag. Član dr- Balkan SSPZ pozdravlja konvencijo. — Pr. Matic. Pozdravom se zakliče trikratni Živijo,! Dalje se prebere došlo poročilo iz Herminie, Pa., o ponesvečbi in smrti elana P. Gradišarja, ki je preminul v času konvencije. Drugo poročilo je došlo iz urada gl. tajnika, kamor.j,e doe-pela vest o ■smrti člana J. Kralj v- Detroit, Midi. V «n,3!k globokega sožalja vstanejo vsi' navzoči raz sedežev. Sklep seje točno -ob pol šestih. 19. seja v sredo večer 17- sept. Konvenč-ni predsednik otvori ,;.ejo točno ob sedmi uri zvečer. Čifajo se. imena delegatom m odbornikov; navzoči so vsi. • Nadaljuje se s pravili. kami ueizpremenjena, le točki e) se dodtt: odposlati na državnega ža.varovahiinskega. nadzornika in priobčiti v Zveznem glasilu; k točki m) se doda: revizij,a se vrši vsakih šest mesecev, notarsko se da potrditi le letni račun, in se zaprisezejo: tajnilk, blagajnik, in vsi trije nadzorniki. Varščna je $2000.00- 125 ostane z vsem točkami - in se doda nova: vodi posebni zapisnik upravnih stroškov kakor: plače gl. in pomožnega odbora, dnevnice, vožnje in kar spada k posebnim, izdatkom uprave. 126. Točka a) is.e glasi: “varščina blagajnika, je $10,000, točke b.) in q) ostanete,- v točki d) s.e črta “nakaznice”.; e) in f.) ostanete, g) se črta; b) in i) ostaneta. Doda se nova točka: j) Banka s ‘ka te-ro posluje Zveza mora dati garancijo za naloženi denar v bon-dih $10,000 in to velja za eheko -ni promet. Točka k) Na rokah chekovnega prometa se ima držati $2,000. Točka 1) Na. mortgage se ne posojuje Zveznega denarja. 127. Točka a) se glasi: varščina za predsednika je $2,000 za a-stala dva nadzornika pa po $1000. Točka b) se spremeni beseda “gospodarstvo” v “vse poslovanje”, e), d), e) in f). ostanejo neizpre-menjene. 128. Točki a) in b) ostanete ne-izpremenj.eni; v c) se črta “in gl. odbor”, drugo ostane; d) ostane- 129 s.e glasi: Točka a) ostane in se ji doda: tij.jni nadzornik mora ostati tajen in nesme priti njego ,o ime v javnost. Točka, b) in e) ostanete; d) se glasi: Vsa poročila mora poročati pismeno na gl. odbor, sej gl. odbora se nesme udeleževati. Voli se ga od Časa «o čas p v potrebnih slučajih in sicer sc ga izvoli na seji gl. odbora. XVII. poglavje. 130 ostane in se doda: voli vsako sosedno društvo jednega člana za dobo enega leta. 131 .in 132 ostaneta. Za glavni in pomožni odbor se določi odškodnina za seje gl. odbora 50e in vožnja povrnjena. XVIII. poglavje. 133, 134, 135 in 136 ostanejo pri starem- 137 se glasi: Objavlja vse v račune in poročila, ki spadajo v javnost potom glasila-.' 138 se glasi: Vsi važni sklepi m izreki porotnega odboja. 139 ostane neizpremenjen. 140 ostane in na koncu doda: Društvo mora biti naročeno na jeden iztis glasila na ime društvo nega tajnika. Društva morajo, list sama plačati. 93 “25 članov” se črta in nadomesti s “50” člani” v ostalem XIX. poglavje. 141 se spremeni 'v sledečo do ločbo: — — — Člani naj si na b i vi jo ¡Zvezne znake. Črta pa s? •Razna društva pa si smejo na bjviti itd. Doda se: Zveza nabili; tudi znake za članice v obliki kreše. '142 ostane. 'Znaki «e naroča 10 karatni, in se prodajajo po 75c. Prečita se pismo iz W hit set, Pa. Pritožba se prepusti gl. ouoo-ru v rešitev- Dalje se prečita pismo št. 50. Ostane pri sklepu konvencije. Gl. tajnik -sporoči dr. št, 50 sklep konvencije. 'Sklep seje ob 10 uri zvečer. 20. seja v četrtek dopoludne 18. sept. 1913. želi kakih s.pre- ¡poiilovianja ali naznaniti, ako meml) njegovega 0'dpove.di. 152 in 153 ostaneta neizpmeme-njena. 154 se nanovo glasi: konvencija določi plače gl. odbornikom. Ostale določbe se prenese k dolžnostim gl. nadzornikov. 155 ostane pri starem smislu. 156 se glasi: Pravila stopijo v veljavo 1. jan. 1914. iStem dnem tudi nastopi nov-i gl- odbor svoja mesta. 157 se na novo glasi: Prihodnja konvencija se vrši v mesecu sept. leta 1916, v mestu katero določi splošno glasovanje. Mesta za konvencijo pridejo v.poštev: Cleveland, Springfield in Chicaga. — Splošno glasovanje razpiše gl. odbor na primeren čas po svoji previdnosti. 158 ostane in se doda: Ako pritožnik ni zadovoljen z razsodbo društvenega porotnega odbora, se lahko pritoži na gl. porotni odbor. Tstotako lahko stori to društveni porotni odbor, ako sam ne-more izreče razsodbe. Razno. Društveni porotni odbor se sestavi samo v potrebnih slučajih. In sicer ua sledeči način: Toženec in tožnik imenujeta vsak po dva člana v porotni odbor* ti štirje pa imenujejo petega člana, ki je ob-jednem predsednik. Ako v katerem koli slučaju ta odbor noče ali ne-more izreči razsodbe lahko pošlje celo zadevo na gl. porotni odbor. 1 - to ta ko lahko apelirajo stranke, ako niso zadovoljne z razsodbo društvenega porotnega odbora- Prosilci z enim očesom za tretji razred, to je za $1000 vsmrtnine se sprejemajo le ako država v to privoli in ako jih potrdi vrhovni zdravnik. Na splošno glasovanje z razredno bolniško podporo in vsmrtnino gre tudi posebni fond za odškodnino iz katerega bi se plačevale odškodnine in v ta oddelek bi lahko pristopil vsak član. ¡Za ta fond bi se določil poseben prispevek, Otročji oddelek. Na razpravo pride poseben o-tro-čiji oddelek. K ibesedi se pri-glase: Mahnič, Fritz, Grošelj, Leben, Kaučič, Aučin, Jurak, Sklene se zavarovati otroke in sicer samo »a pogrebne stroške. Preč it ajo se, ponudbe listov za glasilo. O stvari se pozneje razpravlja. Sklep seje ob 12 uri, 21. seja v četrtek popoludne 18. sept. 1913. Konvenčni predsednik otvori sejo točno ob pol dveh pop- Čitaj o se imena delegatov in gl. odbornikov; navzoči so vsi. Čita vse' 'zapisnik 20. seje. Se sprejme kakor je čitan. Oj) ra vi Ini k se naroči nov, ko hitro poide dosedanja zaloga. Poglavje otročjega oddelka se glasi: V otročji oddelek se sprejemajo, otroci članov SSPZ obojega spola v starosti enega do 16 leta. In sicer le z zdravniškim spričevalom. Ta sklep pride v veljavo potem, 'ko je priglašenih 200 članov. Ko se oglasi dovolj «lanov, mora, gl. odbor to potom glasila naznaniti. Asesment določi gl. odbor. XVI. poglavje. 115, 116, 117, 118, 119 in 120 ■estanejo ne-izpee-me-njcni-, le 117 se doda “referendumi 121 se glasi: Dva brata krvnega sorodstva- ne moreta biti voljena 'v gl- odbor-. 122. K točki a) se doda: V slučaju odkopa, odstavljeni'» ali smrti se na njegovo mesto postavi podpredsednika,L podpredsednikovo mesto pa se na splošnem glasovanju namesti. Vse ostale točke ostanejo neizpremenjene. Konvenčni predsednik odpre sejo točno ob osmi ¡uri d op. Čitajo se imena delegatov in gl. odbornikov: navzoči so vsi- , Čita se zapisnik 17, 18 in 19 seje. Z malimi pojasnili se vsi trije sprejmejo. Predno se preide na pravila, priporoča gl, blagajnik, da društva pošiljajo asesment potom poet in ekpress money order in ne zasebne eheke. Taka -pisana ni potreba priporočena .pošiljati. XX. poglavje. 143, 6 s« ziuiumi s 3; tip,da se: i vsako društvo sum voliti delegata brez ozira ua števjlo elanoy. — Društva nad 100 elanov lahko pošljejo dva delegata in ne več. — Član, ki je voljen mora biti .najmanj eno leto pri Zvezi. Nova društva so v tej točki izvzeta. 144, 145, 146, 147, 148, 149, 150 in 151 ostanejo pri starih določbah. K 151 se doda točka. Gl. ta j- Organizator. Glavnemu odboru se prepušča volitev organizatorja, in sicer v potrebi- Pošlje ga pa lahko samo v tat kraj, -kjer še nimajo dru-ištva 'SSPZ. Nagrado za vstanov-lj.ena društva, določi po previdnosti gl. odbor. Oglas. Zveza sme oglašati svoje delo vanje v različnih listih in to \ ¡slučaju, da ne pride do združitve slov. organizacij. Urad. Urad gl. tajnika določi gl. odbor -v sporazumu , gl. tajnika. Konvencije udeležiti se imajo pravico le gl. odborniki, nikakor pa ne pomožni odborniki in tudi tajni nadzornik ne. Določitev sej (čas iii ura) se prepušča gl. odboru- Za vožujo delegatom in gl. od bornikom se je splačalo $1,420.34 Od gl. blagajnika se sprejme št cini stroj, v Zvezno last za ceno.-$130.0U, Ta stroj.pa se zamenja z-novim večjim, ostala svota se doplača. Plača za dnevnice gl. odboru od časa konvencije do prihodnje konvencije -se določi $3.50. Glasilo. Za glasilo SSPZ se izvoli list Glas Svobode. Za vse prioibčitve Zveznih poročil se plača $250 letno in sestavo računov plača Zveza še posebej, in sicer naravnost liskami. Plača gl- odbornikom. Predsednik- dobi letno $75.00. — Podpredsednik dobi letno $5.00. Tajnik dobi mesečne plače $165.' Zapisnikar dobi letne plače $50. Blagajnik dobi mesečne plače $25. Predsednik nadzornega odbora' dobi letne plače $15.00. Ostala dva nadzornika vsak -po $10.00. Predsednik porotnega odbora dobi letne plače $10.00. Ostala dva porotnika dobita letne plače po $5.00- * Predno se preide na volitve se sklene v zapisnik zabeležiti samo kandidate in -ne nominirance. — Nominacija se vrši tajno po listkih. •Kandidature-'so ne omejene: in lahko vsak kandidira ne glede na število glasov. Kandidati za predsednika. August Kužnik dobi 8 glasov. Ivan Marn dobi 11 glasov. Viljem Rus dobi 13 glasov. Ivah Potočar dobi 9 glasov. Josip Fritz dobi 22 glasov. Ker ni nihče dobil dve tretjine večine se vrši ožja volitev med Fritzem in Rusom. Josip Fritz dobi 34 glasov, Viljem Rus 28. Izvoljen je gl. predsednik Josip. Fritz- Kandidati za podpredsednika. Ivan Marn dobi 19 glasov. Ivan Lenko dobi 31 glasov. ■Ang. Kužnik dobi 6 glasov. Ivan Potočar dobi o glasov. Ivan liular dobi 2 glasov. Vrši se ožja volitev -med Marnom in Lenkom. Pri ožji volitvi -dobi Ivan Lenko 41 glasov, Marn 22. Izvoljen je podpredsednik Ivan Lenko. Kandidati za tajnika: Josip Benko dolbi 36 glasov. Jakob Hočevar dobi 26 glasov. Izvoljen je tajnik Josip Benko. Zapisnikar- Ker se vrši nominiranci za zapisnikarja odpovedo razen Aug. Auč in a, -proglasi konvenčni predsednik August Aučin a za zapisnikarja. Blagajnik. Pri nominaciji za blagajnika dobi stari blagajnik Ivan Kalan 1 glasov, ker je to 'veliko nad dve tretjinsko večino vseh oddanih glasov, konvenčni ¡predsednik proglasi Ivan Kalana blagajnika Kandidati za nadzorni odbor. Jakob Hočevar dobi 36 glasov; Ivan Marn 28; Viljem Rus 37; -Anton Dul i er 28; Ivan Potočar 16 in August Kužnik 21 glasov. Pri prvi volitvi sta izvoljena: V. Rus in Jakob Hočevar, in sicer V. Rus kot predsednik nad zornega odbora. Za tretjega nadzornika' se vrši ožja volitev med Marnom in Dullerjem. Pri ožji volitvi dobi Anton Dul-ler 33 glasov Ivan Marn 30. Izvoljen je za tretjega, nadzornika A. Du-ller. Kandidati za porotni odbor- Ivan Marn dobi 11 glasov; M. Kočevar 47; Ivan Mlakar 6; Fr. Dremelj 5: Matevž Pečnik 17; Frank Kaučič 22; Josip Ivanšek 12; August Kužnik 24; Matevž Vidas 10; Matevž Batich 5 in Peter Kokalj 19 glasov. Izvoljen je Martin Kočevar kot predsednik, August Kužnik in Frank Kaučič kot drugi in tret j •porotnik. - Pij volitvi vrhovnega zdravih ka, je bil izvoljen dr. F. J. Kern slov. zdravnik v Clevelanda, O Plača se mu 15c od prošnje. Volitve v odbor za skupno zho irovanje slov. poidlp. organizacij Uri nominaciji dobe: Martin Kočevar 45 glasov; Anton Mladi 44; Martin Konda 41; Josip Ivan šek 23 glasov- Izvoljeni so. torej imenovan štirji pooblaščenci !za skupno zbo- rovanje slov. podp. organizac-ij. da zastopajo SSPZ. Po volitvi se vsak posamezni novo izvoljeni odbornik zahvali ža zaupanje in obljublja delati za prospeh Zveze in nje članov. Pri vsakem posameznem govoru zaori krepki: Živijo! Ureditev pravil. Za ureditev pravil so izvoljeni : Jakob Hočevar, Viljem Rus in A. Aučin. Pravila se napravijo najprej v slovenskem- in angleškem jeziku in šele po potrjen ju od strani državnega nadzornika se dajo tiskati v hrvatskom jeziku. Ta odločba se sprejme. Priporoča se odboru za ureditev pravil, da z delom pohiti, da bodo ilotiskana do novega leta. Glede-nabave tiskovin se v prvi vrsti ozira na našega prvobo-ritelja Martin Konda. Ker je delo tretje redne konvencijo završeno, prevzame, pred-sedništvo- zopet gl. predsednik Anton Mladič, 'ki v ognjevitih besedah pozdravlja delo, ki ga je -završila konvencija. Priporoča, delegatom, ki se bodo sedaj zopet podali med svoje rojake- v posamezne naselbine, naj ponesejo' seboj duh napredka, duh človekoljubja, ki se je tako sijajno skazal ves čas zborovanja- Končal je z besedami. Upam, da je to zadnj» konvencija SISPZ in da pri prihodnjem 'zborovanju bomo 'združeni v krogu vsih naprednih in svobodomiselnih podp. organizacij. To naj bode naš cilj, naša misel, naša napredna borba. Živeli delegatje in 1. odborniki SSPZ. ¡Zagrmelo je Živijo klicev po dvorani navdušenih narodnih bo-riteljev v zavesti, da smo se pošteno trudili za dobrobit Zv«ze in njenih članov, in za napredek vsega: našega milega naroda. Nato gl. predsednik zaključi tretje rodno zasedanje S. S. P. Zveze, ob deveti uri zvečer. Za, konvenčni odbor: Martin Konda, .predsednik, Jakob Hočevar, zapisnikar-Jakob Mulivič, zapisnikar., Ignac Smuk; zapisnikar. V Milvvauke, WL., 18. sept. 1913. G. VOKOUN 1411W. I8th St., Chicago. V moji trgovini se dobe prve vrste cigare, dobre svalčijce in raznoličen tabak ii vseh dežela. Slovenci, oglašajte st pri meni! Telefon Canal 2301 Popravljal-nica dežnikov in pip Dr. B. K. Simonek ZOBOZDRAVNIK. 1669 Blue Island Avenue. Tel. Canal 2127 Uradne ure: Vsak dan o-tj 9 jutro d« 6 ure večer; ob nedeljah od 9 do 11 uTe predpoldne. Telefon: Canal 3014 NAZDARI S A L O O N s kegljiščem kjer točim vedno sveže pivo in druge razaov»**' ne pijače. Domače vino. Unijske cigare. Potniki dobe pri meni čedna prano čiiča. Potrežem vsakemu točno in izborno. MARTIN TOTOKAR 1625 S. Racine, prej Centre av. Vprašajte po Vac. Donat sodo-vici, je najboljša na trgu, 1529 W. 19th St., Chicago, 111. “Glas Svobode” (Thk Voicb of Liberty) weekly Pnbllihed by M V. HONDA <& CO 2 656 So. Crawford Ave. Chicago, Illinois. Subscription $2. OO per vcar. Advertisements on agreement JVvf svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki._______________________ * Olas Svobode’ izhaja vsaki petek —-------------in velja----------*----- U AMERIKO: Za celo leto...............>2.00 asa pol leta...............tl.09 SA EVROPO: Za celo leto...............92.50 za pol leta.............. $1.25 Naslov za dopise in poSilxatve j* GLAS SVOBODE 2656 So. Crtwford Avenue CHICAGO, ILL Phone: Lawndale 9948. Pri »premeinbi biwiUÄÜ» prosimo naročnik ta nam u-atanCiro aaznanijo poleg Notmi tad $ ir ari naslov. AVSTRIJA JE REŠENA! ¡Srečen je človek, ki ¡po ¡svojem prepričanja izvršuje delo v prid človeštva sploh, toliko holj srečen pa. je ako more in pomaga svojemu ožjemu rojaku, svojemu bližnjemu. Pomagati drug drugemu -bi moralo ¡biti načelo vsakega človeka,; kajti sveto pisemski rek: “¡Pomagaj si sam in bog ti bo ¡pomagal,” danldanes pač ne velja. Sam si, v ibedi in revščini rojen človek ne more pomagati; pomagati si more le tedaj, če ima sredstva za to. Latinski rek: “Quisque fortunae suae faber” (Vsak si je sam kovač svoje sreče), je največja budalost. Bodi še tako spreten kovač, ako pa nimaš potrebnega o-rodja, kovati remores, in bog ti ne da kladiva, ne klešč in niti ¡ne mehu, razen če ti prazen želodec služi v to. Najboljši ¡časnikar ni za nič, če nima naročnikov. Naročniki po-morojo listu, da časnikar izpolnu-je svojo prevzvišeno nalogo, da vodi ljudstvo po poti proti cilju; da prižiga luč in razganja duševno temo, da bodri omagujoče trpine in da jih kliče k edinstvu. Vesten časnikar ima neskončno nalogo in ogromno odgovornost v prvi vrsti napra.m svojim naročniškemu v drugi vrsti pa napram vsem onim, ki dotičen list čitajo-Ni dovolj samo ¡da je poln papir; vsebina je merodajna, Slab list in za-nič časnikar, kateri plašč obrača po vetrn; pod nič pa tisti, ki ne posveti v prid naroda v -vse ko-tičke, posebno pa v tiste' iz katerih veje pogubonosen ¡veter. Da, pogubonosen veter! Ako zdravnik leči bolnika, tedaj odstrani ovire zdravja ali vzrok bolezni. Baš isto mora časnikar storiti; mora dati navodila, kako in na kakšen način se mora odpraviti gniloba iz občim-kega gospodarstva, iz deželne uprave in iz državnega sistema. To je problem, katerega, odpraviti je načeloma naloga- socializ- vršujejo svoj najbolj zaničevanja vredni posel, to je tisti, ko neved-neiu s peklom in hudičem groze, nebesa pa oibečejo, kot plačilo za topoglavost. Ne! So še drugi. In tisti “drugi” neverno če -bi mogli tako se -mastiti, a.ko ne bi bilo prodajalcev odpustkov, ki trdijo da je “spoved sveta tajnost” medtem, ko je v resnici nič dražega. kot tajno vohunstvo. Duhovniki so tajni referenti na vzgor! ("Za to imamo dokazilo in ga 'bodemo koncem tega članka navedli.)1 ' 'Grozne pijavke ¡vsacega naroda so tisti ljudje, — povdarjamo besedo: ljudje, ker niso več, kot vsak drugi človek, — ki pravijo da so po “milosti božji”. To so razni cesarji, kralji, knezi in njih priveski, kateri se zopet naziv -ljajo: nadvojvodi, vojvodi, princi itd. K tem moramo ¡pa še prišteti legione družinskih in sorodnih “dam”, katere so tako modre, da mislijo, da se krava je pri rogovih molze. Vsi ti živijo ne od “milosti božje” marveč od trpinov kmetov in delavcev. In glejte! Gorje tistemu, ki se predrzne podrezati v gnezdo te zalege trotov. -Ti ljudje mislijo, da 'so nedotakljivi. Nedaj, da bi o-pravičeno kritiko val početje in nehanje teh ljudi- Kdor to stori, je v Avstriji “veleizdajalec” in a-ko v inozemstvu kakšen list samo kritično zine. takoj hop! po. njem in prepovedan ter izobčen je kot naj večja nevarnost za ‘.‘domovino ! ’ ’ To se je sedaj pripetilo “Glas Svobodi”. -Čitali smo v nekem a-meriškem slov. listu, da je Gl. Sv. iz Avstrije, izobčen, toda verovali nismo; dobili smo pa tri liste vrnjene, eden teh s pripombo: “Postdebit, eutzogen”. Nato smo se obrnili do tukajšnjega avstrijskega konzula o ¡zadevi, toda on je rekel, da, mu ni nič Znanega o tem. Vso stvar smo izročili ljubljanskemu advokatu g. dr. Tav-čerju ,da ukrene, kar je za ukreniti. 'Dobili pa smo sledeči dopis: Cerkno, 19. okt. 1913.' Cenjeni ¡Glas Svobode! Vam moram naznaniti, da mi je Vaš cenjeni list na pošti ustavljen. Dne 23. t- m. sem prisebna pošto, kjer se mi je povedalo, da je Glas Svobode ustavljen od višje oblasti, ker preveč piše čez Avstrijo, in .da ako hočem časnik dobivati, mora biti poslan kot pismo. Tako mi je povedal pismonoša, a jaz sem mu odgovoril, da tega nevdm in šel sem vprašat poštarja, ki mi pa je ravno tako povedal. Potem sem rekel, da je slabo za Avstrijo, ker se časnikov boji. [Rad bi -prijemal Vaš -list, ker tukajšnji listi edino stranke goni-' jo, da bi pa o višji politiki pisali, tega pa. ne storijo. Jaz sem več resnice «ital iz Vašega lista tičoč se Avstrije, kot, iz vsili domačih ma. listov. 'Da bo to doseženo, o tem dvomi edino še kakšen brezmejni ne-vednež. -Socializem po vsem ¡kulturnem svetu je proglasil vero kot zasebno zadevo.Ver.a nima s socializmom nobenega opravka in socializem dovoljuje vsakemu članu verovati kar hoče in kolikor -mu drago. In to je prav! Vera in socializem sta dva različna pojma, ki nimata. najmanjšega medsebojnega sti- ka. Vse drugače pa je s svobodomi-selcem, Svobodomiselc si je za prvi pogoj stavil načelo: Proč z liumbugom, proč z duševno omamo ljudstva in proč z vgo ¡sleparijo, ki bujno cvete in obilen sad nese trotom,iparasitom. ki se v preobilici pasejo in redijo na račun nezavedne mase. S tem pa nikakor ne rečemo, da smo mi svobodomisel-ci samo proti rimokatoiiki veri. — Nikakor ne l -— Mi smo absolutni nasprotniki proti vsem veram, in to iz enostavnega razloga, ker vse vere so zgrajene na temelju prevare; vse vere poneumnujejo in se pasejo na nevednosti, ali bolje rečeno, na neumnosti mase milijoni parasitov, se pasejo pri obloženi mizi medtem, ko je 'trpin zaničevan in nima da bi si ¡s čem glad u tešil. Da se pa to bolje razumi, moramo tudi tukaj takoj pripomniti, da ne mislimo na to, da samo tisti od neumnosti ljudstva udobno živijo, ki so zato postavljeni, da iz- • Prosim pišite mi, koliko bi stal Vaš list na leto, ko bi ga mi zavitega pošiljali in bi tudi rad znal, če je tudi drugod ustavljen ali samo meni tukaj v hribovskem Cerknem. Moram Vam naznaniti, da 14 let nisem bil v Avstriji in 20 let ne doma. Veliko se je spreobrnilo in ¡zelo veliko je še potreba spreobrniti. Junija meseca so bile volitve v Goriški deželni zbor. Duhovniki so po hišah letali, 'kot so nekdaj berači, ko so “prešce” brali k vsini svetnikom. Pa tudi plačevali so, da so volilci šli volit, seveda z izgovorom “za zamudo časa”, ko gre volit. Poprej so bili sami katoličani v deželnem zboru in so deželi preko 4 milijone dolga napravili, a sedaj so pa razen treh čisto propadli. Tudi od duhovnov hi imel zelo veliko pisati, toda bom le nekaj. Tukaj je dekan doktor Knaus po imenu, ki razgraja po prižnici in okolici, kot kakšen norec- Ima Marijno družbo, ki grejo vsako nedeljo k spovedi in potem grejo svobodno vsaki dan k obhajilu skozi celi teden (op. ur. Čudno da si želodec ne pokvarijo!), stare device pa, ki že propadajo, so pa vdajo v “božjo milost”. To jim je neki drugi duhoven povedal. Jaz neham pisati, ker ko bi hotel vse popisati, bilo bi preveč. Vas lepo pozdravim in prosim odgovora. Jakob ¡Štucin. To pismo jasno kaže, kam pes taco moli. Nesreča naša leži v tem, ko smo pozabili frak obleči, bele rokavice na roke dejati in cilinder na glavo pokriti ter Avstrijo, če treba, kleče prositi, kaj smerno pisati in kaj ne. iles nam je velika škoda prizadeta, prizadeta .pa je tudi našim avstrijskim naročnikom. Ni nam kazalo dražega kot list ustaviti vsim našim naročnikom v Avstriji, to se pravi v blaženi Avstriji. Nehote nam pa pride na misel — in moralično smo prepričani, da je tako — namreč, da je pri vsem tem avstrijska vlada samo izvršilna pretveza, a. pravega povzročitelja treba pa je iskati v rimokatolički kliki načelom jej ljubljanski tepec dr. Anton Bonaventura Jeglič, knezoškof in duševni producent “¡Rudeče brošure”. Ta oberhumbugar je že davno prežal na Glas Svobode, in ker smo mu večkrat temeljito posvetili, tedaj mu je bila preko ušes farška vlada poslužna. Da ne manjka farskih izdajic, to smo pa 'že poskusili na lastni koži; toda pride dan plačila! Dostavek za one rojake, ki so plačali naročnino za svojce v stari kraj! Vsaki čas bo Glas 'Svobode dvakrat na teden izhajal, tedaj smo pripravljeni po dva lista skupaj, to je enega tedna, v stari kraj pošiljati, ako nam dopošljejo poštnino za pismo, kar stane na teden 19c, ker le je že z naročnino plačen- Kdor ¡se ne oglasi, smo list ustavili, dokler se uredi zadeva. iŠe o spovedni tajnosti. Naš vseskozi ¡zanesljiv svedok pripoveduje sledeče: Leta 1886 je bil v Ljubljani na Žabjeku eno leto zaprt Josip Zemlič, katerega žena je bila poštari-ca v ¡Babjempolju, pri Ložu. On kot mož poštariee, je često njeni posel opravljal toda tako, da je poneveril 400 goldinarjev, zakar je dobil, 'kakor rečeno eno leto prosto stanovanje na Žabjeku. Zemlič ¡je bil spreten ¡pisar, torej je pisal v uradu pri jetničar-ju. Zamrežena okna so držala na ulico, ki vodi v IZ-vonarsko ulico; in ker je ob pol enih ječar obedoval, bil je Zemlič sam v uradu, katero priliko sem porabil, da sem mu sokzi zamreženo okno dajal smodke, svaleice in take predmete, ki so mu prav prišli. ¡Omeniti mi je še, da je bil za nadzornika jetnišniee (Žabjeka)) deželni sodni svetnik Raunichar. Nekega dne Zemlič meni pomoli neki papir ter pravi: Hitro preči-taj- —• Jaz razgrnem pol pole papirja in vidim uradni, seveda nemški pisan ,rokopis Raunichar ja, kise je glasil .približno takole: Duhovsko upraviteljfitvo - na Gradu. Vam Se naroča, da kaznjenca N. N. (ime dotičnega sem pozabil, vem pa, da je bil 18 leten mladenič iz Iga- pri Ljubljani, ki je presedal kazen radi uboja. Znana mu je baje bila druga afera, kakoršnje so na Igu bile na dnevnem redu), pripravite k spovedi in ga izprašujte o -zadevi . . . kakor rečeno • . . Pričakujem poročilo v iek-u 14 dni. C. k. preiskovalno sodišče Ljubljana itd. Raunichar, 1. r. Prečitivši dopis, sem ga vrnil in čez 14 dni Zemliča vprašal, če je far poročal, nakar mi je samo odvrnil : “Kaj pa da; še več kot je* 'bil vprašan.” To je “sveta tajnost” spovedi! Ogrskega brzojavlja, je višji sodnik istega komitata vladi predložil žalostno vest, da je ddsettisoč rodbin v komitatu blizo gladu u-mreti- In v dodatku poročila dotični uradnik prosi vlado, naj nakaže, denar, da bodo načelniki o-nih desettisoč rodbin poslani v A-meriko, kjer bodo za svoje rodbine kruh pridelali. To je pač pretresajoče poročilo, ki ostro razsvetljuje temne in čez vse koruptne gospodarstvene razmere v deželah ob Dunavi. Ljudstvo strada, ne, gladu umira medtem, 'ko se neštevilni milijoni potratijo za pomnožitev in. o-jačenje armade ter časniških postopačev. In baš sedaj so pri tem, da ljudstvo obeh držav obremenijo z novimi davki v vojaške svrhe. Oklepajo se stališča -velevlasti, a preko tega strmljeuja pa pustijo, da držeč istega Razmerja, to je narod, siromaštva ginjeva. Iz ust ljudstva, ukradejo poslednji-grižljaj, da napolnujejo skladišča s smodnikom ter nagromadijo jeklo in svinc za moritev cveta naroda in vzdržbo lastne časti brezdelnih trotov. Darujejo .milijone za vnanje zadeve, iščejo pod o-gromnimi žrtvami urediti mir na Balkanu, medtem ko v lastnih de-. želah vre in kipi, medtem ko glad človeštvo goni v obupnost. Desettisoč rodbin klečeplazi o-koli in prosi vlado, da. jim pomore 'zapustiti rodno grudo. Srce se krči vsakemu poštenemu človeku, ki to sliši in čita. In pri vsem tem pozabijo ti ¡siromaki, da v zmislu ameriških naselniških zakonov niti sem pripuščeni' ne bodo. Oni so in ostanejo obsojeni k gladovanju. Medtem pa ropoče v Avstriji kot na Ogrskem mlin postavodaje prav glasno. Potrebujejo novi denar, in sicer veliko denarja; kar je popolnoma umljivo, ako se hoče igrati gospoda med gospodo. Toda, koliko časa bo tli igra še trajala?! Za dodati nam je še, da je ogrska dežela bogata, silno bogata na prirodi, toida kar so v Galiciji in Bukovini takozvani ŽHahčiči, isto so na Ogrskem Magnati. Plemenitaši tu, plemenitaši tam- In vsi ti narodni grobokopi izkoriščajo, pravo ropajo ljudstvo, katero je brez zaščite krone vzlie temu, da je cesar in kralj prisegel na ustavo, da. bo zaščitnik svojih narodov !----- Kdo ne zna, kaj je na ¡Ogrskem počenjal ministrski predsednik prokleti Lukacs?! In kdo ne ve, kaj sedaj počenja sedanji minister lopovski grof Tissa?! Prvi je milijone državnega denarja ukradel, ki ga je deloma porabil v volilne svrhe, da je \Tada obdržala moč, in Tissa ne dela drugače. Bratje Hrvati znajo pesem peti o ogrski vladi, katerim je oropala vso ustavno pravnost. Sedaj si? isto vrši v Dalmaciji. Da, kedaj se bo prebudil slovanski narod, da bo vragove zapodil k vragu?! NAZNANILO. S. D. P- in P. Društvo št. 19 naznanja svojim članom, d:a se bodo od sedaj naprej obdržavale seje tega društva’ v prostorih . brata Anton Ruparja v Yale, Kans. in sicer- vsako drugo nedeljo od 10 do 12 ure dopoldne in ne, več v prostorih ranjkega brata P, Lumarja, na McCormick, Kans. John Pristan, tajnik. OBUPNI KLIC Z OGRSKEGA, Pred nekaj dnevi je avstro-ogr-ski občni vojni minister svetu tožil svojo bedo. On je obdolžil pa-robrodne družbe in železnice zločinstva, da so preko dvestotisočim mladenčem, ki so pridvrženi vojaški službi, pripomoglo pobegniti iz dvojne monarhije čez. morje v A-meriko in sicer, da so jih k begu pregovorile s pretveznimi obljubami. A sedaj pa pride z Ogrskega dragi klic obupnosti. Ohupani klic, ki sega do srca in ki prinaša dokaz za 1o, da nikakor niso tran športne družbe krive izseljevanji in opustoševanja dežele. Despot kojega sila ne prenaša nikakega nasprotovanja: najsilnejša beda, žene ljudstvo iz dež'Je, kojg mu nemore dati kruha. V severnem driu Ogrske leži komitat. Ugocso. Kakor se sedaj iz "No Work-No Pay” The Workingman's Problem Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER ¡odstrani nevarne posledice, ako |se pravočasno rubi po predpisih, ki so natisnjeni na omotu. 2oc. in 50c. steklenice. — Pazite ime in sidro na omotu. C I-. AO. & cc. n' U-r.n.-kheta, Sirni, Ne« Yoik Ur. Richterjeve Oongo Pilule oiaišaio ('-’¿e uli J ’ « Če hočete prispeti hitro in po ceni v staro domovino poslužite se parobro-dov. Austro=Americana S. S. Co. itd: Parniki vozijo iz New Yorka do Trsta samo 13 dni. Lepa prilika videti Afriko, Italijo irr Grško. Cene so do Trsta ali Reke..................... $36.00 Ljubljana .................... $37.18 Kaiser in Martha za ............ $3.00 več. Da potniki lepše in lažje potujejo je odredila Austro Americana S. S. Co. posebne sobe ali kajute z dvema ali štirimi posteljami, kar stane za odrastlo osebo $4.00, za deco pa $2.00 več. PARNIKI ZAPUSTE NEW YORK: Belvedere S. S................. 22. novembra Argentina........................ 6, decembra Martha Washington .............. 11. decembra Parniki so opremljeni s brezžičnim brzojavom in rasvitljeni z elektriko. — Domača jed. Vsi vslužbenci od kapitana doli do navadnega mornarja govorijo slovensko. Šifkaret prodajajo vsi od nas pooblaščeni agenti. K. W. KEM F, , PHELPS BROS & CO., glavni zastopnik za Zapad, glavni zastopniki, 120 N. La Salle St., Chicago, lil. 2 Washington St., New York, N. Y. ATLAS BREWING CO. *"! sluge na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. j*"’"* L.AOER | MAGNET [ GRANAT "~j Razvaža plyo v steklenicah na vse kraje. 8 Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti ® na mi te bodemo zadovoljili. gjpM§ Pozor Slovenski Gostilničarji: Moja tvrdka je prva slovenska in edina te vrste v Ameriki, ki im portira znanje naravnost iz Kranjskega. Poskusite enkrat en zaboj, 12 steklenic in sicer: brinjevec, tropinovec, slivovecin grenko vino. Jamčin, da boste zadovoljni. Dokaz temu je. da nisem v osmih letih še nobenega odjemalca zgubil. Prodajam po oeni toda samo na debelo. i A. Horvat, Joliet, 111. Tabor Supply Co. največja trgovina na zapadni strani Chicage s pohištvom, preprogami, vsakovrstnimi pečmi itd. Naše cene so nižje kot kje drugje. Blago je najboljše in najmodernejše. Pridite in oglejte si te predmete. STEWART Velika zaloga vsakovrstnih Ä $65.00 Ta s W. steel closeti opremi jena peč je vredna »535.00 naša cena ............... ^¿9st/U ,éi iook ®tSEE£flfiÄSi $4.00 wringer garantiran za eno leto. Cena ..... $2.50 Ta $7.00 pralni stroj za....... $4.98 OPOMBA: To blago Vam prodamo po tej ceni edino takrat ako prinesete seboj GLAS SVOBODE in pokažete ta oglas. — Še posebej damo 5% popusta pri vsakem nakupu za gotovino, ako pokažete ta oglas. Tabor Supply Co. 3514-16-18-20 West 26 th Street Chicago. Dajte zdelati svoje tiskovine pri 1825 Loomis St Cene zmerne Telefon Canal 1015 >— Delo solidno ' EDIN! ČEŠKI, UN1JSK! DNEVNIK STANE l#C. NA TEDEN. SPRAVEDLNOST STRANI OBSEGA Veliki Slovensko Angleški Tolmač jrirejon za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-anglešk h knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA Vsebina knjige je: Slov,-Angl. Slovnica, Vsakdajnl razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg’ največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna, pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden neseijenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St. NEW YORK, N. Y. Slovenska Delavska Podporna in Penzijska Ustanov. 21. nov. 1909 Družba Inkorp. 15. marca 1910. MADISON, PENNSYLVANIA GLAVNI ODBOR: PREDSEDNIK: Martin Jager, L. Box 102, Conemaugh, Pa. PODPREDSEDNIK: J. Zakrajšek, R. R. 3 Box 57 Coliumbus, Kama. TAJNIK: Jos. Hauptman, Box 140, Darragh, 'Pa. ZAPISNIKAR: Jos. Mostar, L. Box 351 Staunton, 111. BLAGAJNIK: John Gantar, Box 286, North (Chicago, 111. NADZORNI ODBOR: ALOJZ FLERE, predsednik, Box 121, Adamsburg, Pa. MATH PETRLCH. I., Box 183, Cliff Mine, Pa. HENRY LAMUTH, II., Box 114, Marianna, Pa. POROTNI ODBOR: JOHN LEKŠE, predsednik, Box 73 Black Diamond, Wash. ALBERT ŠVAJ1GAR, H. Box 146, Livingston, 111. JOHN GOMILAR, III., R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa. POMOŽNI ODBOR: MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa. ALOJZ ŽAGAR, Herminie, Pa. MARTIN PUMPE, Box 130 Adamsburg, Pa. (VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. Geo.Boelmi, Arona, Pa. Glasilo je “Glas Svobode.” Vsem društvam oziroma dr. uradnikom na znanje, da v poslej pošiljajo denar na sedanjega blagajnika. i Sprejeti ncvičlani: K dr. st. 4: John ¡Zakoivšek, cert. št. 841; Jos. Petrovčič, 842; Peter Nagode, 843 ; John Urbančič, 844; John 'Lešnjak, 845; Anton Oblak, 846. ' K dr. št. 5: John Traven, cert. št. 847. Iv dr. št- 7: George Kosher, cert. št. 848. K dr. št. 8: John Ivančin, cert. št. 849. K dr. št. 10: Peter Kisovic, cert. št. 850,- Karol R. Shoonfeld, cert- št. 851. K dr. št. 11: Anton Dragar, ceri. K dr. št. 14: Fred. Oij,steršek,cert. Peter Ziherle, 856; Anton Kreže, 8'57 ' K dr. št. 17: Ignac Kostka, cert- . K dr. št. 18: Anton Romič, ceri Jos. Ružič, 862. K dr. št. 1!): Frank Novak, ceri. št. 863. Zopet sprejet: K dr. št. 7: Fr an k Renko, cert. št- 171. Suspendirani člani: Od dr. št. 1 : J. Blanket, eert. št. 507. •Od dr. št. 4: J. Založnik, cert. št. 321; Blaž Pusloveh, 322. •Od dr. št- 5: Fr. Peternel, eert. št.' 286; Mike Lnkatie, M. Ba žice vic, 464. Od dr. št. 8: Egidi Zupančič, eert. št. 499; Steve Jagodič, Leo. Karničnik, 524. Od dr. št. 10: John Rebolj, eert,. št- 243. Od dr. št. 12: John Jeglič, eert. št. 503; Jos. Koluža, 324. Od dr. št. 18: Mihael Haber-šek, 640; M. Morčič, 644. ' Odstopii člani: Od idr. št. 1: John Iviarodo, št. 435- \ Črtani člani: Od dr. št. 10: J. Božič, cert. št. 542. Od dr. št. 16: John Dolinar, eert. št. 595. Od dr. št. 17: John Mostar, eert- št. 362. Od dr. št. 18: Karl Gili, cert. št. 649; .Win. Ansaneli, 795. Potni člani: Od dr. št. 4: Lavrenc Flego, cert. št. 92; Anton -term a nič, 93. Od dr. št. 6: Ferd. Toman, cert- št. 1-5. Prestopli člani: Od dr. št. 8: Frank Sedminekk dr. št. 1 ; Frank Hauptman, 496; Frank Anžlovar, 570 k dr. št. 21. št. 852; Mihael Jančar, 853. št. 854; Jos. Gabrovšek, 855; ; Anton Zore, 858, št. 859. Ivan Toncin, l‘l. št. 860; l\ 861 385 500: Genlk knjig katere se dobe v zalogi “GLAS SVOBODE” 2656 So. Crawford Ave. EEO c?? CIGARETTES Agitator .......................$1.00 Amerikanci in povesti ..............50 Andersenove pravljice ..............50 Avstralija ih nje otoki...... .50 Babica........................... 50 Bajke in povesti, I. zvezek...—« .75 ........... II- .................76 .. .. HI..................76 „ .. .. IV. ..........75 Blagor na Vrtu cvetočih breskev .50 Berite Novice, Politični listki ..$1.25 Boj za pravico......................40 Bolnik ...*.................... *-50 Brambovci: zg. roman ...............40 Brez dogme......................$1.50 Brodkovski odvetnik ............. .75 Bolgarija in Srbija................50 Barvaste črepinje..................30 Cvetke iz papeževega vrta ..... .50 Človek in pol ................$1.25 Črtice .............................50 Črtice z ogljem ....................50 Deteljica ..................... .20 Dim ................................40 Džungl..........................$1.00 Elizabeta ..........................30 Etiketa in politika................15 Gospa Judit........................76 Gospod Janez, Kmetske slike i dr.$2.00 Humoristični leksikon .............30 Jara gospoda, Očetov greh —.$1.00 Igračke............................75 Igralec, iz spominov mladeniča. Roman ......................... .75 Ilijada ...........................50 Islandski ribič....................50 Ivan Sobice; Grajski pisar -----$1.25 Izdaijaveč....................... -5° Iz dnevnika malega poredneža.. .75 Izlet g. Broška v XV. stoletje... .75 Jagode .......................... -55 Junaki svobode ....................75 Jan Marija Plojhar, roman ------$1.75 Judež Jskarjat ................. 1-50 Jurkica Agičeva ................ l-°° Kako vzgaja useda...............40 Kacijanar..........................50 Karamfil s pesnikovega groba.. -25 ...................................J5 Kitajci in Japonci . ..............50 Knjiga za lahkomiselne ljudi----$1-00 Križana usmiljenost ...............40 Križ na gori: Spomini gospoda Ignacija Brumna .................40 Kletva .......................... -75 Krvava noč v Ljubljani .... 35 Kultura in politika...............10 Lutrski ljudje, Testament ......$1-00 Dux in tenebris lucet..............50 Mali ljudje ....................$1.50 Mali lord..........................75 Mali vitez v 3 delih............$2.50 Malo življenje.....................50 Med knjigami in ljudmi......... .25 Milan in Milena ................ L00. .............50 '.........$1.00 .............40 ..........$1.25 ........$1.00 .......... .40 .... 1.00 Pogreb, Bkez volje. Črtice. In druge povesti ....................50 Poli.ično življenje Slovencev. . .30 Pod spovednim pečatom; prva knjiga ........................ 1.25 | J*od spovednim pečatom; druga knjiga ........................ l.oo Po,t spokornikov, in drugo...... .50 Pot za razpotjem, (vezana) ....$1.50 Poiop II........................$1.25 Povesti Maksima Gorki .............75 Premaganci ........................30 Pri Jugoslovanih ..................50 Prilike patra Bonaventure..........40 Pri stricu ........................40 Punčika ...........................20 Razporoka.......................$1.00 Reformacije In socialistični boji slovenskih kmetov ...............50 Reliefi ......................... .75 Rječnik hrvatsko-slovenski ........50 Rodbina Polaneških v 3 delih... .$3.50 Rošljin in Vrjanko .............$1.00 Rusinja ...........................50 Ruska moderna...................$1.50 .25 .30 .30 .60 .75 .50 IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA S. D. P. in P. D. Vsim članom Družbe kakor tudi uradnikom podrejenih društev naznanjam še enkrat sklep glavnega odbora, da se bode penzija izplačevala tudi v staro domovino, kar ipomenja, da bodo penzije deležni tudi taki elani 'kateri živijo v stari domovini. Našim članom, ki imajo sorodnike v stari domovini1 in jih hočejo zavarovati za vsak slučaj je sedaj dana prilika, da to lahko store liki elanom, kateri imajo svoje družine v Združenih državah. Tisti člani, ki so bili .prej dmejeni glede izplačila penzije izvan Združenih držav sedaj lahko prestopijo v prvi razred, ter to spremembo naznanijo svojim društvenim tajnikom, kateri izdelajo vse potrebno za prestop v prvi razred in izdelajo družinske liste ter jih pošljejo na gl. urad. Opozarjam društvene uradnike, da ne pozabijo na sklepe, glavnega in ipčmožnega odbora ter da upoštevajo pravila (Družbe, poglavje št- 18, člen 1. Društveni u-radniki sc volijo na redni seji v mesecu decembru vsakega leta in sicer za službeno clđbo enega leta. Želeti je da društveni tajniki ta- Mina ...................... Mix hožji ................. Mladost.................... Momenti .......... • • .... Mož Simone................. Notarjeva sabija .......... Na devinski skali ......... Najhujši sovražniki ............ 'S0 Na bojišču........................j® Na krivih potih.................. 40 Narodne pripovedke soških pla- ................1.50 kmjiga, ........1-25 mn’ ---- Naša Vas, prva 1.25 Naša Vas, druga 'knjiga, .. Na Žerinjah ......................$1.00 Novele; Morilec, Debeluška; Morilec: Končano; Pijanec in dr. .75 Novele in črtice, (vezana)........$1-50 Obsojenci .$1.00 ni ko v, tako da bo glavni urad imel natančen imenik vsili društvenih uradnikov in da bo v stanu poročati na naše glasilo Glas Svobode za spremembe uradnikov pri prihodnjem poročilu. ¡Vsim članom posebno pa društvenim uradnikom poročam, da glavni urad izplačuje bolniško podporo trikrat na mesec in sicer vsakega 10. 20. in 30. ker tako je bilo sklenjeno na sejali glavnega odbora. Sedaj je najboljši čas za agitacijo in pridobivanje elanov za Družbo in društva. Vsak član bi si moral prizadevati, da pridobi vsaj enega novega elana to zimo, tisti člani kateri imajo potne liste in so oddaljeni od svojih društev naj se požurijo in skušajo u-stanoviti društva za Perzijsko Družbo. S tem bodo koristili ne samo DRUŽBI, ampak sebi in rojakom vobče. Vsak, ki organizira novo društvo dobi primeren honorar oziroma nap la čilo za njegov trud in pokritje stroškov. Vsak zaveden lelavoe, ki je zmožen pisave naj piše na glavni urad za. pojasnila in navodila za ustanovitev društev. SDP&PĐ ne izključuje nobenega zavednega delavca potem naj bo iste katerekoli -narodnosti. Vsak zaveden delavec je po našem principu 'vreden posta- Ob «hib večerih ................i1-50 Ob zori......................... Oče naš . .................... '5t O kulturnem pomenu slovenske reformacije ................... Pisana mati .................... Pripovesti o Petru velikem...... Postrežba bolnikov ............. Peter Prostak (vezana).......... Pol litra Vipavca............... .50 .40 .75 20 .40 .75 Sami med seboj. Učenjak ........ Slepa ljubezen (Igra) ....... Skrivnost najdenke ............. Skrivnosti srca ................ Slučaji usode .................. Socijalizem in moderna veda.. Spake ..............................75 Štiri ruske slike (vezana)............ .50 Štiri ruske slike (broširana);.. .30 Straža . ’.......................$l.no Salomonovi rudniki .................75 Sherlock Holmes, detektivske povesti, I. del................... .73 II. 'de|i .....................75 III. del...................... .75 IV. . del. ................... .75 V. do!.........................75 škof proti župniku .............. .35 Tajnosti španske inkvizicije, zv.. 05 Taras Buijba ..................... .75 Tartarin iz Taraskona...............50 Tiberius Pannonicus; Kuzovci; vita vitae raeae ..............$1.25 Tilho in drugi......................7o Tolstoj in njegovo poslanstvo... .30 Turki pred svetim Tilnom (ve. zana ...........(.............. 1.00 U kraj inske dume ..................15 Undina .............................45 Uporniki . . ."................ . .40 Utrinki...........................$100 (V službi Kalifa ................. l.oo Vaška kronika.......................7? V delu Je rešitev................. 38 Veliki punt .........*..............i» Veliki trgovec . ...................50 Vinjete ........................$1.00 V .burji in viharju ............ 1.50 V kamnolomu ..................... -30 V naravi............................50 V Študentovskih ulicah .......... .75 Vstaja Škenderbergova (vezana) .40 V znamenju življenja ..............75 Za bratoljubje ................ .40 Zadnji rodovine Benalja ............75 Zadnji dnevi nesrečnega kralja. .35 Za križen ......................$1.00 Za srečo ............................u Za staro pravdo .................. .50 Za vozom; Izgnanci; Študent Dojze; Fenny; Klanec siromakov .........................40 Za svobodo in ljubezen .......... 1.00 Zgodbe iz doline, šent florjanske .75 Zgodovina avstrijsko.ogrske monarhije ............................25 Zimski večeri ......................6° Zlatokopi ..........................30 Zlatarjevo zlato...............(. .75 Tarnaj iz Bosne.....................50 Znanci ...............'.............75 Življenja trnjeva pot...............40 Življenje in smrt Petra Novljana; Ella .........................40 Naročilom je priložiti denarno vred nost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah po en ali dva centa. . Poštnina Je pri vseh teh cenah že všteta. koj po izvolitvi novih uradnikov sporočijo na glavni urad imena in iti član naše družbe, 'katera je bila NASLOVE novo izvoljenih urad-1 ustanovljena ne samo za eno na- rodnost ampak za zavedno delavstvo in njega koristi brez vsake azlike. Pri sem tem pa so prispevki jako malenkostni v primeri podporami, ki jih daje Družba svojini potrebnim članom- Pišite po pravila, katera so bila sprejeta na prvi redni konvenciji v Darragh. Pa., v katerih najdete natančno vso popisano o podporah in a-sesmentih in drugem. (Cenjeni delavci, ne odla'šajte od danes do jutri. Nesreča nikoli ne Pristopajte k društvom SDP&BD ali pa ista ustanavljajte! Z bratskim pozdravom! Jos. Hauptman, gl- ta j. Box’ 140, Darragh, Pa. II' Močan strup. •ana, katero jemo ni vedno popolnoma prebavljena in nekateri delci iste ostanejo v telesu. Pri zdravih ljudeh, kjer vsak organ deluje regularno, so. ti delci izgnani iz telesa: brez vsakega true-.bla. C e prebavni organi nedelu je-praznuje.' Velika katastrofa ' i j0 tako kot bi morali tedaj se ne-Dodson nam jasno kaže kakim ne- j prebavljeni delci skisajo in vedno izpostav-' varnostnim smo ljeni. V jutro gremo zdravi in čili na delo a zvečer nas prinesejo mrtve na dom. To je usoda delavca trpina. In kaj pojem nesrečna družina, kaj potem ponesrečeni za delo nikdar več sposobni delavec. V takih slučajih priđe penzija jako prav in marsikateri'ki je bil tako.pončsročen si želi, da bi bil prej tako "pamet eh j da* M se bil zavaroval za slučaj nezgode. (Namen BDP&PD je podpirati svoje brate in njihove družine tudi dalj kot samo šest mesecev. Vdove dobe živi jensko penzi jo, za otroke pa skrbi družba do njihovega šestnajstega. leta. Dolžnost vsakega zavednega delavca je, da zavaruje • sebe in svojo družino. Priliko itua vsaki, samo ¡porabiti jo je treba. seg- nijo, ki tvorijo močan strup, katerega kri raznaša po celem telesu. To pove zakaj postane vse telo tako pobito, ko hitro so čreva zaprta. V takih slučajih je Triner-jevo ameriško zdravilno vino .jako zanesljivo zdravilo, ker isto popolnoma izčisti čreva in jih tudi obdrži čiste. Isto odstrani iz telesa:'vse nepotrebno 'materi jo in istočasno ojači čreva, tako da lab ko opravljajo svoja dela -brez vsa ke pomoči. Isto je dobro pri vseh boleznih želodca, jeter in droba. V lekarnah- Jos. Triner, 1333 1339 ;R. Ashland Ave., Chicago, 111. Za otrpelost mišic in členov za otekline in spahljaje, daje Tri-nerjev Liniment najbitrejšo od pomoč. (Advertisemenl) Najboljši med vsimi Čfyti'~ dobri ^ a,d oljuj oči izjemno dober tabak Največja in najstareja lekarna v Chieagi! C. G. FOUČEK Lekarnar 25 let 1801 Center ave., vogal 18, cesta. Kedar potrebujete zdravila, ali le-karsko pomoč pridite k njeni, kjer Vam najboljše postrežem. V moji lekarni uradujejo skušeni češki-slovenski zdravniki in njihove recepte' izgotovim natančno. V moji lekarni se nahaja pošta že nad 14 iet in v katerem času sme odposlali nad 10 milijonov kron. Prejemam hranilne vložke in plačam 3% obresti. Denar dvignete kedar hočete. C. G Fotiček 1801 S. Centro av. CHICAGO, ILL. Prodajam šifkarte za vse linije in izdelujemo vse notarske posle, kot: pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, potrdila itd. Vselej se obrnite do nas z zaupanjem. Vogal Blue Island Avenue, in 18. cesta JELINEK & MEYER, lastnika Za prihodjo zimo. Obleke ali suknje Pasite in obiščite Atlas, ker nobena druga prodajalna nima tako velike izbere, dobrega kroja in prikladne-' ga blaga. Gene so zelo zmerne in blago vse garantirano. (\iij j. - 1 ll-GLŽUHING® NAJVECJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE 1AR0DM TISKARNA 2146-50 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. TEUCANAL 443 , Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. : Možj e ozdravi j eni v Sdneh BREH ItoIa IN BOLEČIN. Ozdravim vsocega, kdor trpi na Varic-oceli, Structori; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljeni a, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni tiiočich se moških. Pridite k nam vsi. ki ate se nevspešoo zdramili pri ‘drugih zdravnikih. Moja 15 letna praksi vam je na razpolago in jamči popolno ozdravljenje. Govorimo v vseh jezikih. Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledica In neprilika v Jetrih. (Za neuspofeno »d rav ljenje ni treba plačati.) tajne faoške bolezni GUBA NAGONA.BOLEZ-ZIV LEOICAH IN JETRIH zdravim hitro za stalno in tajno. Ži vdene onemoglosti, 'slabost, napor, zastrupljeni« F zguba vode. PLJUČ A naduho, Bronchitis, srčno " bolezni in pljučne zdravim po moji najiio vejšl metodi. Nasvet zastonj. (STALNO OKREVAM J E SC- I SPECIJALIST ZA P MOŠKE IN ŽENSKE. DR. ZINS, 183 N. Clark ZASTRUPLJEN" JE KRVI in vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče. Ivclje, onemoglost itd, ŽENSKE BOLEZNI beli tok, bolečine v oz»-ture, garje, otdkVlme, po d ju in druge organske bolezni zdravim a» stalno. Preiskovanje zastonj. St. med Randolph ÆTake Odprto od 8 t| 'itrs J do 8 zvečer. Ob nedeljah od 8 z J utr. do 4 oop. Il'llllll Hilli—I— DOPISI Neivburgh. 0. Gospod uradnik!— prosim odmerite mi kotiček v priljubljenem ust» Gl. Sv. tu Vam pošiljma. '$4 kot naročnino za leto 1914 zame in nižje označenega, ter se Vam zahvaljujem za redno iu'točno po-ailjapje lišta v tekočem letu. List mi jako ugaja, samo to ini 'ni po volji, ker' Jolietskega ‘‘ Siiireeta ter njegov (.'o. tako vestno priskrbljujete z šnofancem. On se ga zastonj in pošteno našnofa vsak petek za celi teden ; dolarčke pa, ki bi jih imel potrositi za tisto tvarino, lepo sklada na kupček. Morebiti ¡pa misli prihranjeno svoto kopcem leta z Vami deliti? — Gospod urednik, preskrbite mi eno sliko predstavljajoča tega nadškofovega svetovalca z Vašim “štofom” v roki; kajti rad hi ga videl kako puha in kake obraze dela. Nadejajoč se plačila za svoj trud. jih bom .dal’ več zgotoviti, ker za gledišča premikajočih slik, ho to izvanredna novost. O Kranjce! Kranjec! Saj vendar niste samo Vi ter Vaša Co. Katoliški duhovniki v Ameriki! ‘Se li ne sra m ujete,- ker ste vedno po vseli a-inerilkih slovenskih časopisih? — i’us'tite to pot, ker je pretrnjevo in pretežavna za Vas ter korakaj te po poti po kateri korakajo u-gledni katoliški duhovni, Vaši kolegi, katerim delate Vi veliko sramoto- V naši naselbini je neki Janez, in sicer ovHveati Janez, ki je tako “kiinšten” da v resnici ne zna niti do pet šteti- Pri njem je beseda o-kolščina istega pomena kakor sredstvo. Gotovo jo je pobral v Jolietskem “tolmaču“! Seveda saj je “oberbravec” in š*e celo mešetar tistega nazadnjaka, ki ni vreden imena svojega. Janez, vrzi plenico proč in vzemi v roke list lčakor je Gl. Sv. Ako si ga pa sam ne znaš preskrbeti, povej meni in eital ga boš vže prihodnji teden. Pozdrav vsem čitateljem Gl. S . listu pa mnogo naročnikov. ■ Nebrave”. Indianapolis, Ind. V kratkem sem že par dopisov čita! iz naše nasdb’ne, torej hočem tudi jaz nekoliko ( pisati tukajšnje razmere in kako se nam Slovencem godi. Smrt nas j» pričela prav pogo-stoma obiskavt. Sedaj nam je v par dneh kar dve pobrala iz naše sredinje; obedve prav dobri gospodinji’ Zakaj pa ta neusmiljena smrt lie bi pobrala slabih gospodinj, posebno pa tiste, ki ne spoštujejo božje zapovedi in svetih' zakramentov'! Društva K. S. K. J. naj to vpoštevajo, da članice ki zapoveidi kršijo se črtajo iz Jed-note posebno pri društvu sv. Ane v Indianapolisu. Naša slovenska naselbina, tukaj, obstoji okoli 25 let, pa take sramote še ni bilo slišati kot ravno sedaj, katero je napravila Terezija Gabrijelčič, kajti ona je napravila sramoto vsem slovenskim ženam. Najboljše bi bilo za to žensko, da gre na svoje določeno mesto, ali pa naj gre za Lizo Hribar, da bo saj par imela, katerega je po svoji trmoglavili buči izgubila. Iz tega izvira pohujšanje za naše; poštena. solvenška dekleta. , Se nekaj: Dne 25. oktobra je bila veselica tamburaškoga društva,: katera je bila prav uspešna, in dne 27. istega meseca, so pa častiti gospod Ilev. Guček napravili veselico za svojo korist in sicer za premog na zimo. iSe eno veselico svetujem napraviti vam gospod (.’liček. Toda-----vi Slovenci ni- kar ne bodite podpirat farja za premog, ker sami ga. greste pobirat po železnici- Torej pozor, pridem še. Poročevalec, Tudi ne sinem pozabiti, da smo dne 5. oktobra praznovali god tukajšnjih ¡Franck in Francelnov. Bilo nas je precejšno število skupaj in smo se prav dobro zabavali. Če prav smo daleč v gojzdu, vseeno dobimo kako kapljo ječmenov-ca .da nam potolaži srce in pokrepča Utrujene ude tukaj v puščavi; Omeniti tudi moram, da je dne 15. avgusta gospa štorkla o-'biskala ž dobro rejeno hčerko g. in gosp«) Frank Pantiča in njima želimo v prihodnje sina. Imamo tudi nekoliko dobro katoliških mož, kateri skrbijo, kam bi šli k spovedi za praznike. Jaz bi svetoval, da gredo k g. ¡Rev. Bojarju ali ,pa k Kranjcu. Dobro bi bilo par tolarčku za “šnops”, katere bi “zaslužila” od tukajšnjih katoličanov. Seveda treba je skrbeti za baše grešne duše, da ne bodo šle v pogubo. Ali jaz mislim, da bodejo v prvi vrsti šli ernosuknježi za njimi pa po redu njih ovčice, ker drueega tako ne zaslužijo. Od koga izvirajo uboji, presest vanje in druge take “čednosti," kot iz katoliških mož; naj večje lumparije pa delajo duhovniki sami, kar je menda v korist katoliške cerkve. Najbolje bi bilo, ako bi vse farje poslali v.Sibirijo, si kosti ravnati. Naj za enkrat zadostuje in že lim Glas Svobodi, da bi v novi biši dobil mnogo dobrih predplačnikov in mnogo vspeha, ker je edini pravi list, ¡ki bo dobil veliko novih naročnikov kot dvo i tednik V. C |fr*ri Ralph, Mich. Ker ni nobenega glasu od naše okolice, za tora j naj. jaz nekoliko popišem naše razmere. iZ delom gre prav dobro, kakor povsod po šuma h. Tukaj smo tri slovenske družine, a nekaj pa. jih je tudi po več milj oddaljeno. Imamo tudi enega slovenskega farmarja g. Frank Partliča, ki je prvi ko se je razkorajžil kupiti zemljo v Dickenson Go. Skoraj svobodno rečein, da smo na severnem tečaju. ker sneži že od 21. septembra, toda tudi skopni kar zamete, in kakor je razvidno ne gre preslabo za farmer je. Letino so imeli še precej dobro tukajšnji farmer ji. R.utte, Mont. Ne zamerite, ker vas zopet na dlegujem za mali prostorček v li stu Glas Svobode. S tem vam naznanjam, da sem prijel poslani (time book) v katerim sem na štel celih šestnajst naročnikov z nama šele došlima. ¡Slovenci po Butte se bolj za nimajo za farske liste in nekteri pravijo Glas ¡Svobode je preveč če.7. mašnike (Op. ur. To ni res. Mi čez mašnike ne pišemo niti besede, pač pa e,ez farje, kar je velika razlika), drugi zopet pravijo, da preveč laže. itd. Ali Slovenci si ne dajo v glavo zatrobit, da farska bisaga je samo za enega in to je edino za popa, medtem, ko je Glas ‘Svobode vsem v pomoč, ker on uči kar je meni. tebi in tvojim otrokom v veliko korist. Gasi bodo prišli, ki bodemo tudi delavci kako veljavno besedo imeli. Sedaj nam pravijo: “tebi ni treba nič vedeti; ti nas poslušaj”, in kedar se teh besed domislim, se . mi lasje ježijo. Mi smo prišli na. to piškavi svet na isti način, kot oni. a oni pali jo smod k e po dvajset centov, zahtevajo najboljša jedila in pijače, tebi in meni pa kruha manjka, Kdo je vsega tega kriv? Nobeden drugi kot jaz in ti, in zakaj se dela taka krivicah Zato ker se premalo -brigamo za dobre liste in knjige. Veliko je takih, ki pravijo, kaj se bodem v to podajal, saj iz tega socializma ne bode nikoli nič; pa to ni umestno, dokler se ti ne pridružiš meni. tedaj, nimam tiste moči, kakor bi jo imel, če bi se ti pridružil. (Brat to si daj v glavo, da v ¡Slogi je moč! •Pozdrav vsim ¡šestnajstim našim naročnikom in novemu, ki se je danes nam pridružil v sloga! Zastopnik. Imperial, Pa. Prosim za nekoliko prostora v našem edino naprednem listu 'Gl. Svobode. Ker se redko kedaj kaj sliši in čita iz naše naselbine, tedaj hočem jaz nekoliko opisati razmer našega mesta. Kar se tiče društvenih razmer, tako še dosti dobro napredujemo. Imamo tri podporna društva, ki spadajo k raznim Zvezam in Jeu-notaiu. Dela se tudi povoljno, a vender ne svetujem rojakom za delom sem hoditi, ker se ne ve kaj zima prinese s svojo belo suknjo. Tudi mo,rain reči, da so seda j,-ni tukajšnji rojaki večinoma svobodnega mišljenja, ki gledajo res v pravo luč svobode; samo za .naročnino seveda, ima pa vsaki kakšen izgovor. Eden pravi, jaz 1-mam že sedaj preveč list c V, drit-gi pravi, nimam časa citati itd ('Op. ur. Tisti, ki trdo govorijo so vse drugo, samo svobodo.misei-ci ne I) A vseeno se mi še posreči, da kakšen privleče zeleni tolar iz žepa- in mi ga da za naročnino. Rad bi še kaj rekel, pa skoraj ne smem, potem me lahko g. u-rednik potisne v koš; tedaj rajši končam in prihranim za drugi pot. Živijo in na «dar! J. R. zastopnik. Herminie, Pa. No. 1. Prosim odmerite mi nekoliko prostora v nam priljubljenim listu, ki odpira oči nevednemu delavcu in odkrival lopovščine ■‘‘svetih” maziljencev in veleo-deruhov. Toda ni moj namen, cia bi pretehtaval tiste pulile glave, ki se pasejo na fačun delavcev; zatorej k stvari. Naše društvo “Trdnjava” št. 80 SISPZ in društvo “Prostovoljci” SNPJ sta priredile skupno veselico, ¡ki je čisti dobiček namenjen štrajkarjeih v Michiganu. — Da sc je pa veselica tako daleč zavlekla, je bil vzrok ponesreče-nje ,in smrt brata Franka Gradiška, ko se je ponesrečil dne 11. sept. in še isto noč umrl v .bolnišnici. Baš 12. sept. se je imela vršiti veselica, a mesto veselice smo pa imeli skupno izvenredno sejo zaradi pogreba in veselica se je preložila do druge seje oktobra, kjer se je sklenilo, da se cisti dobiček razdeli na tri dele; dva dela pripadeta društvu SNPJ, en del pa društvu SSSPZ.; to pa zato, ker društvu SNPJ je* še enkrat tako močno, kot pa drugo, in pa ker je 7 članov od ‘prvega društva na štrajku medtem, ko so samo trije člani drugega društva, Ker pa je bila veselica dosti dobro obiskana, je prišlo čistega dobička $87.00, tedaj pride na eno tretjino 29 dol. Društvo “Trdnjava” št. 80 je na redni mesečni seji dne 26. okt, sklenilo, da se da iz blagajne $10.00 tedaj skupaj $09.00, katere sem odposlal na sledeči naslov: J. Cotich, Box 45 Baltic, Mich. Tem potom apeliram na stav-koskaze, da naj že nehajo skebat. Pomislite očetje in matere, da s svojim skebanjem nebodete svo jim otrokom ničesar koristili, ško dovali pa gotovo, ker vaši otroci bojo še bolj tlačeni kakor ste sedaj vi, in vas bojo kleli đo smrti. To .se vidi v Westmoreland. Zatorej vrzite proč. kamp in lopate in pridružite se svojim bratom, ki se borijo za košček kruha. Štraj-karjem pa kličem: Stojte trdno v boju proti izkoriščevalcem, ker vaš boj je pravičen !!! S socialističnem pozdravom Ignac Kolar. Pittsburgh, Pa, Narava izgubavlja'vso svojo lepo zeleno odejo ter postaja vse nekako mrtvo. Tudi naša naselbina je kolikortoliko zaspala odkar so minule konvencije in. še čelo urna la stavka naše naselbine, spi. a koračno bi človek mislil, da se pri obloženi mizi še veduti lahko zabavlja, ('asi se izpreminjajo, talko pravi pregovor in s tem iz-preminjavanjem. časa se izpremi-' njavarno tudi mi. Bodimo primerni duhu časa. in vstrajajmo dokler dospemo na višek cilja zavednega proletariata! Ako ravno dolgo nismo mogli, vencier smo pred par meseci ustanovili (Ir -štvo, ki pripada k ;S. 'S. P. Z. Res imamo malo svobodomiselne v v naši naselbini za to društvu, ki tudi sedaj še ne šteje posebno veliko število članov, toda je pričakovati da se bojo pričeli zbujati svobodomiselci in ž njimi bojo tudi naraščali člani. 'Višat zaveden delavec, ti noče biti okovan v verige kapitalizma in. fevdalizma in ki hoče stati v Vrstah zavednega delavstva ter se bo hotel dobro zavarovati, zavaroval se bode le pri g. S. P. Z. Zato opozarjam rojake. Jd še niste nič ali premalo, zavarovani, pristopite v društvo “Jugoslovani”, ki je edino društvo v našem mestu in .plačuje $8 na teden podpore za mali asesment. Kličem ¡krepki svobodomiselni pozdrav! Frank Starman, t. e. ta j,' Roundup, Mont. Prosim dovolite mi malo prostora v našem cenj. listu Glas Svobode da sporočim tukajšnje delavske razmere. Dela se tukaj vsaki dan in zaslužek j,e srednji, toda rojakom ne svetujem radi dela sem bodili, ker kdor nima unionsko karto sploh dela ne dobi, kdor jo pa ima se pa poprej naveliča 'hoditi okoli bossa pred-no dobi delo. Torej v&e zastonj: kakor da bi bodil bosonog od Poneija do Pilateža si služit iz veličanje a nič dobil. Omeniti moram, da se je poročil g John Grebenc z nevesto gospodično Josefino Piic, kojema želim obilo sreče v zakonskem stanu. Ko se je približal dan poroke 5. oktobra, so si napovedali vojno snežen? bogovi, katera se je vršila- celi dan in z junaško hrabrostjo so .bombardirali 'Round-up in okolico; ali njih granate, ki so frčale preko našiti glav. niso povzročile nikake škode, samo Mata je• bilo na tukajšnji konjski železnic; do kol m, če bi vanj pokjakml, če si pa trdo stopal, je pa tako letelo kviško, da je šele naslednji dan nazaj padalo. Kljub vsem tem nepriiikam je ženin napravil lepo veselico, na katero smo. bili povabljeni vsi tukajšnji ¡Slovenci in sloVenska dekleta. Seveda manjkalo, ni ničesar, bilo je vsega v preobilici ter smo pomembni dogodek zaključili drugi dan v naj lepši slogi in z zadovoljstvom. — Rojaki, kateri imate list Glas Svobode, priporočajte ga'še drugim, kajti jamčim vsakteremu. da ne bo pogubljen kdor ga čita, sprevidel pa bode, da je to delavski list in tisti ki piše proti tem listu, piše proti delavstvu in do-ličnemu uredniku hi bilo treba dati. v nos toliko šnofanca, da bi znal, kaj se pravi pisariti proti delavstvu. Pozdrav vsim svobodomiselnem, novo zakonskima pa obilo sreče, Amen, • Ant. Kenda. . Pryor, Colo. Evo Vam nekaj resničnih do-godljajev o našem štrajku v Colorado. ‘Sedaj je prišla v Huerfano okraj milica, ki brani posestva delodajalcev, nas pa pozdravlja s svinčenkami in brzostrelnimi puškami. Velik boj smo imeli s temi miličarji, kakor ste že tudi Vi poročali. V Ludlow in Las Animas okrajih še je bil prav boj, ki stane štrajkarje par življenj, dočim se ne bo nikdar zvedelo kolike zgube so imeli pomožni šerifi, ker jih je kompanija pobirala in spravljala v kare in naravnost v Denver in prav previdno molči o svojih izgubah, ker se boji, da bi se njeni skabi ne oplazili in zapustili svoje umazano delo. Kakor se sliši iz Lud-Iowa so tamošnji štrajkarji zavzeli dobre pozicije v gorovju in po višinah in z vso vnemo streljali na deputije. Vsi deputiji iz Huerfano okraja so šli na pomoč LudlowSkim de,pulijem in zraven tega so bile zraven še dve stotnije mi ličar je v z eno strojno puško, ali mnogi, katere smo dobro poznali se niso več vrnili. V Wal-senburgiu so bili trije štrajkarji ubiti in sicer eden Finec, en Italijan in e.den Hercogovinee in je d e n je bil težko ranjen. Ta čas štrajkarji niso imeli nobenega o-rož.ja, ampak so golili rok napadli nekega skaba na 7. ulici, a stari krvolok, okrajni šerif je ravno prišel iz okrajne hiše in zapovedal svojim pomagačem da streljajo na delavce, kar so oni tudi storili. Ta šerif je stari “radnički" krvolok, katerega vedno pri volitvah zvolijo samo mehikansk glasovi.' Ko ne bi bila prišla milica samo še par dni v Walsenburg. doživeli bi tako bitko kakor je bila ona doli pod Drinopoljem. Kalkor čujemo iz Denvera se velike kompanije -še vedno ustavljajo ugoditi delavskim zahtevam vkljub te mu, da so male kompanije pripravljene sprejeti pogoje stavljene od unije. Nadalje se govori, da bodo unije poklicali splošni 1 raj k in da bo 25 tisoč linijskih delavcev odložilo orodje ako se kapitalisti ne podajo v kratkem. Seveda verovati ne smemo veliko, ker skoro vse veliko časopisje je naklonjeno kapitalistom - in edini Denver Express sem in tam kaj piše o tem štrajku, da je resnično. 'Governor Ammons je na delavski strani, ali tudi njegove ro ke so zavezane. Od Hrvatov in Slovencev se ne sliši, da hi skeba-K na veliko* le semintani se dobi kak petoliznik, katerega pa. vse zaničuje. Na Santa Clara je oil;oil 25 ¡Slovakov, ¡ki skebajo. Mi štrajkarji dobivamo podpori? vsak teden in sicer vsgk štrajkar po tri dolarje, žena $1.00 in vsak otrok pa po 50c. Slovakom to ni zadosti, kajti oni rabijo tudi nekaj za paljenko” brez katere' pa bi bili čisto lahko. Pozdrav vsim zavednim delavcem in tudi članom SSPZ. koje delegat sem bil na zadnji konvenciji. Ari dr o Čolnar. CO. 2656 So. Cravvford Av., Chicagp, Ul. OBVESTILO! Vsem društva n, obrtnikom, trgovcem, gostilničar jem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje Vsakovrstnih Tiskovin kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike ip urade,, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi dr udi •Vena. praOila in pr e a de iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom' lista “Glas S-Vobode” dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko a za 2c se naj priloži za odgovor. DENAR IN ČAS Sl PRIHRANIŠ AKO SE BRIJEŠ Z Benko Rus & Co. Safety razor-jem '.saspap ________, flip i sgpL j 1 Pip: mg ■«¡¡—lipa liiiiij g|Sp rii a ligi —'\rr Naši safety razorji so izdelani a najboljše kovine, imajo lepo olbllko, ter se radi svoje 'popolno-sti in trpežnosti odlikujejo od'vseh. drugih ladolr kov te vrste. Rezila so napravljena iz najboljšega švedskega jekla, katera bodetfo v kratkem radi svoje kakovosti svetovno znana. Mi izdelujemo 3 vrste Safety razorjev, kateri se razlikujejo le T tem, da ena vrsta od druge obstoji iz boljše kovine in finejšega izdelka la sicer: Št. 1. Močno posrebrnjeno držalo In niklasta glava z 7 rezili v lepi škatulji ......................................$1.00 Št. 2. Močno posrebrnjeno držalo in pozlačena glava z 13 rezili v f|- nej škatulji ..................................$2.00 Št. 3. Fino Izdelano z 22 karatnim zlatom preoblečeno držalo in glava, z 25 rezili v elegantni škatulji...........$8.00 Vsa naročila se pošiljajo le proti predplačilu, poštnine prosto. BENKO RUS ©. CO. 11250 Indiana Are Chicago, Illinois Compagnie Générale Trans atlantiqu Iz New York v Avstrijo ¿«s Havre Basel. Potniki tretjtga. razreda dobivale brezplačno hrano na parnikih dražba» snažne postelje, vino in rasna mesna jedila. Pristanišče 57 Worth Rim vznožje 15th St., New York at? HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak sredo ob io. uri S. S. France ¡nov dvovijak) S. S. La Provenoe S. S. La Lorraine S. S. La Savoie Najboljše udobnosti v III. ra sred u. Odplujejo vsako soboto ob 3. pop. S. S. R achate beau (nov. dvovijak) S. S. Chicago S. S. La Touraln« S.S. Niagara G lavni z atop na 19 State St., Ney Virk. glavni zastopnik za zapaiu, 139 N. Dearborn St. Chicago, MA-UR1CE W. KOZ Mirara. >£o, fli. Najstar@jša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 1/19 So. Racine k„ Chicago, lit. (Prej Centre, sedaj Racine ave.) Se priporoča vsim Slovanskim dmštvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastor in vsakerib potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene. Nešievilno zahval in pripoznanj jamči as pristnost in okusni izdelek naročenih po trobit In. Pišite v svojem jeziku za vzorce io ceolk. I Solidna slovenska trgovina ¡ * ? I V zalogi imam vso zlatnino in srebrnino, kar jo-spada v to stroko. Popravljam ti di ure in drugo. V zalogi imam tudigramefone, slovenske, hrvaš ke, nemške in angleške plošče. Se priporočam. Za vse pri meni kupljeno blago jamčim. FRANK ČERNE 60S4 St. Clair Ave. CLEVELAS», O. r~------------~~--------^ I RAZNO IN DRUGO f ____jijuijmi iihwjm»w»i kitih—i—^ ( KRANJSKO. Zblaznel in utonil. 21. oktobra *o našli v potoku Božna poleg jezu ¡jiožnove žage 261etnega kaj iz js- žavjrvega sina Valentina Seka Polhovega gradca, Šek je prej nji dan zblaznet. Kljub temu, da so ga domači nadzorovali, je 20. m. on. neopažen odšel z doma. Zabredel je najbrže v deroči potok in utonil. Nkpad. 541etni posestnik Jakob Skok s Pristave se je vračal pred kratkim iz neke gostilne v Tenzinu ob lit ponoči. »Šel je v spremstvu svoje ižene in 'hčere. — Naenkrat ga je napadel s kolom posestnikov* sin Prane Starin iz Terzina in ga udaril) večkrat prav. močno po glavi. Skok se je zgrudil vsled tega nezavesten. Na glavi ima ve'č prav nevarnih ran, tudi desno oko je močno ranjeno in pri padcu so se mu pretresli možgani. Požar v Zagorju na Pivki. V petek 2-1. m. m. okolo 11. ponoči je začelo goreti pri Faturju Andcrjošu. Gasilno društvo je bilo takoj na licu mesta in je ogenj omejilo. Tudi knežaško društvo-je kmalu prišlo. Kakor rečeno, je Ibil ogenj vsied marljivosti domačega društva omejen. Kastelčeva hiša se je že vnela, a so jo rešili. Pogorelo je zgoraj omenjenemu posestniku hiša in gospodarsko poslopje z vsem orodjem in vsemi pridelki. Zgorela je tudi e-na krava. Ostalo živino so s težavo z gorečega hleva rešili. Zavarovalnina znaša 320 K a sik oda je štirikrat toliko. Ljudstvo je bilo vso zbegano. Lahko umljivo, saj ni bilo že čez 20 let nobenega požara v vasi. Ogenj v Krtini. V petek. 24. m. ju. popoldne je bil ogenj v Krtini. Pogorela je pri Gašperniku hiša, hlev. šupa, svinjak in. del kozolca. Škoda jo velika, ker so pogoreli skoro vsi letošnji pridelki. Nasilen fant. Pri zgradbi eeslo v Rovtah je zaposlen dninar A-lojiz »Škerlj s Primorskega'. Zadnji čas je prihajal ponoči 'k neki bajti v Medvedjem selu, kjer so tri dekleta. Ker se dekleta niso odevale njegovim klicem, je razbil okna in streljal !z revolverjem. S tem nasilnim vedenjem je dosegel, da so ga pustila dekleta v hišo. Dekleta je nadlegoval s svojo ljubeznijo in jim pretil, da jih .u-streli, če ga ne uslišijo. Z nožem. Pretečeno nedeljo 10 m. m. je prav težko ranil neki po-seslnik iz 'Preske pri Medvodah delavca Ivana Žlebnika. Sprla sta se bila in v teku prepira je osuval posestnik delavca 'z poženi. Morilca, ki je umoril in oropal v Zmineu gostilničarko pri Jur-ju, ¡Marijo Krajnikovo, so orožniki aretirali v nedeljo 10. m. fn. oh pol ošinili zvečer v Zagorju ob Savi. ko se je pripeljal z vlakom iz Ljubljane. Fant je star okolo 20 let in se je izdal s tem, da se je po Zagorju, kjer je delal teden dni, postavljal s tem, da ima še toliko denarja, da lebko živi 14 dni brez dela. Pri fantu so dobili okolo 15 kron. skoraj le drobiža. Fant je priznal pri aretaciji, da je ubil Krajnikovo s sekiro. sodišča izvršila preiskavo tudi v tej agenciji, obenem pa tudi v a-genciji P. Kristosidisa, ki je nameščena v poslopju hotela “de la Ville”, oziroma v njeni pođru’Ž-niei v ulici Oampanije. Policija je zaplenila vse poslovne knjige v o-beh agencijah in prostore uradno zapečatila. Oblast je ukrenila, da Iružba “Canadiau Pacific” ne sme več sprejemati potnikov tretjega razreda ; dovoljeno pa jej je sprejemanje potnikov drugega in prvega razreda. ŠTAJERSKO. Morilec alkohol. Iz Trbovelj poročajo: Rudar ¡Matija Večer- nik, ki je bil strasten alkoholik, se je 19. okt,- zopet močno napil. Ko je prišel domu, je zblaznel. — Rjovel je kakor zver, pretil svojcem in se večkrat zaletel z glavo v steno. Potem se je zgrudil in se bil s pestmi po .glavi, tožil je o groznih bolečinah in obležal slednjič nezavesten. Kmalu nato je u-jnrl preden so še priklicali zdravnika. Pazite na otroke! iz Sevnice poročajo: llletni fant Anton Ferlin iz Presladola je šel z Marijo «Suh er jev o v gozd po gobe. Deček je nekoliko zaostal in kmalu nato je'zaslišalo dekletce močan pok. Tekla je k dečku in ga dobila ob potoku, ko si je zrni val roke. ki so bile čez in čez krvave. Dekle je teklo domu in priklicalo ljudi na pomoč. Po rokah je imel deček strašne rane. meso mu je kar viselo z rok. Deček je donil nekje dinamit, ga djal v skledo in mžgal potem streljivo. Težko ranjenega dečka so prepeljali v krško bolnišnico. V gnojnici je utonil dveletni sin 'tovarniške delavke Amalija Plečko ve v ormoški okolici. Pleč-kova je bila v sobi, deček je bil pred hišo brez nadzorstva in je padel v gnojnico, kjer je utonil. Napad na orožnike. Iz Radgone poročajo: V Lendovi na Prekmurskem sta bila orožnika Itado-si na Bertalan pri patroiiranju od neznancev ustreljena. PRIMORSKO. Metna deklica je utonila v rsi dne 16. julija t. L Mati Ma-a Golan t je bila. pozvana pred Inijo, ker je zanemarila potreb-pažnjo nad svojim otrokom sla je vodo svojj • svakinji v žini, tačas pa je “pazila” na og. Stvar bi bila drugačna, če hi bil šel obtoženec namenoma na cesto, potem bi bilo to nedostojno. Obtoženec je pa prišel slučajno mimo, zato ga njegovo postopanje ne ob težu j e in župnik ga je po krivici pozval na odgovor. Da je župniku odgovoril, to obtoženca ne obtežuje. — Tako razsodba. S tem, da naj višje sodišče oprošča obtoženca, pa» obenem tudi izreka, kdo da je bil nedostojen. Število rekrutov se zopet poviša za 313.000 mož. Skupna avstro-ogrska armada dobi od tega povišanja 16.500. vojna mornarica 1500, c. kr. deželna hramba 7300 in kraljeva. ogerska deželna bramba 6000 mož. Columns, Ka n s. Kot delavec prebiram razna poročila iz slovenskih naselbin, kako se rojaki Obnašajo in kakšna dela imajo. Nekateri se mučijo po premogokopih in nekateri zor pet po tovarnah ali šumah, vendar pa še nisem čital nikjer, da bi kateri rojak oglje žgal kakor v starem kraju. Ker sem bil v starem kraju sam ogljar, zato želim, da ako se nahaja kateri rojak v takem poslu, da mi naznani ceno oglju in kje se ga lahko proda. S pozdravom! Andrej Perko. R. R. No. 3 Box 52 Žrtev štrajka. Pueblp, Colo., 9. nov. — Pri včerajšnjim spopadu med štrajkarji in pomožnimi šerifi blizo La \ eta, so bili štirji štčajkarji ranjeni. E-čTen je urini že ria poti v holnišiii» ep, en drugi je* danes preminul in ostala dva visita med življenjem in smrtjo. C. FRANZ krojač čistim in likam moške in ženske obleke. Izdelujem tudi ženske obleke, kakor tuli dežne plašče (rain coatsj. 19 Jefferson Ave. Canonsburg, Pa. Če hočete zgubiti prijatelja, sodite mu denar! Kedar prosi, zlata usta nosi, Redar vrača, hrbet obrača! po- Takih dobrih prijateljev je jako malo. Ako se hočete izogniti nepriii-kam zaradi posojila denarja takim napačnim prijateljem in če ne marate zgubiti svojega denarja tedaj naložite svoj denar obrestonosno na varno banko. Če to storite se Vam ni treba bati, da bi vam ga tatovi ukradli ali ga pa ogenj vničil. Vloge prijemamo od $1.00 naprej. Iz malega raste veliko. Isto tako vljudno Vam postrežemo kedar prinesete samo en dolar, kot če bi prinesli več. Od vlog plačamo 3% obresti na leto. Obresti so plačljive vsakega po! leta. — Prlčnlto hraniti še danes. Ameriška Državna Banka 1825—1837 Blue Island ave., Vogal Loomis St., Chicago, 111. HRANITELJICA VLADNIH POSTNIH VLOŽKOV. GLAVNICA IN VLOGE $1.850.000.00 JAN KAREL, predsednik, J. F. ŠTEPINA, blagajnik, Uradne ure so od 8.30 dopoldne, do 5.30 popoldne, o'b sobotah do 9 uire zvečer, ob nedeljah pa od 9 dopoldne do 12 ure opoldan. Denar pošiljamo v Evropo po veliko nižjih eenah kot pa pošta. Govorimo vse slovanske jezike. Pošiljamo denar v Domovino Kaspar Slate Bank 1900 Blue Island ave. CHICAGO, ILL. mmmmm m mmmmmmmmmmm 1 Nered v Prebavi I Da se oltranimo v dobrem zdravju, ne smemo dovoliti nobenega nereda v naši prebavi, ker to je vedno znak kake bolezni, ki zadene celo telo ali pa samo nekatere organe. Brez pravilnega vživanja in pravilne prebave, ni življenja. In ravno radi tega je potrebno in jako važno, da imamo pri rokah kako zdravilo, katero bo v slučaju nereda v prebavi dalo takojšnjo pomoč. V takih slučajih lahko vsakemu priporočamo dobro znano, zanesljivo in hitro delujoče Trinerjevo ameriško zdmilno grenko vino. To izvrstno zdravilo bo izčistilo prebavni sistem popolnoma, ne da bi povzročilo kako grižavico ali druge težkoče; isto bo povečalo apetit, dalo moč črevam in odstranilo zaprtje in vse težkoče združene s tem. To vino naj bi se rabilo kadarkoli se slabo počutite. Imejte to Zdravilo vedno v hiši in JOflBPE TBIKEa’5 'erW «ECISTERE» ga rabite za ZAPRTJE. GLAVOBOL, BOLEČINE V DROBU, SLABOST, NERVOZNOST, SLABO PREBAVO, ZGUBO APETITA, ZLATENCE, SLABOSTI PO OBEDU. Nikar ne odlašajte radi tega, ker si morda mislite, da bo ta stvar sama od sebe odšla. Ako se pravilno ne zdravite, bodo ti neredi vedno oslabeli organe. — Najboljše zdravilo v vsih takih slučajih je TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO. V LEKARNAH. NE SPREJEMAJTE PONAREDKOV. JOS; TRINER Vvaževalec in Izvaželavec. Ashland Ave. 1333-1339 So. A.shland Ave. Ghicago, 111. mmmmmmmmmmmmmmm m mmmmmmmm mm SAD FARSKE LUMPARIJE IN LJUDSKA NEUMNOST. Avstrija zaščitnica farskih, sle-' p ar jev. Tržaška, svetnica, tretjerednica sv. Tunina. f■ •' T- ------- V ’sredo 15. okt. dopoldne se je pričela pred tržaškim .porotnim sodiščem zanimiva obravnava proti 'znani tržaški svetnici trefje-rcdnici sv. Tunini, recto Antoniji Pirjevec iz Zaloga pri Postojni. Pirjevec je stara, že 64- let- Ta zadeva, ki jasno razkriva zakulisno početje raznih tercijalk tretjered-nic in pattrov in ki ob enem žalostno priča o lahkomiselnosti in babjevernosti naših ljudi, je nekoliko slična srdov; rrso kranjske svetnice, Johance iz Vodic. 0-be sta drli ljudi in jih osleparili mi različne načine ter bogatili duhovne, razloček med njima je le ta, da je morala naša Job anca kri ‘‘Švicati'1 in veliko trpeti, dasi je -praznila med zamaknjenjem le ' mehur s telečjo krvjo, -sv. Tunina pa ni rabila telečje krvi in se ni zamahovala, marveč se je zado-volila s tem, da si je napravila v -svojem stanovanju polno altare-kóv, na katerih je prižgala sveče iti vedno- vroče molila sedaj pri e-netn, sedaj pri drugem, če je prišel kdo k nji. Vpisala se je v tretji red sv. Frančiška in se je intimno sprijaznila s tržaškim koma udarit oni tretjerednic z nič liienj svetim patrom Aleksandrom; Njeno delovanje je bilo lažje in udobnejše tp-a ravno tako do-bičkanonio. — Ta obravnava se je že enkrat -vršila pred tržaško poroto, bila pa je preložena pred vsem zaradi tega, ker pater Aleksander, komandant tržaških tretjerednic ni hotel odgovarjati. — Obtožpica dolži Pirjevčevo, da je v teku. 9 let zvabila zvijačno od več -oseb večje in manjše zneske v denarju in obilo drugega blaga. Posebno je opeharila glasom, obtožnice Iviano Stibel za* 1200 K, Lucijo Markič za 5200 K, Marijo Furlan za '60 K, Alojzija Bojka za 721 K 78 v, P. T-osita za 550 K in Antonijo H-omiselj za 187 K 84 v in še več drugih. Pirjevčeva -Sv. Tunina. — trdi prej kot. slej, da je nedolžna in da -ni nič slabega storila. Vse kar je dobila je oddala patru Aleksandru, zase pa ni prav ničesar obdržala. Pravi, da je že 20 let članica tretjega reda sv- Frančiška, katerega ‘komandant je pater Aleksander in da je vse izročila njemu za tretji red. Dajala -pa mu ni samo denar, marveč izborne jestvine in pijače, -kakor mastne in lapo rejene punnane, kapunc in drugo kure-tino ter izborna vina v buteljkah. Pater Aleksander je vzel -vse z veseljem in. je molčal. On je samo učil: Drevo, ki ne donaša sadu, >c mora posekati, baba tretjeredhi-ca, ki nič ne prinese za tretji red se mona izključiti. Dalje pripoveduje -sv. Tunina na. 'kak način je izvabila, od ljudi denar in drugo blago. č‘e je zvedela za žensko, ki je bila- skregana -s s-vojim ljubčkom, jo je -poslala vsamost-an k patru Aleksandru, če je dobila kaj za posredovanje je vse izročila svojemu patru, ki je molil in bla-goslovljal, da bi se dosegel med •skreganim parčkom zopet sporazum. Pater je to prav dobro razumel. Med ljudstvom je v kratkem zaslovela kot svetnica. Doma. je imela polno oltarčkov, na katerih je prižigala nebroj lučić, in molila kleče na golili kolenih, ponoči včasih v sami srajci Ik raznim svetnikom. Babjeverni ljudje, posebno ženske so občudovale njeno pobožnost in v kratkem si je pridobila kot -svetnica veliko zaupanje. IŠe bolj jo je povzdignilo v očeh njenih občudovalk in oličjulovateljev dejstvo, /la je hodila zelo pogosto -v cerkev, kjer se je plazila po golih kolenih o-krag- altar jev, poljubljala neprestano razne svetince, podobice in križe in ker je -hodil k nji v hišo redno t-udi komandant vesli tretjerednic sam. pater. Aleksander. Ta ženska je talko daleč1 preslepila babjeverae ženske, da je delala ž njimi kar je bótela. Pošiljala jih je v cerkev, ‘kjer so se morale plaziti -po 'golih kolenih s svečo- v eni tf križem v drugi roki okrog al-tarjev iu okrog raznih svetnikov. To se je godilo tudi ponoči- Dalje jih je pošiljala, na- pokopališče. kjer so morale bosi' zbirati in izdi-rati žeblje iz izkopanih gnilih in trohnelih mrtvaških krst. — Markičeva, katero je ogoljufala sv. Ttmini.ti'za 5200 K je prišla k svetnici s prošnjo, da ¡bi ji primo-lila moža. Stibelova, ki je izdala sr. Tunini 1200 kron, jo je pror sila j da naj ji primoli nezvestega ženina, ker sicer bo skočila v morje. Pošiljala pa je Sv. Tunina take ljudi tudi v samostan k patru Aleksandru. Pater Aleksan-der je imel asa take lju-di -vedno gorko srce in je znal -s toplimi, mehkimi in tolažilnimi besedami prav dobro leči-ti podobne srene rane, posebno še, če prosilci iu prosilke niso prišli praznih rok. Pater je bil z vsem zadovoljen. — Polagal je ¡proti mali odškodnini svoje blagoslovljene -roke na ljubezni skeleča srca in jih blagoslavljal. Blagoslavljal je tudi razne predmete nezvestih ljubčkov in ljubic, ženinov in nevest, češ, da postanejo, ko se dotaknejo teli predmetov zopet zvesti in ljubezni polni. Seveda taki blagoslovi niso zastonj. Pater Aleksander pa je pri sv. Tunini tudi dobro živel. Hodil je -večkrat javno in skrivaj v njeno -hišo, in Pirjevčeva je prirejala njemu na- čast redno bogate in razkošne pojedine-Živel je kot vzoren komandant tretjerednie ob asistenci sv. Tunine res prav izborno. — Na vprašanje kani je mislila, da gre nabrani denar je odgovorila sv. Tunina. -da se nabira denar za zgradbo hiš na gori, kjer je samostan in v katerih hišah bodo imele stare, onemogle posebno zaslužne tretje--rednice presto stanovanje. Pater Aleksander je večkrat rekel: Če boste dobro delale in pridno skupaj nosile, -boste dobile prosto stanovanjc* v svoji hiši. in ona je vneta ljubezni zbirala- denar na vse možne načine in ga nosila v samostan. Nato navaja svetnica razne slučaje, ikako je izvabila od različnih ljudi večje in manjše svote denarja-. Delala’je celih 20 let za -red in vse kar je naredila, je naredila z vednostjo in sporazumno s komandantom patrom Aleksandrom. Vnete delavke pa so bile tudi drage tretjeredniee. Sv. Tunina je povedala, da je neka tretjerednica, ki ni mogla zadovoljiti komandanta patra A-leksardra, znorela iz samega strahu, da bi jo komandant ne izključil. — Nato so bile zaslišane razne pri.ee, ki so prosile sv. Tunino iu komandanta patra Aleksandra pomoči. Marija Furlani jo je prosila za nezvestega ljubčka-, Anita Ges jo je prosila za ozdravljenje otroka itd- Posebno hudo- udarjen je bil neki Jože Ogorevc, ki bo -pomnil, te sleparje celo življenje. Sv. Tunina 'mu je “sik orna n d ¡rala“ nevesto. Rekla mu je, to je prid na ,pošten a nedolžna ženska in bo imela poleg- tega še 1500 K. Ogorevc je svetnici verjel in to nevesto poročil. Posebno je bil vesel, -ker je. -večkrat pred .poroko blagoslovil njega in njegovo nevesto, Vsakega -posebej komandant t-retjerednic piater Aleksander, ::i kar mu je prinesel srečni ženin enkrat celo cel sodček pive, katerega je pater Aleksander vs-pre-jel 7. -velikim veseljem in mu obljubil posebne sladkosti v bodočem zakonskem stanu. Po poroki pa -e je izkazalo, da od sv. Tunine1 primoljena, od patra Aleksandra blagoslovljena in tako toplo priporočena,1 nevesta nima “ficka"’ -denarja, da je lena, zanikrna in lahkoživa. Ko je opeharjen mož izkusil vse njene ženske čednosti, jo je -bridko razočaran hotel spoditi. Toda ona ga je prehitela in mu sama ušla. — Pater A-leksander 64 let star kapucin.ee, komandant tržaških tretjerednic, ki pri prvi obravnavi ui hotel odgovarjati, si je sedaj premislil, premenil je svojo taktiko in izpovedal približno sledeče : Blagoslavljal je bolne mladenke in mladeniče, žene in može, neveste in ženine. Blagoslavljal je tudi predmete, ki s-o mu jih prinesle razne ljubice in ljubčki, s katerimi predmeti si je pridobil potem dotičnih zopet- izgubljeno ljubezen ali si naklonil lju-bezen moža ali žene. Prizna, da mu je poslal-a: -ravno sv. Tunina veliko takih strank, pošiljale pa, so mu j ih tudi druge tretjeredniee. On je računal za to samo 2 do 3 kronce- -Zanika pa, da bi mu dajala Pirjevčeva denar. Hodil -pa je k svetnici ua gostije, toda bil je -vedno povabljen. Dalje je povedal, da ma 308 tretje- rednic, ki plačajo po 1 krono, 24 med temi jili je, ki imajo Častno diplomo, za katero se mora plačati najmanj 50 kron. Pirjevčeva nima diplome, iz česar pater izvaja. da ni vplačala zadosti denarja. Poudarja pa, -da.iina samostan pravico, jemati miloščino in da. patri vse radi vzamejo kar kdo pošlje ali prinese. Izkazalo se je iz njegovega -pričevanja, da je dobival vam-oistan. izredno veliko daril. Posebno radi so pošiljali ljudi izbrana fina jedila in izborna vina. Tenru se ni treba čuditi, saj je imel samo -pater Aleksander 30-8 žensk tretjerednic, ki so zbirale darila in pošiljale stranke z darili v samostan. Pater je sicer mirno govoril, videlo se mu pa je, •da težko -prikriva jezo. Razburil pa -se je vendar, ko mu je zagovornik rekel, -da je imel “mnogo kontaktov’" s Pirjevčevo. Konec prih. KORIST IN ŠKODA DOLGEGA SPANJA. Že vidim, kako majete z glavo! Kaj? Ali j-e,spanje tudi lahko škodljivo? Ali nismo slišali, da se človeška moč y spanju zbira, iu da človek toliko, več lahko naredi, zdravniki so vedno govorili o potrebi spanja, in sedaj pa pride kak upornik in nam hoče govoriti, da je spanje škodljivo! Toda, prosim, cenjeni čitatelji, dovolite vendar, da pridemo' do besede. — Najprvo poslušajte, potem pa sodite . Kar ste se dosedaj učili, je vse res. Človek potrebuje dobrega spanja, nekateri več, drugi manj, da postane bolj čvrst in da zopet lahko dela. Kateri zdravnik more temu oporekati? Toda tukaj se gre za drugo vprašanje. Ali je predolgo spanje škodljivo? Ali so kaka pravila, koliko časa naj človek spi? Najprvo moramo poudariti, da občnih pravil glede spanja ni. Neumnost je trditi, da mora odrasel človek osem ur spati’ če hoče biti zdrav. Spanje ima vsak po potrebi. Eden bo spal o-sem ur, pa bo imel komaj zadosti, drugi pa bo zadovoljen s petimi urami. Potreba spanja sicer pada nepresano od otročjih let do starosti. Stari ljudje potrebujejo malo spanja, in se počutijo najbolje, kadar jim ni treba spati. Stari ljudje spijo malo. Večkrat pa tudi opazimo nasprotno. Je precej takih ljudi, ki bolj se starajo, raje spijo. Pri tem pa tudi'opazimo. da talji ljudje duševno precej delajo. Toda to so izjeme. V obče opazujemo, da stari ljudje jako malo spijo, in da njih spanec ni tako trd kot v mladosti. Neumno je n. pr. tožiti, da se spati ne more, kdor je spal vsaj pet dobrih ur. Znamenje, da smo premalo spali, je nekaka potreba spanja, ki se pojavi v nas. Kdor se po spanju zjutraj počuti svežega, ta je spal dolgo in. dovolj. Ponajveč potrebujejo malo spanja oni, ki delujejo z duhom. Zato imamo dovolj zgodovinskih vzgledov. — Ljudje pa, ki delajo telesno, ti potrebujejo mnogo več spanja. Toda tudi če je kdo zaspan, to še ni vedno znamenje, da-ni mnogo spal.) —-Mogoče je kdo izmed vas že naredil skušnjo, da je bil zjutraj j potem ko celo noč skoro ni mogel spati, svež in čvrst in zmožen zn delo, in večkrat ste tudi že poskusili, da ste bili zjutraj jako zaspani in morate neprestano zijati, tudi če ste spali devet ali deset ur. Taki ljudje sami sebe-riie razumejo in se vprašujejo: “Ne vem, kaj je to? Danes sem dolgo spal, pa se mi ne ljubi delati.’" Dolgo spanje dela zopet željo po dolgem sp'anju. Ljudje, ki se navadijo dolgega spanja, gredo lahko tudi popoldne spat, zaspijo pri vsaki ugodni priliki, v gledališču, v dvorani, na železnici. Taki ljudje prespijo večino svojega življenja. Pri tem pa nikakor ne morete opaziti, da bi se dobro počutili pri tern. Pojemajo, postanejo leni in kakor pravijo nekateri raziskovalci. se pojavijo pri njih vsakovrstne bolečine, katerih oni, ki malo spijo, nc poznajo. Žal, da o tem nimamo nobene statistike. — Drob telesa pada, cirkulacija krvi je počasnejša, kri se zastara na nekaterih mestih. ISeveda ljudje, ki so dolgo in težko delali, potrebujejo tako spanje, ker njih organi so utrujeni, iz reda, torej potrebujejo časa da pridejo zopet 50,0 Pove kako zamorete ozdraviti doma. Vsak moški, katavi je bolan, bi moral pisati po to zanimivo brezplačno knjižico. Vredna je $40.00 vsakemu bolnemu moškemu. Ta knjižica pove zdravemu človeku, kako se je. treba čuvati bolezni. Mladenič, kateri je na potu, da se oženi, baprofitiral, ako čita to knjižico. Ako trpite na želodčnih teškočall,_ bodisi «a slabi pre- bavi ali na zaprtju, ali na jetrih, drobu, ledvicah ali meknrni bolezni, slabih živcih, ............. ” ičnem líultiíkü ali ña impotenci; zastrupljen}« krvi ali sifilis, „It 1,-rtí-A-rtí rliaiio'. oviAli.i Ki,) /,’f -1 In i n . L izgubljeni moči, nočnem......... .. . skrofuli, nečisti krvi; kapavki (triper) ali na kateri drugi spolni bolezni, kije dobljena pred kratkim; ako ste slab, nervozen, melanholičen, vedno utrujen in 'telesno potrt, ali -ako trpite na posledicah razuzdane mladosti, revmatizmu ali na kateri drugi moški bolezni — ta knjižica vam pove, kako zadobiti hitro in stalno zdravje tajno in privatno na vašem domu. Pove razumljivo zakaj trpite in kako zamorete -ozdraviti. Vsebuje take stvari, katere bi moral znati vsak moški, mlad ali star, reven ® -1: i__z ____ • _i: ....■ . _i________3___• — -----1 __ POŠLJITE KUPON ZA BREZPLAČNO KNJIŽICO ŠE DANES. S tem, da nam pišete, nimate niti najmanjših obveznosti napram nam. Mi ne pošiljamo nobenih zdravil poprej, dokle" nisc tiare čana. Poštnino za knjižico plačamo mi in pošljemo jo v navadnem ¡zaprtem zavitku» tako da nihče r ne ve, kaj je notri. Cena in plačan DR. JOS, USTER & CO.. AUS.801. 208 N. FIFTH AVE.. CHICAGO, ILL Gospodje:—-Pošljite čini prej vašo brezplačno knfižico na vaše stroške. Razume se, da s tem jaz nisem niti maloobvezan aaorani vam glede kakšnih stroškov Ime Naslov morajo sedeti in nimajo prilike, da pridejo do menjave telesnih snovi. Pravijo, da potrebujejo nervosni ljudje veliko spanja. —; Zdravniki pa. so opazovali ravno narobe. Napačni nauk prihaja od tega, ker nervozni zelo želijo spanja. Toda taka zahteva po spanju je napačna. Marsikoga boli glava pa ne ve, da radi tega, ker je pr*e-dolgo spal. In kako je to, da nervozni ljudje.ne morejo prenesti dolgega spanja? iČe bi o tem natančneje razlagali, bi prišli predaleč, v skrivnosti zdravnikove u-čenosti. Omenimo samo nekaj. — Nervozni ljudje so oni, ki trpijo na duši. Oni trpijo na duševnih | bojih, ker se njih želje ne morejo spolniti. -Oni žive v drugem svetu fantazije. -Spanje jili zaziblje v take fantazije. Nervozni so bolni na tem, ker ne morejo zjediniti resničnih stvari z mišljenimi v rod. Drugače je z ljudmi, ki stvarmi. Meje med resničnim in dozdevnim popolnoma, zgnijejo v dušah takih ljudi. Že podnevn misli nervozen človek, kako bo zasanjal. -Svet se mu zdi tudi tuj, kot bi prvič prišel na to zemljo, iu zdi se mu, da ne živi na tem svetu, pač pa v sanjali. Taki ljudje so-večkrat raztreseni in odsotni z duhom. Navadno mislimo, da ljudje zaspijo, ker so trudni, in ker utrujeni organi prisilijo človeka, da se poda k počitku. Mogoče je to res. Po mnenju mnogih zdravnikov pa to ni res. ‘Zdravniki pravijo, da imamo v sebi dve sili. E-na vlada gotov čas, druga pa za njo. Ena je resnična, druga pa le fantastična. Pri dolgem spanju praznuje -nezavednost človeka prave orgije. Vse kar si je nervozni v težkih bojih priboril, je preplavljeno s strašnimi sanjami. Moralična zavest se upira takim fantazijam z vso silo. In tako divja celo noč duševni boj. In če je boj presilen, tedaj nervozni človek ne more spati..‘So ljudje, ki mirno zaspijo, naenkrat pa s strahom skočijo kvišku, kot bi se pogreznili na dnu pekla. Spati hočejo, igra se ponavlja, dokler trepetajočega srca ne ustavijo poskusi. Potem pa strmijo v temno noč, štejejo ure, dokler se ne prikaže prvi jutranji žarek, ki jim prinese okrepčilno spanje. Tu se nam nudi globok pogled v predale modernega kulturnega človeka. Ni čuda, da razpolaga današnja medicina z mnogimi uspavalnimi sredstvi. Mnogo bolnikov, ki baje ne morejo spati, in ki hočejo biri bolj pametni kot njih organi. Oni mislijo spanje, katerega je narava vzela, nevarno početje. Človek, pa, ki v resnici ne more spati, je jako redka, prikazen. Večina ljudi je le relativno brez spanja. Včasih slišijo uro vedno biti, pozabijo pa, da so med urami jako dobro spali. No pa mislimo, da smo povedali dovolj. Če povemo še več, mogoče še isti ne bodejo mogli spati, ki dosedaj v. miru spijo. Za vašo kopel j. Ne. rabite uikakega škodljivega mila. Za varnost- -— rabite ¡Seve-rovo zdravilno milo (Severn’s Medicated Skin -Soap). ¡Milo je antiseptično in čisto, ter povzroča d-ober počutek po rabi. Vzdržuje -detetovo -kožo zdravo, prepre-ča kožne opehke ter popolnoma o-čis-ti. Je neprdkašljivo -za. i/,mi-vali je las in britje. Cena 25 centov v lekarnah, ali od nas. W. F- Seve- ra o., Odar -Rapids*. Iowa. ( Ađvertisem ent) M. KARA 1819 SO. HALSTED STREET Prinesite ta oglas s seboj in kedar kupite čevlje, vam dam na vsakem dolarju 5c popusta! ČEVLJI za jesen m zimo. Trgovina s pohištvom in pečmi V. KOBZINA, 1849—1851 BLUE ISLAND AVE. Tel. Canal 2054 Chicago, 111. Posebne ponudbe in lobki obroki novopo-ročencem. Lep dar s vsakim nakupom pohištva. PENINSULA* Bernardova Vinarna in veletrgovina S Californijskimi in Importiranimi vini, žganjem in likeri se nahaja n.a 1903 Blue Island Avenue Tel. Canal 842 Imamo samo čista -prirodna vina. Specijaliteta: MT. BLANCHE GHAMPAGNE. Razpošiljamo na vse dele Združenih Držav in samo š proti predplači z naročilom.. Pišite po cenik. Vsa pisma naslovite na JOS. BERNARD. 1903 BLUE ISLAND AVE. Dept. A CHICAGO, ILL. Hrani danes! Da boš imel jutri! Prični še nocoj! Ni Vam daleč do nas, pridite! .Ob sobotah, večer imamo odprto od 6. do 8. ure. INDUSTRIAL SAVINGS BANK 2007 BLUE ISLAND AVE. Varnost, priročnost in vljudnost 22 let v businessu. Govbrimo v vseh jezikih. M. A. WEISSKOPF, M. D. Zdravnik in Ranocelnik Urad 1801 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILL. Tel. v uradu: Canal 476 Tel. v stanovanju: La.tvnd&lo 899 URADNE URE SO: Od 10. do 12. ure dopoldan vsak dan In od 1 do 9. zvečer razen ob sredah In nedeljah. DR. WEISSKOPF je gl. zdravniški nadzornik S. -N. P. J. 0: