Majava koles |{H STAK02AN0\)0 GrosuPlJe (centrala) sP 908 GROSUPELJSKI ODM 2002 352(497.4 Grosuplje) GROSUP Ir-.ii- lIBCINI DENAR? PANCE - TOP d.o.o. okrepčevalnica, trgovina in storitve Pance 21,1293 ŠMARJE-SAP tel. 01/ 786-80-53 Nudimo Vam: - prostor za razna praznovanja za 50 in za 25 oseb - hrana po naročilu - organiziran prevoz za zaključene družbe Največji občinski finančni vir je dohodnina: 35 % dohodnine, pobrane na področju občine, bo v letu 2002 občinskemu proračunu prineslo 1001 milijon. Prispevek za urejanje stavbnih zemljišč naj bi znašal 390 milijonov, prodaja občinskega PRIHODKI SKUPAJ KAPITALSKI PRIHODKI - 8% PREJETE DONACUE 0% TRANSFER - PRIHODKI 7% NEDAVČNI PRIHODKI 25% DAVČNI PRIHODKI 59% premoženja 210 milijonov: del od prodaje zgradbe stare občine na Kolodvorski, prodaja Družbenega doma 50 mili­ jonov in prodaja 6500 m' zazidljivih zemljišč 60 milijonov (m' po 8000 tolarjev). Iz državnega proračuna naj bi obči­ na dobila 156 milijonov, hišni davek, imenovan nado­ mestilo za uporabo stavbnih zemljišč, naj bi prinesel 130 milijonov, ekološka taksa, ki se plačuje v ceni vode, kanalščine in odpadkov, 80 milijonov, davek na promet nepremičnin in na finančno premoženje 53 milijonov, priključne komunalne takse pa 25 milijonov, vse v tolarjih. J. Miiller Za kaj bodo letos porabljeni občinski milijoni? IZOBRAŽE VANJE 30% SOCIALNA JAVNA VARNOST UPRAVA 3% 17% REKREAC KULTUR. IN DEJAV NEPROFIT ZDRUŽ. DRUŠT IN DRUGIH ORG ZDRAVST STANOV DEJAV. IN PROSTO RAZVOJ 7% 1% 3BRAMB/I (022 Civilna zaščita) 0% JAVNI RED IN VARNOST (032 Protipožar­ na varnost) 1% GOSPO­ DARSKE DEJAV 25% VARSTVO OKOLJA 8% Za predšolsko vzgojo bo občina v letu 2002 prispevala 403 milijone. Občinski WZ Kekec obiskuje 615 otrok: 23 otok je iz drugih občin, 100 otrok iz naše občine pa obiskuje vrtec v Ljubljani, na Škofljici, v Vidmu-Dobrepolje, na Vrhniki, Igu in v Idriji. WZ Kekec ima 6 enot oziroma 30 oddelkov. V njem je zaposlenih 91 delavcev, od tega 33 vzgojiteljic. Občina v povprečju plačuje 69 % cene za oskrbo, kar bo letos zneslo 336 milijonov, 50 milijonov pa bo stal prvi obrok odkupa trgovine Vele ob Partizanski, ki naj bi jo adaptirali za vrtec s 100 otroki. Za osnovno izobraževanje v OŠ Louis Adamič in Brinje s 5 podružničnimi šolami: v Šmarju - Sapu, Št. Juriju, Žalni, na Kopanju in na Polici ter za Glasbeno šolo Grosuplje bo občina prispevala 315 milijonov. Največji izdatek - 138 milijonov - v navedeni vsoti predstavlja začetek gradnje nove 5-razredne šole s telovadnico in vrtcem v ŠtJuriju. Gradnja se naj bi začela juni­ ja letos in končala maja 2003. Prevozi učencev na 11 relacijah bodo stali 49 milijonov, materialni stroški vseh 8 šol 48 mili­ jonov, dodatni programi: zgodnje učenje tujih jezikov, zimska šola v naravi, šolska košarkarska liga, prevozi na ekskurzije, naravoslovne dneve, športne dneve itd. pa bodo stali 14 mili­jonov. Na področju gospodarstva so za ceste predvideni 304 mili­ joni.. V naselju Grosuplje naj bi končali sanacijo nadvoza pri Motvozu, rekonstruirali križišče pri Kovinastroju, križišče Industrijske in Taborske ceste ter odsek Jerova vas-Duplice, uren, i cesto od Jerov. v,,si proti avtocesti, av obusno p< > uja- lišče p,'ed osnovno šolo ob Adamičevi cesti. Razen tega naj bi postavili varnostno ograjo v Škocjanu in na Malem Vrhu, pre- plastili ceste Št.Jurij-Grosuplje, modernizirali cesto Kožljevec-Mali Vrh, utrdili cesto Predole-Sp. Slivnica in uredili cesto Sela-Bičje. Za varstvo okolja je določenih 172 milijonov, od tega 127 mi­ lijon za izgradnjo kanalizacij: Ljubljanska-Mali Vrh, Sp. Slivnica, del Šmarja, Perovo, Jerova vas ter še trije drugi deli Grosupljega. Za socialno varnost bo občina v letu 2002 prispevala 82 mi­ lijonov, in sicer 36 milijonov za kritje stroškov 45 naših občanov v zavodih za odrasle (v domovih za ostarele, zavodih za duševno in telesno prizadete), za zdravstveno zavarovanje ljudi brez dohodkov: brezposelnih, otrok po 18. letu, ki se ne šolajo in niso zaposleni, študentov, ki v šolskem letu niso redno vpisani, ter klošarjev - skupaj 15 milijonov, za pomoč družini na domu 9 ODHODKI PO FUNKCIONALNI RAZVRSTITVI milijonov, za sofinanciranje obnove prostorov za delovno varstveni center Želva 4,5 milijona. Kulturi je v proračunu 2002 namenjenih 78 milijonov, od tega Knjižnici Grosuplje 48,5 milijona, 13 kulturnim društvom s 27 kulturnimi skupinami in 3 šolskim kulturnim društvom pa 20 milijonov. Za športne in rekreacijske dejavnosti je v proračunu pripravl­ jenih 55 milijonov. Na Grosupljem deluje 12 športnih društev: rokometni klub, nogometna kluba GPG in Tabor, športno društ­ vo Flip Rop, košarkarski klub, karate klub, atletski klub, strelska družina, teniški klub, balinarski klub, konjeniški klub in šahov­ ski klub. V Račni je aktiven smučarski skakalni klub, v Št. Juriju športni klub goji keglanje. Za kmetijstvo je namenjenih 34 milijonov, za zdravstvo 21 milijonov, skoraj polovica od tega gre za vzdrževanje ZD, za tu­ rizem 10 milijonov, od tega za delovanje občinske turistične zveze in turističnih društev 4,5, za vzdrževanje Županove jame 1, za vodenje po Taboru pa 0,7 milijona, za razne organizacije, ki združujejo tabornike, skavte, študente, upokojence, invalide, planince, veterane ipd., pa je namenjenih 9 milijonov. J. Miiller AVTOCENTER MALO MLACEVO b AS BOH d.o.o. ^ izpušni sistemi Ugodne cene v mesecu FEBRUARJU: za avtogume -15%, za izpušne lonce in stekla -10%. VULKANIZERSTVO PRODAJA IN MONTAŽA AVTOPLAŠČEV Matador, Sava, Fulda, Good Year, Michelin, Continental, brezplačno shranjevanje avtoplaščev #Shodu za vozila izven garancije MOTOR MALO MLAČEVO 36 a GSM 041/664 - 803 MALO MLAČEVO 36 D J C? Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Letnik XXXVII številka 12 januar februar 2002 tel: 01/7861-75 GSM 041/663 - 436 Xakovost, potrjena tudi s certifikatom ISO yoo ,^s> <^&> r^S>> <-^> r-S^ r^>> r<^> <-<=a«r> r*^> <-^S»> <-"5^> ^55»» ^=5>> r<%»> r^r1 f"«^ V Pekarni Grosuplje podrejajo kakovosti vse postopke priprave izdelkov in celotno poslovanje podjetja. Sredi decembra so uspešno prestali presojo kakovosti in pridobili certifikat ISO 9001. Zaključek jubilejnega leta tudi v znamenju dobrih poslovnih rezultatov. Preteklo leto je v grosupeljski pekarni minilo v znamenju petdesetletnice in nenehnega zavzemanja za kakovost, ki se kaže v priljubljenosti grosupeljskega kruha in dobrih poslovnih rezultatih. S pridobljenim certifikatom kakovosti ISO 9001 so vse postopke v pekarni uskladili z mednarodnim standardom kakovosti. Ta sega v proizvodnjo, kjer mojstri peki skrbno pripravljajo pečene dobrote, kakor tudi v prodajo, ki kupce grosupeljskega kruha in pekovskega peciva navdušuje z vedno novimi okusi. Ti so danes zaokroženi v več kot sto različnih vrstah, vse bolj iskane pa so temne vrste in kruh z dodatkom semen. Novi okusi nastajajo v sodelovanju med razvojem, prodajo in proizvodnjo. Za kakovost skrbijo vsi zaposleni Odlična kakovost grosupeljskih kruhov se začenja pri izbiri sestavin, pri tem je pomembno, da vselej ustrezajo najvišjim zahtevam. Prvi korak je skrbno preverjanje vsake pošiljke moke, ki jo v grosupeljsko Bkarno pripeljejo tovornjaki. V domačem joratoriju jo analizirajo in, če je potrebno, izvedejo poskusno peko. Šele nato jo sprejmejo in uporabijo pri vsakdanji pripravi testa Za vrhunsko kakovost pa je potrebno popolno obvladovanje in nadzorovanje vseh postopkov, od peke do dostave kupcu, zato je odvisna prav od vsakega zaposlenega Vse bolj priljubljeni so izdelki iz temnejših mok z dodatkom semen, kakršen je tudi Sosedov kruh. 9 U K AS »o mi Tekamo , (jrosuplje Preverjanje sestavin, ki vključuje med drugim tudi poskusno peko v domačem laboratoriju, zagotavljata vedno najboljši kruh. Da je grosupeljski kruh dober, potrjujejo tri zlata odličja za kakovost, ki jih je pekarna v preteklem letu prejela na prvem ocenjevanju kruhov in doseženi rezultati. V jubilejnem letu so tudi zato prodali že več kot devet tisoč ton kruha in pekovskega peciva. Prejeti certifikat bo pekarni omogočil, da bo še uspešneje sodelovala s svojimi partnerji, prav tako zavezanimi mednarodnim standardom kakovosti Doseženo kakovost pa Pekarna Grosuplje v proizvodnji in distribuciji že nadgrajuje z uvajanjem mednarodnega sistema HAACP, ki zagotavlja kupcu jamstvo za varno in zdravo živilo. januar-februar 2002 O ČEMU SMO PISALI IN KAKO SMO POSLOVALI V PRETEKLEM LETU PRI GROSUPELJSKIH ODMEVIH UREDNIŠKI ODBOR V SESTAVI JAKOB MULLER, BARBARA PANCE, JANEZ PIN- TAR, MAG. TATJANA SKUBIC, VERA ŠPAROVEC, MATJAŽ TRONTELJ IN ODGOVORNI UREDNIK JOŽE MIKLIČ, se je v lanskem letu redno sestajal pred izidom vsake nove številke časopisa. Sestal seje na 10 rednih sejah. Vse so bile sklepčne, delež udeležbe na ses­ tankih je bil zelo visok - povprečno 86 %. Večina izostankov je bila opra­ vičenih. Pripravil je 8 REDNIH ŠTEVILK IN DVE DVOJNI REDNI ŠTEVILKI ČASOPISA. Že pred skoraj tremi leti smo začeli delovati po načelih, ki veljajo za institu­ cije v občini, z enotnim statutom in po sprejeti programski zasnovi. V ta namen so bile pred skoraj tremi leti sklenjene avtorska pogodba za ured­ niško in avtorsko delo ter dve pogodbi o delu za področje trženja oglasov. Pri delu smo upoštevali tudi krovno vel­ javno zakonodajo (Zakon o javnih glasil­ ih in Zakon o medijih). Poleg poročil in komentarjev z OBČINSKEGA SVETA, OBČINSKIH ODBOROV ter KOMISIJ smo omogočili, da so se predstavili s svojimi pogledi, prizadevanji in sporočili ŽUPAN OBČINE, PREDSTAVNIKI OBČINSKIH ODBOROV IN KOMISIJ TER OBČINSKI SVETNIKI. V časopisu smo objavili vse prispele občinske sklepe, razpise, objave, navodila in druga obvestila. Nekaj prostora so imele na voljo tudi politične stranke za svoja sporočila. V skladu z veljavno zakonodajo (Zakon o predvolilni kampanji) smojim omogočili tudi predvolilne in predreferendumske kampanje. Nekatere so prostor v časopisu izkoristile, druge tudi ne. Dobro sodelujemo z UPRAVNO ENOTO GROSUPLJE IN DAVČNO UPRA­ VO GROSUPLJE, INŠPEKCIJSKIMI SLUŽBAMI, POLICIJO IN DRUGIMI UPRAVNIMI SLUŽBAMI. Poleg obveznih objav po zakonu, prispevkov članov uredništva in neka­ terih rednih dopisovalcev smo se v Odmevih veselili različnih uspehov in praznovanj obletnic ter poročali o doga­ janjih in prizadevanjih v: DELOVNIH ORGANIZACIJAH (Pekarna Grosuplje, Logo, Kovinastroj Gastronom Grosuplje, Komunalne gradnje Grosuplje, avtohiši Čubej in Avtoval, Mizarstvo Grosuplje, Motvoz in platno Grosuplje, Vrtnarstvo Frbežar, Eltehnika - Jože Ahlin, Guma Grosuplje, Niko Mihičinac k.d. Nepremičnine, IMOS Inženiring), - ORGANIZACIJAH NA PODROČJU KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA (Strojni krožek Kmetovalec, Društvo podeželskih žena Sončnica, Trubarjevi konjenici), čebelarskih društev Grosuplje in Carnica, - KULTURI: Kulturno društvo France Prešeren - Račna, Knjižnice Grosuplje, Šentjurski oktet, MPZ Samorastnik iz Žalne, ŽPZ Magdalene, Založba Mondena, narod- no-zabavni ansambli (Slapovi, Grm, Podlipški fantje s Francem Potočarjem), -TURIZMU: turistična društva (Zupanova jama - Grosuplje, Magdalenska gora), - ŠPORTU: . športna društva (Košarkaški klub Grosuplje, Kolesarsko društvo Grosuplje, Strelsko društvo Grosuplje, Karate klub Shotokan, Sankukai karate klub, Planinsko društvo Grosuplje, Gorniški klub Limberk, Explorik, Atletski klub Špela, Plesni studio M, Špica, Smučarski skakalni klub Račna, Šport­ no društvo Malo Mlačevo, Kik boxing klub Kobra in na novo začeti ritmični gimnastiki, . posamezniki (Gregor Verbajs, Gregor Podržaj/žal-danes že pokojni/, Željko Moičevič, Vesna Macuka, Branka Mijatovič), šahisti (Ana in Marko Srebrnič) . in pisali o tekmi v rock'n'rollu za sve­ tovni pokal. - VZGOJI: šole (Glasbena šola Grosuplje, OŠ Brinje, Šmarje-Sap), - ORGANIZACIJAH MLADIH: Študentski klub Groš, MISS, skavti, taborniki, DPM Šmarje-Sap - VERSKIH USTANOVAH župnije (Grosuplje, Žalna, Šmarje- Sap), - SOCIALNO - HUMANITARNIH DEJAVNOSTIH Rdeči križ, Karitas, Center za social­ no delo Grosuplje, skrbniki in rejniki ter druga društva in klubi (Sožitje, Društvo upokojencev Grosuplje), - GASILSTVU: gasilska društva (Šmarje - Sap, Račna, Polica, Luče, Grosuplje, Škoc- jan, Št. Jurij, Mlačevo in drugi), - MEDIJIH: Televizija Grosuplje. - IN DRUGEM: (dve) tekmovanji v avtoakustiki. Večkrat smo omenjali prostorsko stisko v vrtcih in slabih pogojih dela v podružničnih šolah in zdravstvenem domu. Kar nekaj prostora smo namenili prostorski, ekološki, cestni in ostali infrastrukturni problematiki, varovanju kulturne dediščine in naravnih vrednot ter reševanju denacionalizacije. Predstavili smo, kako Don Pierino v Dolini upanja pomaga mladim, ki se želijo izviti iz objema sodobnega hudičevega zla. Poskrbeli smo za prilogo Vetrnica, ki jo ustvarjajo mladi novinarji s svojim mentorji. Poročali smo o dogajanjih v KRA­ JEVNIH SKUPNOSTIH (Grosuplje, Šmar­ je-Sap, Št. Jurij, Škocjan, Polica, Mlačevo, Žalna). Predstavili smo NAGRAJENCE (Franc Šest, Marija Podržaj, Janez Roškar, Drago Zakrajšek, Radio Zeleni val, Janez Janša, PGD Račna, Cerkveni pevski zbor Danica, Kinološko društvo . Grosuplje, Sonja Boh, Olga Gruden, Igor Gruden, Polona Glavan), jubilante (dr. France Adamič) in ZANIMIVE POSAMEZNIKE (pater in likovni umet­ nik Marko Rupnik, gledališka igralka Simona Zorc-Ramovš in pesnik Ivo Frbežar). Bili smo pri ODKRITJU SPOMINSKEGA OBELEŽJA v Grosupljem ob 10-letnici osamosvojitve Slovenije. Omogočili smo, da so se predstavili Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, Slovenija v svetu in Svetovni slovenski kongres. Oglasila se je Območna zveza združenj borcev NOB. Nekaj malega smo pisali o Romih. Spraševali smo se o prednostih in slabostih globalizacije, predvideni regionalizaciji Slovenije, vključevanju Slovenije v Evropo. Komentirali smo aktualno prob­ lematiko pojava in ukrepov bolezni norih krav. Skušali smo s potopisi in vtisi prikazati, kako živijo UUDJE PO SVETU (misijonarka Ljudmila, ki poučuje angleščino v Kambodži, pater Milan Kadunc, ki živi in dela v Togu/Afrika, kako živijo Američani ter se oglašali s popotovanja po Mehiki in Gvatemali. Pisali smo o varnosti naložb v bankah. Kritični smo bili do dogajanja v zvezi z nedeljskim delom, do rasizma in nek­ danjega komunističnega režima. Predstavili smo posameznike (Slovenko leta, zlatoporočenca Kolenc iz Šmarja-Sapa). Nekaj prostora smo namenili obletni­ cam valet in matur in nenazadnje odprtju novih občinskih prostorov. Verjetno vseh tem in dogodkov, o katerih smo pisali v lanskem letu, nisem navedel, za kar se prizadetim opravičujem. Pri navedbah gre le za prikaz, koliko so bili Grosupeljski odmevi prisotni na določenih področjih v presečnem času in dotičnem pros­ toru. Vse te objave in predstavitve SO v o s T A V I T E V F I L M Z L A G A H J E Z L A G A H J E R E Z E R V A BILE BREZPLAČNE, poslane pa so bile na 5000 gospodinjstev oziroma nekaj več kot 15.000 prebivalcem v občini Grosuplje. Ne bi vas rad utrujal tudi s podatki o finančni problematiki in ponovno doka­ zoval, da nekatere izrečene trditve na občinskem svetu o predragem časopisu ne držijo. Lahko zapišem le, da so se odhodki povečali predvsem na račun podražitve storitev in (skoraj) nenormalnega povečanja materialnih stroškov, prihodke pa smo uspeli precej povečati z dejanskim številom in obsegom naročil oglasov. Za realno sliko o dejanski porabi sredstev iz pro­ računa pa je treba upoštevati tudi, koliko se na prihodkovni in odhodkovni strani steče ponovno nazaj v javno bla­ gajno, kar predstavlja po naši oceni za več kot 15 % bruto stroškov. Ali povedano drugače: časopis se kljub nominalni bruto podražitvi realno ni podražil, saj smo vse podražitve (in še nekaj več) nadomestili s prihodki od oglasov. Natančnejšo sliko v obliki poročila pa bo o tem občinski svet pre­ jel v kratkem. Morda se je komu zdelo, da smo o nekaterih dobrih rečeh pisali premalo, o drugih, morda manj pomembnih, pa preveč. Izhajali smo predvsem iz naše­ ga poznavanja določenih tematik in lastnega prepričanja. Želeli smo biti čim bolj natančni. Verjamemo pa, da vsem ne bomo mogli nikoli ustreči. Lahko priznamo le, da smo časopis ust­ varjali tudi s srcem. In tistim, ki bodo dejali, da se da vse napraviti strogo pro­ fesionalno, lahko mirne vesti zatrdimo, da so se tudi v našem občinskem pros­ toru marsikatere "še včeraj zvečer stro­ go težke strokovne rešitve že danes zju­ traj pokazale za rahlojutranjo meglico". Takšnih primerov je kar precej, a jih ne želim naštevati. Trditev pa nisem zapisal zaradi izmikanja objektivni kriti­ ki in odgovornosti. Veseli pa bomo vsake dobre ideje, ki ne bo predraga. Za konec naj dodam še, da občino Grosuplje pokriva kar nekaj medijev z različnimi tehničnimi in programskimi zasnovami. Z nekaterimi (predvsem s TV Grosuplje in radiem Zeleni val - pa tudi z mnogimi občinskimi časopisi v ljubljanski regiji) smo že v preteklosti dokaj dobro sodelovali in si to sodelo­ vanje v bodoče želimo še okrepiti - prav tako z ostalimi. Prepričan pa sem, da vsi vendarle pripomoremo k boljši obveščenosti naših občanov in k skupni učvrstitvi identitete ter na ta način tudi k dolgo­ ročnim usmeritvam k samoobnavlja- jočemu razvoju in ne nazadnje k pro­ mociji Grosupljega, saj si tudi mi želimo, da bi se "dober glas slišal v deveto vas". Občani občine Grosuplje si nekaj takega v prihodnje ne samo želimo, ampak tudi zaslužimo. Da bomo to lahko dosegli, zaupamo tudi v božjo pomoč. "Za prijazno Grosuplje" odgovorni urednik Jože Mlkllč P.S. ZA VSE DOPISOVALCE PA PRI­ LAGAMO TERMINSKI NAČRT OPRAVIL PRI GROSUPELJSKIH ODMEVIH. dan u tednu 1 T | S | C | P s I P T s P S | N P T s C P S| P T s C P s I P T s C P s | P | T | S januar P ' S A mm • mm •i • februar 2 4 5 6 9 11 12 13 14 15 16 18 19 20 21 22 23 25 26. 27 28 n marec 4 :-' 6 7 8™ 9 11 12 13 14 15 16 18 19 20 21 22 23 25 26 27 26 29 30 n april 1 3 4 5 6 8 9 10 11 12 1 3 15 16 17 18 19 20 j: 23 24 25 26 129 | 30 | maj 1 1 13 4 6 7 8 9 10 11 13 14 15 16 17 18 20 21 22 23 24 58 27 28 29 -;f 31 junij 1 3 4 C 6 7 8 10 11 12 13 14 15 17 18 19 20 21 22 24 26 27 28 29 julij 1 2 4 5 6 8 9 10 11 12 13 15 16 17 18 19 20 22 23 24 25 26 27 | 29 | 30 | 31 avgust •Ml C A s o P 1 S A • m •i september 2 3 4 5 6 7 9 10 11 12 13 14 16 17 16 19 20 21 23 24 25 26 27 28 | 30 | oktober I 1 2 | 3 | 4 s 7 8 9 10 11 12 14 15 16 17 18 19 21 22 23 24 25 26 28 29 30 november _ 2 4 F, 8 9 11 12 13 14 15 16 18 19 20 21 22 23 26 27 26 29 30 december 2 3 4 5 6 7 9 10 11 12 13 14 16 17 18 19 20 21 23 24 28 | 30 | 31 | Opomba: V primeru volitev, referenduma ali drugih izrednih dogodkov, pomembnih za občino Grosuplje, je mogoče, da v tistem mesecu časopis izide prilagojeno z dotičnim dogodkom Roki za oddajo prispevkov so navedeni tudi v vsaki predhodni številki časopisa. GR0SUPEUSKI ODMEVI Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Ustanovitelj časopisa: Občinski svet občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-982-233 e-mail: jozem@siol.net Uredniški odbor: Jakob Muller, Barbara Pance, Janez Pintar, mag. Tatjana Skubic, Vera Šparovec, Matjaž Trontelj Naslov uredništva: 1290 Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje in fotografije: Jože Miklič COBISS-ID: 61148160 ISSN:1 580-0911 Računalniška priprava: AMSET - MACEDONI 1290 Grosuplje, Pod gozdom 3/9 Tisk: PARTNER GRAF d.O.O. 1290 Grosuplje, Kolodvorska 2 Po potrdilu o vpisu v evidenco javnih glasil št. 5/4-03-754/95-42 z dne 8. maja 1995 je interni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan pri Uradu Vlade za informiranje pod zaporedno številko 1255. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračuna­ va davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 5.120 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. PRISPEVKE ZA ČASOPIS V MARCU JE TREBA ODDATI DO PONEDEUKA, 4. MARCA 2002. Nenaročenih besedil, fotografij in drugih gradiv za objavo ne vračamo. Nepodpisanih in oddanih prispevkov po datumu za oddajo ne objavljamo. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katerekoli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o javnih glasilih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom, za pravne osebe pa mora biti dodan še žig. V skladu s pro­ gramsko zasnovo in uredniško poli­ tiko si pridržujemo pravico do kraj­ šanja besedil. Oglasno trženje: Pravne osebe: z naročilnico Fizične osebe: plačilo po računu Cene oglasov so bile potrjene na občinskem svetu in objavljene v Grosupeljskih odmevih št 11 / 1999. Stopnja davka na dodano vrednost od oglasov je 19%. Vse oglase, ki bodo izdelani v digitalni obliki in so dogovorjene velikosti, je treba oddati v EPS ali TIF zapisu (300 pik/paleo za barvne v CMYK razslojitvi) na domači naslov odgovornega urednika najpozneje štiri dneve po roku za oddajo ostalega gradiva. Manjše digitalno izdelane oglase lahko pošljete tudi na elektronski naslov amset@mrak.si, vendar je potrebno vašo odločitev potrditi z naročilnico, ki jo pošljete na naslov odgovornega urednika najpozneje štiri dni po roku za oddajo gradi­ va. Za oglase, predstavitvene članke in zah­ vale je poleg polnega naslova potrebno navesti tudi davčno številko naročnika. Zahvale, ki ne bodo imele polnega naslova naročnika, ne bodo objavljene. Seja Občinskega sveta 17. januarja Letošnji proračun težak 2 244 milijonov Občinski svetniki v novi sejni dvorani na prvi seji v letošnjem letu, na kateri so sprejemali občinski proračun. (I) Na dnevnem redu je bila ena sama točka: proračun 2002. V uvodnem delu je župan Janez Lesjak predstavil strukturo predlaganega proračuna. Prihodki so: davčni 60 %, nedavčni 24 %, kapitalski 9 % in transferni 7 %. Poraba je: družbena 48 %, komunalna 33 %, splošna 17 % in urejanje prosto­ ra 2 %. Glede na funkcionalna področ­ ja je 32 % proračuna namenjeno predšolski vzgoji in osnovnemu šol­ stvu, 24 % gospodarstvu, 16 % javni upravi, 8 % požarni varnosti, 7 % stanovanjski dejavnosti, 7 % športu, kulturi in dejavnosti neprofitnih organi­ zacij, 4 % sociali, 1 % zdravstvu in 1 % redu ter varnosti. V zvezi z zdravstve­ nim domom je župan povedal, da nje­ gova adaptacija ni možna, cena nove­ ga pa bi bila - po lanskih cenah - 600 milijonov, zato se bo lahko gradil čez dve, tri leta. V splošni razpravi je predsednica Odbora za družbene dejavnosti Angelca Likovič (SDS) predlagala, da se v proračun dodajo projektni doku­mentaciji za OS Žalna in Knjižnico Grosuplje, študija izvedljivosti OŠ Polica ter preureditev vhoda v telovad­ nico šole LA ob Adamičevi cesti, izpusti pa se naj projektna dokumentacija za prizidek OŠ Šmarje, ker pride po pro­ gramu na vrsto leta 2004. V zvezi z odpravljanjem napak v stavbi šole Brinje, ki bo stalo 12 milijonov tolarjev, pa je zahtevala, da se ugotovijo krivci. Glede na pomisleke Vere Šparovec (SDS) o izgradnji vrtca v novi stavbi OŠ Št.Jurij brez analiz dejanskih potreb, je Jože Košir (samostojni) predlagal recenzijo projekta. Matjaž Trontelj (SLS+SKD) pa je opozoril na tri vari­ antne rešitve: izgradnjo vrtca pri Domu starejših, preselitev občinske knjižnice na drugo lokacijo in preureditev Kulturnega doma. V zvezi z načrtovanim odkupom trgovine Vele za potrebe vrtca je župan pojasnil, da je za 2010 m2 zemljišča, od katerega je zazidanih 507 m2, dogovorjena cena 92 milijonov, adaptacija v 6 igralnic pa naj bi stala Župan in njegovi sodelavci v novi občinski sejni dvorani 30 milijonov. Vrtec za 100 otrok naj bi deloval do razširitve osnovne šole LA. Glede Knjižnice Grosuplje je župan povedal, da razpolaga z 200 m2, po normativih pa bi jih morala imeti 800 m2. Tretjina Koščakove hiše je sicer še v postopku denacionalizacije, zato jo bo treba odkupiti, vendar je lokacija za knjižnico odlična, hiša pa se da adap­ tirati in tudi dograditi. Dopolnitve oziroma spremembe pro­ računa 2002 je predlagalo 9 svetnic oziroma svetnikov. Matjaž Trontelj: več sredstev za delovanje Študentskega kluba Groš, 0,3 milijona za alarmno varovanje šmarskega Turnčka (spreje­ to: 50 % investicije) in 0,5 milijona za znanstvene raziskave v zvezi s 500-let- nico šolstva v Šmarju (sprejeto). Milena Lunar (ZLSD): več denarja Grošu in Društvu prijateljev mladine, denar za raziskavo šmarske pretek­ losti, za urejanje stavbnih zemljišč v Šmarju, za avtobusno postajališče Šmarje 2 milijona (sprejeto), za ure­ ditev jedra Šmarja, za cestno razsvet­ ljavo v Šmarju 0,3 milijona (sprejeto), za štipendije za nadarjene dijake in študente 3,5 milijona (sprejeto), za vežico v Šmarju (že upoštevano), za KS Šmarje še 6 milijonov, ker da jih je občina dolžna; proti kritju izgube JKP Grosuplje, proti financiranju preure­ ditve kotlovnice Grosuplje; ureditev izteka Prečne poti in sprehajalne poti ob Grosupeljščici pa spada v proračun KS Grosuplje. Matevž Vidic (SLS+SKD): za zemljišče nove OŠ Polica 4 milijone, za modernizacijo ceste Polica-Sp. Brezovo (sprejeto), za mrliško vežico v Troščinah (že urejeno). Andreja Smolič (LDS): več za Knjižnico Grosuplje, za mladinski refe­ rat na občini, več za mlade in društva (sprejeto), 10 milijonov za odkupov prostorov Groša, za ureditev poti ob Grosupeljščici, ker jo uporabljajo tudi otroci. Božo Predalič (SDS): za postopni odkup nogometnega igrišča Grosuplje, za kinološko društvo 0,36 milijona, za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmeti­ jah 1 milijon, za Zeleni val, kabelsko televizijo in občinski časopis skupaj še 2 milijona (sprejeto), za športnike z izjemnimi dosežki 0,5 milijona. Predalič je tudi vprašal, kako da naj bi zasebno podjetje Želva dobilo 4,5 mi­ lijona investicijskega transferja? Župan Janez Lesjak je pojasnil, da je Želva sicer zasebno podjetje, vendar ima državno koncesijo za ukvarjanje z duševno prizadetimi. Po zaslugi Želve lahko prizadeti del dneva preživijo v organiziranih delavnicah. Peter Verlič (SDS): kako da se 165 FINANČNI NACRTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI V občini Grosuplje je deset KS. V letu 2002 naj bi iz občinskega pro­ računa prejele 66 milijonov, iz lastnih virov ali iz "prihrankov" pa 42 mili­ jonov. Skupaj naj bi torej razpolagale s 108 milijoni tolarjev. Glavni izdatki KS so javna razsvetljava, vzdrževanje kra­ jevnih cest, pokopališč in vežic ter pod­ piranje krajevnih nepridobitnih organi­ zacij, nekatere pa imajo še druge, posebne načrte. Finančno največje načrte imata dve manjši KS, in sicer Polica 26 mili­ jonov, od katerih naj bi dobrih 10 mili­ jonov prispevali krajani sami, in Račna 23 milijonov, od katerih naj bi 5,5 milijona dobili s samoprispevkom, 13 milijonov pa imajo prihranjenega iz preteklega leta. Najvišja proračunska postavka KS Polica so podrobneje nedoločene "novogradnje, rekonstruk­ cije in adaptacije", ki naj bi veljale 21 milijonov, najdražja želja KS Račna: nakup zemljišča za novo šolo pa naj bi veljal dobrih 9 milijonov. KS Grosuplje, največja v občini, načrtuje 18,5 milijona porabe, med drugim za plačilo elektrike 475 javnih svetilk 5,5 milijona, za razširitev razsvetljenosti v Levstikovi, Veselovi in Jurčičevi 3 milijone ter za oznake ulic na kandelabrih 1 milijon KS Šmarje-Sap načrtuje 9,5 mili­ jona sredstev: za javno razsvetljavo naj bi porabili 3,1 milijona, za pokopališče 2 milijona, za delovanje sveta KS pa 3,2 milijona. KS Sp. Slivnica načrtuje 8,2 milijon prihodka, kar bodo poleg drugega porabili za športno-rekreacijsko središče, ureditev avtobusnega posta­ jališča, nadaljevanje izgradnje kana­ lizacije in za posodobitev pokopališča. KS Žalna načrtuje 7,1 milijona porabe, od tega za javno razsvetljavo 2,8 milijona, za vzdrževanje krajevnih cest pa 1,8 milijona. KS Škocjan načrtuje 6,4 milijona porabe, in sicer največ za dokončno ureditev vežice, za ureditev jedra Rožnika, za avtobusni postajališči v Škocjanu in Vel. L i p I j e n i h ter za razširitev javne razsvetljave v Škocjanu in Mal. Lipljenih. KS Št.Jurij načrtuje 4,5 milijona porabe, KS Mlačevo načrtuje 3,7 mili­ jona porabe, s katerimi naj bi poleg drugega uredili pokopališče v Boštanju: obodni zid, živo mejo, parkir­ išče, načrt za novi del, KS Nova Gora pa načrtuje 1,76 milijona porabe, in sicer za vzdrževanje in izboljšanje javnih poti. J. Muller ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vaščanom, vsem gasilcem in ostalim, ki so nese­ bično, požrtvovalno poma­ gali pri gašenju in reševan­ ju gospodarskega poslop­ ja. družina Vidic, Velika Stara vas Občinski svetniki v novi sejni dvorani na prvi seji v letošnjem letu, na kateri so sprejemali občinski proračun. (II) milijonov namenskih sredstev JKP porablja nenamensko, za zapornici na železniškem prehodu na Cikavi 0,5 milijona (sprejeto), za javno razsvetlja­ vo na cesti Škofljica-Šmarje 0,5 mili­ jona (sprejeto), za študijo o prometu v občini 3 milijone (že v proračunu), za zamenjavo azbestnih vodovodnih cevi 10 milijonov (sprejeto), za delovanje svetniških skupin 3 milijone, za gorniš- ki klub Limberk 0,5 milijona, šolski prevozi iz Gajnič in Tlak naj se tudi izvajajo, ne le plačujejo. Pavel Štrubelj (SLS+SKD): 10 mili­ jonov več za KS, za dopolnilno dejavnost na kmetijah 3 milijone, za DAVČNI PRIHODKI - 56% Domači davki na blago m storitve 10% Davki na premože (S Javki na Johodek dobiček 76% KAPITALSKI PRIHODKI - 9% Prihodki od prodaje zemljišč in \ Prihodki ] od / prodaje j/000^ osnovnih —lr./h TRANSFERNI PRIHODKI • 7% Transfern i prihodki iz drugih javnofina nčnih institucij 100% GOSPODAR. DEJAV. - 25% Druge gospod dejavno (turizem, gostins ) 2% IZOBRAŽEVANJE - 30% Druge dejav na Osnovno ^-področ. -šolsko izobraž izobraž. \ " M ^1 0% f Predšol vzgoja 55% Delo Odbora za družbene dejavnosti občine Grosuplje v letu 2001 PROGRAM SAPARD V skladu s Statutom občine Grosuplje in Poslovnikom občinskega sveta je Odbor za družbene dejavnosti posvetovalno telo občinskega sveta. Njegova glavna naloga je, da na svojem področju, ki pa je izredno obširno (predšolska vzgoja, področje osnovnega šolstva, glasbene šole, knjižnične dejavnosti, zdravstvenega varst­ va, socialnega varstva, kulture, športa, tur­ izma...) pripravlja analize stanja, ugotavlja kakovost dela in racionalno rabo finančnih sredstev iz občinskega proračuna. Zelo pomembna naloga je tudi ugotavljanje in načrtovanje potreb po novih investicijah na omenjenih področjih. Znana je ugotovitev, da smo z investici­ jami na področju družbenih dejavnosti v naši občini v velikem zaostanku. Kot predsednica omenjenega odbora se v polni meri zavedam, da je naša naloga in odgovornost velika. Te odgovornosti se zavedajo tudi vsi člani odbora, ki se redno udeležujejo sej, se poglobijo v posamezne vsebine in skupaj pripravljamo predloge, ki jih obravnava občinski svet. V letu 2001 smo imeli 11 sej Odbora za družbene dejavnosti, od tega 4 izredne seje. Na izrednih sejah smo obravnavali naslednje vsebine: - uspehi in problemi predšolske vzgoje, - komuna za odvisnike v Škocjanu, - uspehi in problemi osnovnih šol in glas­ bene šole in - uspehi in problemi športa v občini Grosuplje. Vse seje so bile sklepčne, razen zadnje v letu 2001 (13. decembra), katero smo ponovili 14.1. 2002. Program dela Odbora za družbene dejavnosti, ki smo si ga zastavili za leto 2001, smo v glavnem realizirali. Za obrav­ navo nam so ostala še tri področja, ki smo jih prenesli v program za leto 2002: - uspehi in problemi interesnih dejavnosti mladih v naši občini, - uspehi in problemi Zveze kulturnih orga­ nizacij in Občinske turistične zveze, - uspehi in problemi na področju skrbi družinam in starejšim občanom in občankam. Omenjene vsebine bomo obravnavali v prvih mesecih leta 2002. Tudi v zadnjem letu mandata si želim, da bi člani in članice Odbora za družbene dejavnosti z enako zagnanostjo in priprav­ ljenostjo aktivno sodelovali na sejah, saj nas tudi v tem letu čakajo odgovorne naloge. Predsednica Odbora za družbene dejavnosti Angelca Llkovlč Plan investicij na področju družbenih dejavnosti v občini Grosuplje za naslednje štiriletno obdobje Občinski svet občine Grosuplje je na svoji seji 29. 3. 2000 obravnaval in sprejel Plan investicij v občini za obdobje 2000-2004. Plan sta pripra­ vili in ga dali v obravnavo svetniški skupini SKD-SLS in SDS. Načrt razvo­ jnih nalog občine Grosuplje, v katerem je bil tudi plan investicij, ki so ga pripravile strokovne službe občine, svetniki takrat nismo potrdili. Po novi zakonodaji pa mora biti Načrt razvojnih nalog s programom investicij sestavni del proračuna občine. Pri pripravi osnutka proračuna za leto 2002 so strokovne službe pripravile tudi Načrt razvojnih nalog občine za obdobje 2001-2005. Oba dokumenta je Odbor za družbene dejavnosti zelo natančno proučil. Ugotovili smo, da je vrstni red investicij na področju osnovnega šolstva v Načrtu razvojnih nalog usklajen s spre­ jetim planom investicij. Odbor za družbene dejavnosti je na novo pripravil podroben program investicij na področju družbenih dejavnosti za posamezno leto od 2001 do 2005, ki naj bi bil vključen v Načrt razvojnih nalog občine za naslednje štiriletno obdobje. V program investicij smo poleg intenzivne gradnje podružničnih šol vključili tudi investicije na področju predšolske vzgoje, zdravstvenega varstva in knjižnične dejavnosti. Na sejah Odbora, kjer smo obravnavali omenjeno problematiko smo ugotovili, da morajo investicije potekati vzpored­ no, saj so problemi enako pereči na vseh omenjenih področjih. Investicije na področju družbenih dejavnosti moramo pospešiti iz naslednjih razlogov: - Na področju predšolske vzgoje čaka za sprejem v vrtec okoli 100 otrok v starosti od 1-3 let. Vsi pa se zavedamo, da je prav to obdobje za nadaljnji razvoj otroka izrednega po­ mena, zato je naša skupna skrb, da zagotovimo prostore, kjer se bo lahko kvalitetno izvajal vzgojnoizobraževalni program. - Na področju osnovnega šolstva je pred nami uvajanje 9-letne osnovne šole, začetek v šolskem letu 2003/2004 naše podružnične šole pa imajo izredno slabe pogoje za delo. - Na področju zdravstvenega varstva bodo inšpekcijske službe v celoti zaprle in prepovedale dejavnost, če ne bomo takoj aktivno pričeli z reševan­ jem in zagotavljanjem ustreznih pogo­jev dela. - Na področju knjižnične dejavnosti je nujna razširitev in adaptacija obsto­ ječe knjižnice. Na 34. redni seji Občinskega sveta občine Grosuplje smo obravnavali pro­ račun občine za leto 2002 in Načrt razvojnih nalog za naslednje štiriletno obdobje. Svetniki smo oba dokumenta sprejeli, a s posebnim sklepom, da Načrt razvojnih nalog ponovno obrav­ navamo na seji v mesecu februarju in ga po potrebi dopolnimo. Kot predsednica Odbora za družbene dejavnosti si bom zelo prizadevala, da plan investicij v Načrtu razvojnih nalog ostane tak, kot ga je pripravil Odbor za družbene dejavnos­ ti. Upam, da se bodo vsi svetniki s tem strinjali. Po tem programu bomo v naslednjih štirih letih izpeljali nasled­ nje investicije: - nov vrtec na lokaciji trgovine Vele - Mrzle njive, - prizidek k vrtcu v Šmarju - Sapu (dva oddelka), eden za potrebe vrtca, drugi za potrebe OŠ, - nova podružnična šola Št. Jurij, - nova podružnična šola Žalna, - Nov zdravstveni dom (prva faza urgentni in splošni oddelek). - Adaptacija in razširitev Knjižnice Grosuplje. To so zahtevne naloge. In prav zato bi morali biti vsi porabniki občinskega proračuna pripravljeni varčevati, saj se bo le tako lahko povečal delež sred­ stev za investicije. Tudi na področju investicijskega vzdrževanja naj bi izva­ jali le najnujnejše. To pa bomo dosegli le, če si bomo vse svetnice in svetniki občinskega sveta enotni, da so naše skupne prioritete v naslednjem štirilet­ nem obdobju investicije na področju družbenih dejavnosti. Predsednica Odbora za družbene dejavnosti občine Grosuplje Angelca Llkovlč Na podlagi Uredbe o ukrepih struk­ turne politike programa razvoja podeželja 2000 - 2006 (SAPARD) (Ur. 1.107/2001), je bil v petek 11.01.2002 objavljen Javni razpis za zbiranje vlog za dodelitev nepovratnih sredstev iz programa SAPARD. To je program, ki ga ES nudi članicam kandidatkam za vstop v ES za izboljšanje konkurenčnosti kmetij in pre­ delovalne industrije pred vstopom v EU. Že na začetku naj povem, da so pogoji za pridobitev sredstev precej strogi. Namen tega programa je predvsem ta, da se seznanimo z načinom vlaganja in vsemi pogoji, kako pridobiti sredstva ES. Poleg tega pa spoznati vse potrebne evi­ dence, ki jih je potrebno voditi, z načinom kontrole nad izvajanjem in sprotnega pre­ verjanja pravilnosti oz. nepravilnosti. V programu za obdobje 20002006 so sredstva namenjena podpori 5 ukrepov in sicer: UKREP L: naložbe v kmetijska gospodarstva ( zne­ sek v letu 2002: 731.259.000 SIT) Ukrep II.: naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov (v letu 2002: 835.725.000SIT) Ukrep III.: gospodarska diverzifikacija na kmetijah (292.515.000 SIT) UKREP IV.: razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju (208.931.000 SIT) UKREP V.: tehnična pomoč je še naslednji ukrep. Kmetom oziroma kmetijskim gospo­ darstvom (fizičnim osebam), sta neposredno namenjena 2 ukrepa. Za ta dva ukrepa so v nadaljevanju navedeni predvsem izločilni ukrepi, ker verjamem, da ste vsaj deloma že seznanjeni z izhodiščnimi pogoji preko ostalih medijev (TV in radio, Kmečki glas, ...). Za vsa dodatna pojasnila se vedno lahko posve­ tujete z vašo kmetijsko svetovalno službo (Ana Pavčič, tel.: 787 25 94 ). UKREP I: sredstva za naložbe v novogradnje in adaptacije objektov ter nakup opreme in mehanizacije na živinorejskih kmetijah. Na območjih, kjer so omejeni dejavniki za kmetijstvo, je sofinanciranje 50 %, na drugih območjih pa 40 %.. Sredstva se dodelijo, če najnižji znesek za sofinan­ ciranje ni nižji od 3.000.000 SIT. Nakup mehanizacije ne more biti samostojna investicija. Najvišja priznana vrednost na stroj je 8 MIO SIT. Najbolj omejujoči in izločilni pogoji za upravičence za ukrep I so: - upravičenec mora imeti končano naj­ manj srednjo poklicno kmetijsko šolo oz. glede na proizvodnjo usmeritev drugo srednjo poklicno šolo, to je srednja živils­ ka šola ali srednja veterinarska šola; - upravičenec mora biti mlajši od 40 let; - kmetijsko gospodarstvo mora imeti v uporabi najmanj 8 ha njiv ali vrtov ali za 8 ha primerljivih kmetijskih površin, v skladu s predpisi o dedovanju kmetijskih zemljišč, od tega mora imeti v primeru fi­ zičnih oseb nosilec kmetijskega gospo darstva vsaj polovico zemljišč v svoji lasti. UKREP III: sredstva za naložbo v stacionarni turi­ zem na kmetiji (gospodarska dizerfikacija na kmetiji) Ta ukrep predvideva sredstva za novo­ gradnjo in adaptacijo objektov, nakup opreme in sredstva za izgradnjo in adaptacijo ter nakup opreme in sredstva za opravljanje domače obrti. Sredstva se dodelijo v obliki nepovratnih sredstev v višini 50 % priznane investicije, ki mora biti najmanj 4 MIO SIT. Najbolj izločilen pogoj pri tem ukrepu je, da se mora kmetija nahajati na območju enega izmed projektov regional­ nega razvoja, ki jih odobri Ministrstvo. Upravičenci lahko dobijo sredstva za isto investicijo samo iz enega ukrepa. Sredstev se ne dodeli za upravičencu, ki je za isti namen, kot ga navaja v vlogi za pridobitev sredstev programa, že prejel sredstva MKGP ali sredstev ES. Opozoriti moram, da upravičenec ne sme začeti z izvedbo investicije oz. pričeti z deli pred izdajo sklepa o dodelitvi sred­ stev. Vsi, ki izpolnjujete naštete pogoje, se obrnite na kmetijsko svetovalno službo, da se podrobneje pogovorite o možnostih in ostalih pogojih. Za vse ostale, ki ne izpolnjujete naštetih pogojev pa naj povem, da se letos obeta razpis za pomoč pri investicijah tudi na nacional­ nem nivoju. Za ta namen je v proračunu rezerviranih več sredstev. Razpisni kriteri­ ji bodo po začetnih informacijah milejši in sredstva dostopnejša (t.i. ribniški sklad, ki ga marsikateri med vami že pozna). Toliko na kratko, več o razpisu lahko preberete tudi v 6. številki Biltena Kmetijsko gozdarske zbornice, ki ste jo v decembru prejeli na dom, in v drugih časopisih. Na območju občine Grosuplje zaenkrat vseh predvidenih pogojev med tistimi, ki trenutno investirajo, seveda ne izpolnjuje nihče, kar pa ne pomeni, da v bližnji pri­ hodnosti ne bo povsem drugače. Kmetije našega območja so dokaj visoko produk­ tivne in imajo priložnost dostopa tudi do sredstev Sapard, samo nekaj izobrazbe in pa poguma pa bo. Pripravila: A. Pavčič JAVNA RAZGRNITEV OSNUTKA ODLOKA 0 SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PROSTORSKEGA PLANA OBČINE GROSUPLJE V mesecu januarju je v prostorih občine Grosuplje in posameznih kra­ jevnih skupnosti potekala javna razgr­ nitev osnutka prostorskega plana občine Grosuplje (uradno: Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročnega in Srednjeročne­ ga plana občine Grosuplje, sprememba 2001 - vloge občanov). S postopkom spremembe pros­ torskega plana je občina Grosuplje začela v drugi polovici leta 2001, kmalu po tem, ko se je zaključil postopek spre­ jemanja zdaj veljavnega prostorskega plana (Uradni list RS. Št. 21/2001). Sprememba prostorskega plana ne pri­ naša sprememb v strategiji urejanja pros­ tora. Za postopek spremembe pros­ torskega plana se je občina odločila na osnovi izredno velikega števila oddanih individualnih vlog, katerih seje v obdobju med junijem 1998 in aprilom 2001 nabralo nekaj manj kot 600. V postopku izbire izvajalca Sprememb prostorskega plana je bilo na osnovi referenc s področ­ ja dela in ponudbene cene izbrano pod­ jetje Ljubljanski urbanistični zavod. V času javne razgrnitve osnutka pros­ torskega plana so bile po posameznih krajevnih skupnostih organizirane javne razprave. V uvodu so bili krajani obveščeni o samem postopku spreje­ manja prostorskega plana in o načinu reševanja njihovih vlog. V času javne raz­ grnitve so imeli predlagatelji sprememb možnost, da podajo pripombe, predloge in dodatne utemeljitve k že podanim vlogam. Pripravljalci plana bodo o prejetih pripombah in predlogih pripravili predlog stališč, do katerih se bo opredelil občins­ ki svet. K tako dopolnjenemu osnutku plana je potrebno pridobiti soglasja vseh pristojnih ministrstev in organizacij, uskla­ jen predlog pa predati v potrditev Vladi republike Slovenije. Potem ko plan potrdi na svoji seji še Občinski svet občine Grosuplje, se Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskega plana objavi v Uradnem listu RS. K osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah plana so pripravljalci pripravili obrazložitev, ki je na vpogled tudi po posameznih krajevnih skupnostih, v bistvenih točkah pa je bila podana tudi na posameznih javnih razpravah. Poleg osnovne metodologije dela, ki je pred­ pisana s prostorsko zakonodajo in podrob­ nejšimi navodili za pripravo planske doku­ mentacije, je pri pripravi odgovorov na posamezne vloge potrebno upoštevati tudi predhodne pogoje pristojnih soglasodajaf cev. Podana je bila tudi obrazložitev plan­ skih kart, ki so zaradi različnih tem, katere moramo v občinskih prostorskih planih voditi kot obvezna republiška izhodišča, vsebinsko zelo kompleksne. V času javne razgrnitve je bilo na Urad za prostor občine Grosuplje oddanih nekaj manj kot sto pripomb. Večinoma se nanašajo na negativno rešene vloge, v nekaterih primerih pa gre za pripombe, ki nasprotujejo predlaganim spremembam, kot npr. spremenjeni trasi 110 kV daljnovoda na trasi Grosuplje - Trebnje, podanim predlogom za zazidljivost s strani občine ipd. Pogosti so predlogi za preoblikovanje prvotno podane zahteve, npr. na manjšem delu zemljišča ali na drugem zemljišču, kadar je prosilec podal vlogo za spremembo namenske rabe na več parcelah. Velik del krajanov je podalo vloge za spremembo namenske rabe na tistih zemljiščih ali delih zemljišč, kjer bi sprememba predstavljala novo razpr­ šeno gradnjo, ki po veljavni zakonodaji ni dovoljena. Če pa se s pripombo izkaže, da gre za zaokrožitev funkcionalnega zemljišča že obstoječe razpršene gradnje (stare samotne kmetije, legalizacije iz začetka devetdesetih, objekti, ki so bili zgrajeni pred letom 1967 ipd.) so manjše povečave že obstoječih zazidalnih parcele le mogoče. V času javne razgr­ nitve seje izkazalo, da krajani objektov, ki so zgrajeni na osnovi veljavnih dovoljenj, pogosto niso dali vrisati v katastrski načrt. Kadar je pripombi priloženo vel­ javno gradbeno dovoljenje, bodo taki objekti vrisani v dopolnjenem osnutku prostorskega plana s pripadajočim stavb­ nim zemljiščem. V primerih, kjer pripombe zahtevajo večje širitve naselij in je to v skladu z interesi posameznih skup­ nosti, bodo predlogi širitev ureditvenih območij utemeljeni s posebnimi strokovn­ imi podlagami, ki morajo poleg demograf skih kazalcev upoštevati analize naselitvenih in prostorskih vzorcev, osnovne parametre komunalnega urejan­ ja, ipd. Pripravljavci morajo pripraviti pred­ log do stališč pripomb v času 45 dni tako, da bodo prvi delovni odgovori znani konec marca. Sandra Fatur, vodja urada za prostor KREDITIRANJE KMETIJSTVA V OBČINI GROSUPLJE Občane občine Grosuplje, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, obveščamo, da je bil v občinskem glasilu Grosupeljski odmevi v mesecu novembru objavljen VII. razpis za dodelitev posojil iz sredstev občinskega pro­ računa za področje kmetijstva v občini Grosuplje. V razpisu so bili natančno navedeni pogoji, ki sicer osta­ jajo nespremenjeni, razen obrestne mere, ki se je po sklepu župana Občine Grosuplje na pobudo komisije za dodelitev posojil iz sredstev občinskega proračuna za področje kmetijstva v Občini Grosuplje znižala, in sicer iz TOM+1,9 % na TOM+0,0 %. Navedene pogoje iz VII. razpisa morajo prosilci razpisanih sredstev izpolnjevati. Prav tako je bil objavljeni tudi način pridobitve sredstev posojila in potrebna dokumentacija, ki mora biti priložena vlogi za dodelitev sredstev. Sredstva posojila so še na razpolago, zato vse zainteresirane za prido­bitev navedenih sredstev posojila obveščamo, da lahko vlogo z vso potrebno dokumentacijo oddajo na naslov: Občina Grosuplje, Taborska 2, 1290 Grosuplje. Vse dodatne informacije v zvezi z dodelitvijo sredstev poso jila zainteresirani dobijo na telefonski številki 7888-783 oz. neposredno na prej navedenem naslovu. Urad za gospodarstvo In družbene dejavnosti Občine Grosuplje 4. KONGRES LIBERALNE DEMOKRACIJE SLOVENIJE Četrtega kongresa Liberalne demokracije Slovenije, ki je potekal v soboto, 26. in nedeljo, 27. januarja 2002 v Portorožu, se je udeležilo tudi 5 delegatov in delegatk občinskega odbora LDS Grosuplje. V času trajanja kongresa, ki je bil deležen izjemno velike medijske pozornosti, smo se del­ egati in delegatke 00 LDS Grosuplje udeležili vseh programskih skupin kon­ gresa kakor tudi plenarnih zasedanj. Na volitvah novega vodstva stranke je bil za predsednika stranke znova izvol­ jen dolgoletni predsednik stranke in predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek. Med štirimi kandidati za dve podpredsedniški mesti pa sta večinsko podporo delegatov kongresa že v prvem krogu prejela finančni minister mag. Anton Rop in vodja poslanske skupine LDS v Državnem zboru Anton Anderlič. Za generalnega sekretarja stranke pa je bil izvoljen Peter Jamnikar, ki ga je za to funkcijo, med drugimi, predlagal tudi občinski odbor LDS Grosuplje. Pri volitvah članov in članic Sveta stranke, kije glavni odločitveni organ stranke med dvema kongresoma, smo Grosupeljčani imeli kandidatko in kandidata. Svet stranke v prejšnji sestavi je predlagal dr. Metko Mencin-Čeplak kot kandidatko za članico Sveta na listi Sveta stranke, medtem koje kot kandidat iz 4. volilne enote nastopil dr. Miroslav Kranjc. Na tajnem glasovanju sta oba naša kandidata dobila večinsko podporo vseh dele­ gatov in delegatk Kongresa in s tem postala člana novega Sveta Liberalne demokraci­ je Slovenije. Ker pa je s spremembami Statuta LDS, ki so bile sprejete na Kongresu, postal član Sveta stranke tudi Uroš Gruden, vodja lokalne pisarne LDS s sedežem v Grosupljem, ima sedaj občinski odbor LDS Grosuplje v tem organu stranke kar tri pred­ stavnike. Seveda tako dober volilni rezultat ni zasluga le delegatov in delegatk iz Grosupljega, temveč tudi drugih občinskih odborov iz naše regije, ki so z združeno podporo našima kandidatoma in podporo spremembam statuta omogočili, da bo od sedaj tudi naša regija zelo dobro zastopana v tem pomembnem organu stranke. Na koncu naj omenimo še, da se je na kongresu LDS znova pokazalo, da je Liberalna demokracija Slovenije stranka z zelo velikim številom močnih in uglednih osebnosti, ki imajo voljo, znanje in možnosti, da v sodelovanju z drugimi političnimi opcijami, popeljemo Slovenijo v družbo najbolj ekonomsko uspešnih in socialno pra­ vičnih držav, o čemer priča tudi število in vsebina sprejetih kongresnih resolucij in izjav. Več o poteku kongresa, kongresnih resolucijah in novem izvoljenem vodstvu stranke, si lahko ogledate na spletnih straneh Liberalne demokracije (www.lds.si). Vabimo pa vas tudi, da se nam pridružite na spletnih straneh občinskega odbora Grosuplje (www.grosuplie.lds.si). kjer se lahko prijavite na našo listo obvestil. dr. Miroslav Kranjc, predsednik 00 LDS Grosuplje ČLANI SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE NA OBISKU V ZAVODU SV. STANISLAVA Občinski odbor SLS na obisku Zavoda sv. Stanislava. Predsednik občinskega odbora Slovenske ljudske stranke Grosuplje, g. Matjaž Trontelj, in člani občinskega odbora stranke smo v torek, 22. januarja 2002, obiskali Zavod sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Navzoče je sprejel direk­ tor Zavoda dr. Anton Jamnik, ki je navzočim podrobneje in izčrpno predstavil ustanovo, ki združuje štiri delujoče enote v okviru Zavoda sv. Stanislava (Škofijs­ ka klasična gimnazija, Jegličev dijaški dom, Slovenski dom in Glasbena šola). S tem obiskom smo se želeli člani stranke SLS, ki ima v svojem programu velik poudarek prav na vzgoji in izobraževanju, podrobneje seznaniti z delovanjem te ustanove, kije v zgodovini slovenskega naroda in Cerkve na Slovenskem pustila trajen pečat. Dr. Jamnik nam je povedal, da je Zavod v lanskem letu praznoval 100 let, odkar je škof Anton Bonaventura Jeglič 16. julija 1901 blagoslovil temelji kamen. Povsem upravičeno lahko rečemo, da je bila pogumna in preroška poteza škofa Jegliča, da ustanovi prvo slovensko gimnazijo, velikega kulturnega, verskega in državotvornega pomena. Leta 1940 je na gimnaziji potekala zadnja redna matu­ ra. Med maturanti te generacije je maturo opravil kasnejši ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. Prav na njegovo pobudo so po osamosvojitvi Slovenije obnovili in leta 1993 spet odprli Zavod sv. Stanislava. Po besedah dr. Jamnika ima Zavod v vseh svojih enotah še vedno enako poslanstvo - vzgajati mlade v samostojne, pogumne in močne osebnosti ter tako mladim pomagati odkrivati veselje do živ­ ljenja, da znajo za svoje cilje tudi nekaj žrtvovati, da so pri tem pogumni in močni ter si prizadevajo za skupno dobro. Za člane občinskega odbora SLS-a je bil omenjeni obisk vsekakor dobrodošel in zanimiv, saj smo se iz prve roke seznanili s Škofijsko klasično gimnazijo ter širše spoznali dejavnosti Zavoda sv. Stanislava, ki s svojo odgovornostjo in poslanstvom tvori vseslovenski narodni in nacionalni pomen ter tako omogoča širšim slojem slovenskega prebivalstva dostop do visokošolske izobrazbe. Tajništvo občinskega odbora Slovenske ljudske stranke Grosuplje Navzoče je nagovoril tudi vodja Kluba svetnikov SDS Grosuplje mag. Peter Verlič. SKUPAJ - MOČNEJŠI Grosuplje, 21. december - Koalicija Slovenija Je pred bližajočimi se praz­ niki pripravila prireditev, s katero Je obeležila dan samostojnosti, zaželela lepo praznovanje božiča ter nazdravi­ la novemu letu. Obiskovalci, večino­ ma člani občinskih odborov N.Si In SDS, so že s svojo številčnostjo vod­ stvoma svojih strank na občinski In državni ravni dali jasno sporočilo: Želimo in zahtevamo, da delate sku­ paj! Proslave sta se udeležila tudi podpredsednik N.SI mag. Janez Drobnlč In predsednik SDS Janez Janša. Po zapeti Zdravljici sta navzoče poz­ dravila predsednika občinskih odborov N.Si in SDS, Mihael Kadunc in Božo Predalič. G. Kadunc je poudaril, da je koalicija Slovenija edino upanje, da se voz, ki je po letu 1991 obtičal v blatu, končno premakne naprej. Izrazil je nav­ dušenje nad tako številčno udeležbo, saj po njegovih besedah Družbeni dom v Grosupljem po osamosvojitvi Slovenije še ni bil tako poln. Tudi g. Predaliča tolikšen obisk na prireditvah, ki jih organizira koalicija Slovenija, utrjuje v prepričanju, da si volivci želijo trdnejših vezi med sorodnimi strankami. V sodelo­ vanju med strankami N.Si, SLS in SDS, ki pa mora temeljiti na poštenju, pra­ vičnosti in zaupanju, predsednik 00 SDS Grosuplje vidi edini porok za uspeh na bližajočih se lokalnih volitvah. V tem duhu je bilo z navdušenjem sprejeto tudi pozdravno pismo, ki gaje poslal predsednik UO SLS Grosuplje M. Trontelj. V njem seje zavzel za tesnejše sodelovanje med strankami z desno politično usmeritvi­ jo. Na prireditvi so navzoče nagovorili še podpredsednik N.Si mag. Janez Drobnič, predsednik SDS Janez Janša ter vodja Kluba svetnikov SDS Grosuplje mag. Peter Verlič. Mag. Drobnič je orisal trenutno politično situacijo v državi, ko vladajoča koali­ cija s svojo večino sprejema vse, karkoli se ji zahoče. Opozoril je, da tako rav­ nanje vodi v samouničenje slovenskega naroda. G. Janša pa se je ozrl na prehojeno pot, orisal dogodke iz dni plebiscita ter poudaril, da se je Slovenija kljub drugačnim napovedim sorazmerno hitro in z malo žrtvami osamosvojila ter postala polnopravna članica OZN. Pred njo so novi izzivi: Evropska skupnost in Zveza NATO. Mag. Verlič je spregovoril o delu Kluba svetnikov SDS Grosuplje. Zaključnega računa niso potrdili zaradi porabe sredstev, ki ni bila v skladu s programom let­ nih investicij za obdobje 2001-2004. Poudaril je, da svetniki SDS na sejah občinskega sveta skupaj s svetniki SLS konstruktivno sodelujejo in s svojimi predlogi prispevajo h kvaliteti dela. Pri tem se zavedajo, da so jim to nalogo zau­ pali občani in občanke, ki so jih izvolili. Zato so imeli veliko pripomb tudi na Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in sred­ njeročnega plana občine Grosuplje. To je namreč odlok, ki je za občane in občanke izrednega pomena, saj nekaterim dovoljuje in drugim prepoveduje grad­ njo, ki bi si jo želeli. "Svetniki SDS zahtevamo, da se pri tem vse pobude obrav­ nava enakovredno, saj ne pristajamo, da bi v občini imeli več kategorij občanov," je zaključil mag. Verlič in požel gromek aplavz. V kulturnem programu je nastopil cerkveni pevski zbor Danica, recitatorji, otro­ ci iz OŠ Brinje ter harmonikar Marjan Skubic. Prireditvi je sledilo družabno srečanje. Janez Plntar KAKO ŠE IZBOLJAŠATI DELO KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI GROSUPLJE V občini Grosuplje imamo 10 KRAJEVNIH SKUPNOSTI: Grosuplje, Šmarje-Sap, Sp. Slivnica, Žalna, Mlačevo, Račna, Nova Gora, Polica, Št.Jurij in Škocjan. Nekatere so večje, druge manjše, prav vse pa imajo veliko želja, da izboljšajo življenje svojim krajanom in krajankam na vseh področjih delovanja. Krajevne skupnosti vodijo sveti KS, ki na začetku štiriletnega mandata izvolijo svoje­ ga predsednika. In prav od aktivnega dela predsednika in celotnega sveta KS je odvisen uspeh posamezne krajevne skupnosti. Vsaka KS za vsako leto pripravlja program dela, ki ga posreduje županu občine. Župan s svojimi strokovnimi službami pripravi OSNUTEK proračuna za posamezno leto, v katerega vključi tudi delo v posameznih KS. V okviru Občinskega sveta občine Grosuplje delujejo tudi odbori: Odbor za gospo­ darstvo (predsednik občinski svetnik Pavle Štrubelj), Odbor za prostor, komunalno infra­ strukturo in ekologijo (predsednik občinski svetnik mag. Peter Verlič) ter Odbor za družbene dejavnosti (predsednica občinska svetnica Angelca Likovič). Na sejah vseh treh omenjenih odborov se skozi celo leto obravnavajo problematike s posameznega področja. Predsedniki odborov pa smo mnogo premalo seznanjeni s problematiko posamezne KS, saj nismo nikoli vabljeni na seje sveta KS, kar bi bilo izredno koristno, da bi bili pri­ sotni, ko se obravnava tematika, ki sodi v posamezni odbor. Tudi župan občine Janez Lesjak, ko organizira zbore krajanov po posameznih KS, nikoli ne povabi nobenega predsednika odbora. Odbori, ki delujejo pri občinskem svetu, naj bi bili posvetovalno telo, ki za seje občinskega sveta pripravlja predloge iz posameznega področja. Delo bi moralo potekati timsko-povezano, le na ta način bi bili uspešnejši. Našemu županu pa so odbori v breme in jih ne obravnava kot enakopravne subjekte za dobro delo občinske uprave in občinskega sveta. Prav na zadnji seji občinskega sveta v mesecu decembru 2001 smo sprejeli NAČRT RAZVOJNIH NALOG OBČINE GROSUPUE za naslednje štiriletno obdobje. Načrt se bo vsako leto po potrebi dopolnjeval in prav zato je zelo pomembno, da svetniki občinskega sveta, še posebej pa predsedniki odborov podrobno poznamo problematiko in plane posameznih KS. V letu 2002, ki smo ga komaj začeli, predlagam, da na seje svetov KS vabite člane občinskega sveta iz posamezne KS in seznanite tudi predsednike odborov, kadar se bo obravnavala vsebina, ki sodi v posamezni odbor. Le na ta način bo naše delo v bodoče bolj povezano in bodo tudi uspehi zagotovo boljši. Predsednik Odbora za prostor, komunalno Infrastrukturo In ekologijo mag. Peter Verlič Poslanec Državnega zbora RS JANEZ JANŠA vas vabi na pogovor v poslansko pisarno v ponedeljek, 4. marca 2002 - od 14.00 do 15.30 ure v prostorih Zadružnega doma na Polici, - od 16.00 do 17.30 ure v prostorih Družbenega doma v šmarju^apu. Zaradi žgočega Odloka o spre­ membah in dopolnitvah pros­ torskega plana, ki je za občane in občanke izrednega pomena, saj nekaterim dovoljuje, drugim pa prepoveduje gradnje, bo poslanca DZ RS g. Janeza Janšo spremljal občinski svetnik ter predsednik Odbora za prostor, komunalno infrastrukturo in ekologijo mag. Peter Verlič. Skušal vam bo poma­ gati s strokovnimi nasveti. Vabljeni! SEZNAM splošnih aktov Občinskega sveta občine Grosuplje, objavljenih v Uradnem listu Republike Slovenije v mesecu oktobru, novembru in decem­ bru 2001 Pravilnik o denarnem darilu občine staršem novorojencev (Uradni list RS, št. 82, z dne 19. 10. 2001). Pravilnik o denarnih pomočeh iz pro­ računskih sredstev občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 82, z dne 19. 10. 2001). Pravilnik o oddajanju poslovnih in upravnih prostorov v najem (Uradni list RS, št. 82, z dne 19. 10. 2001). Spremembe in dopolnitve Pravilnika o dodeljevanju stanovanjskih posojil občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 82, z dne 19. 10. 2001). Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Grosuplje za leto 2001 (Uradni list RS, št. 84, z dne 26. 10. 2001). Odlok o določitvi pomožnih objektov, naprav in drugih posegov v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje na območju občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 84, z dne 26.10. 2001). Popravek Odloka o določitvi pomožnih objektov, naprav in drugih posegov v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje na območju občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 91, z dne 16. 11. 2001). Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra v k.o. Grosuplje, Ponova vas in Slivnica (Uradni list RS, št. 96, z dne 30. 11. 2001). Sklep o javni razgrnitvi osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah pros­ torskih sestavin dolgoročnega in sred­ njeročnega plana občine Grosuplje za obdobje 1996 - 2000, sprememba 2001 (Uradni list RS, št. 103, z dne 17. 12. 2001). Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 108, z dne 27. 12. 2001). Sklep o izhodiščni ceni za izračun sorazmernega dela stroškov opremljan­ ja stavbnega zemljišča izven območja urejanja stavbnega zemljišča za občino Grosuplje (Uradni list RS, št. 108, z dne 27. 12. 2001). Pravilnik o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 108, z dne 27. 12. 2001). Mamica^ JE PRORAČUN SPREJET PRAVOČASNO - ALI BO TUDI NJEGOVO IZVAJANJE pravočasno? Svetniki Slovenske ljudske stranke v Občinskem svetu občine Grosuplje izražamo zadovoljstvo ob sprejemu občinskega proračuna občine Grosuplje za leto 2002. S tem je sedaj odprta pot, da se v občini Grosuplje pospešijo določeni projekti, ki bi se že morali izvajati. S sprejetjem proračuna pa bo sedaj odpravljen tudi izgovor odgovornih za realizacijo, daje zamuda pri izvedbi projektov posledica nepravočasnega sprejetja proračuna, ta izgovor je bil dokaj pogost v preteklih letih. Prepričani smo, da smo svetniki stranke SLS s svojo temeljito pripravo in vsebinsko razpravo na sami seji občinskega sveta prispevali svoj delež k temu, da je bil proračun sprejet z veliko večino svetnikov. Veseli smo tudi dejstva, da letošnji proračun vsebuje nekatere programe, za katere smo se kot stranka celoten mandat zavzemali in da so bili tudi na sami seji sprejeti določeni predlogi naše svetniške skupine. Na področju družbenih dejavnosti je tako zagotovljen denar za gradnjo podružnične šole Št.Jurij in za izdelavo dokumentacije podružnične šole Žalna ter nakup zemljišča za šolo Polica. Na področju predšolske vzgoje so sredstva za nakup trgovine Vele, v kateri naj bi po nekaterih predlogih uredili centralni vrtec in s tem odpravili problematiko prostorske stiske. Na seji občinskega sveta o proračunu je bila tudi razprava o potrebni celovitosti ure­ janja problematike predšolske vzgoje in dokončne ureditve knjižnice in svet­ niki SLS-a smo tako podprli sredstva za ta namen. Tudi v letošnjem proračunu so zagotovljena sredstva kot darilo občine ob rojstvu otrok, ki smo jih pred­ lagali v lanskem letu. Menili smo tudi, da je o tem potrebno še naprej imeti vsebinsko razpravo in izbrati najboljše rešitve. Tudi za vodovod Nova Gora so določena minimalna sredstva, ki zago­ tavljajo nadaljevanje izgradnje. Svetniki SLS-a smo na sami seji predlagali še nekaj dodatnih predlogov, ki so bili v določeni meri upoštevani. Gre za sred­stva, s katerimi bi zagotovili varovanje umetnostno-zgodovinskih cerkvenih objektov, gradnjo avtobusnih postaja­ lišč, za povečanje sredstev s področja dejavnosti krajevnih skupnosti, kmeti­ jstva in drobnega gospodarstva ter sredstva za izdajo zbornika o 500 - let­ nici župnijske šole v Šmarju-Sapu. Zagotovo imamo kot svetniki še veliko predlogov in pobud, ki bi jih bilo potrebno umestiti v proračun, vendar je potrebno pri tem upoštevati legit­ imne pobude drugih svetniških skupin in tako doseči medsebojno večinsko soglasje, da je proračun lahko sprejet. Torej: proračun za leto 2002 in zadnji proračun v tem mandatnem obdobju občinskega sveta je tako pod streho. Uspešnost in odgovornost za porabo davkoplačevalskega denarja pa bodo na koncu leta in mandata vendarle ocenile občanke in občani na lokalnih volitvah. Matjaž TrontelJ predsednik občinskega odbora Slovenske ljudske stranke Grosuplje Javnih razgrnitev sprememb prostorskega plana se je udeležilo precej občanov. Fotografirano v Grosupljem. JAVNA RAZGRNITEV SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKEGA PLANA V ŠMARJU-SAPU Šmarje-Sap, 17. Januar - V okviru Javne predstavitve sprememb In dopolnitev srednjeročnega In dolgoročnega pros­ torskega plana občine Grosuplje so tokrat občinske strokovne službe obiskale Šmarje-Sap. V Družbenem domu so se s krajani in različnimi mnenji soočili vodja Urada za prostor A. Fatur, predstavnica Ljubljanskega urbanističnega zavo­ da (LUZ-a) M. Štefula ter vodja Urada za komunalno infrastrukturo J. Miklavčič. Okrogle mize se Je udeležilo kar okrog 65 krajanov KS Šmarje-Sap. V uvodu je A. Fatur posredovala podatek, da je bilo do sedaj na Uradu za prostor podanih 587 pobud za spre­ membo ali dopolnitev prostorskega plana občine Grosuplje. Med temi pobu­ dami se jih kar precej nanaša tudi na območje KS Šmarje-Sap. Pojasnila je obvezna izhodišča, ki veljajo za poselitve v Republiki Sloveniji. Na podlagi le-teh imajo pri pozidavi prednost nepozidana stavbna zemljišča znotraj naselij. Naselja se ne smejo širiti na račun krčenja goz­ dov ter na območja z naravno ali kul­ turno dediščino. Posegi v kmetijska zemljišča so dovoljeni le s privoljenjem Ministrstva za kmetijstvo. Nove razpršene gradnje, razen gospodarskih in stanovanjskih objektov na kmetijah, pa niso dovoljene. Nato je M. Štefula predstavila območja širitev naselij v KS Šmarje-Sap, ki pa so možne le neposredno ob hišah, tako da se nove zazidljive parcele navezujejo na že obstoječa stavbna zemljišča. Gajniče se lahko znatno razširijo le proti jugu; na severnem delu, kjer bi radi gradili krajani, pa zaradi konfiguracije terena le toliko, da bo območje naselja strnjeno. Tudi širitev Tlak je možna le na račun zapol­ nitve meje območja pod Malim Vrhom. Plan ne predvideva nobenih novih gradenj na (pre)strmem območju Malega Vrha. Veliki Vrh se bo nekoliko razširil na severnem delu. Dve manjši širitvi naselja sta predvideni tudi na Selih, v Paradišču pa so sprejeti tisti individualni predlogi krajanov, ki pomenijo zaključitev roba naselja. Šmarje-Sap se po strokovnih kri­ terijih lahko širi ob železnici proti Paradišču in Cikavi. Predsednik KS Šmarje-Sap A. Rigler je pozval krajane, naj izpostavljajo skupne probleme, individualne zadeve pa naj rešujejo osebno na Uradu za prostor. T. Ferbežar je menil, da bi širitev naselij morali načrtovati celostno. Povečanju števila prebivalcev bi morala slediti tudi infrastruktura: gradnja cest in kanalizaci­ je, razvoj krajevnega centra ter širitev vrtca in šole. Poudaril je, da ni proti novim gradnjam, zavzema pa se za rešitev že zatečenih problemov, preden se bodo odprli novi. Tako je izpostavil izdajo uporabnega dovoljenja za avtocestni odsek mimo Šmarja. Ta del ceste nima ne kanalet, ne lovilcev maščob. Podobnega mnenja je bil tudi M. Fric. Opozoril je še na varovanje območij z nar­ avno (vrtače, mokrišča) in kulturno dediščino (arheološka najdišča). Zavzel se je za dokončanje že dolgo načrtovanih projektov, kot so: gradnja kanalizacije in pločnika proti Malemu Vrhu, gradnja pločnika proti in skozi Cikavo, razširitev cestnega nadvoza nad železnico pri Prparju ter posodobitev ceste na Hudo Polico. Vodja Urada za prostor A. Fatur se je strinjala, da širitve naselij zahtevajo tudi nadgradnjo komunalne, družbene in socialne infrastrukture. Na prostoru med avtocesto in železnico so tako predvi­ dene centralne in servisne dejavnosti. Glede širitve vrtca in šole pa je potrebna temeljita analiza, saj gradnja teh objek­ tov le za generacijske vrhove ni smiselna. V takih primerih je, po njenem mnenju, racionalneje otroke voziti v na pol prazne ljubljanske vrtce. Že za letošnje leto pa je obljubila razpis javnega urbanističnega natečaja za ureditev krajevnega centra v Šmarju-Sapu na območju, ki naj bi zaje­ malo šolo, vrtec, gasilski dom, zeleno površino (park) na zemljišču starega pokopališča ter samopostrežno trgovino. G. Tomažin je menil, da se enotna izhodišča za pozidave v praksi različno izvajajo. Tako iz predlaganih sprememb in dopolnitev prostorskega plana ni razvidno, zakaj določena pobuda ustreza strokovnim kriterijem - druga, podobna, pa ne. Prepričan je, da je le kapital (denar) tisti, ki v resnici kreira prostorsko politiko v občini. Navedel je tudi konkreten primer. Tisti, ki ima denar, kupi in v manjša stanovanja preuredi stare hiše v kraju. Ali naj ta stanovanja za drag denar kupujejo tudi domačini, ki jim obči­ na ne dovoli graditi na svoji zemlji? Poudaril je, da bi na prostorski plan morali gledati z vseh vidikov, zato bi bilo pričakovati, da bo javni predstavitvi pris­ ostvovati vsaj še župan s širšim krogom strokovnih služb, vabljeni pa bi morali biti tudi občinski svetniki. Da za različne ljudi in različno debelino denarnic veljajo različna merila, se je strinjal tudi g. Ferencek. Vodja Urada za prostor A. Fatur je take namige odločno zavrnila. Izpostavljeni so bili še nekateri konkretni problemi. Tako je go. Novak zanimalo, zakaj so se spremenili kriteriji za zidavo v dolini od Gajnič do Puciharjevega mlina. Kmetijsko zemljišče se ji zaradi osojne lege in teniškega igrišča ne zdi preveč uporabno, prostor pa bi bil primeren še za druge športne in rekreacijske objekte. Odgovor: Objekti na obronkih te doline so razpršene gradnje, le-teh pa ni dovoljeno širiti. Ob koncu razprave se je k besedi pri­ glasil še vodja Urada za komunalno infra­ strukturo J. Miklavčič. Strinjal seje, da je Šmarje-Sap zaradi avtoceste eno najbolj prizadetih naselij v Sloveniji. Žal pa so bile v preteklosti obljube o nadomestilih s strani DARS-a le izrečene, zapisane pa ne. Pogajalska skupina, v kateri KS Šmar­ je-Sap zastopata Slavko Kastelic in Pavel Štrubelj, bo zato morala biti pri pogajan­ jih, postavljanju pogojev in zapisovanju obljub glede bencinske črpalke zelo prev­ idna. O avtocesti, cestah in pločnikih se bo torej v Šmarju-Sapu še veliko govorilo. Janez Plntar MNENJE K SPREJETEMU PRORAČUNU ZA LETO 2002 Proračun občine Grosuplje za leto 2002 je sprejet. Letos je na prihodkovni strani težak približno 2,2 milijarde tolarjev, občina pa namerava porabiti še neko­ liko več, tako da bo po predlogu proračuna v občinski blagajni ob koncu leta nastal minus. Kot vsako leto se tudi letos lahko upravičeno sprašujemo ali bo možno realizirati ves načrtovani prihodek. Izkušnje iz preteklih let nam dokazu­ jejo, da je občina vsako leto uspela realizirati približno dve tretjini načrtovanih pri­ hodkov, kar pomeni, da je vsaj ena tretjina proračunskih postavk na koncu leta povzročila slabo voljo pri tistih, ki so se nadejali, da bo iz teh postavk možno črpati finančna sredstva. Takšen razkorak med planiranimi in dejansko pri­ dobljenimi sredstvi ima za posledico prerazporejanje sredstev, premajhni prilivi ob prevelikih obveznostih pa povzročijo nelikvidnost občine. Na takšno občinsko politiko je letos v proceduri sprejemanja proračuna opozorilo tudi Javno komu­ nalno podjetje Grosuplje. V svoji analizi je ugotovilo, da se od približno 800 mili­ jonov namensko zbranih sredstev namenja v proračunu le 646 milijonov tolarjev za komunalno infrastrukturo, od tega kar dobro polovico za opremljanje komu­ nalne infrastrukture znotraj zazidalnih načrtov v središču Grosupljega. Razlika 154 milijonov tolarjev denarja, zbranega namensko za potrebe nadaljnjega Ur­ jenja vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter prepotrebno uvedbo sodob­ nega načina zbiranja odpadkov, je v tem proračunu, po ugotovitvah Javnega komunalnega podjetja, namenjeno drugi nenamenski porabi. Vsekakor se je potrebno strinjati z njihovo ugotovitvijo, da bo potrebno v prihodnjih letih pro­ račun veliko bolj razvojno in namensko uravnotežiti. Pri pridobivanju večjega pri­ hodka bi lahko veliko pripomoglo tudi bolj aktivno angažiranje občinskih strokovnjakov pri pridobivanju finančnih sredstev s strani države, pri mednarod­ nih institucijah in s koncesijami. Vendar pa so predpogoj za kakršnakoli dodatna sredstva izdelani konkretni programi. Svetniki SDS in SLS v občinskem svetu smo se tega zavedali že pred dvema letoma, ko smo predlagali in sprejeli šti­ riletni plan investicij v občini Grosuplje in s tem odprli pot izdelavi podrobnejših programov, s katerimi bi se lahko potegovali za dodatna domača in tuja sred­ stva. Svetniki in svetnice SDS smo se v letošnjem proračunu na področju družbenih dejavnosti zavzeli za prioritetno izgradnjo podružnične šole v Št.Juriju ter za investicijo v izgradnjo urgentnega bloka k zdravstvenemu domu, ki bo vsaj začas­ no rešila perečo problematiko zdravstva v občini. Izpostavili smo tudi pro­ blematiko urejanja osrednjega nogometnega igrišča in pozvali upravo k odločne­ jšim potezam. Na področju gospodarske infrastrukture smo v proračunu predla­ gali sredstva za povečanje prometne varnosti. V proračunu smo v ta namen pred­ lagali sredstva za izvedbo javne razsvetljave na prometno zelo nevarnem delu regionalne ceste med Škofljico, Malim Vrhom in Šmarjem-Sapom ter sredstva za izvedbo projekta vgradnje zapornic na prehodu ceste preko železniške proge na Cikavi, v prihodnjih letih pa še na prehodih Cikava-Sela in Grosuplje-Brezje, ki sta opremljena zgolj z andrejevim križem. Predlagali smo tudi povečanje sredstev za prevoze šolskih otrok od šole do doma, saj je mnogo cest v občini brez pre- potrebnih pločnikov, po katerih bi lahko otroci varno prišli v šolo. Na področju komunalnega urejanja smo se med drugim zavzeli, da je v proračunu ponovno vnesena postavka, namenjena menjavi zdravju škodljivih azbestnih vodovodnih cevi. Skupaj s svetniki SLS smo se zavzeli tudi za povečanje sredstev na področju gospodarstva pri pomoči malim in srednjim podjetjem ter na področju kmetijstva za povečanje pomoči kmetijski dejavnosti. Ugotavljamo namreč, da se postavke na teh dveh področjih iz leta v leto zmanjšujejo. Svetnice in svetniki SDS si močno želimo, da bi občini, za razliko od prejšnjih let, uspelo realizirati letošnji proračun, saj na njegovo izvrševanje občinski svet­ niki nimamo nikakršnega vpliva. Mag. Peter Verllč Občinski svetnik, vodja kluba svetnikov SDS Zgoraj: Eden od grosupeljskih kanalizacij­ skih jaškov, od katerega se namensko zbrana sredstva nepravilno "kanalizirajo" - foto Marjan Šircelj st. Desno: Proti spomladi večkrat in na več mestih zacvetijo tudi grosupeljske ceste - glavna cesta Grosuplje - Cikava, 26. januarja 2002 Prostorsko planiranje in razvoj Ker so se podobna vprašanja, kot so se nanizala v KS Šmarje-Sap, pojavila tudi po drugih KS v občini Grosuplje, je prispevek Janeza Pintarja dobrodošel predvsem za vtis o trenutni problematiki prostorskega razvoja v občini in nasploh. Dejstvo je, da se na področju prostorske zakonodaje v RS v zadnjih desetih letih ni bistveno spremenilo glede možnosti demokratičnega soodločanja o usklajen­ em razvoju, saj je vedno več dokazov, da so vlogo nekdanjih politično preverjenih socialističnih nosilcev družbenega planiranja prevzeli kapitalisti, občina pa ima le malo možnosti vplivati na načrtovanje, predvsem pa nadzirati njegovo izvajanje. Dokaz za to so npr. spremenjene namembnosti celih kompleksov, pa tudi črne gradnje, velikih invsetitorjev kot so npr. antene mobilnih operaterjev. Zato sem prepričan, da samo 600 novozgrajenih objektov pravega razvoja občanom še ne bo prineslo - prej množico konflikov. Tudi na tem področju pa bi bilo prav, da spregovorimo več o javnem (in nacionalnem) interesu. Jože Mlkllč Spremenjene telefonske številke RS UPRAVNE ENOTE GROSUPUE, Kolodvorska cesta 2, ki veljajo od 18. 1. 2002 dalje: CENTRALA (01) 781-09-00 TELEFAX: (01) 781-09-19 SLUŽBA NAČELNICE (01) 781-09-04 Nevenka Dolgan, unlv.dlpl.prav. NAČELNICA UE GROSUPUE MINISTER ZA PRAVOSODJE IVAN BIZJAK V GROSUPLJEM V petek, 18. januarja 2002, je Grosuplje obiskal minister za pravosodje, mag. Ivan Bizjak. Obiskal je Okrajno sodišče Grosuplje, Občino Grosuplje in Upravno enoto Grosuplje. Ob tej priložnosti je nastal naslednji pogovor z ministrom. G. Bizjak, kakšen je bil namen vašega obiska v Grosupljem? Minister: Obisk Okrajnega sodišča v Grosupljem sodi v okvir mojih rednih obiskov pravosodnih organov po državi. Ponavadi so to delovni sestanki s predsedniki sodišč, kjer se pogovorimo o problematiki dela in stanju na sodišču, tako glede učinkovitega obravnavanja sodnih zadev, kot o materialnem položaju in kadrovskih razmerah. Skupaj torej analiziramo stanje na sodišču, se pogovorimo tudi o morebitnih ukrepih za učinkovitejše delo sodišča, predvsem pri reševanju problematike sodnih zaos­ tankov in zemljiške knjige. V prejšnjih dveh številkah Gro­ supeljskih odmevov je bilo podrobno predstavljeno 16. poročilo o izvajanju Zakona o denacionalizaciji. Zanima me, kako ocenjujete delo na področju izva­ janja zakona o denacionalizaciji tako na Upravni enoti Grosuplje kot Okrajnem sodišču Grosuplje? Minister: Upravna enota Grosuplje glede reševanja denacionalizacijskih zahtevkov sodi med uspešnejše upravne enote. Po podatkih sodeč bodo dena- cionalizacijske postopke, če bodo tako nadaljevali, lahko končali v razmeroma kratkem času, vsaj na prvi stopnji. To je pomembno tudi z vidika reševan­ ja kadrovske problematike na upravnih Mag. Ivan Bizjak na občini Grosuplje - foto Franc Stanonik koordinacijo izvajanja zakona o dena­ cionalizaciji, pa smo naleteli na veliko bolj vsebinske ovire, katerih rešitev je pravzaprav predpogoj za uspešno dena­ cionalizacijo. To so, če jih nekaj našte­ jem, nepopolna in netočna evidenca prostih nepremičnin in zemljišč, ki so v lasti države in bi lahko bile na voljo za vračanje v postopku denacionalizacije ali kot nadomestna zemljišča. Potem npr. zemljiška knjiga in kataster nista vedno usklajena, nadalje so to nepravnomočne odločbe o določitvi državljanstva ter inter- Pravosodni minister na sodišču v Grosupljem - foto Franc Stanonik enotah, saj bi delavci na denacionaliza­ cijskih postopkih iz upravnih enot, kjer bodo delo opravili prej, lahko priskočili na pomoč drugim upravnim enotam oziro­ ma prevzeli del še nerešenih postopkov. Znano je, da je proces denaciona­ lizacije v zaostanku. Vlada je sprejela določene ukrepe, s katerimi se je ta pro­ ces pospešil. Kje je po vašem mnenju glavni razlog, da proces denacionalizaci­ je v Sloveniji še vedno ni zaključen. Na počasnost pa nas redno opozarja tudi Evropska unija v svojih letnih poročilih? Minister: Denacionalizacijski proces je izjemno kompleksen proces in temu primeren mora biti tudi pristop k reše­ vanju. Denacionalizacijski postopek je kontradiktoren, torej postopek z več strankami z nasprotujočimi si interesi, kar je izjema v upravnem postopku. Tudi zato je vodenje takega postopka še dodatno odgovorno in zahtevno. Vloga ministrstva za pravosodje pri izvajanju zakona o denacionalizaciji je predvsem odpravljanje sistemskih ovir in usklaje­ vanje izvajanja postopkov. To pomeni, da ministrstvo ne sodeluje v konkretnih upravnih postopkih, ampak koordinira izvajanje zakona pri drugih upravnih organih na prvi in drugi stopnji. Razlogov, da denacionalizacija pri nas še ni dokončana, je vsekakor veliko. Lahko vam omenim enega od večjih, to je kadrovska problematika oziroma pomanjkanje usposobljenih upravnih delavcev na upravnih enotah. Na področju vodenja denacionalizacijskih postopkov je fluktuacija kadra še vedno visoka. Ko smo na ministrstvu prevzeli pretacija zakona o denacionalizaciji, kjer je potrebno ugotoviti, ali je upravičenec imel možnost dobiti odškodnino od tuje države. Tudi sodni postopki so še vedno predolgotrajni, pri nekaterih vprašanjih še ni »oblikovana enotna sodna praksa, problem pa je tudi trajanje, ko gre za vpise v zemljiško knjigo. Bolj kot naštevanje vzrokov za počas­ nost tovrstnih postopkov, pa se mi za rešitev denacionalizacijskih zadev zdi pomembna jasno izražena politična volja. Vlada ima resen namen to vprašan­ je zaključiti in ga spraviti z dnevnega reda. Na pobudo našega ministrstva se že izvajajo nekateri ukrepi za pospešitev sklepanja poravnav in vračanje v naravi ter za pospešitev postopka. Zagotovo ni izvajanje Zakona o dena-za pravosodje. Katere naloge ste si kot minister zadali za obdobje svojega man­ data? Minister: Nalog na področju dela min­ istrstva za pravosodje je seveda veliko, preveč, da bi jih tukaj vse navedel. Najbolj splošno povedano so prednostne naloge našega ministrstva v tem man­ datu opredeljene v koalicijskem sporazu­ mu in vsakoletnem vladnem programu. Naloga vsakega ministrstva pa je čim bolj tekoče izvajanje dela ter odpravljanje nepravilnosti in pomanjkljivosti na svo­ jem področju. Že na začetku svojega mandata sem si zadal osnovno nalogo ustvarjanja pogojev za uresničevanje pravice do sodnega varstva in za zago­ tavljanje odločanja v razumnem roku. S tem v zvezi se takoj postavi vprašanje dolgotrajnega odločanja v sodnih postop­ kih oziroma sodni zaostanki. Ob dosled­ nemu spoštovanju načela delitve oblasti in neodvisnosti sodstva si na ministrstvu prizadevamo, da bi čim prej dosegli tekoče obravnavanje zadev na sodiščih. Moja dejavnost gre v smer iskanja novih normativnih možnosti za razbremenje­ vanje sodišč in zagotavljanju sredstev za vzpostavljanje ustreznih kadrovskih, prostorskih in drugih materialnih pogojev za njihovo delo. Če govorimo o pravosod­ ni upravi in pravosodni logistiki, so seve­ da prioritete tudi pri zagotavljanju pro­ računskih sredstev za namen delovanja pravosodnih organov zlasti informatizaci­ ja vseh sodnih postopkov in pa evidenc vseh sodnih zadev. Na zakonodajnem področju je prednostna naloga izvedba zakonodajnega postopka po državnem programu za prevzem pravnega reda Evropske unije. Omeniti pa moram, da na ministrstvu izvajamo še mnogo drugih nalog, tudi v okviru Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij in Inšpektorata za varstvo osebnih podatkov. Država Slovenija je vsako leto bližje vstopu v Evropsko unijo. Imamo zaprtih že 26 poglavij od 29, ki urejajo harmo­ nizacijo zakonodaje, uredb in pravil, kijih mora Slovenija uskladiti s članicami EU in vse bolj verjetno je, da bomo leta 2004 polnopravni člani EU. Zanima me, ali je med temi zaprtimi poglavji tudi področje pravosodja? Minister: Da. Slovenija je v pred- cionalizaciji glavna dejavnost Ministrstva ZBIRNO POROČILO O NEREŠENIH DENACIONALIZACIJSKIH ZADEVAH SKUPNO ŠTEVILO ŠTEVILO SKUPNO ŠTEVILO SKUPNO ŠTEVILO ŠTEVILO ODSTOPLJENIH PRIMEROV, V ZADEV, KISOV ZADEV, KISOV ZAHTEV ZADEV ZARADI KATERIH JE REŠEVANJU NA PRITOŽBENEM NEPRISTOJNOSTI ODLOČENO V UPRAVNI ENOTI POSTOPKU CELOTI 988 28 803 108 23 DEN. - KMETIJSKA ZEM. DEN.- - STAVBNA ŠKOF SAŠO 12 < GABRIJEL ZVONKA 51 0 PLANINA MARIJA 21 15 SKUPAJ 84 24 V REŠEVANJU NA UPRAVNI ENOTI GROSUPLJE SKUPNO 108 DEN. ZADEV V PRITOŽBI: UPRAVNO SODIŠČE MKGP MOP 19 3 1 18. 01. 2002 pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo poglavje pravosodja in notranjih zadev zaprla sredi decembra lani. Poleg tega, da to kaže na splošen uspeh Slovenije v pripravah za članstvo v EU, je zaprtje našega matičnega poglavja, če ga tako imenujem, priznanje slovenskemu pravosodju, ki bo ob vstopu v EU brez problemov prevzelo obveznosti v skladu s pravnim redom EU. Ali se bo po vstopu Slovenije v Evropsko unijo na področju pravosodja kaj bistveno spremenilo in bi bilo potreb­ no še posebej izpostaviti? Minister: Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo bo pravosodje takoj postalo del "evropskega pravosodja". Zgodovinsko gledano je pravosodje pri poglabljanju povezanosti in pravne enot­ nosti evropskega prostora odigralo zelo pomembno vlogo. Sodišča imajo namreč pravico in dolžnost v primeru, da je nacionalno pravo v nasprotju oziroma v neskladju z evropskim, zahtevati mnenje Luxemburškega sodišča. Z vstopom v EU dobijo sodišča vsebinsko novo in zelo pomembno vlogo. Glede same organi­ zacije in delovanja pa ostanejo stvari nespremenjene. V slovenski javnosti je področje pravosodja podvrženo določenim kri­ tikam. Najbolj izstopajo številni zaostan­ ki na sodiščih, zastaranje zadev, pa dom­ neve "o pristranskosti sodišč" in drugo. Znano je, da je sedaj v veljavi projekt Herkules, ki naj bi odpravil sodne zaostanke. Kako bi ocenili trenutno stan­ je na področju delovanja sodišč, tako z vidika materialnih in tehničnih možnosti kot tudi kadrovske zasedenosti? Minister: Trenutno so na področju pravosodja sodni zaostanki res največji problem, ki pa je rešljiv. Večkrat poudarim, da je reševanje sodnih zaostankov predvsem in v prvi vrsti stvar sodnikov. Zaostanke na sodiščih s svojim delom lahko odpravijo le oni. Različni pro­ jekti, kot je recimo projekt Vrhovnega sodišča imenovan Herkules, so jim pri tem v pomoč, kot vzporedna prizadevan­ ja za opravo zaostankov. Lahko pa rečem, da se stanje na tem področju že grobišč iz tega obdobja je samo en seg­ ment, ki ga je seveda potrebno urediti na najbolj pieteten način. V ta namen je vlada, predvsem na pobudo našega mi­ nistrstva, zagotovila proračunska sred­ stva za grobišča. Z njimi bodo na neka­ terih ministrstvih ter na državnem tožilstvu in sodiščih pokrili stroške dela in vsa preiskovalna dejanja s tem v zvezi. Drugo, kar temu sledi in je v povezavi z našim ministrstvom, pa so morebitni sodni postopki. Verjamem, da bodo državno tožilstvo in sodišča ta vprašanja obravnavala strokovno in z vso odgo­ vornostjo. Ob koncu pogovora še bolj osebno vprašanje. Slovenija je v teh dneh praznovala 10- letnico priznanja Evropske unije. Tudi sami ste v obdobju teh 10 let kot vidni predstavnik nekdan­ je krščanske demokracije in danes kot podpredsednik Slovenske ljudske stranke aktivno delovali na političnem področju, tako kot notranji minister in kot varuh človekovih pravic. Kako gledate na 10-letnico slovenske države? So cilji iz 90. let uresničeni, kako naprej in izzivi v prihodnosti? Minister: Že dejstvo, da se danes lahko z veseljem in ponosom ozremo na minulo desetletje, pomeni, da je bila naša odločitev za samostojnost pravilna. Dejansko so bila prav prva priznanja s strani Svetega sedeža in držav tedanje Evropske skupnosti najboljše priznanje in potrditev pravilnosti naših odločitev. Sprejem v OZN in Svet Evrope sta to še dopolnila. Ponosen sem, da sem v tem tako odločilnem in z zgodovinskega sta­ lišča res velikem obdobju za slovenski narod dejavno sodeloval in ga takorekoč soustvarjal. Seveda nobena stvar ni popolna in zato bi se v teh letih tudi pri nas na različnih področjih kakšna stvar lahko naredila bolje, drugače ali hitreje. Ampak v celoti gledano je bilo prvo desetletje samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije uspešno. Prepričan sem, da bo tako tudi v prihodnje. Pogovarjal se Je Matjaž TrontelJ Minister na Upravni enoti Grosuplje - foto Franc Stanonik izboljšuje. Med obiski sodišč, kot je bil danes v Grosupljem in v Kočevju, že opažamo napredek pri učinkovitosti. Seveda ne povsod enako. Na večini sodišč že sproti obvladujejo pripad zadev, ostajajo pa jim zaostanki iz preteklih let. Konec meseca bomo na ministrstvu že imeli pripravljene podrob­ ne statistične podatke o delu sodišč v minulem letu, kijih bomotudijavno pred­ stavili. V Sloveniji se je v zadnjem času začela odpirati še ena tema. Gre za odkrivanje množičnih grobišč medvojnega in po­ vojnega dogajanja po Sloveniji. Po 50 letih in več sta generalna državna tožilka in policija napovedala številne preiskave in iskanje odgovornih za to dogajanje oziroma zločine. Kaj na tem področju lahko stori, oziroma je naloga ministrstva za pravosodje? Minister: Na ministrstvu za pravosodje si prizadevamo, da bi se na nivoju države dokončno ustrezno rešila celotna paleta vprašanj, povezanih z medvojnimi in povojnimi dogodki. Odkrivanje množičnih Urednik - dodatno vprašanje: V medijih seje veliko govorilo in pisalo o (ne)vračanju cerkvenega premoženja. Kakšna je slika na tem področju na območju Upravne enote Grosuplje in ali je primerljiva s sliko v Sloveniji? Minister: Natančnejše podatke vam bo posredovala Upravna enota. Upravna enota: Glede na dogovor med ministrom Ivanom Bizjakom in načelnico UE Grosuplje Nevenko Dolgan v zvezi z denacionalizacijskimi zahtevki vam sporočamo glede zahte­ vanega premoženja, podržavljenega Cerkvi, da je bilo na območju UE Grosuplje vloženih 17 zahtevkov, od katerih je že pet pravnomočno rešenih v celoti, ostali so delno rešeni, delno še v reševanju. Ne moremo pa vam sporočiti, koliko je bilo zahtevanega cerkvenega premoženja, ker UE ne vodijo posebej evidenc glede zahte­ vanega cerkvenega premoženja. Svetujemo vam, da se za te podatke obrnete kar na rimokatoliška župnijst- va na območju UE Grosuplje. HRANILNICA LON D.D. VELIKE MOŽNOSTI V SENCI VELIKANOV 26 FIZIČNIH OSEB JE 25. JANUARJA 1992 USTANOVILO HRANILNICO LON. ZAČETNI KAPITAL JE ZNAŠAL 3,7 MILI­ JONOV TOLARJEV, DANES JE KAPITALA ZA VEČ KOT 300 MILIJONOV TOLARJEV. ŠTEVILO ZAPOSLENIH JE IZ ZAČETNIH 2,5 UUDI ZRASLO NA 25. OB USTANOVITVI JE POKRIVALA LE LOKALNI TRG, TO JE GORENJSKO REGIJO. POLEG SEDEŽA JE IMELA ENO POSLOVALNICO V KRANJU. DANES POSLUJE PREKO PETIH POSLOVNIH ENOT PO VSEJ SLOVENIJI, V KRANJU, UUBUANI, GROSUPUEM, CEUU IN POSTOJNI. DEVET LET SO POSLOVALI Z DOBIČKOM. Direktor Hranilnice Lon, g. Slavko Erzar 26 USTANOVITELJEV, FIZIČNIH OSEB. Letos Hranilnica Lon proslavlja že deseto obletnico obstoja. 25. januarja 1992 so namreč ustanovitelji imeli ustanovno skupščino, ki je pomenila začetek poslovanja. Ustanoviteljev je 26, vsi so fizične osebe. Eden od glavnih ustanoviteljev in s tem lastnikov hranilnice je njen direktor, g. Slavko Erzar. V kasnejših emisijah delnic so se jim pridružili novi delničarji, tako da danes njihovo število presega 300. Na svoji spletni strani so med drugim zapisali: "Hranilnica danes predstavlja s kapitalsko osnovo preko 300 milijonov tolarjev ter bilančno vsoto preko 4,5 mil­ ijard tolarjev donosno in varno alternati­ vo bančnim naložbam. S pravilno poslovno politiko smo se uspešno izog­ nili čerem, ki prežijo na finančne ustanove ob samem začetku ter v prvih letih poslovanja. Zgradili smo stabilno hranilnico z rastočim tržnim deležem." POD KONTROLO BANKE SLOVENIJE VKUUČENI V SHEMO JAMSTEV ZA HRANILNE VLOGE IN DEPOZITE Direktor razlaga, da so imeli ob ustanovitvi velike porodne težave s pri­ dobitvijo licenc Banke Slovenije za ponudbo različnih storitev. Poslovanje hranilnic, tako kot poslovanje bank, enako strogo nadzira Banka Slovenije. Zanje hkrati veljajo vsi predpisi, ki velja­ jo za banke. Hranilnice so skupaj z bankami vključene tudi v shemo jam­ stev za hranilne vloge in depozite, ki smo jo v našem časopisu že predstavili. "Kljub temu so bile v preteklosti hranil­ nice v podrejenem položaju v primerjavi z bankami. Imele so na primer težave pri pridobivanju licenc za različne storitve. Banka Slovenije je nadalje od hranilnic zahtevala 100 % zavarovanje prejetih depozitov pri zavarovalnicah," opisuje težke pogoje poslovanja v preteklosti direktor. NUDIJO TRANSAKCIJSKE RAČUNE To je vodilo do ustanovitve interesne­ ga združenja, imenovanega Zveza hranilnic, ki je v dolgoletnih pogajanjih z Banko Slovenije uspelo hranilnicam zagotoviti tako rekoč enake pogoje poslovanja kot jih imajo banke. Hranilnice tako lahko danes nudijo celo paleto bančnih storitev, z izjemo plačil­ nega prometa s tujino. Še nedavno pod- . jetja pri hranilnicah niso mogla odpreti transakcijskega računa. Danes to ne velja več. LE DVE HRANILNICI V DRŽAVI Zaradi težkih pogojev poslovanja se je v zadnjih letih število hranilnic v Sloveniji močno zmanjšalo. Pred deseti­ mi leti jih je bilo 14, danes poslujeta samo še dve, to sta Hranilnica Lon in Delavska hranilnica. Prva je tržno nar­ avnana, druga je ustanovljena pred­ vsem z namenom sindikalnega krediti­ ranja članov. Hranilno kreditne službe, ki poslujejo preko zadrug in jih je v državi preko 50, hranilnicam niso neposredna konkurenca, saj ne posluje­ jo po Zakonu o bankah in hranilnicah in' jih torej Banka Slovenije ne kontrolira, čeprav nudijo podobne storitve kot hranilnice. Večino poslovnih partnerjev hranil­ nice predstavljajo občani in samostojni podjetniki. Več si želijo poslovati tudi s podjetji. Poslovalnice majhna lokalna podjetja dobro poznajo, zato je postopek odobritve kredita mnogo kra­ jši kot pri konkurentih. Ker so bližje komitentom, se lahko s ponudbo bistveno bolj prilagodijo njihovim indi­ vidualnim potrebam In željam. Fizičnim osebam na primer nudijo majhne potrošniške in gotovinske kredite v viši­ ni od 30.000 do 50.000 SIT In z mesečnim obrokom 2.000 do 3.000 SIT, s katerimi se veliki konkurenti ne želijo ukvarjati. BLAGAJNIK LAHKO PONUDI UGODNEJŠO OBRESTNO MERO Med viri denarja Hranilnice Lon pre­ vladujejo depoziti prebivalcev. Z leti sije hranilnica zaradi stabilnega poslovanja pridobila med prebivalci visoko stopnjo zaupanja. Ker do nedavnega podjetja pri hranilnicah niso mogla odpreti transakcijskih računov, hranilnica ni imela vpoglednih vlog, temveč zgolj vezane. Te so za hranilnico sicer dražje, vendar ji hkrati zagotavljajo varnejše poslovanje. Po mnenju direktorja je hranilnica konkurenčna pri zbiranju depozitov tudi zaradi pooblastil blaga­ jnikov, ki lahko za večje zneske, to je nad 1 milijon tolarjev, ponudijo strankam stimulativno obrestno mero. Vse to se odraža v uspešnosti poslo­ vanja hranilnice. Le-ta je dosegla v letu 2001 43-odstotno rast, torej - veliko večjo, kot jo je dosegel slovenski bančni sistem. Donosnost na kapital je dosegla 25 %. "Imamo velike možnosti v senci velikanov. Bolj ko se bančni sistem kon­ solidira, večje so naše možnosti", še komentira g. Erzar. V letu 2002 želijo še naprej rasti, zaradi česar nameravajo hranilnico dokapitalizirati za 100 mili­ jonov tolarjev. MAGRO IN LON SE ZDRUŽITA Širjenje mreže po Sloveniji je sledilo poslovnim ciljem. Poslovalnici v Kranju se je najprej pridružila poslovalnica v Grosupljem. Povečane kapitalske zahteve Banke Slovenije so pred šestimi leti tako rekoč prisilile grosupeljsko hranilnico Magro v iskanje novega part­ nerja, ki bi zagotovil svež denar. Izhod je hranilnica našla v pripojitvi hranilnici Lon. Grosupeljska enota se še vedno imenuje Magro, le da se je preselila na atraktivnejšo lokacijo nasproti bivše stavbe občinske uprave. Trije zaposleni v okviru svojih pooblastil samostojno odločajo in so odgovorni za svoje odločitve. V prvih dveh letih po združitvi med Grosupeljčani ni bilo želenega odziva, predvsem zaradi nezaupanja. V zadnjih letih pa rast obsega poslovanja Magra dosega med 20 % in 40 % letno. STRATEŠKA KOMBINACIJA: VARČNI GORENJCI, ZAPRAVUIVI UUBUANČANI "Kranjsko-grosupeljska naveza" je na določeni točki postala problematična: "Gorenjci so po naravi preveč varčni in premalo zapravljivi." Zato so v hranilnici iskali predvsem boljše naložbene možnosti. Nastali sta poslovalnici v Postojni ter v centru Ljubljane. V prestol­ nici je veliko ljudi z relativno dobrimi plačami, ki zato najemajo tudi velike kredite. Na tem "požrešnem" trgu je povprečna velikost kredita tudi 2- do 3- krat večja, kot znaša povprečje v drugih krajih. Ljubljana je danes druga največ­ ja Lonova poslovalnica, takoj za Kranjem. Celjska poslovalnica je nasta­ la pred dvema letoma. Se izredno hitro razvija in je po rezultatu že dosegla gro­ supeljsko. Prihodnje cilje ima Hranilnica Lon natančno začrtane. Želijo osvojiti čim večji del slovenskega trga. Tudi zato se bodo v letu 2002 z novo poslovalnico razširili v Novo mesto. Želijo biti tako konkurenčni, da bodo še naprej zan­ imivi za lastnike. To pomeni, da morajo delničarjem na vložen kapital zagotoviti večji donos, kot znaša donos dolgo­ ročno vezane bančne vloge. ŽELIJO OSTATI SLOVENSKA HRANILNICA Zavedajo se svojih prednosti v primer­ javi z velikimi sistemi. To so predvsem prilagodljivost in hiter odziv na tržne razmere. Na trgu bodo nastopali kot domača hranilnica, saj se nimajo potrebe prodati tujcem. Čeprav so ponudbo že dobili. Mag. Tatjana Skubic PEKARNA GROSUPLJE Z MERCATORJEM TUDI NA HRVAŠKEM Grosuplje, 15. januar 2002 - Pekarna Grosuplje je leto 2001, jubile­ jno, petdeseto leto, sklenila s prido­ bitvijo certifikata ISO 9001. Na Hrvaškem bo oskrbovala Mercatorjevo trgovsko mrežo, zato je pred dnevi v Zagrebu ustanovila svoje podjetje. V letu 2001 so za 16 odstotkov povečali prodajo in prvič presegli 9 tisoč ton prodanega kruha in pekovskega peci­ va. Kot je povedal Štefan Plankar, direk­ tor Pekarne Grosuplje d.d„ bo novo­ ustanovljena hčerinska družba Belpana d.o.o. na območju Zagreba do leta 2003 zgradila pekarno z dnevno proizvodnjo 10 do 12 ton kruha. S kruhom in pekovskim pecivom bo oskrbovala predvsem Mercatorjevo trgovsko mrežo na Hrvaškem. Že letos pa bodo s pečmi za peko na prodaj­ nem mestu opremili prvih 6 Mercatorjevih trgovin na Hrvaškem. Pekarna Grosuplje je v Mercatorjevem hipermarketu v Zagrebu že postavila manjši obrat za potrebe centra, ki zelo uspešno poslu­ je. Zagrebški kupci cenijo kakovost grosupeljskega kruha, zato bodo na Hrvaškem predvidoma prodajali kruhe, kakršne poznajo tudi slovenski kupci. Sicer pa je po besedah direktor­ ja Štefana Plankarja Pekarna Grosuplje v letu 2001 v primerjavi z letom prej za 16 odstotkov povečala fizični obseg prodaje in prvič presegla 9 tisoč ton prodanega kruha in pekovskega peciva. Ob izteku jubilejnega leta so v Pekarni Grosuplje uspešno prestali presojo standarda kakovosti ISO 9001, s čimer so postali že šesta družba v sistemu Mercator, ki posluje po tem mednarodnem standardu. V grosupeljski pekarni poudarjajo, da je osvojeni certifikat pomemben zlasti zaradi sodelovanja s partnerji, ki so prav tako zavezani mednarodnim stan­ dardom kakovosti. Osvojeni standard pa v proizvodnji in distribuciji že nad­ grajujejo s sistemom kakovosti HACCP, mednarodnim sistemom obvladovanja kritičnih točk v živilski industriji, ki je jamstvo za varno in zdravo živilo. Načrtujejo, da bodo uvajanje zaključili do izteka letošnjega leta. PEKARNA GROSUPUE D.D. NAJBOLJE UREJENE SLOVENSKE PRODAJALNE V LETU 2001 Upravni odbor Združenja za trgovino je na svoji 27. seji, dne 25. 11. 1998, sprejel pobudo Turistične zveze Slovenije, da se v okviru Združenja za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije pripravi projekt, na podlagi katerega bo potekalo tekmovanje in izbor najbolje urejenih prodajaln, kot del širše akcije "Moja dežela, lepa in gos­ toljubna". Cilji projekta "Najbolje urejene slovenske prodajalne", ki je letos potekal že tretjič, se kažejo predvsem v spodbujanju k ustvarjanju prijaznega in urejenega okolja za potrošnike in zapos­ lene v prodajalnah ter k spodbujanju tekmovalnosti med trgovci pri doseganju teh ciljev. Aktivnosti, povezane s projektom, so potekale skozi vse leto. Prvi, območni krog ocenjevanja prijavljenih prodajaln, je izvedlo trinajst območnih ocenjevalnih komisij, ki delujejo pri območnih gospo­ darskih zbornicah, najboljši iz posameznih območij pa so napredovali v drugi, republiški krog ocenjevanja. Tega je izvedla republiška ocenjevalna komisija, imenovana s strani Upravnega odbora Združenja za trgovino. V letu 2001 se je v projekt vključilo 332 prodajaln. Ocenjevalne komisije so imele ob izredno hitrem razvoju slovenske maloprodaje v zadnjem obdobju težko nalogo, da med prijavlje­ nimi najdejo tiste, ki najbolj odražajo osnovno idejo projekta. Združenje za trgovino se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem, ki so v pro­ jektu aktivno sodelovali: trgovcem, ki so se odločili za sodelovanje in na ta način omogočili uspešno izvedbo projekta, članom območnih in republiške komisije za ocenjevanje urejenosti prodajaln ter vsem direktorjem in koordinatorjem pro­ jekta na območnih gospodarskih zbor­ nicah. Republiška komisija za ocenjevanje urejenosti prodajaln je skladno s projek­ tom "Najbolje urejene slovenske proda­ jalne v letu 2001" Upravnemu odboru Združenja za trgovino predlagala 23 kandidatov za republiške diplome in priznanja v naslednjih kategorijah: blagovnice, hipermarketi, klasične in samoizbirne prodajalne tekstila in obutve, klasične in specializirane tehnične prodajalne, klasične in speciali­ zirane živilske prodajalne, ostale proda­ jalne, samopostrežbe in marketi, tehnični prodajni centri. Diplomo GZS - Združenja za trgovino in Turistične zveze Slovenije za urejenost prodajalne v kategoriji "blagovnice" prej­ me: BLAGOVNICA VELE Domžale VELE d.d. Ljubljanska 64, Domžale, gen. direktor: Stane Skok. Velikost podjetja: veliko. Ponudba blagovnice je namenjena širokemu krogu kupcev, s kakovostjo in obsegom asortimana pa lahko zadovolji­ jo tudi potrebe najzahtevnejšega potrošnika. V Vele potekajo številne degustacije in promocije. Tudi modne revije, ki jih orga­ nizirajo dvakrat letno, so postale že tradicionalne. V podjetju Vele verjamejo v prihodnost veleblagovnic na slovenskem trgu, kar dokazujejo z obsežno prenovo blagov­ nice v Domžalah, ki je v dosedanjih letih poslovanja osvojila srca lokalnih kupcev, s svojo ponudbo in pristnim odnosom do strank pa privablja tudi kupce iz širše okolice. S svojo razvojno strategijo zasle­ dujejo cilj prijetnega in udobnega naku­ pa v čim krajšem času, pri tem pa se poslužujejo premišljene kombinacije klasičnih metod prodaje in sodobnih trendov v maloprodaji, kar od prodajne­ ga osebja zahteva veliko znanja o blagu, kupcih, svetovanju in pomoči strankam. V Blagovnici Vele so naslednji oddelki: ženska konfekcija, moška konfekcija, otroška konfekcija, perilo, oddelek šport, oddelek igrače, metraža in pozamentar- ija, oddelek gospodinjskih potrebščin, darilni oddelek, trafika, drogerija, zlato in ure, oddelek papirja, elektro in hi - fi, čevlji, oddelek sezonske prodaje, cvetličarna, male živali. Vele Domžale jnvi\ wv)yh MtftiMim rebuse. Lotili smo se tudi intervjuja in ankete. Dela je bilo veliko, a je bilo zanimivo. Ko smo zbrali vse prispevke, smo začeli časopis oblikovati. Z velikim pričakovanjem smo v decembru dočakali njegov izid. Natisnili smo ga v tridesetih izvodih, tako da je vsak učenec četrtega razre­ da dobil svojega. Vsi smo ga z veseljem in ponosom prelistali, prebrali najprej svoj prispevek in nato še vse ostale. Delček našega časopisa smo predstavili tudi na božično-novoletni prireditvi v Žalni. Tako smo bili navdušeni, da so takoj privrele na dan ideje za drugo številko. Četrtošolke Iz OŠ Žalna Ana, Maja, Petra, TJaša SV. APOLONIJA, MATIJA IN VALENTIN V grosupeljski občini Imamo, čeprav se komu to na prvi pogled ne zdi, ve­ liko umetnostno-zgodovlnskih stva­ ritev. Mednje spadajo tudi kipi, ki Jih Je največ po cerkvah - upodabljajo svet­ nike, Jezusa, Marijo, božjo podobo; mnogokrat so za njihov prikaz namesto kipov uporabili slike. Skupaj se bomo sprehodili po cerkvah v občini z namenom, da posvetimo nekaj pozornosti umetninam, ki jih hranimo in ne poznamo najbolje. Življenje svet­ nikov nam morda lahko kaj pove tudi za današnji čas, saj ti ljudje niso kar tako postali svetniki. 9. februarja je godovala sv. Apolonija, zavetnica zobozdravnikov. V naši občini jo imamo v treh cerkvah. Na Magdalenski gori je njej in sv. Janezu Nepomuku posvečen stranski oltar. Na Veliki Novi Gori je njen kip na stranskem oltarju. Prav tako stoji kip sv. Apolonije na stranskem oltarju na Dolah pri Polici. Nam bolj znana oblika njenega imena je Polona, pomeni pa "Apolonov, posvečen Apolonu". Apolon je bil grški bog lepote, očiščenja, preroštva, svet­ lobe in sonca. Z imenom Apolonija se povezuje tudi pikapolonica. Sv. Apolonija je živela v 3. stoletju v Aleksandriji (Egipt). Že v njeni visoki starosti so (spet) začeli preganjati krist­ jane na tistem področju, ker je nekdo podžgal množice. Kristjane so napadli, oropali. Apoloniji so z udarcem izbili vse zobe in ji nato zdrobili spodnjo čeljust, poznejše legende pa pravijo, da soji jih izpulili s kleščami - zato jo upodabljajo s kleščami in zobom ter palmo, ki je sim­ bol mučeništva. Pretili so ji, da jo bodo živo zažgali, če ne bo izgovorila brezbožnih besed, česar ni hotela. Ko so jo za trenutek izpustili, je sama skočila v ogenj. Živeti, kar veruješ, v kar si prepričan, med množico drugačnih. Lahko gre za preproste stvari - rad bi večerjal, drugi pa nočejo, ne želim gledati kriminalk in me zato zafrkavajo itd. - lahko pa za malo bolj pomembne - imeti več otrok, skrbeti za čisto okolje, živeti svoje prepričanje itd. Množica je prepričana drugače, kdo ima torej prav? Množico so lahko prepričali mediji (ki nimajo vedno prav), morda pa ima res prav. Ali pa ima prav posameznik. Težko je živeti dru­ gačnost, če si v manjšini. Do kje vztra­ jati? V mesecu februarju godujeta še dva svetnika, katerih upodobitve imamo v cerkvah v občini Grosuplje. Kip sv. Matije (24. 2.) je v cerkvici Tabor. Matija v hebrejščini pomeni "človek od Boga", "božji človek", ali "dar božji", zato ga slovenimo tudi z imenom Bogdan. Druge oblike imena so še Matic, Matjaž, Tjaša, Doroteja, Teodor, Božidar. Sicer pa po ljudskem izreku Matija led razbija. Sv. Valentin, ki "ima ključ od korenin", kot pravi ljudska modrost, je upodobljen v cerkvah v Troščinah, na Boštanju in na Kopanju. Ime izhaja iz latinščine in pomeni "zdrav, močan, krepak, mogočen", uporabljata pa se tudi imeni Tine in Zdravko. Tudi Valentin je do svet- ništva prišel prek mučeništva. Alenka Oblak IMAM PRAVICO BITI SLOVENEC? S Tomom Križnarjem - v iskanju življenja Valerija in lahkost delanja dobrih del Valerija, doma sojo klicali kar Valči, je prav taka deklica, kot mnogo drugih. Ni več otrok, dekle pa tudi še ne. Ponosna je na svoje starše, še najbolj pa na bratca Vala. V šoli je pridna, hodi pa tudi k verouku, kljub temu da starši bolj redko prestopijo cerkveni prag - delo doma, odgovornost v službi, pa še obiski in to in ono, le kje naj najdeta čas še za obisk cerkve? Bog pa neumorno sprašuje: "Ali boš začel danes?" "Ne, danes ne morem, Gospod. Moram preizkusiti avto. Ravno nov je. Morda jutri, prav gotovo pa pojutrišnjem!" Gospod še čaka in čaka, on pa ne utegne. Nekega dne se Valči prismehlja od verouka. "Mami," zakliče, " postni čas je. Čas prenove, čas poboljšanja! Vse to in še več nam je razložil gospod kaplan. Veš, mami, tako mlad je, pa je boljši, kot sem mislila. Tudi več ve in zna, kot sem doslej mislila. Poglej, mami, kako je enostavno narediti dobro delo. Že ko ti podam zajemalko, da mi naliješ juhe, je že dobro delo. Da za sabo pospravim igrače, tudi tebi olajšam delo. Ko ti podam svinčnik, da mi narišeš veroučno nalogo, je tudi že dobro delo." Seveda pa Valči med tem svojim govorjenjem ves čas neutrudno pritiska gumbe svojega tetrisa, "Poglej, mami, tudi to je dobro delo, da že pred kosilom naredim domačo nalogo. Celo nasmeh mojemu očku je že dobro delo. Vidiš, mami, kako malo je treba za poboljšan­ je! Če se odpovem bonbonu ali koščku torte, je tudi dobro delo. Sicer pa imam tega vedno dovolj. Tudi tebi bom namenila več svojega prostega časa, saj je tudi pogovor s sočlovekom, ki kar naprej hiti s svojim delom, dobro delo, saj se mu vsaj za trenutek odloži nenehno hitenje. Poglej mami, moj tetris pa danes bolje dela! Kar nekam visoko prihajam z zadetki. Kaj misliš, ali je to že znak poboljšanja?" Časteče neustavljivo, Valči pa nadaljuje z igro in veselo zakliče: "Glej, mami, končno sem na tetrisu zadela v polno!" Mami pa razmišlja svoje. Spominja se svojega prvega dne v službi. Z odličnim je končala srednjo šolo in se takoj spoprijela z delom za kruh. Njen šef pa, že malo zre­ lejši: "To delajte tako, to tako. Sem odlagajte rešene zadeve, tekoče tukaj, tja pa papir­ je, ki so potrebni mojega svetovanja."To slednje jo je prizadelo. "Kaj pa misli ta mladi inženirček!? Da sem padla z lune? Da samo on vse zna?! Pa še, kot vidim, k svojemu imenu pristavlja tisti asist. kot da je samo on vsemogoč!" Po vročici, ki jo je oblila ob njegovih besedah, je začela delati. Na njeno žalost pa se je večal samo kupček, ki je potreboval svetovanje. Po nekaj dneh je bilo treba stopiti na realna tla, sebe vzeti v roke, šefu pa izkazati potrebno spoštovanje. Po prijaznem vprašanju je dobila tudi prijazno pojasnilo. Nič več je ni motil tisti asist. ne ing., saj je bil šef samo pri­ jazen, nič pa domišljav. Ob hčerinem govorjenju je pomislila: "Mar moja Valči že pri njenih letih doživlja to, kar sem jaz po srednji šoli?" Medtem končuje kosilo, Valči pa se še naprej igra. Zunaj zašumi, nenadoma je začelo deževati. "Joj, menda se ne bo zbudil Vali! Saj še mleka nisem skuhala! No, pa še nič ga ni doma!" Obrne se k hčerki, ki se mimo igra dalje. "Valči, tu imaš denar in hitro skoči po mleko! Danes ga kupi kar tu, pri sosedu, saj je kosilo že pripravljeno." "Ja, mami, kaj ne vidiš, da dežuje?" - In mamici ni preostalo drugega, kot pustiti kosi­ lo, potihem pogledati, kaj je s sinkom - k sreči so mu že igrali angelčki, saj seje v spanju prav ljubko držal na smeh - in steči v trgovino po mleko. Medtem je prišel domov očka, sedel za mizo in čakal na kosilo, Valči pa se ni dala motiti v svojem igranju. Tisto o nasmehu očku je bilo že pozabljeno, nasmeh je dobil šele od žene, ko je prihitela domov z mlekom... Zmed tj?. |3Timfarafkjj; ^nmrjn^fnrj m d?« nfjTOrrjsfj/j rirrrf^nfc OrnOTpfffif ri.nfj. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA tfKrrr rrTrfiTrrm: rTGf^/r