let* 1878.
385
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXIX. — Izdan in razposlan dne 10. avgusta 1878.
107.
Razpis finančnega ministerstva od 3. avgusta 1878,
s katerim se Dolainskega aparat v merjenje špirita pri plačevanji davka po pridelku v žganjar-nicah 'pripušča ter opis z načrtom tega aparata in pa propis o njegovi uporabi na znanje daje.
Pri plačevanji davka po pridelku, dopuščenem na temelji §§f0T 25 in 61 postave o davku od žganja, izdane 27. junija 1878, smejo se Dolainskega spirito-merski aparati, narejeni po naslednjem opisu, rabiti, držeč se določil niže sledečega propisa o uporabi njihovi.
A. Opis
Dolainskega spirito-merskega aparata, uporabnega v žganjarnicah davek po pridelku
plačujočih.
Glavne sestavine tega aparata, ki ga priloženi načrtek predočuje, so te le :
1.	Unanja omara, v kateri so vsi deli aparatovi ;
2.	alkoholometrov stebrič;
3.	merski boben sè stelom ;
4.	prigledna ali kontrolna priredba za merski boben, kadar stoji;
5.	obe shrambi za spiritove probe;
6.	posebne varnostne priredbe.
Glavne sestavine 1 do vstevno 5 oznamenjene so z imenom tistega, ki jih je naredil, in za vsak aparat s posebno številko.
(filoTonlach.)
72
1.	Vnanja omara.
Vnanji oboj (Fig. 1 in 2) sestoji iz močnih kovno-železnih ostenkov, ki so v trdni zvezi z dnom iz litega železa.
Zgoraj je omara zavržena s pokrovcem iz litega železa, ki je v zarezi premičen k sprednji strani ter se zapira z drogoma (c in cx) nad njo staknjenima, ki jima se prilega plomba uradne zapire.
Na zadnjem delu omare je nastavek a iz pločevine z vtočno odprtino f in sitasto preluknjano kapo za izhlapevanje zraka in plina.
Ta nastavek dela z pokončnim delom b pokrovca ohišje ali zaperieo, določeno alkoholometrovemu stebriču.
Orednji del od b nareja okvir, zaprt z močnim steklom, skozi katero je moči alkoholometer opazovati.
Plošča od dna ima na vsakem izmed 4 kotov po eno luknjo za vrteže, s katerimi je omara pritrjena k stajalni plošči.
2.	Alkoholometrov stebrič.
Alkoholometrov stebrič A (Fig. 2, 3 in 10) narejen je iz kovine britanije ter sestoji iz 2 delov d in e, katerih prvi prosreduje vtok špirita v aparat a drugi njega iztok v merski boben,
Alkoholometrov stebrič je z železnim okljukom in dvema ven štrlečima lopatama nepremično pritrjen k omari.
Pri vrteži f prihaja spirit v oddel d, od ondod v nastavljeno cev dt in čez čašico skoz obešeno sito v oddel e, in odtod skoz cev et v merski boben.
Cev dt je določena za alkoholometer, čegar stanje se dâ dobro opazovati skozi steklo prej omenjenega nastavka b.
Ako bi spirit slučajno tekel tako močno, da ga čašica ne more sprejeti vsega, ter bi štrkal na steklo rečenega nastavka, prihaja mimo tekoči del čez rivec iz pločevine v žleb e, in odtod skoz obstranske luknje v oddelek e in dalje v merski boben.
3.	Merski boben sè štelom vred.
Merski boben B (Fig. 2 in 9), narejen tudi iz britanije, ima najmanj 50 centimetrov v premeru ter sestoji iz 4 skladnih predelov I, II, III in IV, katerih vsak drži po tanko 5 litrov, tako, da mora ob enom obratu (zavrtenji) bobna po tanko 20 litrov preteči skozi njega.
Spirit vtcka sredi bobna skoz cev c, (Fig. 2) alkoholomotrovega stebriča, a izteka skoz odprtino <7, gx, <7, in g3 na obimu bobna.
Os bobna leži na eni strani v malem križci gori imenovane cevi rt a na drugi strani v blazini h, pritrjeni na stenu iztočnega korita. Nad to blazino je sklenica z oljem, ki jo olji.
Osne blazine (teči) narejene so iz ene trdolitine. Tudi os znotraj njih je prevlečena z enakšno trdolitino.
Na strani blazine h boben nasproti zvezana je bobnova os z osjo stela C, ležečega v sprednji steni omare.
Štelo C ima 6 odzunaj pod okvirjem iz kovine vidnih in stekli pokritih cifrenic.
Ker vsak izliv bobna iznaša po 5 litrov, ter se tudi vsak posamezen izliv naznanja, prirasta naznanjenim številom vselej po 5 jednic, katerih vsak pomeni en liter, do 999.995. Število 1.000.000, ki prihaja neposrednje za 999.995, izra-žuje se šest ničlami (000.000).
Bobnovi predeli izpraznjujejo se v iztočno korito D, narejeno iz britanije ; iz tega teče spirit skoz odprtino i v prostor med stenama k in odtod v spred-njico E in dalje skoz odtočnico l iz aparatove omare.
Odprtina i ni na najnižjem mestu korita, nego v neki višini, do katere mora ostati spirit, da bode moči vzeti kako probo.
Delovanje bobna in naprava njegova lahko se razvidi iz Fig. 9 priloženega načrta, v kateri je sprednja stena odvzeta.
Spirit prihaja skoz odprtino m na tisto mer, ki jo načrt poočituje strelicami, v oddel I ter ga napolnjuje gori do vtočišča m, oddela II. Spirit, ki odtod vteka v oddel II, naredi kmalu, da bode ta stran pretežnejša, boben se zavrti na levo, tekočina, kar je bode v oddelu I, izstopi skoz odprtino g ter spravi predel II v tisto lego, v kateri je prej bil oddel I.
4.	Prigledna priredba za stanje merskega bobna.
Ako bi se merski boben po kaki oviri ustavil, napolni mu se polagama spodnja polovica s špiritom, ki naposled skoz prednji vrat bobna stopi v ko-ritce n (Fig. 2) pred njim.
Od tod teče spirit skoz cev «, pritrjeno k koritcu, v sredo gugalice F iz britanije (Fig. 8), katera je razdeljena na dva enaka dela ter se suče sem ter tja okoli osi pritrjeni k robu dna.
En predel gugalice bode vsegdar vzdignjen, a drugi spuščen, spirit napolni vzdignjen predel, dokler polagoma rastoča teža gugalice ne omahne ter se napolnjeni predel pogrezne in izprazni.
Zdaj pride spirit v drugi predel, ter se ista igra ponovi.
Srednja stena te gugalice vzdigne o vsakem omahu eno izmed dveh vzmeti (peres), imajočih vsaka po eno jekleno kladivce takö, da vselej eno kladivce udari na zvonec o nad gugalico, ter takö naznanja, ta boben stoji. Vrh tega se stanje bobna šc tudi drugače konstatuje.
Pri cevi pomeščena je četverokotna posoda držeča kakih 200 kubičnih metrov.
En del špirita tekočega v cevi stopi skoz cevčico n2 v to posodo, in brž ko je napolnjena, iz nje skoz cev v3 dalje v posodo^, držečo kakih 100 kubičnih metrov, ter se vzdigne v nji, oziroma v nastavljeni zračni cevčici onoliko visoko, kolikor visoko stoji v prvi posodi.
Obe posodi napolnita se malo po malo, predno je 30 litrov preteklo čez gu-galico, ter ostaneta napolnjeni, dokler se namerno ne izpraznita.
Posoda^? izpraznjuje se skoz odtočno cevčico ležečo za vratcami omare Jt a posoda px skoz cevčico ležečo za vratcami J.
Spirit, kar ga doteka v tem, ko merski boben stoji, izhaja tudi iz aparata skoz odtočnico l.
5.	Obe shrambi za spiritove probe.
V	tem ko boben meri, koliko tekočine je preteklo skozi njega, namen je teh iz britanije narejenih posod sprejemati probe od te tekočine, po katerih je moči ovedeti nje kakovost (alkoholovitost).
Y	ta konec so tako na sprednji kakor na zadnji steni merskega bobna po 4 zajemalnice (q in qlx Fig. 2), katere pri vsakem izpraznilu bobnovega predalčka zajemajo eno probo, ter jo dovajajo v omenjeni shrambi.
Spodnji del iztočnega korita D napolnjen je, kakor se je že prej reklo, do odtočišča i vsegdar s tekočino; zajemalnice (q in qx, Fig. 2) pomakajo se tu, za-jemljejo neke odločene množinice ter jih privajajo v shrambi za probe in to zajemalnice q po žlebu r v shrambo za navadni prigled (G) a zajemalnice qx po žlebu rx v shrambo za nadprigled (vnovični prigled, superkontrolo) (H).
Shramba prob za navadni prigled (G) leži na desni strani omare med iztočnim koritom in prednjo steno, to ji določuje obliko in veličino; drži pa kakih 14 litrov.
Vtočišče spiritovim probam v shrambo (G) pomeščeno je na nje gornjem delu ter je zavarovano z zapiro, ki brani probam izhlapeti.
Zarad komunikacije zraka je na pokrovci shrambe cevčica tenko zašiljenai
Da se more opaziti pojemanje (padanje) alkoholovitosti, ko bi nastopilo pri ločenih spiritovih probah, dokler se hranijo v shrambi G, vstavljena je vanjo na-pošev valjasta posoda narejena iz kovine [britanije (N), držeča y2 litra. (Fig. 3, 4 in 5).
Posoda ta napolni se špiritom neke določene alkoholovitosti s tem, da se vrhnji vrtež (W) sname in probnega špirita z lijem va-jo vlije.
Ta nastavna posoda je po cevki (Fig. 4 in 5) na svojem gornjem delu, ki sega blizu do pokrovca shrambi, v zvezi z zrakom te shrambe.
Spirit se iz nastavne posode odteka skoz pipo s{.
Ako se alkoholovitost, ki jo ima spirit presnet iz te posode, primerja s prvotno alkoholovitostjo, najde se, koliko alkoholovitosti se je med tem izgubilo.
Shramba prob G izpraznjuje se s pipo s. Ta pipa in pa pipa s, k nastavn1 posodi, sta pristopni po durih .7, katere so v prednji steni bobnove omare (bobnjaka).
Shramba prob za vnovični prigled H (Fig. 2, 3, 6) ima od prilike 21 litrov prostora, ter stoji med koritom in zadnjo steno omare.
Vtok vanjo biva po dveh kapicah na pokrovu, ki imata zapiro tekočinsko, a odtok po cevi t in pipi £,, kije tako kakor odtočnica posode p pristopna po durih J, na levi strani prednje stene od omare.
Zvezo z zrakom posreduje tenko zašiljena cevčica na pokrovu.
Nad to shramho nameščena je valjasta posoda iz britanije L (Fig. 8).
Ista drži */2 litra, ima z vrtežem priviten pokrovec, skoz katerega ide zračna cevka, ter služi za sprejemanje špirita, pri katerem je moči ovedeti, koliko je izgubil alkoholovitosti po izhlapenji.
Žlice q in qx so različne prostornine po različni storitvi žgalne priprave, katere hladilo ima se strniti z mersko pripravo.
Pri žgalnih pripravah, ki narejajo čez 20 hektolitrov špirita na dan, držč one po V* kubičnega centimetra od prilike in pri vseh manjših pripravah po 1 kubični centimeter od prilike.
6.	Posebne varnostne priredbe ali naprave.
a)	Zatrdba omarnega iztočišča.
Da ne bode moči od zunaj skoz iztočišče aparatove omare delovati ali vplivati na hod merskega bobna, ležita temu iztočiščen naproti, koritu tikoma prilo-tani, zaporna kapa k in hranilna stena kt (Fig. 2 in 7).
Ako bi kdo tukaj n. pr. navrtava!, da bi omogočil kak vpliv na hod bobna, moral bi najprej hranilno steno, po tem zapornico in naposled iztočno korito navrtati. A spirit bi tedaj iz korita prišel v prostor w, ki ga zapornica k obkoluje, in skoz luknjo na dnu rečenega prostora v vnanjo omaro ter bi skoz njeno luk-njavo dno odtekal čez stojalo.
b)	Naprava v poizvedbo vvedenega para.
Na desni strani sta v omari in to nad probno shrambo H dve zvezani posodi iz kovine britanije K (Fig. 3 in 8). Ena posoda je s privitim pokrovcem zaprta tako, da zraka ne propušča, ter ima cev, ki od zdolaj navzgor drži ter v drugo posodo preseza.
Ta druga posoda pa je zaprta samo z navadnim pokrovom, ter ima odzgoraj odduŠek.
Prva teh dveh posod je ob uporabi merskega bobna napolnjena špiritom, kateri o najmanjšem parnem naponu skoz omenjeno cevko v drugo posodo prestopa.
c)	Branilo proti oborinam it., dane pridejo v shrambe prob.
Žlebova r in , ki prestrezata probo iz zajemalnih žlic, ohranjena sta s pločevino takö, da je samo k žlicam obrnjena stran odprta, da torej nobena kaplja, kakor se narejajo iz parne oborine, ne more pridreti va-nja. Dalje nahaja se na
alkoholometrovem stebriču nad cevjo o, zapornica, ki popolnem pokriva oba vboda shrambe H\ a tudi nad vtokom shrambe G nameščena je taka zaporna kapa.
Vtočišča v shrambe prob so nekoliko vzvišana, da jih ne more doseči tekočina, ako bi je kaj prišlo na gornje stene teh posod.
d)	Pio mb o va nje.
Da je moči ubraniti, da kdo s holanderskim vrtežem f napravljene zveze cevi, katera hladilni aparat žgalne priprave stika z merskim bobnom, brezoblastno ne pretrga, za to je v pritrdbo uradne plombe šestero-kotna baba ali matica ho-landra ob kotčh luknjičasta, in eno uho blizu te matice prinetano k nastavku a.
Takisto je poskrbljeno za zatrdbo, ki jo posreduje vrtež fx s tisto cevjo, ki iz aparatove omare odtekajoči spirit dalje odvaja.
Pri poslednjič omenjeni zatrdbi je vrh tega nameščena hranilna pločevina nad flanžo, s katero se drži omarne stene, da ne odjenja ali da se ne odtrga.
V uradno zapiro omare potrebne so samo 3 plombe, namreč ena na durcah /, ena na durcah ,/, in ena na zapirnih drogih omarnega pokrova (Fig. 1 in 2).
Znotraj merskega aparata so naprave za nameščanje uradne zapire na štelu, da se ne more odviti in poljubno postaviti.
B. P r o p i s
o uporabi aparata Dublinskega v merjenje špirita za žganjarnice davek po pridelku plačgjoče.
I.	Dolainskega spirito-merski aparat, ki se hoče postaviti v žganjarnici zarad plačevanja davščine po pridelku, mora kateri izmed c. kr. meroizkusnih uradov na Dunaji, v Brnu, Pragi in Levovu za to svrho potrdili ter opraviti s po-trdilno svedočbo in z oznamenilom meroizkusnega urada. Vrh tega morajo biti nepokvarjene zapire, katere je meroizkusni urad djal na zaporne droge omarnega pokrova in na durce te omare.
Tudi nadaljšnja uporaba že postavljenega potrjenega merskega aparata Dolainskega za plačevanje davka po pridelku zavisna je od tega, daje vsegdar stal pod dohodarstveno zapiro razen tistega časa, o katerem so se okoli njega godile uradne poizvedbe.
II.	Merski aparat za plačevanje davka po pridelku naj se v kaki žganjarnici postavlja pod neposrednjim nadzorom dveh finančnih organov, vpričo žganjarja ali namestnika njegovega.
Predno se to delo začne, naj finančna orgaiia poizvesta, če so v zgornji točki 1 omenjeni uveti izpolnjeni.
Ako se na to stran ne najde nedostatka, naj finančna organa, snemši zapit'6 meroizkusnega urada in odstranivši branila, kar jih je na notranjih delih aparata
zarad prevožnje nameščenih, preiŠčeta, ni li kateri del aparata vsled vožnje skrivljen ali kakor si bodi pokvarjen, in če se zlasti merski boben lahko pregibljo v tisto mer, v katero se — mereč tekočino — vrti.
Ako tudi to preiskovanje ne vzbudi nobenega pomišljaja, dene se uradna plomba Štelu na okvir ter napolui skleniva nad blazino bobnove osi s pripravnim oljem, katero omišlja žganjarnica; na to se takoj cela omara zopet zaklene in z uradno zapiro zatrdi.
III.	Merski aparat sme se za plačevanje davka po pridelku postavljati samo tedaj, kadar ni bilo nikacega pomišljaja ob preiskusu in preiskovanji, zvršenem po točkah I in II.
A postavljaje ga treba je potanko držati se dotičnih določil §fl61, Št. 2, postave o davku od žganja, dane 27. junija 1878 (Drž. zak. št. 72) in uporab §fa 16, št. 1 in 2, popisa v zvršbo te postave, izdanega 3. julija 1878 (Drž. zak. št. 95).
Stojalna plošča, ki posreduje zvezo merskega aparata sè stojalom sezidanim iz opeke, mora biti iz litega železa ter imeti eno votlo nogo sè sidrom. Iz pridja-nega načrta, Fig. 1, 2 in 3, očitna je stojalna plošča sè sidrom (x in y) in nje pritrdba na stojalu.	,
Na stojalno ploščo postavljeni aparat treba je na-nj z vrtežem priviti. Za tega delj morajo na Štirih oglih te plošče biti luknje z vrtežnim vzvojem, ki se vjemljejo z luknjami plošče na dnu aparatove omare, določenimi za pritrdbene vrteže.
Te vrteže je trdno priviti in proti temu, da jih kdo brezoblastno ne odvije, zavarovati železnimi palicami, ki imajo na enem koncu glavo a na drugem ušesce ; skozi dve izmed prevrtanih vrtežnih glav namreč porine se taka paličica in na nje konec z ušescem se dene uradna plomba.
IV.	Aparat ta naj se s hladilom žgalne priprave s tem zveže, da se zvezna cev §. 61, št. 7, postave o davku od žganja) po flanži s tistim cevnim kosom, skozi katerega žestinska žganica iz hladilnega aparata izstopa, in po holander-skem vrteži, ki je na vtočni cevki merskega aparata, s to cevko stakne.
Zvezno cev je pokriti z vrhnjo cevjo, o čemer govorita §. 61, št. 7, postave o davku od žganja, in pa §. 16, št. 6, zvršitvenega propisa.
V.	V §. 61, št. 1, postave o davku od žganja zahtevani cinkovi povezni k, ki bodi od zunaj gladek in nenamazan, a od znotraj z belo oljnato barvo namazan, naj pri aparatu Dolainskega sestoji iz dveh delov, namreč:
1.	iz oboda in
2.	pokrovca, kateri obod od zgoraj oklepa.
1. Obod mora imeti en izrez, da je moči citati naznambe štela, en drug izrez za odtočno cev merskega aparata in dve durci priležni za uradno zapiro, ki 8e vjemljeta z durcami držečimi k spiritovim probam. Dalje mora na tisti steni oboda, katera krije tisto stran aparatove omare, kjer je alkoholometrov stebrič, biti razporec, ki pušča vtočni cevi merskega aparata prost prohod, kadar se obod od zgoraj okoli omare deva. Ali ta razporec in pod odtočnico merskega aparata
odprti del gori omenjenega izreza morata biti zaporna s ploščevino, na katero je moči djati uradno zapiro.
2. Pokrovec cinkovega poveznika mora imeti podobi alkoholometrovega stebriča primerjeno kapo z izrezom, ki dopušča vpogled na alkoholometer, potem razporec za vtočno cev in nad luknjasto kapo alkoholometrovega stebriča odušek ter oklepati obod kakor pokrovec škatle.
Ali pod vtočnico odprti del gori omenjenega razporca mora biti opravljen z hranilno pločevino, priležno uradni zapiri.
Kadar je pločevina taka na obodu in na pokrovci, tedaj mora obod popolnoma, a pokrovec na eni strani, namreč ondi, kjer biva alkoholometrov stebrič, pritrjen biti. Da se kar ne more brezoblastno sneti pokrovec, morajo biti na strani oboda in pokrovca, ki leži alkoholometrovemu stebriču nasproti, babice za za-pirno vrvco.
VI.	Čim je merski aparat postavljen, kakor veleva prejšnja točka, zabeleži se stanje aparatovega štela in se o storjenem naredi zapisnik, katerega naj podpiše tudi žganjarnice podjetnik ali njegov namestnik.
VII.	Tist dan, ko se začne po pridelku zadavkovano žganjarsko delo ali 3 dni pozneje največ napolnijo se posode za poizvedbo padanja alkobolovitosti špiritom, kateri ima potanko ali približno srednjo alkoholovitost pridelka, najdeno po §. 62 pôstave o davku od žganja.
Poizvedena alkoholovitost vpiše se v žganjarski vpisnik ali register, brž ko se zarad tega uradnega dela sneta uradna zapira na aparatovi omari in cinkovem povezniku ponovi.
Enakšno uradno djanje opravi se, kolikorkrat se po pretrganem žganjarskem delu, o kateri dobi se je storil poslednji mesečni obračun o davku, žganjarsko delo v teku letne delne dobe vnovič začne. Kakor se samo ob sebi razumč, treba je vselej, ko se v tečaji letne delne dobe posoda zarad preiskovanja njene vsebine izprazni, precej vnovič napolniti jo špiritom ter njegovo alkoholovitost zabeležiti v žganjarskem vpisniku.
Brž po tem ko se napolni v novični prigled namenjena, za poizvedbo padanja alkoholovitosti služeča posoda, napolni se vselej tudi posoda za poizvedbo para všedšega.
Za polnilo potrebni spirit dolžna je dobaviti žganjarnica, in njej se tudi vrača več neuporabni spirit.
VIII.	Da se izvč množina in alkoholovitost špirita, ki je tekel skoz Dolain-skega aparat, dela so tak d le :
1.	Najpred se potanko preišče, so li nepokvarjene uradno zapire na žgalni pripravi, na hladilnem aparatu, na vrhnji cevi zvezne cevke med hladilnim in merskim aparatom, na cinkovem povezniku poslednjič imenovanega itd. in če jim m namen ovrt. Vsaka spotika, ki se kje najde, pokonstatuje se uradno.
2.	Na to se delo žgalne priprave za nekoliko časa ustavi, naznamba sč štela merskega aparata v žganjarnični vpisnik vpiše ter se sname cinkovi poveznik
z merskega aparata in pa tudi vrhnja cev sè zvezne cevke. Takisto se tudi skrbno ogledajo notranje stene cinkovega poveznika in vnanje stene aparatove omare in nje zveza sè stojalom, po tem notranji deli vrhnje cevi in vnanji deli zvezne cevke, in če se najde kaka napačnost, pokonstatuje se uradno.
3.	Zdaj se vrhnja cev dene vnovič na zvezno cevko in obod cinkovega poveznika vnovič okoli aparatove omare ter se oboje podvrže vnovič uradni zapiri.
4.	Po tem se na cinkovem povezniku in na omari aparata odprö durce, vodeče k odtočnici za spiritove probe navadnemu prigledu, da se preišče, če ima ondukajšnja za poizvedbo narušaja v hodu merskega bobna služeča posoda v sebi kaj tekočine ali ne.
A ko je ima, sproži se dohodarstvena spotika, če se ni pozneje, odkar je bila ta posoda prazna, naznanil narušaj v hodu merskega bobna.
5.	Ko so gornji zaukazi izpolnjeni, pr esnamejo se spiritove probe navadnega prigleda do dobrega v čisto in suho />esodo, izpremešajo se med rabo ter se gradujejo s propisanim alkoholometrom.
Isto se godi gledé špirita v posodi navadnega prigleda.
Ako se pri tem špiritu pokaže, da mu je alkoholovitost za več nego '/<, alko-holometrovega stopnja padla, to se iznos tega pada doračuni k alkoholovitosti, poizvedeni pri spiritovih probali.
Ako bi se primerilo, da bi zarad prepičlega pridelka žganjarnice odtočenih spiritovih prob ne bilo dovolj, da bi primerno napolnile posodo potopnico, rabljeno pri njih gradaciji, tedaj se z obvezno nitjo zabeleži stan spiritovih prob, vlitih v potopnico ter se na oči premeri, kolika prostornina prob bi potrebna bila, da bi potopnico do vrha napolnile ali čez tekle. Na to se vlijejo spiritove probe v drugo čisto in suho posodo, potopna posoda se s čisto kakih 12 stopnjev Reamur toplo vodo tolikokrat po tanko do niti napolni, kolikorkrat je po pre-cenitvi v napolnitev, oziroma prepolnitev potopnice potreba ter Le tako merjene množine vode dolijejo k spiritovim probam.
Ako se ta zmes iz špirita in vode gradira, dâ se iz njene poizvedene alkoholovitosti s približno potankostjo izračuniti alkoholovitost, ki jo imajo spiritove probe same za se.
Kadar je n. pr. od vode dvakrat toliki (na sploh ?dcrat toliki) obim (volumen) spiritovih prob, tako da imajo te probe s prilito vodo vred trikrat toliki (na sploh \n -f- 1] krat toliki) obim, kolikoršen je prvoten, in če se alkoholovitost zmesi najde da je 2,6'/t (im sploh m) alkoholometrovih stopnjev, to imajo spiritove probe same 2(5'A X 3 — 79'/, (na sploh [n 1] vi) alkoholometrovih stopnjev, t. j. prav tolikokrat alkoholovitost zmesi, kolikorkrat jo njih obim obsežen v ob-imu zmesi.
Da bi so s porabo malih potopnic potreba, poprijeti tapomoček, stesnila na prav malo slučajev, a podatkom gradovänja (stopnjevanja) vendar zagotovila potrebna potankost, za to naj se v poizvedbo alkoholovitosti spiritovih prob jemljö taki alkoholometri, ki jim lestvica sega ne od 0 do 100 stopnjev, nego samo od 75 do 96 stopnjev, ki so pa za vsak stopenj razdeljene na petine.
(SloTftnlfch.)
Po določilih meroizkusnega reda (Drž. zak. od 1. 1872, št. 171, §§. 33 do 36) izkušene in oštempljane alkoholometre takšne dolge po 30 centimetrov, od katerih 16 centimetrov prihaja na plavalnico in 14 centimetrov na štiblo, s pripravnimi potopnicami lahko tisti žganjarji, kateri izbravši si plačevanje davka od pridelkov po glasu §. 64 postave o žganjarskem davku (Drž. zak. od 1. 1878, št. 72) morajo v svojih žganjarnicah imeti en lOOdelni alkoholometer narejen, kakor se tu ukazuje, dobodo pri finančnem oblastvu I. stopinje za napravne troške.
6.	Navadni prigled končuje se po poizvedbi v zgornjem členu 5 omenjeni s tem, da se vkladna posoda vnovič napolni.
Pristop k spiritovim probam se zaklene, einkovega poveznika pokrovec zopet nasadi in pod zapiro dene.
Pri navadnem prigledovanji smeta se pa pod 2 in 3 omenjena čina tedaj opustiti, kadar razmeri žganjarskega dela ali druge okolnosti ne dajö povoda bolj strogi preiskavi.
7.	Pri vnovičnem prigledu (superkontroli) zvršijo se najpred čini pod 1 do vštevno 3 omenjeni. Opravi se tudi v točki 5 v misel vzeto uradno djanje gledé posode navadnega prigleda, služeče za konstatacijo stanja morskega bobna. A v točki 5 dalje navedeno stopnjevanje spiritovih prob biva samo tedaj, kadar je misliti, da te probe najmanj polovico potopnice napolnijo.
NadaljŠnji postopek superkontrole obsega stopnjevanje njej pridržanih spiritovih prob, snemanje pokrova z aparatove omare in gradovanje špirita iz pridržane ji vkladne posode, po tem preiskovanje posode pri gugalnici v poizvedbo, če merski boben stoji, in pa preiskovanje priredbe za poizvedbo všedšega para, naposled ogledovanje notranjih aparatovih delov.
Pri stopnjevanji superkontroli pridržanih spiritovih prob in špirita iz vkladne temu prigledu pridržane posodo dela se takisto kakor pri stopnjevanji prob navadnega prigleda.
Podatki gradacije ne jemljö se sicer obračunu žganjarskega davka v podlogo, a poočitijo se vendar v podobi opomnjo v žganjarničnom vpisniku ter primerjajo z vpisi navadnega prigleda.
Podatek preiskovanja posode pri gugalnici, služeče v poizvedbo stanja merskega bobna, in priredbe v poizvedbo všedšega para zabeleži so tudi v žganjar-ničnem vpisniku. Ob enem se sproži dohodarstvena spotika tedaj, kadar se v prvi posodi najde kaj tekočine ter se ni podalo naznanilo o narušaji v hodu merskega bobna niti so je bila dohodarstvena spotika zarad takega narušaji sprožila od časa, ko je bila poslednja superkontrola.
Ogled notranjih delov merskega aparata ide samo dotle, kolikor je moči brez tega, da se ti deli odločijo in razstavijo. Najde-li se kaka napačnost, poizvé so uradoma, in če ona kazi pravičnost naznamb merskega aparata, prepovč so daljo rabiti ga pri plačevanji davka po pridelku.
Ako bi pa sito v alkoholometrovom stebriči bilo onosnaženo, naj to finančni organ sam popravi; finančni organ naj tudi skloničico nad blazinami osi merskega bobna napolni s pripravnim oljem, katero dobaviti je dolžnost žganjarnice.
Ko je tako naloga superkontrole pri merskem aparatu rešena, podvržejo se vnovič uradni zapiri pokrovec aparatove omare, duree k spiritovim probam v omari in v cinkovem povezniku in pa tega poveznika pokrovec.
IX.	Najmanj enkrat v vsaki letni delni dobi morata dva finančna organa naznambo množine merskega aparata v žganjarnici prigledovati s tem, da izmerita odtekajoči iz njega spirit in pa podatek tega merjenja prispodobita z omenjeno naznambo množine.
Za tem priglednim činom prihaja tudi preizkus, če so priredbe, ki naznanjajo, oziroma konstatujejo narusaj v hodu merskega bobna, še delavne, če se tedaj, kadar merski boben ustaviš v tem, ko špirit doteka, gugalnica in čistilo zažene ter se dotične poizvedne posode špiritom napolnijo. Mala množina špirita, ki ob preizkusu nemerjena skoz aparat preteče, preceni se, vpiše po preceni v žganjar-nični vpisnik ter pri mesečnem davkovnem obračunu prišteje k množini, ki jo merski aparat naznanja.
Stremayr s. r.
Tablica I.


Tablira II
Tablica III.
Tablica IV.
Stopnjevalna omara za navadni prigled. Fig. 5.
Stopnjevalna omara za superkontrolo.
Fig. 6.
Prigledne in varnostne priredbe.
Fig. 7.
Tablica V.
Prigledne in varnostne priredbe.
Fig. 8.