Številka 6 Trst v soboto 6. januvarija 1906. Tečaj XXXI. Tod ob oeOeJi&D m pnoukik ob 5. on. ob poaadaHMh od 9. uri siotrs-, P^Bi^f *r nikc M prodajajo po S IOYi. 16 iMtil) » Ditofih ioiMiimk v Trsta m okolici. ^Ljubhani, Oona, Olji. aiuid. Mariboru. Celovcu. Idriji, »t. Petru Vabreiini. x i:i immiu ttg •hrbK ia ■ arolto woi ijmi oprin lis« .Edinost CUrri« Gaiattl it. lg. — Urada« are ss ad S. 7. u rit r. — Osa« ost—osi 16 st. aa vrsto pctit; poslanica, om ortaMC. javna taHTiic m doaafi nisi no posodbi. ^rsccrr TELEFON ItoT. 11H. društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč / Itfeialsa a is tm leto 34 K. pol leto 12 K. 3 mesece C K. — Na-sarodbe bras do poslane naročnino se uprava as ozira Vsi dopisi naj sepoiiljajo na uredniltvolista.gKefraakevana ■lama se so sprejemajo ia rokoplct se me vrate]s. Naročnino, Oflase in reklamacije je po Sil j stl na upravo tir a UREDNIŠTVO: al. CUertfe Oalattl 18. < K ar o d al tem. k Izdajatelj in odgovorni urednik &TBPAN GODINA, Lastn k if lista „Kdinosf. — Natisnila tiskarna konsorcija Usta ^Edinost** v Trstu, ulica Oiorgio Oalatti It. s S. Paitne-fcranllnlšnl ražna it. ftAl.ttS. Polit, društvo ..Edinost- v Trstu Vabilo na ki ga priredi politično društvo „Edinost" f nefcljo, 7. t. n. rt in ptptL t prostorih ..Ktmsumnega društva* pri sv. Jakobu. DNEVNI RED: l.| Nagovor predsednika. \ Splošna volilna pravica in narodna avtonomija. A. | Slučajnosti. ODBOR. Navskrižje med interesi Avstro-Ogrske in Italije. Pred nekoliku dnevi em) priobčili zanimiva izvajan a o članku, priobčtnem v listu »Oeeter. Run i chau« o »Italo-Albancih ia bal-kansk* polit.ki«. <' anek eesluiuje po-ebno pažnjo redi f revel ke varnosti predmeta samega, a poleg lega tuii radi o^be avktcrjs, m morda še poset ao radi te. Z ito je potrebno ia umeeteo, Ia se nekoliko pemud iro pri teb izvajanih in nap šemo nekoliko zaključkov. Ta izvajanja barona < 'nlumetskf ga, ki .ma notoriČne zveze z vgrtkm in najMŠ mi tiarami v Avrr j',sogotovo ze o interesantna. A Slovence, ki to čita, se ne more vzdržati .rpkegs vtvalcveB^a svojih ču *tev, ko Čuje, kako Avstrija tre^ velike svete za »kulturne pf»-ebe», to je: ca šole — v Albaniji, vinr-eematvu, doc m ima ra vse prt šoje svojih Isetn h Bef»v< rziran b narodov stereotipen odgovor, da — ni denarja. Bar n < hlumetzk v je b i nekoč (Se ee ne motimo) soden državni aradn k, potem je bil minister, predsednik poslanske zbornice in je sedaj na glasu kakor grofcokcp avstrijfk h ne loiBterstev in kum porodu veake nove vlade. Tip je to avstrijskega birokrata in c b enem vplivnega politika, parlamentarca in diplomata v nači državi. Njegova reseda tehta :n jej je pripisovati poseben pomen in posebno važnost. Temo, kar ob govori daja posebno važ nost — kakor že rečeno — njegova oseba. Ali niegova razmotrivanja o »kulturalni misiji« A vetrj ? v AJbani i izz vljajo posebno poforaost zato. ker ram kažejo nepremostljivo navskrižje med intereai Avetro-Ograke in Italije aa Balkanu. Ko govori baron Chlumeskv o umetni agitaciji in propagandi aa združsnje vseh Albancev, da aa a tom hnjaka proti naši mc-narhiji, govori očivideo aa adreso Italija, oziroma obdoliuje to pualednjo agitacijo proti Avstro Ograki. To je raividao iz njegovih pczaejih izvajanj, /a naglaftenje, da je brez-merna agi tac ja v Albaniji naperjena proti A v stre-Ogrski ia proti — Vatikanu, ne dc-pušča nobenega dvoma, da baron Chlumecky misl. na Italijo kakor p3džigovnlko te propagande, o kateri posebno asglsia, da nima aamo albansko-narcdnth, ampak tu-ii daleko-aeine gospodarske m politi5ae cilje. Sicer pa ! postaja baron ChlumecVv v svojib isvajanjih dovolj konkreten, da ga je lahko umeti, na katero adreeo ao naperjene njegova obtožbe. Govori o italijanski družbi za eksploatiranje albanakih gozdov, ki ima »polit čao ozadje«; govori o železniški politiki, ki naj bi oslabila politično in kcmercijalao pozicijo naše mo-nerbie na Baikaou. G >vori o t r zadevanjih, da bi ee balkanska trgovina odvrn Ia oi Av stro Ogrske in navedla na zapadno Evropo, posebno v Itaiijo ; govori, kski da Avstrc-Ogrska ce sme nikdar dopustit', da bi se zgradila od Italije projektirana železnica Br-Niki č. Vse te okolnost1, ki jih ckcentira odlični avktor, nam kažejo, kako navskrižje obstoji med interesi Avstro-Ograke in Italije o prli-tirnem. spr darskem in komercijelnem pogledu. Oberem pa opozarja baron Chlumeck v, kako agilta n aktivna je italijanska vnanja politika v svrbo, da brani italijanske in križa avstrjske eterese ni Balkanu. Poleg stare t^adicijonaln« Ant«qr.n< j« m«j Ita i o in Avetrr-Ogr-ko stopsjt. med ti dve državi še veliki polit/čai ;a gospodarski interesi eeđanjre'i in bedočnoet'. R?s je: Italija je pflitična zsvezn ea AvBtrije. Toda proces radi špijenaže. ki Be je nedavno temu vršil na Dunsju proti nekemu C on ti ni, priča kako Italija vzlic ten: u zavezništvu ruje proti naši državi in ee pripravlja na neizogibni veliki boj med sedanjima zaveznicama. Da ima Italija glede Balkana zelo dalekosežne načrte, to je dejstvo, ki je ne odpravijo vsa hinavska potajevanja od »treni oficijelne Ita-j lije. A da ti italijanski načrti niso v soglasju a intereei ne ne države — o tem menda ne treba govoriti dalje. Gornjo našo trditev, da je spopad med Italijo in Avstro Ogrsko prej ali slej neizogiben, je potrdil te dni kar naravnost tudi dunajski dopisnik rimske Tribune. Goido Psrdo pravi, da s-> odnošaji med Ital j » in Avstro-Ogrsko tako napeti, da tudi vojna ni PODLISTEK. Prokletstvo. »to4ovlaski roman te dovriU X. — Nadaljsvftl Preval M. O— Trikrat so nosili križarji svojega glavarja okolo staroalavnega gradu hrvatskega, ki mu je kralj Zvonimir postavil temelj in ga obdaril bogato. Zatem ao aa povrnili v cerkev in ostanki junaka so padli v črno rakav, v zadnji dom na tsj zemlji. Tu počiva pnjor Paležaik. Bo li Vrana kedaj še videla enakega mu junaka ? Glas o Ivanovi amrti se je rssassel po vsej deželi kakor strela m se je raznih ljudi j prijemsl na rasličen način. Kar je bilo neodt i snega plematva, ia tu Ji akoiaj vse hr-v atak o meščanstvo, pesebno ono od morja, je je nadela vrme, ki jih je baje prejela od »vodilnih osebe. Tu priobčimo nekoliko podatkov iz teh »informacij«. Glede razdelitve volilaih okrožij ae tukaj pravi : »Iz parlamentariČneg* stališči stavlja ee pogoj, da mora vsak volilni okraj imeti okroglo 50.000 duš. Vlada ee namerava ozirati pa tudi na davčni znesek in sicar na način, da bo veči davčni znesek iz ednač 1 ćuii manje Število prebivalstva, dočim hi na drugi strani., manjši davčni znesek zahteval veče število prebivalstva. Od strani poslancev se želi, da bi se vzelo osir tudi ca pielvidjeno pomne-ž tav prebivalstva. V mestih in na deželi ne narašča praDivalsivo v enaki meri. Crieue vprašanja, se ima-li v vsakem oziru ločiti mestne in kmetske okraje, ne vlada še popolna jasnost. Nadejati ee je pa, da ne vBprejme vlada v tem oziru nikekega načela. Za razdelitev volilnih okrožij imajo biti v prvi vrsti merodajne kuiturelne in narodne razmere. Toda oairati Be je, kakor že omenjeno tudi na davčni zneBek. Povsod je pa čuvati temeljno načelo enotnosti volilnih okrožij. Deliti se nima po nespremenljivem obrazcu, marveč čim več individualizirati. Radi tega nastanejo čisto mestni, Čisto kmetski in čisto industrijalni, pa tudi marsikateri mešani okraji. Od tega je pričakovati, da ee obetoječa nasprotstva izjednačio. O številu poslanskih mandatov ee nadalje izvaja : V začetku se je nameravalo obdržati dosedanje število — 425 — mandatov. Podrobne tozadevne študije so pa dokazale. da bi se na ta nač n v nekaterih preminul slavni junak, s katerim se je bratski ljubil v mladosti, od čegar srca ga je od trgala ljuta borba v zrelih letih, in ki ga je bil naročil na pusti otok, da bi se združila in akupno rešila domovino. Težka solza mu je kaniln nn brado, dolgo je stal kakor izgubljen. Slednjič je odposlal Iratom senjskim deaet cekinov, nnj darujejo deset petih maš za dušo pokojnega prijorja vranskege. Drugače je bil vsprejet ta glas v Bu-dimu. Šišmana ni bilo tedaj v prestolnici, marveč je deloma v Erdelju razreševal državne poale, deloma pa je na gradu Hun-jadu objemal lepo hčer kaatelana, dražtstno namestnico nedraieetne, na pol mrtve kraljice Marije. Bilo je pod večer. Sedeča v mali sobici grada budiasakegn je gledala Marija is okna drobne budimskn hišice, ki so se kakor pi-ščeta zbral, okolo brda, gledala ailno Do aavo, hladno vodo, kako široko, globoko, si jajno ia elavao teče na jug, gledala iavao Pešto, kako ae feiri ia ftiri v meglo. Poleg aje je etal Nikola Gorjanski ia zdelo se je, da ata kraljica ia aje miljenec v živem nagovoru. Čudno ata ae spreaaenila obe. Gor- kronovinab število poslnneev zmanjšalo, kar bi v dotičnih deželah provzročilo nezadovoljstvo, in zato je vlada sklenila povišati število mandatov na 440. Pomnožilo se bo mandata nn Niže Avstrijskem, na Češkem in v Galiciji. Dunaj dobi 25 mandatov. Tudi druga dež. glnvna mesta dobe radi števila njihovega prebival, in radi gospodar, važnosti pomnoženo število mnnd., tako Prega, Brno, Lino Urfshr, Gradec. Vsaka občina bo tvorila samostojno volišče, da bo volitev jednostavneja. Volitev se bo vršila osebno in ne potom pooblastila. V vladnih krogih računajo, da dobč Nemci, ki imajo sedaj, uračunavši ustavoverao ve-lsposestvo, 207 mandatov, potem 200 man • datov. Oi teh jih pa na socijalne demokrate odpade kakih 30. Krščanski socijalisti in katoliški konservativci jih utegnsjo dobiti 70, tako da odpade na druge uemške stranke približro 100 mandatov. Pri Ćehih utegnejo mladočehi odstopiti več mandatov radikalcem, egrarcem in narodnim socijalistom. Poljska žlahta ostane najbrž omejena na kmetBke občine, tako da bo prava žlahta tudi izgubila nekoliko mandatov. Pri južnih Slovanih utegne biti moč-neja klerikalna struja, nego pa liberalna. Glede uvedbe volilne reforma po oča gori navedeni' list : Do copatnega otvorenja parlamenta se bo vlada posvetovala z zastopniki vseh kronovin, katerim ee po potrebi pridružijo tudi deželni načelniki in deželni glavarji. Predlogo o vclilni reformi predloži vlada baje že koncem maseca janu-varj8, ko se zopet sestane državni ebor. Prvo čitanje se bo vršilo že meseca febru-varija. Posvetovanja odseka utegaejo trajati kakih oeem tednov, ako pride glade razdelitve volilnih okrožij do sporazuma a stran- kumi. s:<---j - .. — ——--i" Pradloga dobi navadno večno, potrebno dvotretjinsko je dobiti pa le pod pogojem, da pride prej do sporazuma. Vsekako je usoda predloge tudi pod tem pogojem še negotova. Ako propade, odstopi tudi Bedanje ministarstvo Gautscbevo. Politično log čna posledica bi bila, da vsprejmejo potem vlado one stranke, ki so provzročile, da je paila predloga. Zato je verojetno, da bo predloga vsprejeta, ker ae bodo ts stranke pač branile, vsprejeti vlado v svoje roke. Drobne politične vesti. — Spopad med nemškimi in japonskimi vojaki. Iz Pekinga poročajo preko Londona : M nuli ponedeljek po noči je prišlo do spopada med japonsko patruljo in nekaterimi nemškimi vojaki. Vnel se je obupen boj, v katerem je bilo ranjenih dvanajst Nemcev in oeem Japoncev. Eo Ne- niti. Bil je v vsem veči, huji, krepkeji in tem-neji. Marija pa je bila podobna suhemu drevescu, ki ee bolj in bolj nagiblje k zemlji. Očesi sta bili motneji, ustnici bledeji, lasje ao začeli si veti, obraz rmeniti, a roki, kakor tudi vse telo ni bilo dtuzega nego Blaba kost. V ta hip je stopila v sobo dvorna de-vojka in je rekla, da je došel v kraljevski dvor frat, celo od morja, iz daljne dežele Dalmacije. — Kralju da ima izročiti v lastne roke prevažno pitmo, pa, ako ne bi bilo kraljn, naj aa izroči kraljici, ali nikomur drugemu. Marija je zapovedala, naj frat vatopi. Suhavi vlaški redovnik, ki se mu je Šiljasti nos iztical s obritega obraza, ee je privlekel skozi vrata in se začel priklanjati do črne zemlje rekši: — Laudetur dominus Jesus Christue. — Stopi bliže frat, mu je zamahml[G:ir-jaaaki. Frat je začel po pratih tiho dalje stepati, vedno globoko poklanjajoči se. Dospev ii aa tri korake pred kraljico je poaegnil v nedra avoje halje ter izvlekel rdečo iute, jako pcaljivo smotano. Z sobmi je razvezal jaaski je poetajal bolj ia bolj podoba avo* osle ter izvlekel in z globokim poklonom iz-jega očete, polt mu je potemaela, leeje ao ročil kraljici polo, aloženo v četero. poete li redkeji, • v bradi si videl srebrnih (Pride še.) mec j« dobil 28 ran z bajonetom. Štirje Ja- Potrpežljivost uradnikov na državni poaci bo bob rt no ras jeni. Konstataje s*, da želesniei. Pišejo aam : Ta dai aaa je bila vlada vel ka mržnja med iapoaekimi vojaki veča dmiba, hoteČa odpotovati, na pcstaji na eai in mornarji vaeb drugih mr^dcv na pri av. Andreju. V družbi je bila tudi neka drugi strani. V« vojaki ao sedaj kcnsigniran: g-spica, ki je želela pred odhodom svoje v voj sanicah. stariše telefosično obvestiti o nečem. Želez- Ma d j a r s k a koalicija in grof n;ški uslužbenci bo jej svetovali, naj gre v G o 1 u e h o w s k i. — Madjaraka koalicija pisarno, kjar je telefon, ki bi aa ga mogla smatra, da je vaanji minister grrf Goluchc poalužiti. Ia res aa je podala goapica v dotifino ski eden glavnih protivnikov madjarskih teženj piaarno, kjer ja uljudno aaproeila službujoča tato deluje nato, da Be ga odstrani — čega uradnika, da bi jej dovolil poslužiti se »Maevar Hrrlap« pravi, da bi odstop Golu- taltfona. Ali, ker se je najprej poslužila eh w •keza takoj zbo'jšal notran:e razmere na slovenskega jezika, jo je začel oni gcapod Ogrskem. debelo gledati, kakor da bi se na tej postaji Zborovanje fraacoakihšk o- nikoli ne čula slovenska beseda. Potem pa fov. Kakor javlja pariški »Sejlec, bo pa- gi je gospica zaprosila po italijaoski, na kar pež v kratkem imenoval šk< t a aa izpraznjene )• uradnik odklonil, čee,. da — ni do- ik' fovske stolice, da se bodo mogli tudi novi voljeno. škc t e vdeletiti zborovanja francoskega ep:- Na to sva šla s goapico, ker je bi'o se skopata, ki se bo najbrž vršilo v Paritu. — 5asa do vlaka, na bližnji c. k. fioančni Pridsedoval bo aborovanju, kakor apostolski urad, kjer so gospici — ustregli drage delegat, en kardinal. Papež porabi vpliv svoje volje. avtoritete, da se bodo francoski katoliki pc- Nieem dovolj poučen, je-li oni železniški korili akieprm episkopata. uradnik smel ali ni smel dovoliti uporabo — Zasedanje italijanske telefjna. Čudno pa je vaakako, da je bilo v a b o r n i c e prične najbrž dne 30. t. m. finančnem uradu dovoljeno, na državni že- — + Teodor IvanČov. V Pa- lezniei pa ne!! Nista-li obe instituciji dr-ricu je umrl 2. t. m. bivši bolgarski mini žavni ? ! sterski predsednik Teodor IvanČov. In ko sva odhajala ia pisarne na že- — Židje - S i o o i r t i na An leanici, se ja nakaj nradničkov smejalo, g I e ž k e m nameravajo ustanoviti v Južri Je li bi ta ameh.. . uraden ? Ali pa je morda Afriki veliko ž d v*ko kolonijo. Državni pod- izraial oeebna — politična čutatva dotični-tajmk za kolonije je izjavjl, da bo angležka kov ? ! Tega ne vem ! To pa vem, da bi vlada podpirala to podjetje. 1 moralo biti državnim uradnikom v dolžnost, — V i e c o n t i - V e n o s t a na m a- da so tudi tedaj, ko ne morejo vatreči pre-roSki konferenci. Kakor javljajo ia šnjam strank, vsaj — uljudni!! R ms, je markie Viccinti Venoeta imenovan j Ponosen naroden obrtnik. Kovaški zastopnikom Italije na kont^recci v Algaai- mojatar Flcrijan Sribar v Giberji pri Celju ratu, namesto Slvestrslli-ja, poslaaika v Ma- je sklenil («■ ta sklep izvršuje tudi), da na driiu, ki mora ostati v Madridu radi p->ga- pravaame dela od nobenega nemikutarja, pač janja glede i talij ansko-španake trgovinske po pa od poštenih Nemcav in seveda tudi od goib«. Slovencev. Pač redka prikazen ! — Boje se poljskih pesma- OpmvISena pritožba. Pišejo nam: r i Iz G lanskega javljajo, da je policija v Nekaj časa že ni v uradu za raadavanje tiskarni poljskega lista »Gaaeta Gdanakac aa- časnikov tako, kakor bi bilo želeti. L:ete do-plenila 2500 poljskih pesmaric, baje radi bivaš, ali ne dobivaš, to je, en dan jih do-hujskaječe vsebine. bivaš v omenjenem uradu, drugi dan pa Na tem izgledu vidimo, kako sistema- moraš čakati, da ti liste prineee pismonoša, tično vodijo nemške oblasti svojo zatiralno To treba urediti: ali naj lodo listi na raz- gonjo proti poljskemu življu. Će žs nedolžne polago v uradu na pošti, ali pa naj pe=m ca proglašajo kakor hujskajoče, koliko dosledno pošiljajo na dom. ostaja potem za siromašne Poljake od ti*te v fcuih ni iBte V prejšnjih časih ni bilo tega nedo- pr -slavljene nemške politične — svobodomi- etatka. raaun ob slabih vr-m.mb, ali ob kaki seinest ?!! Velie veej bvoji proslavljeni drugi nenavadni zapreki. O i kar pa je bil kal tori so Nemei v svojem postopanju Madjarom pravi — kruti Madjar'. proti nekdo na pošti — ogledat si p< slova nje rasnih uradov, je na v stala ta zmešnjava. —» Pričakujemo, da se to uredi č m prej. Na dopolnilni deželnozborski voli- Domače vesti. Volitve V cenilno komisijo tri v ribniško velikolaškem kočevskem okraju M osebni davek. Dne 1». januvarja Dne t» s* 1 m i vršila volitev za odmerjenje osebnega davka za T. razred eenitvenega okraja št. 2. : tržaška <»koliea. Politično društvo »Ediuoste priporoča <»koliranskim volilnim upravirencein v rešenem razredu, naj oddajo svoje glasove za go-|MKla Josipa Urbančič-a. posestnika je kandidat slovenske ljudske stranke dvorni svetovalec Fran Š u k 1 j e dobil 1063 glasov, kandidat neodvisne kmetske stranke Drob n i č pa 807 glasov. Židovska drznost 38-letni Leopold in njegov brat 33-letni Adolf Lapajoscber, trgovca, poljska iida, prvi stanujoči v ulic' sv. Frančiška št. 38, a dtugi v ulici Carpison št. 6, sta šla sinoči preko ulice sv. Jskoba v starem meeta. Tam je pa stal na ulici v Bazovici, kakor člena, in za Valentina k Ado!f Guitti in ogovarjal se svojo Cibic-a. |>osestnika namestnika. Voli se samo na Prošeku, kakor sarofen k o. Ko sta imenovana Žida prišla mimo Guitti ja in njegove zarečenke, sta z uradnimi glasov- stegnila roke in si dovolila — nedoetojnoet nieami- ki morajo Hiti podpisane ali od volilen. ali od njegovega zastopnika, določenega za to. o Glasovnice, ki sn jih volile i ali že proti ženeki. Guitti ju je pa začel zmerjati. No, ker eta bila dva proti enemu, sta re korajžno spravila nadenj ia ga začela brcati in valjati po tleh. V tem je pa neki drugi težak, videči kako žida delata z z I dobili, ali jili dol»e te dni, morajo iz- Gnittij#in> priBkočil v brambo poslednjega in ročiti volilnemu komisarju osebno, ali pnv fin0 aamaaal oba iida, posebno pa pa jih ]w>slati po pošti z volilnim po- Leopolda. Oba sta morala aa zdravniško oblaslilom vred. naslovljene na volil- postajo, kjer ima je zdravnik »kuriral« ob- kjer se tolčeae glave. V Oradež je radi anaaih dogodkov odilo včeraj iz Trata 20 orožaikov pod poveljstvom enega čaataike. »Škrat« v letn 1900. »Škrat« bo izhajal seveda tudi v tem novem letu. Opo-rjaoso pa, da bomo odslej še večo pažnjo nega komisarja v kraj, Kjer se vrsi volite\ (v telovadnici nn^stn«- ljudske šole >Via Nuori št. 25«), Nefran kovane ali nezadostno fran-kovane poštne pošiljatve glasovnic volilni komisat ne vsprejema ter se bodo v smislu 34 volilnega reda smatrale obračali toliko vsebini, kolikor vnanji obliki, kakor neuložene. »Kronist« bo nadaljeval a svojimi zanimi- Ssartna kosa. V Paainn je dne 31. vimi tedenskimi raamotrivanji. V veči meri decMbra umrl br. FridoLia Stockl. Pokojnik mmgo doslej ss bo osiral list na tržaške ja bil svoje dai ljudski učitej. Odkar ob- dnevne dogodke. Papir easo naroČili bolji in atoja v Pazinu hrvateka gimnazija, je po- močnsji. Naš riear, ki je dlje čaaa precej kojnik pouČBVsl petje na tem zavodu. hudo bolehal, je okreval popolnoma ia bo V Kamniku je v četrtek umrl g. Janez zopet eodeloval pri »Škrata« e svojimi pri-Oblak, Častni kazoaik in bivfti kamniški znano asarkaataimi in karaktemtičaimi sli-rApnik in dekan, v starosti 73 let. kami. V občs se bo uredništvo trndilo, da V Tomaju je po kratki mučai bolezni bo liat ugajal občinstvu. Ker pa ja bila naša umrl č. g. Ivan Pieaiatek, župnik v pokoju, tiskaraa te dni preobložeaa z delom, in ker v starosti 75 let. Pokojnik je elužil na raz- jo daass, ko bi iasal »Škrat« iziti, praanik, n ih mestih tižaško-koperake škofije. i si de prva ŠtevUka tega late v torek. Po- zneje pa bo list redao izhajal ob sobotah o poladne. Priporočen bodi torej najtopleje našemu občinstvu, ki naj se pridno nsroča nanj, oziroma gi kupuje po tobakarnah. Tu moramo omeniti, da ie »Škrat« najceneji slovenski humoristični list in — tednik. Uredništvo prosi tudi rodoljube v mestu ia po deželi, da bi s primernimi prispevki sodelovali pri listu. »Stari Ilija« naKontoveljn dne 1. r. m. Nisem sicer poklican, in tudi ni moj namen, da bi natančno opisoval in kritiziral predstavo »Starega Ilija«, ki jo je vprizorilo pevsko društvo »Danica« dne 1. t. m. Pa vseeno zaslužuje ta predstava, da jo omsnjam v javnosti. Omenjeni diletantje so vprizorili ž s prej < enkrat ali dvakrat »Divjega lovca«, o katerem je bila kritika zelo povoljna. Ker sem pa čul pripovedovati in sem tudi čital pohvalno kritiko, sato sem se odločil, da si ogledam »Starega Ilija«. Pred vsem moram omeniti, da sta dvorana in od8r jako pripravna za veče gledali-ščae predstave ; zato ni čudo, če Be diletantje ' »Danice« spuščajo na take predstave, in posebno šs, ko imajo res dobre moči. Takoj v' sačetku igre se je že videlo, da so posamični igralci nastopali z nekako sigurnostjo, na Čemer je bilo soditi, da igra VBpe. Mej ženskami sta najbolj ugsjali Boga-tetovka in Završnica j tudi Lucija je bila dobra, le škoda, da je bila nekoliko prede-k tama tori čoa, dočim sta prvi dve povsem naravno predstavljali poverjene jima vloge. Jok Završnice (ko izve, da so Toneta uklenili radi uboja Kriškega) je bil kaj naraven. V prihodnje bi jej le svetoval, naj drži glavo malo bolj po koncu. Tudi nastopi drugih deklet so bili povoljni. Moške vloge so bile vse v dobrih rokah, posebno je ugajal župan Bogate in Gojčan. Prav dober je bil Koprivsr ter je v primernih momentih izborno pokazal zlobno zavist in spletkarsko narav. Tone je bil lepa prikazen, ki je svojo vlogo umel, le da je bil včasih nekoliko prehladen in je tu pa tam prehitro govoril. Ilija je pogodil svoj znaSaj; bil je le nekoliko premonotoaen in v početku igre pregibčeo, kar se ne prilega starcu. Ostali igralci, s Kriškim na čelu, so dobro nastopali. Škoda pa, da je bil oder premalo razsvetljen, ksr je precej manjšalo vrednost igre. Za prihodnje je priporočati, da Be temu nedostatku od pomore. Na splošno pa je bila igra jako dobro vprizorjena in tudi jako dobro obiskana. Zato gre vsa čast ia priznanje domačim igralcem, ki se toliko upajo in s takim vspehom! Take predstave so pač nekaj druzegs, nego so bili tisti starodavni rszgrajalai plesi. Le tako naprej ! Izbirajte tako lepe in poučne igre in dajajte jih ljudstvu v zabavo in pouk ! Opozoriti moram prireditelje še na to, da b^do v prihodnje pazili, dase ne bo več kadilo mej predstavo. Nekdanji diletant. Iz Krepijen nam pišejo dne 4. januvarja : Tukajšnje bralno, vinarsko ;n sadjar • sko društvo je imelo dne 1. t. m., prvič v svojem dodelanem domu, svoj radni občni zbor. Na dnevnem r«du je bilo potrjenje računov za leto 1905. in prevdarek dohodkov in stroškov na leto 1906. Potem je sledila volitev novega odbora. Izvoljeni bo bili gg. : Viktor Širca iz Godenj (v no-vič) za predsednika, Fraa Vendarmin voditelj "ljudske šole v Dutovljab, podpredsednikom Ivan Tavčar is Krepi je m bšt. 28. Alojzij Brundu'a hšt. 22., Anton Pegan bšt. 18.y Josip Tavčar hšt. 10., Josip Tavčar bšt. 10, odborniki ; Andrej Tavčar hšt. 29. blsgaj-nikom. Tajnikom je pa izvoljen Fran Tavčar, sin prejšnjega tajnika g. Antona Tavčar hšt. 24. Novi tajnik je dovršil km;-tijsko šolo v Gorici i a je polsg slovenskega jezika vešč tudi nemškemu in deloma it&-Ijanskemu. Po dovršenem zborovanju je vsaki ud dobil ia dro št vene kleti liter terana in 40 eepljenk kraškega refošk«, ksr je ude posebno razveselilo. Dae 26. m. m. je umrl ud društva, Ivan Tavčar, tukajšnji posestnik. Leta 1904. je bil tudi odbornik. Nn dan njegovega pogreba je vihrala na društvenem domu v znak žalosti čraa zastava. Večni mu mir ia pokoj ! Bd je blag človek. Dne 30. as. m. je prietopil k društvu novi ad g. Fraa Baadal posestnik št. -11. iz Krepijen. Poleg poseatoika je tudi dober zidarski mojster. Obfni zbor je izvolil učitelja za vinogradništvo in brata g. deželnega poslanca Josipa Štreklja iz Komna in vinogradnega komisarja g. Alojzija Štreklja, častnim členom društva. Zabranjeno je čitati ! Ali, Se že rad vprašuješ, izvedi tudi to ! Hodim svojo pot, premišljujem, razbivam Bi glavo z nekim t?žkim vprašanjem, niti menim se ne za ves ostali svetu Kar me je neko3 ustavila neka gosps, ki mi je rekla : »Nevradnež ! Napihnjenec !« — »Hvala« ! sem jej odgovoril jaz. »Domišljavi novinar ti. pisač !« — »Krasno!« — »A vei-li kdo sem jaz ?« — »Ni najmanje«. »Jaz sem ena iz mnogih slovenskih mater, ki se te doi grozno jezimo na te in tvoje tovariše, ker zoats se svojim fantastičnem peresom pisati o Ru&iji, Poljskih, Viljelmu in Maroku, o sultanu, haremu in evropski demonstraciji v turskih vodah, o Japanu in Gejšah itd , itd., itd., nes pa ete zanemarili, ko smo se dvignile s čvrsto besedo in Č7rstimi svojimi silami, da izvršimo — kulturno in narodno delo. Vi kupujete in prodajate na debelo, a zanemarjate diobno delo — — Prosim, mari ni res, — — da vi ne veste, da je zrno do zrna pogaCa, a kamen do kamena palača — —« »Ali milostiva« — — »Prosim še eno besedo. Poznate-li naši raimere ia naše ljudi? Dobro. Pa če veste, da treba zazvoniti na dva zvona, da zberete skupaj ljudi, ki va3 bodo poslušali, Čemu ne zvonite, da sa bo čulo po Trstu, po okolici in dalje, da, da... da treba plesati v ime patriotizma« ? ! »No, hvala Bogu Bedaj mi je laglje«. > Da, laglje vam je, ker me ne umejete, ker mislit9, da se šali*n. Ni najmanje- Jae bi calo jokala, ko pomišljam, da ee moram znojiti, zabavati, skakali in packati vbo možne plese, da pomorem plodu svojega srca, narodni nadi, našemu potomstvu in bo doSnosti naši par kron, da ohranimo pri tivljenju oni plamen5ek luči, ki ga nazivljaj-D . .. presveta«. Zoperno mi je bilo poslušati to resnico. Ali prigovora nisem našel, ker je živa rc-snica, da ja'ro oduševljamo ss svojo propagando naše matere in sestrice, ki se tako junaški bore v naših vrstah na kulturnem polju. Nepoznani gospej sem rekel toliko : Milostiva, ne obupujte ! Mi csDimo vaše delo. Tudi lani smo se pokazali rodoljube, letcB pa kar le širita dvorane »Narodnega doma«, ker nas bo na plesu naših gospa toliko, da ne boBte vedele, kam nas spraviti . . . Ne vem, da li sem odgovoril resnico. Besedo imate vi ki ste čitali to !! Pijani prosjak. Prejeli smo: Te dni se je vlekel po istrski cesti, sem od pokopališča neki vieok in precej soažno oblečen mladenič. B:1 pa je tako pijan, da 'sb je le s težavo držal na nogah. Ko je imel srečati kako žensko, — bilo kmetico, bilo mešSanko — se je postavil ob zidu in stegnil roko — proeeS ubogaj me t Kolikor smo mogli videti, so pijan. darovale le kmetice, med tem ko bo se ga mestne dame ogibale. Mi Dismo proti podeljevanju milošSin, toda jezilo nas je videče, da naše ženice nič ne pezijo, komu izročajo svoje krvave žulje. Dotičai pijanec je, potem, ko je zavohal redarja, krenil v stran-ako ulico ter sel zopet praznit vinske merice — na zdravje darovalk ! Take malopridneže bi se moralo spn-viti (ako nočejo delat ) v prisilno delavnico, kar bi morala storiti redarstvena oblast, ki je za to postavljena. Koledar ln vreme. Danes : Sv ti trije Kralji; Svetozar; Darinka. — Jutri: Lucijan, ivečenik in mučenec; Svetoslav; Vukmira. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludne -{- 6° Celsiua. — Vreme včeraj : oblačno. Društvene vesti in zabave. »Dramatično društvo« priredi v nedeljo, 14. t. m. igro »Marijani.« v dvorani »Narodnega doma« v Trstu. Podrobnosti pravočasno. »Trijo tički«. »Bralno in psvsko društvo« v Dobravljsh vabi na veselico, ki bo 6. januvarja t. 1. Mej drugim se bo predstavljala Jaka JŠtoke burka : »Trije tički«. — »Bralno društvo« v Št. Iliju ponovi dne 6. t. m. na splošao zabtevanje J. S to kov o burko: »Trije tički«. Slavjatiska čitalnica naznanja č.etcm, da bodo plet-ne vaj« za dfco, p. t Dćstreza, branitelja glavnih chtcžencev neke raaan mednarodne tatinske družbe, ker se je bra- >b sobotah, taci 3 nadaljne srede, t. j. 10.t ail povedati, kje da biva neki člen te 17 , 24. t. m. ob navadni uri, da se tako druibe. Razun tega so bile zaplenjene vee nad« mesti;o eamiijeae vaje. listine odvetnika, ki jc bil izpuščen na svo- Tržaške podružnice »Slov. plan. dru- bodo še le, ko je pet ur prebil v zaporu, štva« redni občni zbor vršil se bo v soboto Predsednik pariške odvetniške zborn'ee je dne 13. januvarja t. 1. v gorenjih prostorih protestiral na pravosodnem minister^tvu proti hotela »Balkan«. | temu postopanju preiskovalnega sodaika. — Pevski društvi »Slava« in »Velesila« : Mimstsrstvo je nemudoma odredilo preiskavo, v I. kraju tržaške ckol ce priredita daaes) Umrla V plamenu Iz Gradca poročajo: dri tri javni ljudski ples, pri Sv. M. M. Gospa Klotilda ^chreiner, star« 70 let, eeetra anji v dvrrati goepoda Josipa Mtklavce. dr. Schreinsrja, člena gospodske zbornice, je Na tej pnreditvi bodo p-oel*»9ne v drag č ▼ noči od prede ns četrtek zgorsla nar »ine priproste pe'm ef, zložene navlažS za letosaj"» puštao sezono. Plesni odsek pcv. društva »Zarja Kovaesu, ob njega prihodu puško. lastnem stanovanju. Schreiaer je stanovala ssma : in ni imela nobene postrežnice. Sodi se, da v ge je nesreča zgodila na načinf da se je Ro tnu javlja, da bodo redne plesne vaje Scfcreiner grela pri peči in da se jej je pri v=ski torek in četrtek od H. ure do 10. tem unela obleka. Nesrečn ca js tekla k zvečer. Pies>vodja g. Ivan Uatek. oknu, da bi klicala na pomoč, toda vse nje V nedeljo 7. t. m. pa »Plesai venček« prizadevanje, da bi odprla okno, je bilo za-s kotiljonom cd 8. do 12. ure zvečer v pro- man in nesrečnica je našla smrt v plamenu, »tor.h »Konsunnega društva* v Rojanu. j Včeraj zjutraj so našli nje truplo za vratmi Društvo državnih uslužbencev pri-1 na pol eeigaan. red dane* zvečer svoj društveni ples v gledsl iču Goldoni. Začetek ob 10. uri. Bratje Sokoli ! Podpisani odsek vsoja si pove-b ti brc te Sok le in njih cenjene prijttslje na dantaaji plesni venček, ki s s bo vršil v okrašenih _ druš*ven h prostorih. Plesi se bodo vi-1» pod vodstvom brata profesorja (.'meke. bv:ral bo izboren orkester. Z2Čstek točno ob uri zv«5er. V7stopnina : za Člena K —.80, za n«-člens K 1.20, za gospodične K —50. Ako ni kedo izmed ftleaov po pomoti j.reiel vabila, js tem pot'>m vabljen. Opomba: Priti je v sokolski sli črai ob!ek;. Zabavni odsek. fojiženost ia umetnost. Oratorijska koncerta »Olasbene Matice« v Ljubljani. V nsdeljo, dne 14. januvarja in v sredo, dne 17. januvarja pro rvajala bo »G lasbsna Mat i o a« v L;ubijani, pod vodstvom koncertnega vodje g. M. H u b a d a, krasno, vel ko, novo delo »Canticum canticoru m«, ali »V i-»oaapesem kralja Salomona«. Vel k kompomst. morda najbalši, kar ]ih prt m' re sedanja laška glasba, je Henrik B o s s i. On velja za na,boljšega klasika mo usložbenai riikih ž:-leznic danes pričeli zopet delati. Promet na t« h železnicah je normalen. — V Radomu js bila v središču mesta vržeaa bomba proti policijskemu mojstru, ki je bil v spremstvu svoje žene. Oba sta bila tež so poškodovana; žena je umrla vsled poškodsb; ranjenih je bilo tudi več p:santov. — II Vindava je bil včerjj o fpoelan es polk s topništvom v Go?-dingen, ki s s nahaja že dva tedna v rokah u stažev. PETROGRAD 5. Kakor je »Petrogr. brz. agent.« zvedela od kompetentne strani, se je dokazalo, da niti ne obstoja odbor, v čegar imenu so delavci in uslužbenci raznih podjetij prejemali ukaz, naj ustavijo delo, da so omenjene ukaze glede štrajka izda Brzojavne vesti Permanentni obrtni odsek. DUNAJ o. Odbor poročevalcev perma-nen nsga obrtnega odseka, ki je imel seje v sredo, četrtek in danee, je dovršil svoje delo. Glede na maogoštevilna vprašanja je prišlo med vlado in kr m eijo do sporazuma ;i delavce. - Trgovinski I nekoliko važnih podrobnih vprašanj bo imel res t: šs popolni odsek, ki se sestane, ko bo zsključes moravski deželni zbor. Žrebanje. DUNAJ 5. (Srečke Bjdenkredita \i 1. 1*89 II. emisije.) G.avni dobitek K 100.000 je zadela eer. 6431 št. 6, K 4000 ser. 3954 št. 11, po K 2000 sta zadeli ser. 2520 št. 50 in ser. 6421 št. 2. Sevcroameriška eskadra t ovropejsklh vedah. PARIZ 5. »Ageace Ha vas« poroča iz \V*thingtoaa : Tretja divizija eskadrr, obstoječe iz oklopnega križarja »Brooklin« in treh drugih oklopnih križarjev odpluje pod oretil t lovsko cij® otomtnake banke 603.—. Meniice na Londo Y 251.—. P sila. (Sklep.) Avstrijake drŽava« iti*«* e —.— LombanU —aoifld^na tnrika rsntaJ»155, avstrijska tiste nspi. 99 40, ogrska 4*/, ziar. renta 97 SO, Lflnd«bai> 4s3 — tarSke arečie 140 M) panika N»»k» 14 35, italtianuita m«rMi- onalss «V<đir--i^e Bio Tinto 16 76 Mlačna. Lond< - { " Coaselidir« doi« 89.T/l9. Lcoibardi 5.—, "f.'3',,, opanaka renta 91—, n - lijanaka i lol , <«skout 43/« menjiea a. Dooaju —- Mirna. Trim 5 januvarja^ BoOitiij/i, *'*b« april K 17 30 d K 17.3*2, rf za april K 14 16 do 14.18, r>ves za april od K 14.52 do 14 54; korusa z- uiaj K 13.70 do K 13 TI. Plenica: ponudbe zadostne, povpraševanj dobro, tendenca ugodneja. Prodaja 30.000 meterskih atotov za 5 do 30 stotink vi5je. — Koruza trdno ; oves vzdržano. — Druga žita nespremenjeno. — Vreme: zmrzlo Havre. (Sklep.) Kava Santos good average z:i tekoči mesec 46—, za marec 46 New-Yortt, 'Otvo «.r Kava Hlo t* Ce dobave. Nepravilno, za 5 do 20 st. nižje. — Prodaja; 8000 vreč. Hamburg. 'Skle- ' ♦« • ;:«vb San'.n» goovl ave*age marec 37za maj 38— za septembar 38.Vi, za dec. 39—. Mirno Kava Biu ncvau<* locn 37—39, navadna realna 40-41 drv* .42 -43 Hamburg. (Sklep.) Sladkor za januvar 16 40, za febr 16.60, za marec 16.75, za april 16.9 , za ma 17.05, za jun. 17 15. Slabotno. Vreme: blago. Loadon. Sladkor it '»p** *nro» 83/w . Sladkor tuzem ki Centrifugal 5 oromn. tled K 70.— do 72.—, za nov.-avguat K 65-50 do 66 50 Concasse in Meliaitl promptno K 72.50, za nov tvguat K 67.50 do 68-—. Pari* pekoči 16 15 rf itv februvar 16.25, za marec.-aprll 6 25, maree-junij 16.50 (mirno) — JrSeniot. t« tekoči m se: 23.45, za febr j var 23 60 za marec ap il 23.90, za marec-junij 24.20 (stalno Mota za tezo i me?ec 30 30, ia februvar 31—, in marec-april 31.40 za marec-junij 31.60 ,mirno.t — Kepičm olja t\ tekoči me.ee "56.2-, na februvar 57.— s* marec-april 57 25 za raaj-avguat 5S.— imirno) — 8pirit z> tekoči meror 38.25 za febr. 38.25, za marec-april 3^ 2 b za maj-avgust /8.7"» (stalno). — Sladkor aaro • 88* dpo nov 20.---20.'/, stalno), be« zi toko« mesec 23.V*, za febr. 24.3/g za marec-junij 25.'/». z* maj-avgust 2 5.a„ (mirnog rafiniran 56.5'j—57.— Vreme: blago. jali posamezni revoluc jonarci, ki terorizirajo in iniustrijelni list poroča, da ee glasom dospele brzojavke vrši brzojavni proaet med Asirabanom in Baku preko Petrovska. — Iz neke deptsj od 3. t. m. je razvidno, da je v tovarnah za nebo pri Baku vsa v redu, vsekakor ni pa ni5 vznemirljivega, če tudi j» v nekateri b tovarnah ustavljeno delo. ROSTOV ob Donu 5. Me to je ž) tri dni v obsedeem stanju. V središči mssta se je rabilo top ve. Uitssi so se udali. ŠDevilo žrtev je veliko. LONDON 5. Kakor poročajo is Petro-grada, je med Kavkazom ii S birijo ter ostalo Rusijo pretrgana vsaka zveza. Vlada ne mere dobivati ie onih strani poročil n;ti fm ven ie tako, ?vet vne oratorijske literature zadnjih let je Poveij9L,onQ najlepše. V Avstriji se t) delo. raz v Pragi, še ni nikjer izvajalo, krasno pa da se je na N rastem. Angleškem, Ho andskem in Francoskem tekom 4—5 let že tridesetkrat na velikih koncertih :cvaja!0 cdhčna koncertna pevka z Dunaja, gospa H • ■ r i j • t 1 K u r r, ki je v oratoriju -v. Frančiška v stolni cerkvi psla tudi eo-: »rensko pa rt jo. Veliko ia hvaležno bari tor --zo pa rt jo »ženina« bo izvajal kakor sode lujoč s iist opern: psvec slovenskega gledali--V goepod Jan C u f e d o i k, ki je ljubljence slovanskega gledalskega občinstva in od *ti»rega je pričakovat', da bo s svojim ?ieck:m baritoaakim glasom viseko partijo iela iavedel najkras«ejŠ9 ia s največm aVikm. M »ini sber »G lasbene Matic e«, okoli 140 pevcev ia pevk, ima izvajati v orater ju kra-ne zbore ; poleg tega nastop veliki orke»t;r godbe e. in kr. peš-polsa št. 27., pomnrrea z nekaterimi člen; »Giafcbtee Matee«. Koncerta ee priredita v veliki zgornji dvorani »Ni-rodnega doma« ia se pričaeta obakrat t čao ob un zvečer. Vstopnice se dobivajo v pred pro daj i pri g. J. L c a a r j a aa Mesteem trgu in eioer selei po 5, 4, 3 in 'J K ; stoj ^^a po 1 K oO »to t. kontreadmirala Sig^bee v vode'jih odpošiljati. Srednjezemskega morja. Divizija ostane od 7. do 12. v Gibraltaru in 17. do 19. v Tangeiju. obišča potem Alii-, Ville de Frfence, L'vomo, Napolj, Pirej in Beirnt ter dospe das 12. marf-a v Egipet Trgovinska pogotfc* med Avstro Ogrsko ia Rusijo PETROGRAD 5. (Petrogr. bre. sgsnt.) V kratkem ee Imajo z^pet pričeti pogajanja glede trgovinske pogodbe z Avstro-Ogreko. Delavska kriza aa Španskem. SE VILA 5. Delavska kriza poitaja čim ija. V več krajih so delavci napadli Guverner se naj se priči Razne vesti. Francoski odvetnik ar eto van. Is Parna pvrešajo : Preiscovaini sodnik Cavaillan v Maradji je ial zapre t pariškega oivotaika resi zaloge živil. Lokalne oblastnije podpore med bedo trpeče, obrnil na vlado s prošnjo, raznimi gradnjami. Ii Tokija. TOKIO 5. Na svečanem obadu, ki ee je povodom zovega leta vriil v cesarski palsči, je cssar napil na zdravje vladarjev držav, ki eo v Tok iju zastopane. Angleški poalanik je odgovoril v imenu diplomatičnega zbora. Iarazil je njega želje za cesarja, omenil je v evojem govoru prijateljskih odacssjov med Japonsko in dtu^imi države m tsr de,al, naj bi ti odnoieji, ako mošao, postali še priarčaeji. b Dekreti na. DEBRECIN 5. Mesto je popolnoma mirno. D^elsj niea bilo aretovaae noveoeebe. Državni pravdni k je poeetil danes neataega glavarja Ivana Totha pri ka eo jo mudil dlje Časa. Tudi vladni komisar Boda jo poeetil v<č oseb. Mesta i glavar je aasliial detektiva Bcthofa, ki jo bil o čaeu, ko je veliki župan doepel v Debreeia, v službi na kolodvora. Bothct je imenoval one osebe, ki jih jo v tem kritičnem Čaeu videl. DEBRECIN 5. Ojemiadvajsetletni ki par Akoe Debrecenv jo bil danee aretovan, kor jo obdolžso, da jo velikemu županu VARŠ1VA 5. Prodaialnic* so odprte vzlic šugaaju hu^kačev. Tovarniški delavci prihajajo v čim večem številu na delo. Vc-ditelji socijaliatov skušajo vttraŠiti prebival* atvo s številnimi napadi na kolodvorska poslopja i a železniška proge, izlasti v guberniji Radom. Tako eo (socijalisti vttrelili nekega delavca varšavsko dunajske proge, ki ee ni hotel pridružiti štrajku. Proglas politično socijalne ttranke poživlja na oboroženo uitajo. Ni pa verjetno, da napra\ ijo tak poskus, ki gotovo ne bo imel vspeha. Promet v Brest in Bielostok se vrši slej ko prej redno. Na progi Dunaj-Varšava je včeraj odšel lejiaromo Miško posredoval ©Caro & Jellinek © Trat ul. Romagna št. 2 Trst. TZLirOI it. 1S97 Poirožfiice: Dunaj, Budapešt in : Lvov. — Zastopstva aa vseh glavnih trgih = ta- ia inozemstva. = Se priporoča za preskrbljenje seljenj sd zaprtimi blazinjenimi vozovi za pohištvo toli v mestu koli v tu- in inozemstvu. 3?akovanje za prevoz po morju. Pnsobno ugodni pogoji za vojaške osebe državne^uradnike I in Poiiiiatre vsake rrsie 90 stalili nizki prevoznim. wr Proračuni brezplačno. razdeljujejo j prvi ponočni vlak, vlaki vozili redeo. je promet reden. po dneva s > tudi do sedaj Tudi na progi v MUvo Zaloga tn- in inozemskih Tin, špirita in liketie? in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. Via d e 1 r A c q u e &tv. 6. uaSproti Kaff? Centrale). Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih dezertnib italijanskih in avatro-ogrskih vin. Bordeaux, Bur gunder, renskih vin, Mosella in Chianti. — Rum. konjak, razna Žganja ter posebni pristni tropiaovec slivovec in brinjevec. — Izdelki 1. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka Daročba ae takoj izvrSi. Khz pošilja ae po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja odpol litra naprej. Hr* K 121 — 123—, Llovdove akcije K 768.— 772.— Srečke: Tisa K" 331.75— 335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1880 K 302. - 310 —. Bo-denkredit 1889 K :302.— 310.-^. Turške K 146.— do 148,— Srbske —.— do — .— Dunajska borza ob 2. pop. včeraj danes Državni doift v papirju 100.95. 100.85 n M srebru 100.95 100.85 Avstrijska renta v zlatu 117.90 117.85 v kronah 100.10 100.1G Avstr. investicijska ienta 3 91.55 91.35 Ogrska renta v zlatu 4°/„ 114.85 114.70 I „ kronah 4°;o 95.S0 95.75 l l 3*/, 87^5 87.10 Akcije nactjonalne banke 1632.50 1633.— Kremtne akcije 670.75 676.25 London, 10 Lstr. 240.15 240.12»/, 100 državnih mark 117^5 117 571/, 20 mark 23..') 3 23.53 20 frankov 1917 19.15 100 itaL lir 95.65 95.65 Cesaraki cekini 11.32 11.32 Pariška In londonska borza. Pariz, (Sklep. — francoska renta 93.83, italijanska renta 1< 6>0, Španski ezterienr 92 57, Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odraščene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščati za spomenik Najnižje konkurenčne cene. Tovarna pohištva jfleksander fevi Jtfinzi ul. Tesa št. 52. A (lastna hiša) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). da se ni tati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Ilustrovan cenik brezplačno in franko. V najem se odda - >l>o, eno. dve postelji, na /ahtevo hrana. Uli<*a Bel- vedere štev. I. nad. Gospodje, žel^f* elegant e dunajsko-parišbe obleke za ples ali sprehod, obrniti se v ul. Belvedere 23, vrata \-*p|jLo hlQa l>r'merna za g«>stilniearsko 1 t? 11 Ud lllod jn za vaško drugo obrt, se odda takoj v najem. Natančna daja lastnik Ivan Baianč na pojasnila Prošeku. ALBUM krasnih i obljubljenih pjesama za eitaru s pripojenim tekstom : al 85 hrvatskih i slovenskih K 4; bi 100 njemačkih K 3.5«,; jM^tom oO filira više : e) najbolja eitarska -kola samouke« podpuna samo K 5.—. Keflektantom ' zdaj u se svjedočbe j»o dovršenoj nau<*i. — Preglede salje profesor J o s i p Sorg u Beču, III/4, Hauptstrasse 144. Podpisana priporoča slav. občinstvu svojo SS1 gostilno ki se nahaja v ul. Giovani Bocaccto. vogal Via Gazzole (mL ■ir&mar, via-a-via Jahallftfta lasliteHmj. Teči rino prre \r-te ia pire. ter kuhinja je preskrbljena z rorklmi in mrzlimi jedili. Priporočiva! za obilen obisk bilježi spoštovanjem MARIJA vdova COKEL J. GLAS. »V bogatej zalogi pohištva Em. Ehrenfreund (prej Jani) ulica Mm 24 (pritličje) daja novo in rabljeno pohištvo po konkurenčnih cenah v najem. ZZZ= 5 kron in več zaslužka na dan! Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle ni naših strojih priprosto in h tro delo vse leto doma. — Ni treba znati n česar — Oddaljenost ne škodi nič in blago prodamo mi. m^^^^^^m^^^mm^^^mmmmK^m — Družba pletilnih strojev za domače delavce — Thomas H. Whi 11 ick & Co. PEAOA, Petrake namesti 7-156 — TRST, ulica Campanlle 13-15 6 DB06ERIJA Josip Ziaon bI. caserma 8 • • r * w • • • • Isbor drog:, barv, čopiče v, pokoati v, ia. mile. — Zslsfs mineralne vode, za parketa, aa mrzlo pripravljenega tamariado, maliaovea Itd. itd. grand hotel „Union" v £jubljani. Kad 100 sob. J(omJort prve vrste. Priporočam svojo novo zalogo pohištva r- vsake vrste in po nizki ceni Andrej Gulič TRST ul. Torrente — TEST II & i Antiioriseil Scbool of Lanpaps uči moderne živeče jezike od profesorjev dotičnega materinega jezika. Trgovinska korespondenca. Kombinirana metoda. Brezplačna pojasnila daja autorizo-vana šola za učenje jezikov za odraščene in otroke v Trstu, ulica Nuova št 11, II. nadstr. ■ i! ■ ... ._. ,. Podpirajte družbo sv. Cirila in Metodija! J[avarna zalogo v iznajdba novega stoletja Samo jlfŽ55 stane ravnokar izumljena nike j. nasta remont, žepna ura. znamka System-Ri SKOPF Patent, h *16 urnim tekom svetlečim se kazalcem in 3 - letnim jamstvom. Ena krasna verižica in o predli je bil 2") let pri tvrdki Italia Rafael, eietov za lišp se doda brezplačno. Ako ne ugaja, »e vrne denar. — Pošilja na po Piazza Lipsia. i Novo POHIŠTVA solidnega, elegantnega in po ceniima Viktor Vosilla Ijotel Jalkan •o Restavracija Trg pred vojašnico (Narodni dom) Matej Wittmann Felicienthal, p. Tueholka v Galiciji, -pričuje. Kandol-Kafoo ki ima najmanj tolšče v nebi. ju torej najlaže prebaven, n* orcviroča nikoli zaprtosti inje ob najbolj-^ lacn okusn izredno poceni. ^ Friaten samo r. imenom Ivan Hoff . in z levjo varstveno znamko. /J Na novo opremljen, priznano dobra kuhinja, izvrstna vina, točna postrežba, najbolje preskrbljeno za vsa-koršno udobnost gospodov gostov v kavarni in restavraciji, dvorane za ženitne pojedine in bankete. Kuverta od 4 kron dalje za osebo. popolna oskrba po dogovoru, Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča Voditelj, v^ - V trn Zavoji po V* kg 90 vinarj ev > » » 50 » Dobiva se povsod. I Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarn« pohištva i strojevnim obratom priporoča slavnemu občinstva svojo zalogo pohi&tva prej ANTON ĆERNIG0J m i£i Rencn ttei. l (Rosario) - v Trstu - til certre Sr. Petra T kiti lareizl Največja tovarna pohištva primorska donele. Pohištvo imdeluje me »olidao, trpežno in Učno. in micer mamo is Imam, pomnim ne ga r torarniiki mušilniei m temperaturo 60 stopinj. BB~ Vsaka konkurenca fo izključena. Album pohištva poilja so brezplačno. Prodaja so tudi na mesečne obroko. (L v: TRSTU, ftPUITU ia ALBKSAMDKIJI (OHJENT), ee-e-e-e-e-e-e-ee-e-e*« ►-o-4-eT0-o-e-0-0-0-0-e:0;0:0i4 PO POLEN IX BOGAT 1ZB0K oblek, sukenj, ulstrov, površnikov ranglan, kostumov in kožuhov po izredno ugodnih J cenah v velikem skladišču ALL' UN1VERSO ft pa Carlo Goldoni itev. I Za bolne na želodcu. Vsakateremu, ki si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolnenjem želodca, vžJ vanje pomankljivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil, z nerednim življenjem kakor n pr. želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljanje aii zasliženje priporoča se dobro domače zdravilo, kat 'z ega izvrstno zdravilno delovanje je že izza več let preakuSeno. To zdravilo je Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. To zeliščno vino je sestavljeno od izvrstnih, zdravinomočnih zelišč in dobrim vinom, jači in oživlja prebavni sistem človeka. Zelifično vino odstranjuje vse nerednosti v krvnih ceveh in je vspeino za novo napravo zdrave krvi. S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina preti vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, reza-vica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih) bolečinah, na želodcu radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnem pitju tega vina. Zapiranje človeške potrebei:t&JŠZJŽ. njeiu tudi strmenje krvi v jetrab, vranici iu sistemu vratnih živcev (haemorrhoL- dične bolečine), odstranjajo se st* zeliščnim vinom hitro in voljno. ZeliSčno vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebav-nemu zistemu povzdigo in jdstranja i/, želodca z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine. i ■ Mršav in pogled človeka, pomanjkanje krvi, ^SLK slabe preba\e, pomanjkljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter. Pri popolnem pomankanju volje do jedi, pod nervoznem zbeganjem in otoinostjo kakor tudi pogosti glavobol in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežj vspodbujo. i^^F" Zeliščno vino podeljuje človeku voljo do jedi, pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvarjenje krvi, olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. — To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. Zeliščno vino prodaja se v steklenicah po K 3.— in 4.— v lekarnah v Trstu, Skednju, Miljah, Kopru, Sežani, Tržiču, Konkah, Fiumičelu, Ogleju, Giadežu, Izoli, Piranu, Pazmu, Buzetu,^ Postojni, Vipavi, Ajdovščini, (iorici. Gradišču ob t;oči, Korminu, Rcmansu, Camplangu, Cervinjanu, Umagu, Bujah, Vižinadi. Montoni, Lovranu. Opatiji. Voloskem, ^ Keki, Bukaru, Sušaku. Oabarju, Hibuici, Vrhniki, mentu, Pordenone, Motta «li Uvenza, Treviso, Lošinju, Arbe, Novi, Cirkvenica,Ogulin, Vrbovsko, Karlovac. Jaška. Samobor, Brežtee, Kr^ko, Podčetrtek, Pregrada. Rogatec, Celje, Pliberk, Radovljica, Tržič, Tiviž, Rigolato, Pieve di Cadore, Serarolo, Longarone, Belluno, Conegliano, Padovi, Chioggia, llovigo, Pago, Zadar ; itd. kakor tudi v lekarnah vseh drugih večjih ali manjših krajev Istre, Dalmacije,cele Avstro-Ogreke in sosednjih deželau. Tudi pošiljajo lekarne v Trstu 3 ali več steklenic zeliščuega vina po originalni ceni v vse kraje Avs:ro-Ogreke. Svari se pred ponarejanjem! Zahteva naj se izrecno Hubert Ullrich-ovo Zeliščno vino. "^H ,fiI.lYUA' ipiiijiM unraruja člo-ii-rijenja po MjranoTntnejbh pod tako ofodnnii pogoji, ko ■•tir— drugo covarovainiea. Zlesti je ofoOaa coTorovaajo ao doživele li MUt s isoajiuj očimi ee vplačili. T „S I a v i j a it L Tzajena tmmm mu ? mu — ftczsrru Fo vmliMomti drugm vmmjea 3llfi3MH L izplačale Kttoiine: 82.737.169 671. dršnvm m vmmmMmmi mJmrmmmkm-mmrotino upravo. rr- Geaeralai zmstep ¥ čegar pisarne eo ▼ Ustni ben«ni kiii ▼ Gsspsdskih ulicah 12 Zovaraj« poslopja ia premičsiae proti požarnim Ikodmm po aajnižjih cenah, škod« cenj uje Lakoj in aajakutaeje. Uživa sajboljii »love*, koder poaluje. Dovoljuje v čistega dobička izdatne »odpor* v aarodne » občnokonitne