TEDNIK
leto xxix. št. 3
ptuj, 22. januarja 1976
cena 2 din
OdloČili bodo delavci
IZVRSNI svet skupščine občine ptuj je na zadnji
seji razpravljal o večih osnutkih samouprav-
nih sporazumov o združevanju, orocanju in
zagotavuanju sredstev za financiranje
razvoja v letu 1976. zaprosili smo predsednika
izvršnega sveta, franja gnilška, dipl. ing. da
nam odgovori na nekaj vprašanj.
Ntuprej, tovariš predsednik,
za katere samoupravne
sporazume gre?
Franjo Gnilšek: To so
samoupravni sporazumi:
—	o združevanju sredstev za
financiranje razvoja cestnega
gospodarstva v občini Ptuj za
leto 1976,
—	o združevanju sredstev za
financiranje gradnje
regionalnega vodovoda
,,Slovenske gorice" v letošnjem
letu,
—	o sofinanciranju projekta
čiščenja in odvajanja odpadlih
voda mesta Ptuja,
—	o združevanju sredstev za
gradnjo doma gasilcev v Ptuju,
—	o oročanju sredstev za
financiranje gradnje druge faze
turističnega gostinskega centra
v Ptuju,
—	o združevanju in uporabi
sredstev za financiranje razvoj-
nih programov krajevnih
skupnosti v letu 1976.
Omenili ste tri vrste samou-
pravnih sporazumov: o
združevanju, sofinanciranju in
oročanju sredstev. KakSna je
razlika?
Franjo Gnilšek: Razlika je v
tem, da združevanje sredstev
pomeni tista sredstva, ki jih bo
združeno delo dajalo za
posamezne objekte in se mu ne
bodo vračala. Sofinanciranje
zagotavljanje sredstev za
^iSČenje odpadlih voda pomeni,
da bo gospodarstvo odplače-
valo anuitete za najeti kredit;
dočim oročanje sredstev pa po-
jneni praktično posojilo in bo-
do ta sredstva skupno z obrest-
gospodarstvu vrnjena.
Za kolikšna sredstva pri tem
gre?
f^ranjo Gnilšek: Celotni
program investicij za infra
strukturne objekte, ki jih
obravnavajo navedeni samou-
pravni sporazumi, znaša po
sedanjih izračunih 117,805.887
dinarjev, vendar bodo nekatere
od teh investicij končane šele v
letu 1977. Toda pri tem ne gre
toliko za celotno vrednost,
temveč za tisti del, ki ga bo
moralo zagotoviti združeno
delo. Ta delež pa znaša
33,584.646 dinarjev, če pri tem
odštejemo delež, ki ga bodo
delovne ogranizacije v nasled-
njih letih odplačevale v obliki
anuitet, bi moralo združeno
delo v letu 1976 zagotoviti
skupno nekaj nad 23 milijonov
dinarjev, novih namreč.
To je brez dvoma veliko
denarja. Če želimo zagotoviti,
da se bodo delavci v združenem
delu zavestno odločili za podpis
teh samoupravnih sporazumov,
bodo morali biti tudi
podrobneje obveščeni, kaj in
kako se bo s tem denarjem
gradilo. Zato je prav, da te
programe obravnavamo javno.
Nemogoče je, da bi v tem
razgovoru obravnavali vse,
prosimo le za kratko razčleni-
tev vsebine posameznih samou-
pravnih sporazumov.
Franjo Gnilšek: Res je, saj bi
za obrazložitev vsakega
samoupravnega sporazuma bila
potrebna najmanj ena stran.
podrobnejša obrazložitev bo
dana na zborih delovnih ljudi,
zato bom v teh odgovorih po-
skušal biti čim krajši.
Za financiranje razvoja
cestnega gospodarstva v občini,
bi naj združeno delo prispevalo
le 4,200.000 dinarjev, čeprav so
skupna vlaganja za izvedbo
letnega programa nalog lokalne
skupnosti za ceste predvidena v
višini 16,7 milijona dinarjev,
bo od tega krila lokalna
skupnost za ceste iz rednih
dohodkov 9 milijonov dinar-
jev, okrog 2 milijona pa bodo
prispevale krajevne skupnosti
iz tistih območij, kjer bi se
opravljala modernizacija cest.
Vsa ta sredstva bodo porablje-
na pretežno za redno vzdrževa-
nje obstoječih cest in drugih
prometnih objektov. Ce
hočemo zagotoviti denar za
modernizacijo 12 km lokalnih
makedamskih cest in
sofinanciranje modernizacije 2
km regionalnih cest pa bi
morale TOZD prispevati 4,2
milijona dinarjev in bi to po-
menilo 1,8 % ostanka dohodka
in pospešene amortizacije po
zaključnem računu za leto
1975. Ce tega denarja ne bo tu-
di ne bo modernizacije cest v
načrtovani dolžini.
V letošnjem letu načrtujemo,
v okviru širitve vodovoda na
območje Slovenskih goric in
Ptujskega polja z gradnjo
vzporednega cevovoda od
Skorbe do vodohrama v Novi
vasi in od tam primarni vod do
Pacinja. Ta investicija bi velja-
la nekaj nad 17 milijonov
dinarjev. Sredstva bi za-
gotovili: občinski komunalni
sklad, vodne skupnosti in
zavezanci po posebnih pogod-
bah, okrog 2 milijona in-
vesticijske vrednosti pa bi
predstavljala dela mladinskih
delovnih brigad, ki jih
načrtujemo tudi letos. Nekaj
nad 4,8 milijona dinarjev, pa bi
naj zagotovile TOZD, da bi
združile brez obveznosti vrača-
nja 2 % ostanka dohodka in
pospešene amortizacije po
zaključnem računu za lansko
leto.
Za uresničitev načrta
,,čiščenje in odvajanje od-
padlih vod v podjezje vodne
elektrarne SD 2 predstavlja
investicijo v vrednosti nad 51
milijonov dinarjev, ki mora biti
realizirana do 30. septembra
1977 zaradi gradnje HE Sred-
nja Drava II. Dve tretjini
sredstev bodo prispevale Drav-
ske elektarne Maribor, nekaj
območna vodna skupnost in KS
Ptuj, dobrih 9,5 milijona pa bi
morale prispevati tiste TOZD,
ki plačujejo vodni prispevek za
onesnaženje voda, kar bi
uresničile v obliki prevzema
anuitet, ki pa v večini primerov
ne bodo presegale letnega
vodnega prispevka posameznih
TOZD glede na razmerje enot
onesnaženosti odplak. To torej
za naše gospodarstvo ne
predstavlja neke dodatne
obremenitve, ker po začetku
delovanja čistilne naprave
prizadetim TOZD ne bo treba
več plačevati vodnega prispev-
ka.
Gradnja doma gasilcev v
Ptuju je več kot nujna.
Predračunska vrednost znaša 8
milijonov dinarjev, od tega bi
delavci iz TOZD združili 6,7
milijona, polovico letos,
polovico pa prihodnje leto. Za
letos bi to znašalo 1,4 od
ostanka dohodka in pospešene
amortizacije.
Predračunska vrednost grad-
nje n. faze turistično gostin-
skega centra, ali skrajšano
TGC znaša 34,565.679 dinar-
jev, od tega je že opravljenih
del za nekaj na 8 milijonov
dinarjev, manjka še 26 in pol
milijona dinarjev. Zagotovili bi
jih iz različnih virov, od tega bi
naj združeno delo oročilo za 6
milijonov dinarjev sredstev in
to po merilu — 2 % od ostanka
dohodka in pospešene amorti-
zacije in 250 dinarjev na zapo-
slenega delavca. Ta sredstva
bi TOZD oročile za 10-letno
odplačilno dobo, ki prične teči
z letom 1979, KBM —
podružnica Ptuj pa bi jih
obrestovala z 9 odstotki.
No in nazadnje še sporazum
o združevanju in uporabi sred-
stev za financiranje razvojnih
programov krajevnih skupnosti
v občini Ptuj v letu 1976. Z
njim bi se podpisniki obvezali,
da bodo za uresničitev progra-
mov KS namenili sredstva po
osnovi 0,5 % od bruto osebnih
dohodkov po številu zaposlenih
na dan 31. decembra 1975.
Tako združena sredstva bi
smeli uporabiti izključno za
financiranje razvojnih pro-
gramov KS, ki so usklajeni na
ravni občine. Po izračunih bi ta
sredstva znašala 5,000.000
dinarjev. Osnutek samou-
pravnega sporazuma še tudi
predvideva delitev teh sredstev
na KS, kjer delavci živijo in na
solidarnost za manj razvite
krajevne skupnosti.
Podrobnejša obrazložitev tega
bi zahtevala poglavje zase, zato
naj z odgovorom končam.
Za konec še samo vprašanje,
kdaj bodo ti osnutki samou-
pravnih sporazumov dani v
javno razpravo delavcem v
združenem delu?
Franjo Gnilšek: Ti osnutki
samoupravnih sporazumov bo-
do šli v javno razpravo v
združeno delo kot ,,paket"
sočasno z bilanco za skupno
uporabo in ostalih vrst
potrošnje, v glavnem gre za
splošno in skupno porabo.
Nekatera stališča in merila v
zvezi s tem še niso razčiščena v
širši družbeno-politični
skupnosti, zato ni samo od nas
odvisno, kdaj bomo vse to dali
v javno razpravo. Gre pa za to,
da damo v razpravo celoten pa-
ket skupno, da bodo tako
delavci v TOZD imeli celovit
pregled nad delitvijo dohodka
in se tako lažje odločali —
koliko in za kaj ga bodo
združevali.
F. Fideršek
Tako je bilo pri odprtju letnega kopališča TGC ali ptigskih
toplic. Sedaj tečejo dela pri gradnji zimskega bazena.
Foto: Kosi
Solidarnost
Socialistična solidarnost je zavest povezanosti skupnih
interesov in hotenj, ki izhajajo iz socialističnih družbenih
odnosov, v katerih je „svobodni razvoj vsakega posameznika
pogoj svobodnega razvoja za vse" (Marks-Engels, Manifest).
V tem smislu je solidarnost temelj moralnih in pravnih
odnosov tudi naše samoupravne socialistične družbe, ki
združuje osebno svobodo z življenjem skupnosti Naša ustava
na večih mestih poudarja socialistično solidarnost kot eno
svojih temeljnih načel
V	naši samoupravni družbi uveljavljajo socialistično
solidarnost delovni ljudje in občani, združeni v temelnjih in
drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih in
samoupravnih interesnih skupnostih in v celotnem spletu
delegatskih razmerij, kar najbolj neposredne z družbenimi
dogovori in s samoupravnimi sporazumi Gre za celo vrsto
solidarnosti in posameznih panog gospodarskih dejavnosti,
do različnih področij družbenih dejavnosti; gre pa tudi za
solidarnost do manj razvitih območij. Če izhajamo samo z
republiškega območja gre za manj razvite predele z območja
večih občin, kot so npr. Slovenske gorice, delno tudi Haloze,
za manj razvite krajevne skupnosti in podobno.
Eno od takih preizkušenj solidarnosti na našem območju
je osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev
za financiranje razvojnih programov krcgevnih skupnosti
Najprej so temeljne in druge delegacije in zbori občinskih
skupščin obravnavali osnutek, ki ga je pripravil svet
podravskih občin. Ta osnutek je dobil enotno podporo v
vseh petih občinah, ki jih povezuje svet. Sedaj je vsaka
občina zase pripravila osnutek samoupravnega sporazuma, ki
bo skupno z drugimi v kratkem dan v javno razpravo
delavcem v združenem delu.
Po tem samoupravnem sporazumu bi naj delavci, od
njihovega celotnega dohodka v TOZD, prispevali pol
odstotka po merilu od bruto osebnih dohodkov za
financiranje programov krajevnih skupnosti. To je en izraz
solidarnosti; drugi vidik solidarnosti pa je v tem, da bodo
delavci v združenem delu po navedenem merilu zbrana
sredstva delili tako, da bodo 70 odstotkov dali tistim
krajevnim skupnostim, ..v katerih delavci, ki so dohodek
ustvarili, živijo; 30 odstotkov pa bi prispevali v solidarnostni
sklad za manj razvite krajevne skupnosti
V	sedanji razpravi na območju ptujske občine je bil v
okviru tega predlagan še en vidik solidarnosti, kije v tem, da
bi naj delavci v TOZD in drugih organizacijah združenega
dela od tistih 70% dkrajevnim skupnostim, kjer njihovi
delavci živijo le 50%; 20 odstotkov pa bi združevali za
investicijo, ki imajo v okviru občine pr^nost. Primer: Letos
načrtujemo v ptujski občini gradnjo vzporednega cevovoda
za vodovod, cd zajetja v Skorbi do vodohrama v Novi vasi
pri Ptuju. To je del 5-letnega načrta gradnje vodovodnega
omrežja v občini in pogoj, da bomo lahko v naslednjih letih
oskrbeli z zdravo pitno vodo celotno območje Slovenskih
goric in Ptujskega polja Pošteno in v duhu solidarnosti je, da
za to skupno naložbo delno prispevajo delavci iz vseh TOZD.
Podobno primerjavo bi lahko navedli tudi za modernizacijo
posameznih regionalnih in lokalnih cest.
V	naslednjih tednih, ko bodo delavci v TOZD in drugih
delovnih organizacijah in skupnostih razpravljali o programih
razvoja krajevnih skupnosti in predlogu samoupravnega
sporazuma o združevanju sredstev za njihovo financiranje, je
še kako potrebno, da se pri vseh, ki bodo o tem odločali,
izraža zavest solidarnosti, zavest povezanosti lastnih teženj in
interesov s širšimi interesi skupnosti, da se ob tem
manifestira pripravljenost delavca, da prispeva delček svojega
dela tudi za tisto, da bo človek, ki živi v Slovenskih gorici,
v Halozah, na Pohorju in v drugih odročnih krajih, prišel do
tistih dobrin, ki jih sami že uživamo. S tem, kako se bomo
odločali bomo tudi pokazali lastno aktivnost in odnos do
socialistične solidarnosti, ki jo bomo manifestirali pri
konkretnih samoupravnih odločitvah.
Franc Fidemk
Obisk iz skupščine
SR Slovenije
v petek, 16. januarja 1976 so bili v Ptuju na obisku predsednik zbora
združenega dela skupščine SRS, Štefan Nemec, predsednica zbora občin
skupščine SRS, Mara Žlebnik in sekretar zbora občin skupščine SRS,
Jerng Vrfiunec. Z delepti zborov skupščine SRS, so se na sestanku, ki
ga je vodil predsednik ^upščine občine Ptuj, Branko Gorjup, pogovagali
o delu in problemih v lupinah delegatov za delegirarge delegatov v
zbore republiške skupščine.
N. Poljanšek
Od leve na de^o: Jernej Vriiunec, Štefan Nemec, Branko
Goijup in Mara Žlebnik.
Foto: Kosi
2. stran
TEDNIK - četrtek, 22. januarja 1976
BREZ PRAHU IN BLATA
HALOZAM IN SLOVENSKIM
GORICAM SE OBETAJO V
PRIHODNJIH PETIH LETIH
BOUŠE CESTE
Res je, da imamo v ptujski obči-
ni veliko realnih potreb in želja tu-
di pri obnavljanju in modernizaciji
cestnega omrežja, ki smo ga skoraj
25 let zanemarjali, vendar naš pro-
gram za letošnje leto in srednjeroč-
ni program za obdobje do leta
198u ne sme biti zgolj spisek teh
želja in potreb, temveč program
realnih potreb in možnosti, ki se
mora podrediti širSim družbenim
interesom in potrebam v občini.
To je ugotovitev, ki smo jo
nekajkrat slišali na drugi redni seji
zbora uporabnikov in zbora iz-
vajalcev skupščine lokalne skupno-
sti za ceste občine Ptuj, ki je
bila v petek 16. januarja 1976 v
dvorani narodnega doma v Ptuju.
Skupščina je enkrat že odpadla za-
radi nesklepčnosti in morda so se
tudi zato delegati tokrat v izjemno
velikem številu udeležili zasedanja
skupščine lokalne skupnosti za ces-
te. Pričakovali smo precej živahno
razpravo glede na eno
najobčutljivejših področij, ki jih ta
dejavnost zavzema. Sleherna
krajevna skupnost, vaški odbor ali
področje v širšem in ožjem smislu
ptujske občine, ima prav ceste med
najpomembnejšimi nalogami, za
katere so občani skoraj povsod
pripravljeni prispevati svoj delež in
pomagati tudi s prostovoljnim de-
lom, če je potrebno.
Nismo se zmotili v svojih
predvidevanjih, vendar smo tudi
tokrat ugotovili, da se nekateri
delegati še vedno vrtijo v nekakem
začaranem krogu in v različnih
sredinah zastopajo različne intere-
se, ki se od delovne organizacije do
krajevne skupnosti in posameznih
interesnih skupnosti bistveno
razlikujejo. Nekoliko v drugačnem
položaju so, kadar se je v delovnem
kolektivu potrebno odločiti za pod-
pis katerega izmed samoupravnih
sporazumov, kot takrat, ko je
potrebno zastopati interese krajev-
ne skupnosti ali posamezne samou-
pravne interesne skupnosti.
Ob vsem tem bi nam morali biti
prioritetni naši skupni interesi in
potrebe, ki bi jim morali podrediti
ozke lokalistične težnje in se enako
dosledno zavzemati za reševanje
problemov, čeprav se ne pojavljajo
samo pred domačim pragom. Vsi
živimo v eni občini in smo kot nje-
na velika družina tudi dolžni skrbe-
ti, da bodo danes še na nerazvitih in
zaostalih območjih že jutri ljudje
zaživeli boljše in zadovoljnejše
življenje.
Za tem uvodnim razmišljanjem
pa nekaj konkretnejših podatkov,
ki so nas k temu pravzaprav
napeljali in o katerih so delegati
obeh zborov lokalne skupnosti za
ceste največ razpravljali.
Za leto 1975 lahko rečemo, daje
bilo precej uspešno, da smo
ponekod posvečali vprašanju
cestnega omrežja veliko pozorno-
sti, ponekod pa ga tudi nekoliko
zanemarili, kar je nujna posledica
tako obširnih modernizacijskih del,
kot smo jim priča v zadnjih petih
letih, ko smo v ptujski občini dobili
kar 140 kilometrov novega asfalta.
Za minulo obdobje lahko rečemo,
da je bilo predvsem uspešno za
Ptujsko in Dravsko polje, kjer so
posamezne krajevne skupnosti
prispevale tudi do 80 odstotni delež
dejanske vrednosti modernizacijs-
kih del na cestah, ki so ga zbrale s
samoprispevkom in z dodatnim
prispevkom občanov.
V prihodnjih letih je predvideno,
da bomo lahko opravili polovico
manj, ker bodo dela usmerjena
predvsem na Haloze in Slovenske
gorice, kjer bodo prispevki
krajevnih skupnosti in občanov
znatno nižji, okrog 20 Glede na
nerazvita območja in težje življen-
ske pogoje kot so v ravninskih
predelih je odstotek soudeležbe
toliko manjši, hriboviti tereni pa
bodo zahtevali obsežnejša zemelj-
ska dela, kar bo kilometer asfalta
precej podražilo.
Občina Ptuj spada s 643 kilome-
tri kategoriziranih cest med tiste z
najgostejšim cestnim omrežjem v
Sloveniji, kar pogojujejo kon-
figuracije terena in razstresena
naselja, predvsem v Slovenskih
goricah in v Halozah. Ni potrebno
posebej poudarjati, da urejeno
cestno omrežje pozitivno vpliva tu-
di na razvoj kmetijstva in daje nove
možnosti za razvoj turizma in
gostinstva, ki jih tudi v Slovenskih
goricah in Halozah ni malo.
Srednjeročni program lokalne
skupnosti za ceste občine Ptuj je v
glavnem sestavljen na osnovi
sredstev, ki jih bomo v teh letih
zbrali iz različnih virov, med
katerimi je zelo pomemben tudi
predvideni samoupravni sporazum
o združevanju sredstev za financi-
ranje razvoja cestnega gospodars-
tva v ptujski občini, s katerim bi
združevali sredstva temeljnih
organizacij združenega dela v višini
1,8 ostanka dohodka za leto
1975, od česar zavisi tudi dokončno
sprejetje srednjeročnega programa.
Marjan SNEBERGER
Za konkretnejše
programe
v teh dneh so v vseh temeljnih
organizacijah združenega dela v to-
varni glinice in aluminija ,,Boris
Kidrič" Kidričevo redne letne de-
lovne konference sindikalnih orga-
nizacij, na katerih obravnavajo do-
sedanje delo, uspehe in pomanjklji-
vosti, istočasno pa že snujejo nove
načrte za bodoče programe dela, ki
morajo biti precej konkretnejši od
dosedanjih. Razveseljivo na teh de-
lovnih konferencah je to, da vsi, ki
so sodelovali v razpravi, konkretno
in kritično ocenjujejo dosedanje
delo, opozarjajo na dosedanje
pomanjkljivosti; istočasno pa tudi
nakazujejo smernice za bodoče de-
lo osnovnih organizacij v TOZD, ki
mora biti prilagojeno predvsem
konkretnim notranjim problemom
tako v TOZD kot tudi v OZD.
Trdimo lahko, da so sindikalne
organizacije v TOZD zadovoljivo
opravljale svoje naloge, čeprav ne
gre prezreti vrste pomanjkljivosti,
ki jih bo treba v prihodnje popra-
viti.
Organizacija sindikata TGA je
dosegla vidne rezultate v svojem
delu, žal pa vse članstvo ni bilo o
tem delu pravočasno obveščeno,
zato je prihajalo do nekaterih ne-
jasnosti o delu OOS. Temu botru-
jejo zlasti predsedniki OOS v
TOZD, ki niso sproti obveščali svo-
jih članov. Posebna skrb v bodoče
bo veljala sindikalnim skupinam v
izmenah, ki se niso povsem znašle v
dosedanjem delu. Tega ne gre za-
meriti njihovim poverjenikom,
temveč tistim, ki bi jim morali
pomagati pri tej odgovorni nalogi.
Ugotovljeno je tudi, da nekatere
skupine delujejo v redu, kar kaže,
da se z odgovornostjo in sodelo-
vanjem vseh članov da mnogo na-
praviti. To bo pa treba uveljaviti
pri delu vseh sindikalnih skupin, ki
bi naj bile nosilec sindikalnega de-
la!
F. M.
Letna skupščina sindikata
v opekarni Žabjak
83 od trenutno 137 zaposlenih delavcev se je v soboto,
10. januaija 1976 zbralo v sindikalni dvorani Opekarne
Žabjak in prisluhnilo besedam govornikov, ki so na letni
sku^čini osnovne organizacije sindikata položili obračun
dela za minulo leto.
OOS oziroma njen devetčlanski izvršni odbor je izpolnil
vse naloge, zadane na lanskem občnem zboru. Vsi delavci so
pomagali pri obnovi opekamiškega obrata ki ga je uničil
požar in tako so v nepolnih 4 mesecih ponovno pričeli
obratovati stroji v obnovljeni proizvodni dvorani. Razen
prizadevanj za dvig produktivnosti, so zaposleni aktivno
delovali tudi na vseh področjih sindik^e dejavnosti.
Udqstvovali so se na športnem polju, organizirali so
krv(^qalske akcije, uredili novo športno dvorano za razne
aktivnosti itd.
In so si posebej začrtali v program dela za leto
1976? Vse sile je treba vložiti v izvajanje stabilizacijskega
programa, vključiti čimveč mladih v delo organov
samoupravljanja, pospešiti delovanje samoupravne delavske
kontrole, organizirati vs^ dve krvodajalski ^dji, ustanoviti
aktiv krvodajalcev ipd. Ena važnih ndog pa bo prav gotovo
razvitje sindikalnega prapora, kar bo združeno s proslavo ob
prvem maju, praziriku dela.
Naloga in želja je dosti, zato lahko le pričakujemo prva
ugodna poročila o uspehih OOS.
SILVA BRODNJAK
Stanovanja
so
potrebna
v tovarni ^inice in alumi-
nija ,3oris Kidrič" v Kidri-
čevem je eden od primarnih
problemov reševanja stano-
vanjske problematike za svoje
člane kolektiva. Že podatek,
da je TG v preteklem obdobju
zgradila 605 stanovanj pove
dovolj o taki skrbi. Za
adaptacije in navogradnje
zasebnih hiš za člane delovne
organizacije je bilo odobrenih
13,-390.000 din, kar je veliko,
saj krepko presega staro
milijardo. Pravkar v Kidriče-
vem pospešeno gradijo novi
30-stanovanjski stolpič, v
katerem bo našlo prijetna
stanovanja spet precej srečnih
družin. Omenjeni stolpič se
gradi s sredstvi TGA in
solidarnostnega sklada samo-
upravne stanovanjske skupno-
sti Ptig, ki je tudi investitor:
dela pa izvaja GIF Gradiš
Ljubljana TOZD »Gradnje",
Ptuj.
To so stanovanja z manjšo
površino, s^ je iz analize
potreb naselja Kidričevo po
stanovanjih iz solidamostnega
sklada bilo razvidno, da so
predvsem potrebe po manjših
stanovanjih, medtem ko za-
htev po večjih stanovanjih ni
bilo. Seveda je to le delček
vsega kar bi lahko zapisali o
gradnji stanovanjskega stolpi-
ča v Kidričevem. Že to je
dokaz, da se v TGA zavedajo,
da so le dobra in cenena
stanovanja pogoj za tiste z
manjšimi doh(^ki, da pridejo
do stanovanj. Še enkrat velja
omeniti, da so stanovanja še
kako potrebna in da bo prav
zato tudi v bodoče v delovni
organizaciji TGA Kidričevo
problem stanovanj za delavce
imel prednost.
F. Meško
v torek, 6. januarja 1976 je se-
kretar komiteja OK ZKS Slov. Bi-
strica Slavko Kleindienst pripravil v
okviru praznovanja občinskega
praznika sprejem za vse tiste ko-
muniste na območju občine ki se
zaradi starosti ali bolezni ne morejo
udeleževali akcij Zveze komu-
nistov in drugih družbeno
političnih organizacij. Na območju
celotne bistriške občine živi 22 tak-
šnih članov ZK, od tega se jih je
skupno s sekretarji osnovnih orga-
nizacij, udeležilo sprejema 14.
Ostale bodo obiskali sekretarji OO
ZKS tistih organizacij v katerih so
vključeni. Sprejema so se udeležili
tudi predstavniki družbeno
političnih organizacij skupščine in
izvršnega sveta občine.
Letošnji sprejem je povsem iz-
polnil pričakovanja. Udeležence so
seznanili z dosežki na družbeno
političnem področju in v organiza-
cijah ZKS. Izrazili so tudi željo, da
bi bila takšna srečanja večkrat
tudi v sredinah kjer živijo.
Tekst in foto: V. H.
Udelei^nci sprejema v Slov. Bistrici
Kako z nagrajevanjem
po delu?
Pri občinskem svetu zveze sindikatov v Ptuju se pripravljajo na
posvetovanje o delitvi osebnih dohodkov, ki bo predvidoma v mesecu
februaiju. V sodelovanju z nekaterimi organizacijami združenega dela
bodo analizirali deset samoupravnih sporazumov v občini in skušali
skupaj s predstavniki republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije
ugotoviti, kako je v resnici z nagrajevanjem po delu. Omenjene
ugotovitve bodo lahko koristno služile tudi republiškim organom
sindikata, saj precej časa ugotavljamo, da bodo tudi na tem področju
potrebno napraviti več reda.
šm.
Ptujska
banka v
letu 1975
Naš minuli obisk v banki je bil
le uvod za našo bodočo stalno
informacijo, v kateri vas bomo
redno seznanjali s široko paleto
dela KB Maribor, podružnice Ptuj.
Zato tudi v današnjem zapisu ne
bomo vsega zapisalL
Banka bo tudi v tekočem letu
največ pozornosti posvečala zdru-
ževat^ u sredstev, ki ostaja
prvenstvenega značaja, V letu
1976 mq bi povečala bilančno
vsoto za 23 odstotkov, to je za
200 milgonov. Na področju
dinarsko hranilnih vlog je v
preteklem letu vidni porast za 24
odstotkov. Tako je bilo ob koncu
leta že 40.491 vlagateljev, v
dinarjih pa ta porast pomeni
povečanje od 72,619.600 na
115,755.134 dina^ev. Število
vlagateljev je med letom naraslo
od 32.662 na 40.491 vlagateljev.
Velik uspeh je ptujska banka
beležila tudi pri prenosu OD na
hranilne knjižice. V letu 1974 je
osebne dohodke prenašalo 6304
delavcev, v letu 1975 že 12.304,
ki so zbrali 39,313.287 dinarjev
prihrankov ali 3195 na zaposle-
nega. Podatek, da je v ptujski
občini zaposlenih 15.937 delav-
cev, da pa varčuje pri ptujski in
drugih bankah kai 15.000
delavcev, pomeni to 95 odstotkov
vseh zaposlenih. Tdcoči račun kot
instrument brezgotovinskega pro-
meta je tudi povečal svojo
uporabo, saj je v letu 1975 narado
število uporabnikov tekočega
računa že na 84. Preko pošt
varčuje že 6552 varčevalcev.
Prenos pokojnin na hranilne
knjižice je porasel v preteklem
obdobju za 53 odstotkov. Tudi
devizne vloge na deviznih računih
in deviznih hranilnih knjižicah so
porasle v preteklem letu. Tako je
bilo ob koncu leta 4864
vlagateljev, vrednostno pa so
vlagate^i zbrali 62,092,683 di-
najjev. Banka je v minulem
obdobju obračunala na dinarske
in devizne hranilne vloge skupaj za
11,642.237 dinaijev obresti.
MG
Krapina prevzela vodstvo
v petek, 16. januaija 1976 se
je v delavskem domu Franca
Krambergega v Ptuju sestal
medobčinski odbor občinskih
svetov ZSH in ZSS občin
Cakovec, Koprivnica, Krapina,
Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in
Varaždin, ki sta se je udeležila
tudi sekretar komiteja občinske
konference ZKH in predsednik
občinske konference SZDLH
občine Krapina.
Na seji' so obravnavali poročilo
o delu za leto 1975 in o izvedbi
programa XIV. delavskih srečanj
bratstva in prijateljstva - PTUJ
1975, ki ga je dal dosedanji
predsednik medobčinskega odbo-
ra, Janko Bezjak, predsednik
občinskega sveta ZSS Ptuj.
Razprava je bila temeljita. Ocenili
so skupno delo za leto 1975 in
ugotovUi, daje bilo uspešno. Daje
temu res tako, potrjujejo podatki,
da se je kulturnih prireditev,
razstav, športnih tekmovanj in
drugih prireditev XIV, srečanj
bratstva in prijateljstva udeležilo
nad 25 tisoč ljudi v vseh sedmih
občinah. Program je aktivno
uresničevalo nad dva tisoč
delavcev, kmetov, mladine in
pionigev, ki so člani delavskih,
mladinskih, prosvetnih in drugih
društev.
Med najpomembnejši dogodek
minulega leta so uvrstili septembr-
sko srečanje delavcev bratskih
občin SR Hrvatske in SR
Slovenije, ki se ga je v Ptuju
udeležilo nad tri tisoč delavcev,
od tega devetsto iz občine
Krapina, Kot zgodovinski dogo-
dek je omenjena Aleja bratstva in
enotnosti v Ptuju, v katero so
sindikati bratskih občin iz obeh
repubUk posadili prva spominska
drevesa. Likovna razstava delavcev
Podra\1ce iz Koprivnice, ki je bila
v Cakovcu, Ormožu, Ptuju in v
Slovenski ■ Bistrici, je v oceni
uvrščena med prireditve, ki je
visoko ovrednotila umetni3co
ustvaijanje delavcev in poudarila
priznanje Podravki, ki materialno
podpira in omogoča delavcem
kulturno in umetniško ustvaijanje,
kar lahko drugim služi za zgled.
Srečanje mladinskih pevskih
zborov osnovnih šol v Ptuju, ki se
ga je udeležilo nad petsto
pioniijev, srečanje mladine brat-
skih občin v Ptuju in na Borlu,
tekmovanje lovcev v Balogovcu v
občini Cakovec, rezervnih voja-
ških starešin v Krapini, ribičev na
Šoderici v občini Koprivnica in v
Podlehniku v H^ozah, so
prireditve, ki jih bodo razvijali
tudi v novem delovnem letu.
V dru^m delu razprave so
udeleženci poudarili nujnost
sodelovahja na gospodarskem
področju. Programska usmeritev v
letu 1976 bo v prizadevanjih
sindikatov, da pride do sodelo-
vanja med sorodnimi organizaci-
jami združenega dela. V ta
prizadevanja se bodo vključile
osnovne in občinske organizacije
sindikatov, pričakujejo pa tudi
angažiranje izvršnih svetov in
strokovnih služb občinskih skup-
ščin, Predlagali so skupni sestanek
predsednikov izvršnih svetov
občinskih skupščin in predsedni-
kov občinskih svetov ZSH in ZSS,
na katerem bi sprejeU akcijski
načrt za razvijanje sodelovanja na
gospodarskem področju. Skratka,
ugotovitev vseh razpravljalcev je,
daje dosedanji petnajstletni razvoj
sodelovanja dosegel stopnjo, da so
sedali okviri in oblike postale
preozke, zato je nujno smelo
pristopiti k načrtnim prizadeva-
njem za razvoj gospodarskega
sodelovanja povsod tam, kjer
obstojajo obojestranski interesi
delavcev.
Na sqi so soglasna sklenili, da se
sedež medobčinskega odbora
preseli iz občine Ptuj v občino
Krapina. V ta namen je ptujski
občinski svet ZSS izročil občini
Krapina stol z grbom občine Ptuj,
ki so ga izdelali v pletarskem
obratu proizvodnega pod^^a
,i01ge MegUč" Ptuj v Dobrini pri
Zetalah.
V novo vodstvo medobčinskega
odbora so bili sočasno izvoljeni:
Vekoslav Šolman iz Krapine za
predsednika, Josip Harambašič iz
občine Koprivnica za podj)redsed-
nika in Feliks Bagar iz občine Ptuj
za sekretaga. Ob koncu je
medobčinski odbor podelil pisme-
na priznanja vsem sedmim
občinskih svetom ZSH in ZSS ter
sprgel sklep, da pismena priznanja
prejmejo tudi društva, organizacije
in posamezniki, ki so aktivno
sodelovali pri uresničevanju pro-
grama XIV. delavskih srečaj
bratstva in prijateljstva.
F. Bagar
RDEČA ZVEZDA IMPOLU
Na svečani seji skupščine občine Slov. Bistrica ob
občinskem prazniku so prebrali ukaz, s katerim je predsednik
Tito odlikoval delovni kolektiv IMroL iz Slov. Bistrice z
REDOM DELA Z RDEČO ZASTAVO. To visoko priznanje je
koidctiv IMPOLA prejel ob praznovanju 150. obletnice
delovanja.
VH
Medobčinski odbor med. jejo v delavskem domu Franca
Kran^rgeija. Levo zad^ pleteni stol z grbom občine Ptuj
Foto: Kosi
ti^DNIK - četrtek, 22. januarja 1976
3. stran
Med letošnje največje pridobitve v okviru praznika
občine Slov. Bistrica s ponosom uvrščajo otvoritev poslovnih
prostorov Ljubljanske banke - podružnica Slov. Bistrica in
SDK Maribor - ekspozitura Slov. Bistrica, katere so
pridobili z izgradnjo nove sodobne skupne zgradbe.
V vasi Crešnjevec pa so predali svojemu namenu novo
šest razredno osnovno šolo. Ta zgradba, ki je plod uspešnih
prizadevanj vseh prebivalcev bistriške občine, je del načrtne
obnove šolskih prostorov v svoji občini. Šola je bila zgrajena
iz sredstev samoprispevka občanov, v njej pa bo tudi težko
pričakovani oddelek vzgojno varstvenega zavoda - ctro^cega
vrtca Slov. Bistrica.	^^ ^ ^^^^^ ^^ ^^^^^^
Nova zgradba osnovne šole v Crešnjevcu, levo dotrajana nad
100 let stare šole.
Vrsta nerešenih problemov
I Krajani Njiverc že vrsto let
I uspešno rešujejo probleme v svoji
vasi, saj so v zadnjih nekaj letih
uspeli asfaltirati vse ceste v vasi,
dobili so tudi vodovod. Na prvi po-
gled je videti, da nimajo več proble-
mov. Toda temu žal ni tako.
Krajevni odbor v Njivercah je
izdelal program dela za leto 1976. V
letošnjem letu želijo predvsem ure-
diti javno cestno razsvetljavo v va-
si, gramozirali bodo še del
neasfaltirane ceste, želijo pa drugi
prebrizg obstoječega asfaltnega
cestišča. Prizadevajo si urediti
prometne znake, ki bi predvsem
prepovedovali vožnjo težkih
kamionov skozi njihovo vas, ki jim
uničujejo cestišče, saj ni urejeno za
težke tovornjake. Mnogo je namreč
visokih tovornjakov, ki vozijo
različne surovine in material v TGA
pa ne morejo pod železniškim mos-
tom, zato enostavno zapeljejo sko-
zi Njiverce.
Želijo si tudi, da bi se uredile
avtobusne proge v vasi. Probleme
imajo z nizkonapetostnim električ-
nim omrežjem, ki je preobremenje-
no predvsem zaradi novega naselja
v Njivercah. Njihova dolgoletna že-
lja je tudi dobiti ustrezne prostore z
gradnjo manjše dvorane, v kateri bi
se vaščani lahko sestajali, služila pa
bi še za različne druge namene.
Skratka, želja in potrebe v Njiver-
cah je že veliko zato bo potrebno še
mnogo truda, dobre volje in de-
narja, da se bodo uresničile vsaj del
njihovih želja.
F. M.
Marljivi mladinci
Stanovalci naselja Kidričevo 11.
si prizadevajo urediti svoj kraj in
odpraviti vrsto problemov, ki so še
vedno prisotni. V okviru programa
za letošnje leto, pripravil ga je
krajevni odbor, so dali prednost
ureditvi pešpoti in cestne razsvet-
ljave od tovarne do naselja, drugi
pobrizg asfaltne prevleke, ureditev
nujno potrebnega otroškega igri-
šča, saj nimajo pravega prostora za
svoje mlade prešerne otroške
igrice. Poleg tega bodo stanovalci
naselja uredili še svoje poti po
naselju in zelenice, ki naj olepšajo
njihovo naselje.
Predvsem želimo povdariti vlogo
mladih, ki so postali gonilna sila
njihovega naselja in pokazali, da
ne želijo zaostajati za starejšimi,
kadar gre za reševanje problemov
naselja. To so najbolj dokazali z
izkopom jarkov za javno cestno
razsvetljavo ob pešpoti in cestod
tovarne do njihovega naselja.
Precej jih je bilo in kar tekmovali
so, kdo bo boljši in kdo bo
izkopal več. Lepo je bilo gledati
mlade in vesele obraze, ki so
kazali, da se zavedajo koliko je
vredna njihova akcija, tako za
naselje kot tudi za krajevno
skupnost
Mladi imajo s svojo organizacijo
vrsto problemov. Predvsem želijo,"
da dobijo ustrezne prostore, v
katerih bi se lahko tudi po
napornem delu sestajali, se
dogovagali o novih akcgah, pa
tudi mladinskih plesov ne bi smelo
manjkati, saj si jih po težkem
udarniškem delu resnično zaslu-
žijo. Čeprav jim je KS že dosedaj
pomagala, pričakujejo izdatnejšo
pomoč v reševanju tega problema,
saj bodo pozneje njihove akcije še
uspešnejše. Mladim v tem naselju
gre za njihovo neumorno delo
resnično javno priznanje!
F. MEŠKO
Mladi iz naselja KK pri kopanju jarkov Foto: K. Zoreč
Mladinska
klubska
skupnost
v mesecu decembru 1975 je bila
ustanovljena mladinska klubska
skupnost. Njenemu nastanku je
botrovala vedno širša mreža klubov
v občini in množično vključevanje
mladih v oblikovanje in delo
mladinske klubske dejavnosti.
Svojo vlogo mladinska klubska
skupnost zasleduje na usmerjevalce
in je koordinator dela mladinske
klubske dejavnosti na celotnem
območju občine. Trenutno
združuje naslednje mladinske
klube, Ptuj, Kidričevo, Stoperce in
vojaški klub garnizije Dušana
Kvedra — Tomaža.
Pri uresničavanju svojega poslan-
stva se mladinska klubska skupnost
poslužuje skupščine mladinske
klubske skupnosti in programskega
sveta. Med prve velike naloge si je
mladinska klubska skupnost zadala
pri ustanavljanju čim večjega šte-
vila klubov, ki na specifičen način
uresničujejo program zveze sociali-
stične mladine. Posebno nalogo pa
si je zapisala na področju kultur-
nega izobraževanja mladih. Delo-
vala pa bo tudi na drugih
področjih.
Za vse klube pa je skupno, da jih
pestijo težave materialne narave in
vrzel v opremi. Mladi so se pri reše-
vanju tega problema v zadnjem
času veliko razdajali, saj so vložili v
urejanje klubskih prostorov
nemalo prostovoljnega dela. Klub
kot tak s svojo vlogo, delom,
idejno in vsebinsko naravnanostjo
opravlja pomembno nalogo na
področju vzgojno-izobraževahiega
sistema. Za uresničevanje navede-
nega pa ne sme biti osamljen,
potrebno bo zagotoviti pomoč širše
družbene skupnosti, ki se ob reše-
vanju tega problema ne sme
zaobiti, da mladega človeka danes
v tem času obkrožajo številne
slabosti, ki ga nemalokrat tudi
„ugrabijo". Cilj naše družbe pa je,
da razvijamo celovite, vsestransko
socialistično usmerjene in samo-
upravno angažirane mlade ljudi in
ga moramo v tej smeri tudi usmer-
jati, izobraževati ter mu seveda
dajati tisto kar je za oblikovanje
take osebnosti tudi nujno
potrebno.
MG
Asfalt prodira v nerazvite Haloze
Avtomobili sicer že nek^
časa vozijo skozi Leskovec v
Halozah po lepi novi in široki
asfaltirani cesti. Ljudem, ki
živijo in imajo svoje domačije
tik ob cesti se več ne valijo
oblaki prahu v stanovanja,
skratka življenje dobiva z lepo
cesto kar nekam praznični
videz. Asfalta se razveselijo
tudi avtomobilisti, ki takoj
močneje pritisnejo na plin, ko
kolesa avtomobila zapeljejo z
makadamske in luknjaste
ceste na asfalt. Tako ni samo
v Leskovcu, temveč povsod
tam, kjer dobi cesta gladko
prevleko in barvo. Skupaj
imajo sedaj 3,5 kilometra
asfalta.
Da so vaščani v Leskovcu
dobili asfalt, so morali precej
globoko seči tudi v lastne
žepe, sicer asfalta ne bi bilo in
danes jim ni žal. Sicer pa tu
niso modernizirali samo glav-
ne prometne žile, ki pelje
skozi Leskovec, ampak so z
zdmženimi sredstvi in močmi
precq popravili tudi tiste
vaške kolovoze, ki vodijo
skozi grape v številne vasi in
zaselke, S temi deli bodo letos
nadaljevali.
Leskovčani imajo še tudi
druge načrte. Med prvimi je
ureditev pokopališča, pa tudi
mrtvašnico bi radi naredili.
Popraviti je treba še nekaj
mostov, nekaj so jih že
obnovili. Precej si vaščani
obetajo tudi od vinske ceste,
ki bi naj vodila skozi Haloze v
vsej dolžini od Zavrča skozi
Cirkulane, Okič do Podlehni-
ka in naprej. Prepričani so, da
tedaj ne bodo več tako
osamljeni, da bo tudi k njim
prišel kakšen turist. p. h.
2^četki modernizacije ceste skozi Ledcovec.
Foto F. H.
O DELU V PRIHODNJE
Sekretariat OK ZSMS Ptuj, ki se
je sestal v torek, 13. januarja 1976,
je spregovoril o številnih nalogah,
ki čakajo OK ZSMS v prihodnje.
Največ govora je bilo o idejno-
^litičnem izobraževanju mladih,
ki mora zajeti kar najširši krog
mladih v delovnih organizacijah,
krajevnih skupnostih, v šolah;
skratka povsod tam, kjer mladi
človek živi, dela in ustvarja. Prvi
^minar iz bogatega programa
irobraževanja mladih bo stekel že
januarja 1976 na gradu Borlu
P" Ptuju. UdeležiU se ga bodo
predsedniki, sekretarji in blagajniki
^ J^S oziroma njihovi namest-
niki Seminar bo govoril o delu
mladih v krajevni skupnosti v
najširšem obsegu, delovanju
Klubov, kulturni dejavnosti mladih
!" podobno. Trajal bo do 25.
v programu seminarja so
Sr tribune. Ena izmed njih
^ med drugim spregovorila tudi o
uružbeni samozaščiti in splošnem
'judskem odporu.
Da bo delo OK ZSMS Ptuj kar
^joolj uspešno, se bo sekretariat
^stajal vsaj enkrat mesečno. K
^aeiovanju bo vabil še vodstva
arugih družbeno-političnih orga-
^zaaj. OK ZSMS Ptuj se bo v
najkrajšem času vključila v
Pnprave na mladinsko delovno ak-
slovenske gorice, predvsem
pobtičnih priprav na akcijo.
Vse proslave, katerih nosilec je OK
ZSMS Ptuj se bodo v prihodnje
prenašale v klub mladih; enako
velja za osnovne organizacije v
krajevnih skupnostih. Kadrovska
problematika, ki je predmet skoraj
vsake seje sekretariata tudi to pot
ni bila izvzeta. Nekateri člani pred-
sedstva se premalo vključujejo v
izvrševanje svojih nalog in jih bo
treba nadomestiti z novimi člani. Se
na nekaj je treba opozoriti, na
prisotnost članov predsedstva v
osnovnih organizacijah ZSMS v
krajevnih skupnostih, ki še vedno
ne zadovoljuje.	j^ig
Priznanja najzaslužnejšim
Občinsko nagrado Pohorskega bataljona za leto 1976 so
v okviru praznovanj praznika občine Slov. Bistrica podelili
Judo klubu iz IMPOL-a, ki prav v letošnjem letu praznuje
15-letnico uspešnega delovanja. Člani Judo kluba so prav v
letu 1975 dosegli svoj največji uspeh, saj so osvojili
moštveno prvenstvo Jugoslavije za leto 1975 in pokal
pokalnega prvaka Jugoslavije.
Plaketo občine Slov. Bistrica je za izredna prizadevanja
in uspehe v minulem obdobju dobil občinski odbor Rdečega
križa.
Priznanja so prejeli še: Štefan Romih za uspehe na
podroqu razvijanja kulturnih dejavnosti, mešani pevski zbor
DPD Svoboda Slov. Bistrica, vzgojno varstveni zavod Slov.
Bistrica z oddelki, Ivan Kukolja za uspehe na podroqu
obrambnih priprav, zdravnik dr. Janko Predan, patronažna
sestra Marica Dobrovnik iz Oplotnice, Ivan Arbajter za
uspehe v vinogradništvu, Ladislav Kovačič za uspešni razvoj
mreže obveščanja v delovnem kolektivu IMPOL, Mihael
Špindler za delovanje na družbenopoUtičnem področju in
vaški odbor Prihova.	V. Horvat
ZDRAVSTVU SE OBETAJO
BOLJŠI CASl
DR. DEMŠAR: ŽE LETOS BO-
MO IMELI NAMESTO SEDA-
NJIH ŠTIRIH V NOVEM
ZDRAVSTVENEM DOMU SE-
DEM SPLOŠNIH ORDINACIJ
Ni še dolgo tega, ko smo si ob
novem letu voščili sreče, zadovo-
ljstva, predvsem pa zdravja. Pri-
znajmo, ZDRAVJE je res največje
človekovo bogastvo in za zdravje
naših delovnih ljudi naša družbena
skupnost nameni vsako leto mnogo
denarja, bodisi za izobraževanje
zdravstvenega osebja, zdravila, tu-
di za nabavo vse modernejših medi-
cinskih aparatov, novogradenj
zdravstvenih objektov in še bi
lahko naštevali.
Res je, da je sodobna medicina
zatrla že mnogo hudo nevarnih bo-
lezni, pojavljajo pa se nove, lahko
bi rekli civilizacijske bolezni, ki na-
padajo človekovo zdravje oziroma
njegov organizem. Prav zato so da-
nes marsikje zdravniške čakalnice
vedno polne čakajočih pacientov,
ki potrpežljivo (ali pa tudi ne?) ča-
kajo na sprejem pri zdravniku splo-
šne prakse pa tudi v specialističnih
ambulantah na preglede, nakar sle-
di terapija oziroma zdravljenje.
Ker so nas opozarjali, pa tudi sa-
mi smo se prepričali, so tudi čakal-
nice v ptujskem zdravstvenem do-
mu kot tudi v bolnišnici običajno
nabito polne čakajočih bolnikov in
pri tem ugotavljali, da je težko priti
na vrsto pri zdravniku isti dan, še
posebej, če prideš k zdravniku bolj
pozno in zato ne dobiš več številke s
kartoteko. Zato smo zaprosili dr.
MARKA DEMŠARJA, direktorja
združenega zdravstvenega doma v
Ptuju, da nam je odgovoril na ne-
kaj vprašanj. Med drugim je dejal:
,,Znano nam je, da je pri pacien-
tih, ki pri nas iz dneva v dan iščejo
zdravniško pomoč in zdravje včasih
precej razburjanja, oziroma so pa-
cienti nejevoljni, ker ne morajo ta-
koj priti na vrsto pri svojem zdrav-
niku. Resnici na ljubo želim pove-
dati, da tudi nam zdravnikom in
vsem, ki delajo v ambulantah ni
najbolj prijetno, ker so čakalnice
tako polne.
Povedati želim, da delajo v na-
šem zdravstvenem domu vsak dan
štirje zdravniki dopoldne in en
zdravnik popoldne. Ti zdravniki
dnevno pregledajo tudi 250 in več
paciantov, kar je znatno več kot je
po normativih, po katerih bi naj
en zdravnik splošne prakse pregle-
dal v šestih urah največ 36 pacien-
tov. Če bi bilo to možno, bi bili tu-
di pregledi temeljitejši oziroma bi
lahko vsak zdravnik natančneje
pregledal bolnika, ki prihaja k nje-
mu po zdravje. To bi bilo v oboje-
stransko korist, kajti pri vsaki bo-
lezni je namreč treba ugotoviti tudi
vzrok bolezni, da je lahko potem
zdravljenje čimbolj učinkovito in
hitrejše.
Naša zdravstvena služba si nam-
reč že tudi nekaj let intenzivno pri-
zadeva, da temeljno zdravstveno
službo čimbolj približamo obča-
nom. Na ta način so dobili vsi večji
kraji v Halozah in Slovenskih gori-
cah svoje splošne in zobne
ambulante, ponekod tudi stalne
zdravstvene delavce. Sedaj imamo
za potrebe splošne medicine osem
stalnih ambulant in štiri pomožne
ambulante na podeželju. Žal pa je
še vse to premalo. Posledica tega
je, da morajo pacienti čakati kar po
nekaj mučnih ur, da pridejo v
zdravniško ordinacijo.
Na območju naše občine živi
42913 občanov, starejših od 19 let,
za katere pa je na voljo vsega 13
zdravnikov splošne prakse, kar po-
meni, da pride na enega zdravnika
kar 3300 ljudi, to je mnogo preveč.
Sicer pa so potrebe po nastavitvah
zdravstvenih delavcev tudi v utes-
njenosti zdravstvenih prostorov,
kot tudi stanovanj za zdravstvene
delavce, zlasti prve vrste, to je
zdravnikov. Pred časom nam je si-
cer uspelo z velikim razumevanjem
vodstva kmetijskega kombinata v
Ptuju dobiti eno stanovanje za dva
zdravnika (mož in žena). Sicer pa
moram povedati, da si tudi stano-
vanjska skupnost skupaj s pred-
stavniki občine zelo prizadeva, da
se za naše zdravstveno osebje sproti
rešujejo najnujnejši stanovanjski
problemi.
Želim še povedati, da se bo prej
kot v dveh letih zdravstvo v ptujski
občini še bolj razvilo, saj se zave-
damo, daje od zdravja naših delov-
nih ljudi v precejšnji meri odvisno
tudi naše gospodarstvo. Že koncem
tega leta bomo namesto sedanjih
štirih imeli v novem zdravstvenem
domu (pri bolnišnici dr. J. Potrča)
sedem splošnih ordinacij. V novem
zdravstvenem domu bo dobila svo-
je prostore tudi zobozdravstvena
služba.
V ta namen štipendiramo pet štu-
dentov, ki študirajo na medicinskih
fakultetah, dva zdravnika bosta v
kratkem prišla iz Dalmacije, dva pa
bomo dobili iz regionalne zdrav-
stvene skupnosti iz Maribora.
Vzporedno s tem bomo dobili tudi
nekaj zdravstvenih delavcev s sre-
dnjo medicinsko šolo. Razumljivo,
da bomo tudi za potrebe
zobozdravstvene službe na novo
sprejeli nekaj zdravstvenih delav-
cev, za vse te pa bo treba poskrbeti
tudi stanovanja. Prepričan sem, da
bo potem dolga čakalna doba pov-
sem odpadla, oziroma, da bo skraj-
šana na minimum. To pa je nedvo-
mno tudi želja vseh nas, ki skrbimo
za zdravje naših delovnih ljudi in
vseh občanov".
Iz teh nekaj odgovorov dr. Mar-
ka Demšarja, lahko z optimizmom
ugotavljamo, da je bilo prav v zad-
njem času že mnogo postorjenega
za zdravstveno preventivo kot tudi
samo zdravljenje občanov, vse pod
geslom in v cilju, da se zdravstvo
čimbolj približa občanom in zato
res lahko z optimizmom gledamo
na jutrišnji, pojutrišnji dan, zlasti
potem, ko se bo služba splošne me-
dicine preselila v nove bolj funkcio-
nalne prostore in ko bo v Ptuj pri-
šlo še nekaj novih zdravstvenih
strokovnjakov in drugega medicin-
skega kadra. V prvi vrsti pa bo po-
tem odpadlo dolgotrajno čakanje
pacientov na zdravniški pregled, na
zdravljenje.	F. HOVNIK
4. stran
TEDNIK - četrtek, 22. januarja 1976
v Ptuju je bila v ponedeljek, 12.
januaija 1976 javna razprava o
prednostni razvrstitvi športnih
panog v republiki in v občini. V
sindikalnem domu Franca Kram-
bergerja se je zbralo 30 delegatov
iz krajevnih skupnosti, društev in
organizacij združenega dela. Pred-
sednik izvršnega odbora skupščine
telesnokulturne skupnosti, Jože
Štrafela je uvodno obrazložil in
dal v razpravo predlog izvršnega
odbora. Le-ta je predvideval, da bi
naj v prvo prioriteto uvrstili
atletiko m rokomet, v drugo pa
košarko in namizni tenis ali
nogomet Razprava, kije sledila je
bila živahna in dokaj razburljiva.
Nqbolj glasni so bUi predstavniki
nogometnih klubov, občinske
strelske zveze in namiznega tenisa.
Pravzaprav je razumljivo, da
žeUjo tako nogometaši kot strelci
glede na množičnost, uspehe in
tradicijo priti v prvo aU drugo
prioriteto. Vendar so tu še drugi
športi, za katere so se odločili po
dolgotrajnem postopku strokov-
njaki iz cele Slovenije, podatke, ki
so jih zbrali pa je obdelal
računalnik. RepubUSci predlog je
izoblikovan po kriterijih, ki so
značilni in odločujoči pri vseh
športnih panogah. Tako je brez
dvoma atletika osnova za vse
športe, košarka je kolektivna igra,
ki jo igrajo tako moški kot ženske
in je igra prihodnostL O tem se
lahko prepriča vsak telesnokultur-
ni delavec, pa tudi vsak občan, ki
kolikor toliko redno zasleduje
razvoj športa. Glede rokometa
lahko rečemo, da je prav v ptujski
občini z 20 letno tradicijo sicer
pred košarko, vendar se vse več
mladih navdušuje za košarko. O
namiznem tenisu lahko rečemo,
da je šport, s katerim se lahko
ukvarjajo najširše množice, pa tudi
materiino je nezahteven, saj je
pogoje za razvoj tega športa
skorajda najlaže ustvariti
O nogometu je bilo največ
povedanega, pa tudi razpravljalci
so bili najbolj živahni. Res je, da
ima v ptujski občini nogomet
najdaljšo tradicijo, 45 let, največ
mladine se ukvarja z njim, vendar
le moške mladine, kar je bil eden
od dejavnikov, ki je vplival na
izpad nogometa iz prve prioritete
že v republiškem predlogu. Na
razpravi je nekdo omenil, da se
vsako leto „rekreira" ob gledanju
nogometa 35.000 gledalcev. Res
je, da jih toliko obiskuje
nogometne tekme, toda vprašanje
je, kaj je rekreacija! Je samo
„^edanje" res rekreacija? V
gradivu, ki gaje pripravila skupina
strokovnjakov je jasno povedano,
da gre za aktivno rekreacijo, torej
za ukvarjanje s športom ne pa z
gledanjem raznih športnih priredi-
tev.
Telesnokulturni delavci so od
izvršnega odbora tudi zahtevali
finančno analizo, da bi lahko
ocenili potrebe in možnosti
nadaljnjega razvoja športa v
občini. Zal pa je takšno analizo
težko napraviti, saj tega niso
naredili niti v republiškem
predlogu. V razpravi so se po
skoraj dvournem prerekanju, v
katetem je najbolj prišlo do izraza
lokaUstično klubaštvo, odločili za
naslednje:
- v prvo prioriteto sta uvrščeni
atletika in košarka, v drugo pa
rokomet, nogomet in namizni
tenis.
Vsi ostali športi so zajeti v
telesnokulturni minimum, v tretjo
prioriteto pa vrhunski športniki.
Predlog, ki so ga izglasovali, pa
tudi preloge ostalih občin bo
zbrala republiška telesnokulturna
skupnost in po 20. januarju
objavila rezultate. Zatem bo
republiška skupnost pripravila
družbeni dogovor, ki ga bodo ah
vsaj naj bi ga podpisale vse občine
v Sloveniji do 31. januaija 1976.
N. Poljanšek
Nova športna
sekcija
Pred kratkim je bila v
Ptuju ustanovljena športna
sekcija tekmovalcev v rellyju.
Pobudo za ustanovitev so
dali mladi tekmovalci, ki so
že lani nastopali na nekaterih
tekmovanjih. O načinu
delovanja sekcije, s pravili
avto moto društva in tek-
movanji sta mlade seznanila
Viktor Krajnc, predsednik
AMD Ptuj in Jože Ceh,
predsednik športne komisije.
-anc
Kje najti
prostor?
Na zboru ptujskih
motokrosistov je posebej
izstopal problem, kje najti
ustrezno zemljišče za vadbo,
ki iim je več kot potrebno.
Upajo, da bodo sporazumno
s kmetijsko zemljiško
skupnostjo problem v krat-
kem uredili. Kot na vsakem
zboru so tudi motokrosisti
ocenili svoje dosedanje delo
in sprejeli program za letos.
Letni obračun Partizana
Markovci
V	soboto 10. januaija 1976 so
polagali markovški telovadci in
športniki, v nabito polni dvorani
zadružnega doma, obračun dela
za preteklo leto. TVD Partizan
Markovci je najmasovnejše dru-
štvo v občini, saj ima čez 400
pripadnikov. Člani gojijo atleti-
ko, gimnastiko, nogomet, roko-
met, košarko, kolesa^enje,
plavanje, namizni tenis in
folkloro.
V	lanskem letu so dosegli
najvidnejše uspehe v atletiki, s^
so u^šno tekmovali na
republi^em krosu, • po poteh
partizanske Ljubljane na parti-
zanskem maršu v Kumrovcu, na
republiškem maratonu in drugih
občinskih in republiških tekmo-
valcih. Ndcateri dolgoprogaši iz
Markovec so tudi v občinski
atletski reprezentanci
Nogometaši nastopajo v med-
občinski ligi z dvema ekipama in
sicer Markova ter Stojnci.
Markovčani so v jesenskem delu
osvojili drugo mesto. V okviru
množičnih akcij so najbolj
izstopali kolesaiji. Tekmovalci
so osvojili v letu 1975 pet
pokalov in več diplom ter
priznanj.
Folklorna sekcija ima pionir-
sko in mladinsko skupino, ki sta
imeli čez 30 nastopov po raznih
kr^ih naše domovine in v
Avstriji. Le-ti so se pobratili s
foUdomo skupino iz Železne
Kaple v zamejski Koroški. Na
zboru so sprejeli sklep, da se bo
skupina poimenoA^la po prvem
organizatorju folklore Antonu
Štrafeli, ki je bil tudi dolgoletni
predsednik društva in se je leta
1950 smrtno ponesrečil.
Markovčani so bih lani aktivni
tudi v organizaciji raznih
prireditev. Tako so pomagali pri
zabavno-glasbeni prireditvi naj-
boljši športniki 1974, pri veliW
folklorni reviji, pri državnem
prvenstvu v letalskih modelih in
še na nekaterih drugih prire-
ditvah. Nenehno pa obnavljajo
športne objekte. Aed leti so si
uredili telovadnico in igrišča,
lani pa so le-te prevlekli z;
asfaltom tudi v Stojncih.
N^večje težave imajo s kadri
Društvo je namreč zelo številno,
a strokovnjakov za vadbo pa
zmeraj manj. To vrzel bodo
dcušaM zamašiti s pošiljanjem
mladih v razne tečaje in
seminage. Na zboru, kjer so bih
navzoči tudi predstavnici krajev-
ne skupnosti in socialistične
zveze, so razpravljali tudi o
prioriteti športnih panog v SR
Sloveniji Podprli so v prvi
skupini atletiko in košarko, za
drugo pa so mnenja, da mora
biti v njej rokomet in nogomet.
Novi izvršni odbor bo še
naprg vodil Franc Kodrič, ki je
na čelu društva že več let
OP
30-letnica telesne kulture
v svobodni domovini
Osrednja prireditev Telesno
kulturne skupnosti Ptuj in
Zveze telesno kulturnih orga-
nizacij občine Ptuj je bila v
ponedeljek, 19. januaija 1976
v dvorani mestnega kina v
Ptuju.
30 letno obdobje razvoja
teleaie kulture v občini Ptuj
je priznanje vsem telesno
vzgojnim delavcem, ki v vsem
tem obdobju delujejo na tem
področju, prav tako pa
delovni kolektivi in organiza-
cije, ki so z razumevanjem
pomagale društvom, ali pa
vlagale sredstva v izgradnjo
športnih objektov.
Da ima danes Ptuj z
dolgoletno telesno vzgojno
tradicijo kakovostne športni-
ke je nedvomno plod
nekajletnega dela. V ob čini je
danes 50 telesno-vzgojnih
organizacij s preko 7300
aktivnimi-registr^mi tekmo-
valci in tekmovalkami.
Na prireditvi je govoril
predsednik OK SZDL Ptuj,
Stane Lepej, o razvoju telesne
kulture pa predsednik 10 TKS
Ptuj, Jože Štrafela. Pljikete,
priznanja in diplome je
podelil predsednik skupščine
TKS Ptuj Milan ing. Kneževič.
Zlato plaketo za 25 in več
letno delo so prejeli najzasluž-
nejši in to: Maijan Berlič,
Mišo Drobina, Stevo Ečedin,
^\lojz Gamza, Stane Grabner,
Janez Hoivat, Lipe Izlakar,
Franc Kolarič, Alojz Koželj,
Viktor Krojne, Albin Pišek,
Janez Podkrajšek, Bogomir
Prstec, Edvard Rudolf, Alojz
Simonič, Adi Šarman in Jože
Štrafela;
Srebrno plaketo je prejelo
37. športnih in telesno-vzgoj-
nih delavcev za 20 in več
letno delo;
Bronasto plaketo pa je
prejelo 62 športnikov in
telesno-vzgojnih delavcev za
10 in več letno delo na
področju telesne vzgoje.
Priznanja so prejele tudi
telesno vzgojne organizacije,
ki so v vsem tem obdobju
skrbele za vsestranski razvoj
in marljivo delovanje ter so na
raznih tekmovanjih dosegale
odUčne rezultate in dostojno
zastopale Ptuj. Rokometni
klub Drava Ptuj, nogometni
klub Aluminija Kidričevo,
TVD Partizan Ptuj, nogo-
metni klub Drava Ptuj,
šahovsko društvo Izbira Ptuj,
občinska strelska zveza Ptuj,
TVD Partizan Markovci in
Aeroklub Ptuj.
Za vsestransko pomoč pri
razvoju telesne kulture in pri
razvoju rekreativne športne
dejavnosti prejmejo priznanje:
sindikalna organizacija TGA
Kidričevo, TAP Ptig, SIGMA
Ptuj, Kmetijski kombinat Ptuj
in trgovska podjetja Izbira-
Ptig, Merkator- PanonijaJ^tuj
in Merkur-Ptig.
V kulturnem delu prireditve
je nastopil moški komorni
zbor DPD Svoboda Ptuj, pod
vodstvom prof. Branka R^-
šteija in pionirska folkloma
skupina TVD Partizan Mar-
kovci.
anc
Najboljša športnika za leto 1975
MIKI PRSTEC IN ALENKA ŠOLAR
Na prireditvi, ki je bila v
oonedeljek v mestnem kinu v
Ptugu ob 30-letnici telesne
kulture v svobodni domovini
je bUa tudi svečana progla-
sitev najboljših tekmovalcev
in tekmov^ v preteklem
letu, n^boljših ekip in
njgmarljivejših društev.
V razvejani športni dejav-
nosti med zelo uspešnimi
športniki in športnicami
odločitev za proglasitev n^-
boljših ni bila lahka.
Ža n^boljšega športnika za
leto 1975 je bil proglašen
Miki PRSTEC, član mladinske
državne reprezentance, ki je
na evropskem prvenstvu za
mladince v Atenah osvojil v
teku na 400 m 8. mesto,
osvojil pa 11 medalj na
balkanskem, državnem in
republiScem prvenstvu in to 6
zlatih 4 srebrne in 1 bronasto
medaljo v disciplinah 400 in
200 m, 400 m z ovirami,
štafeti 4 x 400 m, daljini in
peterobcju. Sledijo Oto Ve-
lunšek modelarstvo, Danilo
Pol^žar šah, Uroš Langerholc
Karting in Peter Segula
motokros.
N^bopa športnica za leto
1975 je postala Alenka
ŠOLAR, članica slovenske
mladinske reprezentance, kije
na troboju Slovenija-Koroška
in Julijska krajina v teku na
800 m osvojila 2. mesto.
Skupno je osvojila 8 medalj
na mednarodnem, državnem
in repubUškem prvenstvu in
to 1 zlato, 5 srebrnih in 2
bronasti medalji, v disciplinah
800 m, 400 m 3 X 600, 4 x
400 ter na krosu. Sledijo
Zdenka Glažar padalstvo,
Tatjana Vaupotič š^, Milena
Cestnik atletika in Sanja
Džankič namizni tenis.
Najboljša prejmeta pokal,
vsi imenovani pa plakete in
praktična darila (monografijo
Ptuj).
Za n^boljšo ekipo 1975 je
bila proglašena ženska atle-
ska ekipa TVD Partizan Ptuj
za tekmovalne uspehe v
preteklem letu. Ekipo so
sestavljale Alenka Šolar,
Milena Cestnik, Cvetka F ras
in Majda Reberc; za dosežene
uspehe so na drugo mesto
uvrščene ženska ekipa namiz-
no teniškega kluba Ptuj, na
tretje mesto pa ekipa pionirk
strelske družine Turnišče.
Za aktivno in marljivo
delovanje prejme diplomo kot
n^boljše društvo Šahovsko
dmštvo IZBIRA Ptuj za
dosežene uspehe v ekipnem
tekmovanju dopisni šah (drugi
v Jugoslaviji), v ekipnem
prvenstvenem tekmovanju
Slovenije kot v Inter Hgi ter
ob organizaciji republiškega
ekipnega prvenstva za pioni^e
in pionirke, za organizacijo
repubhškega članskega prven-
stva v Ptuju. Sledijo Avto
moto dmštvo Ptuj (motokros
in karting), judo klub Drava
Ptuj.
anc
Za razvoj
kartinga
Tekmovalci karting kluba v Ptu-
ju so na sestanku napravili temeljit
obračun dela v minuli tekmovalni
sezoni in se popvorili o programu
dela za letošnje leto. Povezano s
tem so sprejeli sklepe, pomembne
za nadaljnji razvoj kartinga v Ptu-
ju; podrobneje pa so se tudi sezna-
nili z novimi pravili o delovanju
društev.	-anc
()d ideje do realizacije (1895 - 1925)
(Arhiv mestne občine Ptuj — 1880—1945 = AMO Ptuj
V današnjem času intenzivne elektrifikacije in gradnje novih virov
električne energije tudi na reki Dravi niže Ptuja se sprašujemo, kako je
Ptuj v svoji novejši dobi pristopal k elektrifikaciji in s tem moder-
nizaciji svojega okolja.
Brez bojazni trdimo, da je ideja o proizvajanju in izkoriščanju
elektrike v Ptuju stara že nad 80 let.
Zgodovinski arhiv v Ptuju hrani med svojimi fondi vrsto
zanimivih in pomembnih dokumentov o elektrifikaciji Ptuja. Ob
uporabi tega gradiva je v tem zapisu podana kratka kronika, ki kaže
živo zanimanje in vztrajno prizadevanje Ptuja za uspešno rešitev tega
problema, od prvih skromnih zamisli do velikopoteznih načrtov in do
končne uresničitve v letu 1925.
OBDOBJE 1895— 1918
Kmalu po tem, ko je župan Jožef Ornig (1894 — 1918) prevzel
vodstvo mesta Ptuja, je posegel tudi na področje modernizacije ulične
razsvetljave. Ulice so bile tedaj na redko posejane z brlečimi
petrolejskimi svetilkami. Tedaj so želeli to razsvetljavo počasi
zamenjati z električno. Ptujska mestna uprava je začela zbirati tehnične
in druge podatke o električni cestni razsvetljavi v nekaterih razvijajočih
se mestih na Češkem in Moravskem. (AMO Ptuj: leto 1895 št. 607)
Že v januarju leta 1895 se Ptuj obrne na mesto Trutnow
(Trautenau) z daljšim dopisom s 13 vprašanji tehničnega značaja o
ulični razsvetljavi. Med drugim zanima Ptujčane, ali se bolje obnesejo
žarnice ali obločnice in zakaj se je mesto Trutnow v električni centrali
odločilo za istosmerni tok namesto izmeničnega, ki ga vendar že takrat
tako hvalijo. Ptujčane tudi zanima, katera tovarna jim je postavila
centralo. Zanimivo je tudi vprašanje, ali je mesto Trutnovv obenem z
elektrifikacijo rešilo tudi problem mestnega vodovoda in kako. Žal
odgovora na vsa ta vprašanja nimamo, zato tudi ne vemo, kaj so
pristojni iz mest Trutnovv odgovorili na vprašanja, ki so zanimala
meščane mesta I^tuj^.
Že mesec dni pozneje je mesto Ptuj razvilo živahno dopisovanje s
podjetjem Rumpel-Niklas v Linzu glede možnosti za istočasno
zgraditev vodovoda in električne razsvetljave. Tako kombinacijo je
podjetje že ustvarilo v Linzu, več podobnih pa je bilo v načrtu. V isti
zadevi je Ptuj dobil odgovor tudi od uprave mestnega vodovoda v
Gradcu. Mesto Gradec se je bilo glede kombiniranega pogona za
vodovod in električno centralo obrnilo na znano firmo Siemens —
Halsky, ki pa ni mogla ugoditi izraženim željam, češ, da je to tehnišno
nemogoče ali zelo težko izvedljivo.
Kljub temu Ptuj ni odstopal od svojevrstne zamisli, da bi isti
pogonski motor služil obenem črpanju vode v rezervoar za vodovod in
za proizvodnjo električne energije za ulično razsvetljavo. V istem letu
se je ptujska občina obrnila na dunajsko elektro podjetje Jordan, ki še
v januarju leta 1896 ponovno sprašuje, ali je Ptuj še vedno interesent za
zgraditev električne (kalorične) centrale. Tedaj je občinski svet sklenil,
da v tem letu žal ni računati z uresničitvijo takega načrta. Ambiciozni
župan Ornig kljub začetnim težavam in neuspehom ni odnehal. Odločil
se je namreč, da bo mesto v vseh smereh moderniziral in mu tudi
pripravil sodobno razsvetljavo na ulicah in v stanovanjih. Januarja leta
1897 je mestna uprava stopila v zvezo z Lous-om Chartrousse, ki je
imel na Dunaju tehnično pisarno za uvajanje električne osvetljave.
Sklenila je z njim dolgoročno pogodbo in ga sprejela kot stalnega
svetovalca in izvedenca za vprašanje sodobne osvetljave. (AMO Ptuj:
leto 1895 št. 826)
Do junija 1898 je ta svetovalec v imenu ptujske občine opravljal
obsežna študijska pripravljalna dela za uvedbo modernih energetskih
virov za uvedbo osvetljave. Takoj je bilo ugotovljeno, da ni stvarnih
možnosti za izkoriščanje vodne energije za proizvodnjo električnega
toka. Kmalu nato pa je propadel tudi načrt za postavitev kalorične
centrale. Sredi poletja leta 1898 se je občina odločila za povsem nekaj
novega: za postavitev plinarne in za plinsko ulično in hišno raz-
svetljavo. Ta načrt je Ptuj v naslednjem letu tudi uresničil, Charrousse
pa je bil ves ta čas glavni organizacijski, tehnični in komercialni vodja
tega podjetja v izgradnji, kakor bi danes rekli. Ko so bila dela končana
je plinarna že uspešno delovala, je prišlo do delovnega spora med
Chartrouss-om in županom mesta Ptuja Jožefom Ornigom. Le ta je,
kakor tudi zelo pogosto pozneje, izigral svojega organizacijskega in
tehničnega svetovalca in ni hotel izpolniti finančnih obveznosti, ki jih je
bila prevzela občina do Chartross-a. Konec je ta zadeva seveda doživela
na sodišču.
Ptuj je tako, ob koncu 19. stoletja dobil moderno, vendar žal ne
električno, marveč plinsko ulično in hišno razsvetljavo. (AMO Ptuj:
1896 št. 102 — 1900 št. 1078/5)
Vendar je bilo vprašanje električne energije v mestu Ptuju še vedno
aktualno. Že pred letom 1905 se pojavi načrt, da bi na Dravi zgradili
manjšo elektrarno za potrebe mesta in njegove bližnje okolice. Kmalu
se je pokazalo, da je taka zamisel težko izvedljiva in predraga. Tedaj so
se ozrli naokrog po manjših vodnih virih in odkrili Dravinjo.
Projektantska pisarna inž. Schenkla v Gradcu je leta 1905 izdelala
podrobne načrte za manjšo elektrarno na Dravinji. Njena kapaciteta bi
znašala kakšnih 200 KM in to energijo bi bilo treba pre-
našati po daljnovodu 7 kilometrov daleč v Ptuj. Do realizacije tega
načrta zaradi pomislekov strokovnjakov ni prišlo. Ko je leta 1910
vzniknil načrt o gradnji dveh velikih hidrocentral na Dravi med Ptujem
in Ormožem, so ta načrt o mali elektrarni na Dravinji odložili v predal
in v pozabo.
Poleti leta 1908 se pojavi v Ptuju kinopodjetnik Alojz Breceli
(Brecelj), ki zaprosi za postavitev parnega stroja za proizvodnjo
električnega toka za delovanje kinoprojektorja. Nameraval je dajati
redne predstave v nemškem društvenem domu ( ,,Vereinhaus"), v
dvorani današnjega kina Ptuj. Občina je imenovanemu izdala
dovoljenje za postavitev lokomobile z električnim generatorjem in za
obrt kinomatografije. (AMO Ptuj: leto 1908 št. 5756/12)
(Dalje prihodnjič)
Vse ljubitelje tenisa bo nedvomno razveselila vest, daje bila
v prostorih hotela Poetovio pred dnevi ustanovljena teniška
sekcija. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo okrog 20
ljubiteljev tenisa; zbor je med svoje sklepe zapisal, da bo stremel
za izboljšanje pogojev igre in za obogatitev članstva iz mladih
vrst. Cas pa bo tudi ob dobri vadbi in načrtnem delu prinesel
kvaliteto, potrebno za srečanja s klubi, ki že dalj časa gojijo ta
izredno zanimiv in vabljiv šport.
MG
ti^DNIK - četrtek, 22. januarja 1976
5. stran
VIDEM PRI PTUJU
Želja po hramu kulture
priznati moramo, da je zadnji
čas kulturno življenje na Vidmu,
pod vznožjem Haloz nekako
oživelo. Tu deluje mešani pevski
zbor, ki ga vodi Maks Vavpotič pa
tudi'mladina pripravi od časa do
časa kakšno zabavo. Ob novem
letu so tu gostovali pevci iz
Cirkulan in morda bi se lahko
naštevali. Med drugim je tu
nastopal tudi znam ansambel
Toneta Knietca, sem pride še
kakšna cirkuška skupina.
Verjetno bi bilo kulturno
življenje tu še bolj razgibano, če bi
za to imeli primerno dvorano.
Dvorana, ki je nekako središče
kulturnega življenja je namreč
zelo nefunkcionalna. Manjka
predvsem prostor za garderobo.
kulise in treba bi bilo napraviti
vsaj kakšen prizidek, za kar pa ra
denarja, zato bodo letos sicer
nabavili nekaj notranje opreme,
uredili zunanjost, predvsem stre-
ho, ki ponekod že pušča. Za več
žal ni denajja.
Omeniti še velja, da sicer
videmski gasilci načrtujejo gradnjo
novega gasilskega doma, v katerem
bi nsy bila tudi večja dvorana, vsaj
takšna, kot so jo postavili gasilci v
bližnji vasi, v Tržcu. Ce bo prišlo
do realizacije te zamisli, bo prav s
pomočjo gasilcev prišlo do
uresničitve dolgoletnih želja kraja-
nov, da dobijo primemo dvorano
za razne nastope, prireditve,
zborovanja.
F. H.
Tako izgleda kulturna dvorana na Vidmu, enkrat tedensko
imajo v njej tudi kino.
Foto: F. H.
Novi sodelavci kulturne
skupnosti Ptuj
Skupščina Kulturne skup-
nosti Ptuj je na decembrski
seji izvolUa za novo članico
izvršnega odbora, Marijo
Magdalene iz Kmetijskega
kombinata Ptuj.
Zaradi vse večjega obsega
dela in načrtnejšega uresni-
čevanja nalog ter razvoja
kulturnih dejavnosti v občini
Ptuj je skupščina na predlog
izvršnega odbora sprejela
sklep o imenovanju pred-
sednikov in članov odborov in
komisij.
V	odbor za planiranje in
samoupravne akte so imeno-
vani: Vinko Žigman za
predsednika, za člane: Silva
Krajnc, Dušan Kožar, Ivo
Mazera in Mihaea Pišek.
V	odbor za muzejsko
galerijsko in likovno dejavnost
so imenovani dr. Štefka Co-
belj za predsednico, za člane:
Ciril Kolarič, Stanko Kosi,
Franc Tobias in Karel Vurcer.
V	odbor za spomeniško
varstvo in arhivsko dejavnost
so imenovani: Janez Mikuž za
predsednika, za člane: Jože
Botolin, Milan Hlupič, ing,
Zdenko Reberc in bodoči
ravnatelj zgodovinskega arhiva
Ptuj.
V komisijo za filmsko
dejavnost so imenovani:
Maijan Kovač za predsednika,
za člane: Majda Gajzer,
Slavko Sirec in Franjo Žerak.
Odbori in komisija se bodo
takoj vključili v delo pri
izdelavi programa za leto
1976, predvsem pa bodo kot
strokovni organi spremljaU in
proučevali probleme ter
izvajali konkretne akcije na
svojih področjih dela.
F. Bagar
v četrtek, 15. januarja 1976 je
bila razširjena seja izvršnega sveta
Kulturne skupnosti Ptuj, na kateri
so obravnavali naloge v zvezi z iz-
delavo poročila o kulturnih dejav-
nostih za leto 1975. V razpravi je
prevladovalo mnenje, da morajo
biti poročila vseh nosilcev kultur-
nih dejavnosti celovita in morajo
zajeti vso problematiko na anali-
tični osnovi. Ob vsem tem pa mo-
rajo biti poročila napisana pregled-
no in razumljivo, tako, da bodo
delavci v temeljnih in drugih orga-
nizacijah združenega dela ter de-
lovni ljudje in občani v krajevnih
skupnostih lahko v celoti obravna-
vali in ocenili delo Kulturne skup-
nosti Ptuj v preteklem letu. Na seji
je bil določen tudi rok in odgovor-
ne osebe za izdelavo poročila.
Osrednje vprašanje, obravnava-
no na seji, je bilo vprašanje kultur-
nih dejavnosti v občini Ptuj za leto
1976. Kulturna skupnost je v drugi
polovici lanskega leta posredovala
delegacijam združenega dela in
krajevnim skupnostim svoja pro-
gramska izhodišča za leto 1976, ki
so temeljila na že izdelanem osnut-
ku programa razvoja kulturnih
dejavnostih v občini Ptuj do leta
1980.
Na seji je jasno prišla do izraza
usmerjenost Zveze komunistov na
kulturnem področju, ki se zavzema
na demokratično in samoupravno
oblikovanje kulturne politike v naj-
širšem pomenu besede, tako, da
bodo lahko delavci in delovni lju-
dje izrazili vse bogastvo svojih us-
tvarjalnih teženj in snovanj in
hkrati neposredno odločali o kul-
turnem razvoju družbe. Prav zara-
di tega je izvršni svet Kulturne
skupnosti Ptuj zavzel jasno izhodi-
šče, da morajo vsi programi nosil-
cev kulturnih dejavnosti temeljiti
na sprejetih dokumentih zveze ko-
munistov in da naj bi si nosilci
dejavnosti, se pravi delovne orga-
nizacije in druge asociacije s po-
dročja kulture ponovno proučijo
vse dokumente ZK od kongresnih
resolucij do nalog pri oblikovanju
socialistične samoupravne kulturne
politike, ki jih je sprejel IK pred-
sedstva CK ZKS.
Ob oblikovanju programa bo
potrebno izdelati tudi analizo ka-
drovske problematike in problema-
tike prostorov za kuhurne potrebe.
Ti dve področji je potrebno celovi-
to študijsko obdelati predvsem za-
radi tega, ker je občutno opaziti
pomanjkanje ustreznih profilov
kadrov za posamezna področja
kulturnih dejavnosti, splošno znan
pa je tudi problem in pomanjkanje
ustreznih prostorov za kulturne
dejavnosti, predvsem v krajevnih
skupnostih. Izvršni svet kulturne
skupnosti ie prav tako podprl pri-
zadevanja občinskega komiteja
ZKS, da bi na eni prihodnjih sej
komiteja ZKS izčrpno obravnavali
kulturno problematiko v občini
Ptuj.
V nadaljevanju razprave se je iz-
vršni svet kulturne skupnosti odlo-
čil tudi v letošnjem letu podpreti že
tradicionalno ptujsko kurentovanje
in je v odbor za izvedbo kurentova-
nja imenoval kot predstavnika
Kulturne skupnosti Ptuj dr. Štefko
Cobelj, ravnateljico Pokrajinskega
muzeja Ptuj. Prav takoje bil v skla-
du z zakonskimi določili na seji
sprejet sklep o začasnem financi-
ranju kulturnih dejavnosti v občini
Ptuj za prvo trimesečje letošnjega
leta in osnutek programa dela
izvršnega sveta Kulturne skupnosti
Ptuj za prvo polletje 1976, v kate-
rem bo osnovni poudarek dan izde-
lavi srednjeročnega programa kul-
turnih dejavnosti v občini Ptuj.
A. F.
Delovni
dogovor
mentorjev RK
v Ptuju so se sestali mentorji za
Rdeči križ na osnovnih in srednjih
šolah v ptujski občini. Pod vod-
stvom predsednice komisije pri ob-
činskem odboru RK Ptuj, Mimice
Korparjeve so obravnavali pro-
gram dela, ki predvideva, da bodo
mladi člani RK v naslednjih mese-
cih vključeni v vse akcije na terenu
in v svojih šolskih skupnostih.
Dogovorili so se tudi o izpopolni-
tvi organizacije sosedske pomoči,
kjer bi lahko mladi aktivno sodelo-
vali, vendar je potrebno najprej
ugotoviti, kje tako pomoč najbolj
potrebujejo in jo temu ustrezno or-
ganizirati. Mentorji z območja me-
sta Ptuja so posebej opozorili na
problem onesnaževanja zraka in
zahtevali, da se na tem področju
pod vzamejo ostrejši ukrepi.
šm
Vse več
krvodajalcev
Na področju krvodajalstva je ob-
činski odbor RK v Slovenski Bistri-
ci lani dosegel pomembne uspehe.
Za mariborsko bolnišnico in za za-
vod SRS za transfuzijo krvi so lani
pridobili 1.452 krvodajalcev. Nji-
hovo število so v lanskem letu mo-
čno povečali. K uspehu so veliko
pripomogle delovne organizacije,
ki kažejo polno razumevanje za kr-
vodajalstvo, zlasti še IMPOL, kjer
že nekaj let uspešno deluje aktiv kr-
vodajalcev.
GF
Naša arheološka najdišča
LUNOVEC PRI VELIKI NEDELJI
Na gornjem koncu ozke in tihome doline, skrite svetu med
grebenoma Lunovca in Šardinja na vzhodni ter Vičanskega vrha na
zahodni strani, leži ob robu Medikovega gozda tik ob prečni poti
samotna gomila iz rimskega časa. Ni velika na pogled, saj meri v
širino le 7 m in je komaj pol metra visoka, vendar je vzbudila
pozornost ljubiteljev zgodovine že pred poldrugim stoletjem. Leta
1830 jo je namreč razkopaval I"ranc Vrbnjak, ko je bil kaplan pri
Tomažu pri Ormožu in je tod okoli zbiral kamnito orodje iz mliyše
kamene dobe ter iskal rimske starine. O tem svojem delu je napisal
več poročil Zgodovinskemu društvu v Gradcu, kjer se sedaj hranijo v
deželnem arhivu. Tam je shranjen spis „0 poganskih gomilah", čigar
prepis ima tudi župna kronika pri Veliki Nedelji, ki jo je pisal
takratni dekan Peter Dajnko. V tem poročilu je o gomili pri Lunovcu
- v prevodu - lečeno tole:
„V župniji Velika Nedelja med tremi kraji Šaidinje, Vičanci in
Lunovec, v globoki in zelo ozki dolini je blizu pešpoti in potočka
videti tako nekoliko manjšo gomilo. Leta 1830 jo je prekopal tudi
gospod kaplan Franc Vrbnjak, vendar pa ni našel v njej nič drugega
kot oglje in črepinje nekega lonca."
V gomili je bil torej po nekdanjih tleh raztresen pepel sežganega
nutveca, zraven pa položena posoda s popotno hrano, o kateri pa se
zaradi skopega opisa ne ve, ali se je razbila ob nasipavanju gomile ali
pa so jo razbili namerno že davni pogrebci. Iz nekega drugega
Vrbnjakovega spisa v graškem arhivu, ki zadeva kopanje gomil v
Cezanjevcih pri Ljutomeru, pa povzemamo, daje bilo v grobu tudi
kamenje, bodisi kot obloga okrog pepela, bodisi kot tlak sežigališča
oziroma grmade na istem mestu. Kot pri Cezanjevcih je Vrbnjak
namreč tudi tu kot oblogo tal v gomili našel obrabljen in zato že
zavržen žrmeljni kamen.
Kaj pomenita samotni grob v skriti globeli daleč od naseljenega
sveta, laho samo ugibamo. Po sosednjih grebenih naokoli pa so
vendarle živeli ljudje že takrat, saj govore za to še druge posamične
gomile po gozdovih pri Vičancih, Seniku, Savcih in Bratonežicah, To
niso bila nselja ljudi, za katerimi bi moralo ostati več grobov, temveč
le redke raztresene domačije podeželanov iz rimske dobe, ki so
verjetno že takrat kmetovali v tem tihotnem gričavnatem svetu.
MAJSKI VRH V HALOZAH
Iz tega vinorodnega gričevnatega naselja hrani ptujski muzej kos
kamnite sekire, o kateri pa ni nič zapisano, kje natanko so jo našli in
kdaj.
Najvišji vrh na grebenu Majskega vrha ima domače, ime
„Gradiše". Tam, na nekdanjem Kasimirovem, naj bi bil nekoč stal
grad. Vrii je danes zoran v vinogradniške terase, v zemlji pa se še
n^dejo sledovi nekdanjih zidov, črepinje razbite glinaste posode ter
novejša opeka. To kaže na že izginule ruševine neke imenitnejše
zidanice ali česa podobnega. Ruševine so za zgodovinarje zanimive
predvsem zato, ker so v njih našli tudi rimske kamne. Tako seje tam
leta 1905 zaradi dolgotrajnega dežja udrla zemlja, med „obilno
razbito opeko in ostanki zidov" pa je bil tudi kos kamnite krste iz
apnenca, na katerem je bilo še mogoče prebrati del nagrobnega
napisa. Eden izmed tu imenovanih je bil pripadnik 14. legije Ulpij
Sekundus, ki pa verjetno ni niti živel niti bil pokopan na Majskem
vrhu, temveč so ta kos krste skupno z drugim kamenjem pritovorili
za gradnjo nekdanje stavbe od kod drugod iz doline. To velja tudi za
kos z reliefom okrašene marmorne plošče, ki je prav tako še nekaj
čric n^robnega napisa in so jo potem vzidali v steno bližnje
viničarije. V povojnih letih so tod pri Juraku našli še en kos oklesane
marmorne plošče, ki je sedaj pri agrokombinatovih skladiščih na
vodnjaku za pokrov.
Odkod v resnici izvirajo ti kamni, lahko samo ugibamo. Ker v
haloškem svetu vse do Zetal doslej niso našli nobenih rimskih
spomenikov ali grobov, precej pa jih je bilo na ravnini od Vidma in
Lancove vasi proti Ptuju, je veijetno, da so tudi te kamne graditelji
nabraU kje tam. Majski vrh je tako v zidovih nekdanje stavbe na
„Gradišu" le ohranil nekaj kosov rimskih nagrobnih spomenikov oz.
grobnih naprav, od katerih se ostanek kamnite krste sed^ nahaja v
ptujskem muzeju,
MALAHORNA PRI OPLOTNICI
Zahodno nad vago je apnenčast greben, kjer je v pobočju
kamnolom. Tam so leta 1939 pri lomljenju kamna odkrili 8 m
globoko jamo, na njenem dnu pa kamnito sekiro z luknjo, prevlečeno
s sigo. Kmet, ki jo je našel, jo je hranil doma, po končani vojni pa jo
je dal nekemu inženirju, ta pa jo je podaril Narodnemu muzeju v
Ljubljani, kjer je shranjena še sedaj. Sekira je usločene oblike in je
podobna tisti z Areha na Pohorju. Tudi njeno najdišče- jama v
gozdnem bregovitem svetu — opozarja na to, da so jo ob koncu
mlajše kamene dobe uporabljali prej lovci kot pa poljedelci
Nekateri domačini so vedeU povedati, da je v breg proti prelazu
sedanje ceste pod sv. Barbaro nekoč peljala tudi rimska cesta. Bila je
baje široka okrog 10 m in so ljudje vozili po njej, dokler niso pred
prvo svetovno vojno zgradili sedanje ceste proti Konjicam. Na
gozdnem pobočju je res videti 15 m široko ravno traso, ki se vzpenja
poševno v hrib, a se pri prvem prečnem kolovozu izgubi Tudi proti
dolini se ta trasa spremeni v od voda izjeden usek, ki preneha ob
strugi potoka. Na ravnini do potoka Oplotnice po njivah ni nobenih
sledov ceste, ti pa se v obliki nasipa pojavijo vzhodno od tam pri
MarkočicL Zato govorice o rimski cesti pri Malahomi najbrž niso
čisto iz trte izvite in bi bilo njene ostanke s skrbnim iskanjem
mogoče še najti To se najbrž ne bo posrečilo na ravnem ob
Oplotnici, ki je nekoč s poplavami spreminjala stara tla, pač pa
gozdnih pobočjih, kjer je drevje bolj obvarovalo oblike starih površin.
Stanko Pahič
KULTURNA SKUPNOST PTUJ
PODPIRA USTANOVITEV
SKUPNIH SLUŽB SIS
v izvršnem odboru in na seji skupščine kulturne skupnosti Ptuj je
bila živahna razprava o osnutku samoupravnega sporazuma o združitvi
strokovnih služb samoupravnih interesnih ^upnosti družbenih
dejavnosti v občini Ptuj.
Izvršni odbor in skupščina kulturne skupnosti Ptuj soglasno
podpirata združitev strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti
K izdelanemu osnutku samoupravnega sporazuma so sprejeli zahtevo, da
mora delovna skupina, ki pripravlja združitev dopolniti izračune stroškov
i izdelati prikaze, iz katerih bo jasno razvidna prednost združitve,
racionalnost poslovanja, uspešnost in učinkovitost delovanja skupnih
strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti Tako dopolnjen
samoupravni sporazum naj bi bil predložen v javno razpravo delavcem v
združenem delu.
V razpravi so bila prisotna tudi mnenja in predlogi, da bi morali
proučiti tudi prednosti združevanja strokovnih služb na področju
posamezne dejavnosti, šolstvo, kultura, otroško varstvo itd. Delavci v
združenem delu bi se prav gotovo mnogo lažje opredelili, če bi bili
nakazani vsaj dve varianti združevanja strokovnih služb.
F. Bagar
F.B.
Vojna in zločini
(Odlomki iz spominov Ptujčana)
v	(102)
Ustavili smo se na manjši^njstajl Če me ne
VMa spomin, se je imenovala Bubnjarci. Vlak je
Obstal na stranskem tiru. Vstopili so trije
Karabinjerji: ..Prego passaporto!" me je
govoril vodilni, ko sta se pomaknila do mene.
otegnil sem iz žepa svoj čačanski dokument,
je vse dosedaj tako dobro služil. Malo je
obračal listič, se končno razburil in z
^ačiino italijansko ihto skoraj kričavo
^nteval pravilne potrebne dokumente. Mirno
^f" ga gledal, kot da ne razumem, kaj ne bi
v redu in kaj hoče. Vstal je eden od
^Pptnikov in prostovoljno začel tolmačiti. Že
nie*	način zavlačevanja z nerazumeva-
J je znova pomagal pridobiti na času in
Odgovor bolje pretehtati.
'^abinjerja nista odnehala. Že sta me
hotela spraviti z vlaka, ko smo skozi okno
zagledali karabinjerskega časnika, ki je bil
očividno njihov poveljnik. Poklicala sta ga, da
bi razpletel zagato. Tudi on je vztrajno zahteval
isto. Prizadeto sem prosil tohnača, naj
podrobno razloži staro zgodbo, da sem pač
moral v tem času na to pot po volji drugih, da
sem šele sedaj naknadno spoznal v kako
tvegano stvar so me zapletli zgolj zato, ker sem
preveč zaupal njihovemu uradnemu papirju in
da skoraj ne morem verjeti, da bi me vede
pošiljali na pot z nepopolnimi dokumenti. Da
je iz vsega razvidno, da je posredi nevednost
urada, ki je dokument izdd.
Taka indirektna izpoved je bila že skoraj
podobna kesanju in je omehčala karabinjer-
skega poveljnika, ki je očividno bil človek
neosnega mišljenja. Kajti nato se jc nekako
takole razhudil: ..J^ekleti Ncmci, kaj si le
domišljajo, da smo mi Italijani njihovi hlapci,
da nam bodo zapovedovali! To niso zavezniki,
to so roparji in izsiljevalci!" V besu je raztrgal
moj edini dokument, ki ga je držal v rokah, ga
vrgel na tla in ga poteptal. Vsi smo bili zelo
presenečeni. Nihče ni pričakoval takega
reagiranja. Nerazumljiv nam je bil tak napad na
zavezništvo ob tako neznatnem dogodku. Z
isto ostrino je nadaljeval in zaključil: ,Jutri
zjutraj ob deveti uri se morate javiti na kvesturi
v Ljubljani, da bomo vaš primer podrobneje
obravnavali. Izjemoma vam dovolim vstop v
Italijo. Za ponovno zapustitev Italije pa bodo
potrebni pravilni dokumenti in se boste morali
presneto potruditi in vložiti tozadevno prošnjo
na naše višie oblasti!"
Verjel mi je, razloga za aretacijo ni bilo in
tako sem ostal v vlaku. Kaiabinjerski časnik je
izpraznil kupo svoje nejevolje, v meni pa se je
upanje spremenilo v veselje in zadovoljstvo.
Tisti trenutek sem postal ilegalni prebivalec
kraljevine Italije z naročilom, ki ^ nisem
nameraval izpolniti in s prepovedjo zopet
odpotovati, česar nisem nikdar /elel.
Oblastno so odkorakali in zaloputnili vrata
našega bednega vagončka. Železniški uradnik v
rdeči kapi je že nestrpno čakal, da je lahko
dvignil svoj scepter in dal znamenje, da smo
krenili dalje. Vlak se je zaradi tega zapleta
namreč nekaj malo zamudil.
Kakor okamenel sem obsedel na svojem
mestu. Bil sem prevzet od sreče, da bom že čez
nekaj ur lahko objel svoje drage in zazivel
zopet življeiije v domačem okolju, ki sicer ne
bo popolnoma svobodno, a vendar ne bo več
kaznjeniško.
Dalje prihodnjič.
VzdrŽevanje najstarejših
slovenskih mest
v Skofji Loki so se 14.
januarja 1976 sestali predstav-
niki občinskih skupščin in kul-
turnih skupnosti občin Piran,
Ptuj in Skofja Loka ter zavo-
dov za spomeniško varstvo
Slovenije.
Namen sestanka je bil, da se
dogovarjajo o nadaljnjih
skupnih prizadevanjih za
obnovo in vzdrževanje najsta-
rejših slovenskih mest. Temelj-
no vprašanje, ki je bilo ves čas
razprave prisotno je flnancira-
iye. Zgradbe v mestnih jedrih
vseh treh mest spadajo med
kulturne spomenike prve kate-
gorije. Vsa tri mesta so pred
resnim problemom, kako zago-
toviti sredstva za nujno obnovo
in vzdrževanje zgradb, da bi
ohranili njihovo podobo, kot
so jo imele pred stoletji.
Soglasno so sprejeli stališče, da
bi morala celotna slovenska
skupnost prevzeti skrb in zago-
toviti sredstva za načrtno
obnavljanje in vzdrževanje sta-
rih mestnih jeder. Dogovorili
so se, da se bodo ponovno ses-
tali na sestanku v Ptuju,
pripravili konkretne predloge
in stališča ter jih predložili v
obravnavo skupščini SR Slove-
nije in skupščini kulturne skup-
nosti Slovenije.
Udeleženci so si ogledali še
razstavo ,,Varstvo kulturnih
spomenikov", ki jo je zelo
skrbno pripravil ljubljanski
regionalni zavod zaspomeniško
varstvo, nato pa še mesto
Skofja Loka, v katerem so si z
velikim zanimanjem ogledali
obnovljene zgradbe in najsta-
rejše dele mestnega jedra. Ob
koncu želim poudariti, da smo
bili zlasti prijetno presenečeni,
kako prebivalci Škofje Loke
skrbijo za svoje mesto. Ptujča-
ni se lahko marsikaj koristnega
naučimo od njih. Ptujčanom
priporočam, da si mesto Škofih
Loka ogledajo. F. BAGAR
6. stran
TEDNIK - četrtek, 22. januarja 1976
SOS v štipendijskem skladu
Od sklada za štipendije občine Ptuj smo zvedeli, daje v letošnji prvi
polovici januarja iz delovnih organizacij in skupnosti zelo slab priliv
den^a na žiro račun za štipendije. Do ponedeljka se je nabralo le 220
tisoč novih dinaijev, mormalen priliv pa bi moral znašati 790 tisoč
dinaijev mesečno. V skladu z določiU samoupravnega sporazuma o
štipendiranju učencev in študentov zavezanci samo za mesec januar
dolgujejo skladu za štipendije še okrog 570 tisoč dinaijev. Zaradi tega
doslej; še tudi niso mo^i nakazati štipendij dijakom in študentom. Sklad
poziva delovne organizacije in skupnosti, da svojo obveznost do
štipendijskega sklada čimprej izpolnijo.
FI'
Jutri start seminaria
Jutri se bo po krajevnih skup-
nostih območja občine Ormož pri-
čel 20-urni seminar za člane vseh
vrst delegacij ter vodstva družbe-
nopolitičnih organizacij in krajevne
skupnosti. Program seminarja ob-
sega sedem tem: družbenoekonom-
ska in politična situacUa v občini,
družbenoekonomsko in druj^eno-
politično ureditev, delegatski in
skupščinski sistem, družbeno dogo-
varjanje in sporazumevanje, ko-
municiranje in delegatski sistem ter
položaj in delo samoupravnih in-
teresnih skupnosti.
Predavanja bodo 23. in 24. ter
30. in 31. januarja. Vsakokrat se
bodo pričela ob 17.30 uri. Vsi pre-
davate^i bodo v uvodu predstavili
najprej svojo temo, nato pa vodili
razpravo, kjer bo lahko vsak sluša-
teU zastavil vprašanje ali povedal
svoje mnenje ipd.
jr
Hi
Kreditna banka
Maribor,
podružnica Ptuj
obvešča svoje devizne vlagate-
lje, daje za leto 1975 obračuna-
la 4,190.000 din deviznih obre-
sti po deviznih žiro računih in
deviznih hranilnih knjižicah, ki
jih vpisuje v hranilne knjižice v
vseh svojih poslovnih enotah.
Združeni
zdravstveni dom
Ptuj
objavlja za potrebe TOZD
Zdravstvena postaja Majšperk
prosto delovno nnesto snažilke
s polnim delovnim časom.
Pogoj: končana osemletka.
Prijave sprejema TOZD Zdrav-
stvena postaja Majšperk do
konca meseca januarja 1976.
ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA VVZ PTUJ
OBJAVLJA
prosto delovno mesto KV kuharice, za nedoločen čas, s polnim
delovnim časom.
Pogoj za zasedbo:
—	KV kuharica,
—	10 let uspešne prakse v kuhinji, kjer se pripravlja pretežno
otroška hrana,
—	3—mesečno poskusno delo.
Odbor za medsebojna razmerja bo upošteval prošnje, ki bodo
prispele v Vzgojno varstveni zavod Ptuj, Potrčeva 9/a, do 30. 1.
1976. ^Nastop službe takoj.
Odbor za medsebojna razmerja
Mesokombinat
Perutnina Ptuj,
Potrčeva 8
Odbor za medsebojna razmerja objavlja naslednja
prosta delovna mesta:
za Organizacijo skupnih služb
-	VODJA INTERNE BANKE
pogoj: srednja Izobraza ekonomske smeri in 3 leta
prakse
-	VODJA INTERNE BANKE
pogoj: višja izobrazba in 3 leta prakse v finančno-
knjigovodski smeri
-	KNJIGOVODJA
pogoj: srednja izobrazba ekonomske smeri in 3
leta prakse
-	FAKTURISTA
pogoj: srednja izobrazba ekonomske ali upravno
administrativne smeri in 3 leta prakse
-	LIKVIDATORJA
pogoj: srednja izobrazba ekonomske smeri ali dvo-
letna administrativna šola
-	TAJNICA finančno-računskega sektorja
pogoj: srednja izobrazba ekonomske ali upravno
administrativne smeri in 2 leti prakse
za TOZD PP Tovarna krmil
-	SKLADIŠČNIK GOTOVIH IZDELKOV
pogoj: KV trgovski delavec in 3 leta prakse v
skladiščni službi
za TOZD PP Mesna industrija
-	SKLADIŠČNIK DROBNEGA INVENTARJA
pogoj: KV trgovski delavec in 3 leta prakse v
skladiščni službi
-	STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA
— dve delovni mesti
pogoj: KV strojni ključavničar in 2 leti prakse.
Ponudbe z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah
pošljite splošnemu sektorju delovne organizacije v
roku 10 dni po objavi.
Na podlagi 7. člena samoupravnega sporazuma o
medsebojnih delovnih razmerjih in 108. člena statuta
TOZD pekarne ,,Vinko Reš" Ptuj razpisuje natečajna
komisija reelekcijo vodilnih in vodstvenih delovnih
mest:
1.	računovodja
2.	vodja delovne enote
ob Rogozniški cesti
vodja delovne enote
v Kidričevem
vodja delovne enote
Slaščičarna
Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev morajo kandidati
izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod točko 1:
višja izobrazba z dveletno prakso ali srednješolska izobrazba
s petletno prakso na ustreznih delovnih mestih;
pod točko 2:
srednješolska izobrazba (pekovski ali slaščičarski mojster) z naj-
manj osemletnimi delovnimi izkušnjami.
Poleg navedenih pogojev morajo biti vsi kandidati moralno in
politično neoporečni.
Rok za vložitev prijave je 15 dni po objavi razpisa.
Predsedstvo republiške konference ZSMS in revija Mladina
RAZPISUJETA
akcijo „MLADI NOVINARJI"
I.
Akcijo razpisujemo z namenom, da med mladimi informatorji,
novinarji, publicisti in literati poglobimo zanimanje za pisano besedo
in s tem vplivamo na izboljšanje kakovosti in vsebinsko usmeritev mla-
dinskih glasil, glasil osnovnih organizacij, občinskih konferenc ZSMS,
glasil družbenih organizacij in društev, ki vključujejo mladino, re-
gionalnih študentskih glasil in drugih medijev, še posebej pa osrednjih
glasil ZSMS — Informacij AŽ in revije Mladina, tako da bo njena
vsebina uresničen odraz želja, hotenj in potreb mladih ljudi.
Namen akcije je tudi vplivati na izboljšanje pogojev delovanja teh
glasil, spodbuditi in obogatiti delo njihovih uredništev ter razširiti krog
soustvarjalcev in sodelavcev. Tako bi zagotovili kadrovsko pomlaje-
vanje ter okrepitve uredništev in obenem mlade novinarje, publiciste
strokovno usposabljali. S tako akcijo bomo tudi uresničevali misel o
podružbljanju novinarstva in družbenega komuniciranja nasploh.
Z akcijo ,,Mladi novinarji" želimo tudi popestriti vsebino sredstev
javnega obveščanja z ,,mladinskimi" temami in razširiti krog sodelu-
jočih v teh medijih.
Najuspešnejši v akciji bodo dobili priznanja in izkaznice ,,Mladi
novinar".
Akcija je nepretrgana, vendar zasnovana tako, da se enkrat v letu
zberejo rezultati, pregleda in ugotovi njena uspešnost.
II.
v akciji lahko sodelujejo vse tiste mladinke in mladinci, ki sprem-
ljajo dogajanja v svojem delovnem in življenjskem okolju, ki ta doga-
janja ocenjujejo, vrednotijo, si ob njih ustvarjajo mnenja in ta mnenja,
pa tudi zgolj vesti, zapise o dogodkih, pojavih sporočajo, posredujejo
sovrstnikom in javnosti na novinarski, publicistični ali literarni način.
Novice, članke, reportaže, intervjuje, portrete, mnenja, komentar-
je, potopise, ipd., vse novinarsko-publicistične prispevke, pa tudi pu-
blicistično-literarne zapise (v prozi in poeziji) udeleženci akcije po-
sredujejo v uvpdu omenjenim medijem sami, na lastno pobudo ali v
dogovoru s posameznimi uredništvi neposredno.
Vsak objavljeni prispevek mora avtor sam izrezati iz glasila v ka-
terem je bil objavljen. Ko ima posameznik dokumentirano (z izrezki)
objavljenih vsaj p)et posamičnih, pa čeprav v različnih glasilih, prispev-
kov, jih mora, če želi sodelovati v akciji, poslati na naslov: RK ZSMS
Ljubljana, Dalmatinova 4/IV z oznako v levem spodnjem kotu pisem-
ske ovojnice ,,Akcija Mladi novinarji". (V primerih, ko gre za publi-
d^^ično-literarne zapise, zadostujeta za sodelovanje v akciji dva daljša
teksta).
v primeru, ko gre za radijski ali TV medij, naj udeleženci akcije
zahtevajo kratko oceno uredništva z uradnim potrdilom o trajanju
prispevka in datumom objave.
Obenem s temi prispevki (ob prvem pošiljanju) mora sodelujoči
posredovati še naslednje podatke: ime in priimek, točen naslov stalnega
in morda začasnega bivališča, letnico rojstva, podatke o poklicu in za-
poslenosti, posebej naznačiti članstvo v ZSMS (je član ali ne) in leto
sprejema v organizacijo.
Potek akcije bo spremljala posebna skupina v okviru centra za ob-
veščanje in propagando pri predsedstvu RK ZSMS. Vse prispevke, ki
jih zaradi pomanjkanja prostora ne bi mogla objaviti glasila, po vsebini
in kvaliteti pa vsekakor zaslužijo objavo in ki nam jih bodo posredo-
vala posamezna uredništva, bomo objavljali v posebnih številkah In-
formacij AZ ali prilogah revije Mladina. Te posebne številke bodo v
pretežni meri posvečene tej akciji.
Potek akcije bosta spremljali uredništvi revije Mladina s prilogami
(Mlada pota in Prizma) in Informacij AŽ tudi tako, da bodo bralci, še
posebej pa udeleženci sproti seznanjeni z njenim potekom.
Literarne prispevke bomo v skladu s kriteriji umetniške kvalitete in
samostojno presojo uredništva objavljali v prilogi revije Mladina —
Mlada pota.
III.
Pričakujemo, da se bodo odzvali mladi iz vseh sredin (šol vseh sto-
penj, temeljnih organizacij združenega dela in drugih proizvodnih
oblik združenega dela, iz krajevnih skupnosti in družbenih organizacij
in društev, ki vključujejo mladino ter Jugoslovanske ljudske armade).
Pričakujemo tudi, da boste s svojim kritičnim peresom posegli v vse
kotičke, opisali vse oblike (krožke, klube, društva) interesnega združe-
vanja in da vam bo vodilo položaj mladega človeka v naši samoupravni
socialistični družbi ter njegov prispevek k njenemu dograjevanju.
Nosilci te akcije v občinskih konferencah ZSMS so tamkajšnji cen-
tri za obveščanje in propagando. Njihova prva naloga je, da potek
akcije spremljajo na svojem področju, da spodbujajo sodelovanje mla-
dink in mladincev v tej akciji, da oživijo delovanje aktivov mladih
novinarjev znotraj OOP-ov ter da seznanijo uredništva lokalnih (px)-
dročnih) medijev s to akcijo.
IV.
Akcija je stalna. Enkrat v letu bodo najuspešnejšim mladim novi-
narjem podeljena priznanja, praktične nagrade. Vsem, ki bodo sode-
lovali v akciji vsaj z desetimi kvalitetnejšimi prispevki pa bodo podelje-
ne izkaznice,,Mladi novinar".
Oddelek za gospodarstvo in urbanizem skupščine občine Ptuj
razpisuje po II. in 12. členu zakona o urejanju in oddajanju
stavbnega zem^išča (Uradni list SRS, št 42/60) ter 8. člena
odloka o urejanju in oddanju stavbnega zem^išča v občini Ptuj
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št 11/67)
JAVNINATECAJ
za oddajo v uporabo stavbnega zemljišča družbene
lastnine v Slovenja vasi za gradnjo polmontažnih
skladiščnih objektov.
1.	ftedmet oddaje je komunalno delno urejeno stavbno
zemljišče družbene lastnine, ki ga tvorita del pare. št 293/3
pašnik v približni izmeri 6,()000 ha in 293/9 pašnik v približni
izmeri 1,8000 ha ležeči v k. o. Slovenja vas.
2.	Prednost pri natečaju ima ponudnik, ki že razpolaga z
gradbeno tehnično dokumentacijo za gradnjo skladiščnih
objektov v Slovenja vasi.
3.	Izklicna cena za kv. m ponujenega zemljišča je 5 din in
obsega le odškodnino za pravico uporabe zemljišča. Stroški
komunalne ureditve bremenijo v celoti investitorja, kije zemljišče
dolžan komunalno urediti v skladu z načrtom, ki ga odobri
urbanistična služba te skupščine.
4.	Javni natečaj je usten in bo v petek 6. februaija 1976, s
pričetkom ob 11. uri v prostorih oddelka za gospodarstvo in
urbanizem skupščine občine Ptuj, Srbski g 1, soba št, 35/11.
Udeleženci natečaja morajo eno uro pred pričetkom položiti
varščino v višini 39.000 dip, ki jo je nakazati na račun
Komunalnega sklada občine Ptuj št 5 2400-652-25050. Varščina
se ob neuspeli dražbi vrne, ob uspeli pa vračuna\ izlicitirano
odškodnino.
5.	Odškodnino za uporabo zem^išča mora neugodnejši
ponudnik plačati v roku 60 dni po podpisu posebne pogodbe o
dodelitvi zemljišča v uporabo.
6.	Na zemljišču, ki je premet natečaja je dovoljena gradnja
polmontažnih skladiščnih objektov v sldadu z lokacijsko
dokumentacijo, ki jo je izdelal Zavod za urbanizem Maribor pod
št 2406-4/1-75 z dne 27/11-1975.
7.	R(k za pričetek gradnje objektov na zem^išču, ki je
predmet natečaja je 6 mesecev po pravr.omočnosti odločbe o
dodelitvi zemljišča v uporabo, rok za dokončanje pa leto 1977.
8.	Vsa pojasnila z razpisanim natečajem dobite na oddelku za
gospodarstvo in urbanizem SO Ptuj^ Srbski trg 1, soba št. 35 /II.
Oddelek za gospodarstvo in
urbanizem
Delavska univerza Ormož razpisuje prosto delovno
mesto
DIREKTORJA
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1.	višješolsko izobrazbo pedagoške smeri in 3 leta delovnih
izkušenj ali srednješolsko izobrazbo pedagoške smeri in pet
let delovnih izkušenj na področju izobraževanja.
2.	imeti morajo za to delovno mesto moralnopolitične kvalitete.
Stanovanje ni zagotovljeno.
Prijave sprejema Delavska univerza Ormož, Ormož, Kolodvor-
ska 9, 15 dni po objavi razpisa.
DELAVSKA UNIVERZA ORMOŽ
Komisija za kadre in informacije pri tovarni gumijevih in
kovinskih izdelkov — servisi SIGMA PTUJ, o. sol. o.,
Rajšpova ul. 13 razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1.	TAJNICA GOSPODARSKO RAČUNSKEGA
SEKTORJA
Pogoj: srednja ekonomska ali upravno administrativna šola
šola in tri leta ustrezne prakse
2.	SALDAKONTIST
Pogoj: srednja ekonomska šola in tri leta prakse v stroki.
3.	2 OBRATOVNA KNJIGOVODJA
Pogoj: srednja ekonomska šola — praksa ni potrebna,
4.	MATERIALNI KNJIGOVODJA
Pogoj: srednja ekonomska šola — praksa ni potrebna.
Za vsa delovna mesta poskusno delo 3 mesece.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru.
Moški kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok.
Kandidati naj prošnje vložijo na gornji naslov v 8 dneh po objavi
razpisa.
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska
vprašanja Skupščine občine
RAZPISUJE
v skladu z določbami 6. točke odločbe o uskladitvi akta o
ustanovitvi Zgodovinskega arhiva v Ptuju (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, št. 1-160-75/76 z dne 8. januarja 1976) delovno
mesto
RAVNATELJA ZGODOVINSKEGA ARHIVA V PTUJU
Kandidati 'morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še
naslednje pogoje:
—	da imajo visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri in tri leta
delovnih izkušenj, j
—	da imajo moralnopolitične kvalitete.
Ob enakih pogojih imajo prednost kandidati, ki aktivno obvla-
dajo nemški jezik.
Pismene priglasitve kolkovane z 2 din upravne takse in z doka-
zili o razpisanih pogojih naj vložijo kandidati v roku 15 dni od
dneva tega razpisa pri komisiji za volitve, imenovanja in ka-
drovska vprašanja Skupščine občine Ptuj, Srbski trg 1/1.
Ptuj, dne 15. januarja 1976
Komisija
za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja
Skupščine občine Ptuj
ti^DNIK - četrtek, 22. januarja 1976
7. stran
se je novi ciklus tekmo-
vp^^^f ^^'"■zopotezno šahovsko pr-
.šahovskega društva ..Izbi-
Ptuj. Na brzoturnirju za mesec
dosdttni naslednji re-
f"'if^'-.Podkrajšekl2točk,Bohak
?n	ing.Kneževič
Ll^f 8 točk. Seruga 7,5 točke,
^dlašek7točkitd.
V počastitev praznika občine
^lovenska Bistrica je bil v Slovenski
Bistnd šahovski dvoboj med ša-
nisti obeh krajev na tridesetih
deskah. V vsaki ekipi je nastopilo
po 15 članov, 10 mladincev in 5
fniadink. V dvoboju po popp siste-
"lu so zmagali domačini z rezulta*
lOm 17:13, v brzopoteznem dvobo-
ju pa gostje in sicer na članskih
aeskah z rezultatom 103,5:65,5, na
l™admskih deskah pa z rezultatom
29,5:20,5.
J. Bohak
Strelstvo v onekarni Žabiak
v petek, 9. januarja 1976 so se v
Opekarni Žabjak zbrali na svojem
občnem zboru člani strelske druži-
ne Opekar, ki deluje od leta 1974 in
je v tem času dosegla za svoje raz-
mere nekaj dobrih rezultatov. 43
članov, med njimi tudi tri pred-
stavnice ženskega spola, je urilo
svoje strelske sposobnosti s petimi
zračnimi puškami, kar pa je bilo za
uspešno delo premalo. Zato bodo v
letošnjem letu kupili nekaj novih
zračnih pušk, želijo pa si tudi eno
ali dve malokalibrski puški. To jim
bo prav gotovo uspelo, saj so dobili
vso podporo s strani sindikalne
organizacije, za njihovo dejavnost
pa ima precej posluha tudi vodstvo
Opekarne.
Razen treningov za športno sre-
čanje, so si strelci zadali nalogo, da
mora biti njihova dejavnost posve-
čena tudi pripravam za splošni
ljudski odpor.
V nadaljevanju občnega zbora so
člani izglasovali razrešnico dose-
danjemu upravnemu in nadzorne-
mu odboru ter izvolili tudi novo
vodstvo. Za predsednika so po-
novno izvolili Rudija Serdinška, ki
je svoje delo že doslej vestno in do-
sledno opravljal. Silva Brodnjak
SOCIALISTIČNE SILE,
RELIGIJA IN CERKEV
v okviru seminarja za vodstva
organizacij in organov ZKS v obči-
ni Ptuj je, 10. januarja 1976,
govoril tudi Milan KUCAN, sekre-
tar republiške konference SZDL
Slovenije, o najnovejših gibanjih,
procesih in spremembah v rimo-
katoliSki cerkvi, s posebnim
poudarkom na izhodišča in
značilnosti zakona o pravnem
položaju verskih skupnosti, ki ga
bo skupščina SRS kmalu sprejela.
Milan Kučan je podrobneje ori-
sal razliko med marksizmom in
ateizmom. Pri tem je naglasil, da
marksizem ni samo svetovni nazor,
temveč pomeni tudi pridobivanje
ljudi za marksistično svetovno
politiko, je nauk, ki povezuje teori-
jo s prakso, na aktivni, dejavni in
praktični funkciji filozofije in
mišljenja ljudi nasploh, je celovit
miselni sistem. Po drugi strani pa
poznamo različne ateistične
doktrine, ki nimajo nič skupnega z
marksizmom. Lažni, verbalni
(puhlobesedni) protireligionizem
tudi ZK več škodi kot koristi.
KPS je že na svojem ustanovnem
kongresu, leta 1937, natančno
opredelila odnos do verujočih. To
je skupno z OF slovenskega naroda
praktično uveljavila v najusodnej-
ših dneh naše nacionalne zgodo-
vine. V boju proti fašizmu, v NOB
je sodeloval vsak zaveden Slovenec,
ne glede na svetovno-nazorske
poglede. Ustvarjena je bila
enotnost slovenskega naroda in s
tem tudi podlaga celotnemu
povojnemu socialističnemu samou-
pravnemu razvoju ter urejanju
odnosov med državo in verskimi
skupnostmi. Tega še danes ne
morejo in nočejo razumeti nekateri
zagrizeni klerikalci v emigraciji, ki
še poskušajo ohranjati stare proti-
Ijudske ideje, zaradi katerih so se
med NOB vdinjali fašizmu, ne za-
radi vere, temveč zaradi boja za
oblast so zagrešili mnoge zločine in
poskušali zanetiti bratomorno
vojno.
Nato je Milan Kučan nakazal
spremembe, ki so nastale v
pokoncilskem obdobju v rimo-
katoliški cerkvi in ta koncilski duh
se sicer počasi, vendar uspešno
uveljavlja tudi pri nas, ko cerkev
išče ustrezno mesto znotraj naše
samoupravne socialistične družbe.
Takšna stališča so tudi dobra
podlaga za nadaljnje urejanje
odnosov med socialistično družbo
in cerkvijo pri nas. K temu bo prav
gotovo prispeval tudi novi zakon o
pravnem položaju verskih skupno-
sti, ki v skladu z ustavnimi načeli
natančneje postavlja meje med ver-
skim in neverskim delovanjem
verskih skupnosti.
Osnutek zakona dosledno ureja
odnose, ki sodijo v njegovo
neposredno pristojnost, dočim
vrsto stvari urejajo drugi zakoni in
odloki družbenopolitičnih skupno-
sti, ki so jih dolžne spoštovati tudi
verske skupnosti. Konkretno gre za
izdajo gradbenih dovoljenj za
novogradnje ali popravila kultur-
nih objektov (lat. cultus =
bogočastje), kar mora biti v skladu
s splošno zakonodajo s področja
gradbeništva. Nadalje urejanje ča-
sa in dolžine zvonenja, kar spada v
pristojnost občinskega odloka in
podobno. Posebej velja omeniti
izvajanje odloka o pogrebnih
svečanostih, ki ga je lani sprejela
skupščina občine Ptuj, ki se že več
ali manj uspešno izvaja.
Zakon o verskih skupnostih
natančno opredeljuje tudi vrste in
težo prekrškov, tako tistih, ki bi
ovirali svobodno delovanje verskih
skupnosti kot tudi za nedovoljene
oblike nastopanja verskih skupno-
sti. Obojestranska želja pa je, da
teh sankcij ne bi bilo treba
uporabljati, temveč bi lahko z
državljansko zavestjo in
sporazumevanjem reševali vsa
morebitna sporna vprašanja.
Prav zaradi uspešnega reševanja
teh zadev imamo pri predsedstvu
občinske skupščine komisijo za
verska vprašanja, pri občinski
konferenci SZDL Ptuj pa deluje
koordinacijski odbor za urejanje
odnosov med samoupravno družbo
in verskimi skupnostmi, ki šteje 9
članov, med njimi pa so kar 4
duhovniki. V okviru teh dveh
zakonitih organov se pri nas lahko
v celoti vrši dialog in rešujejo vsi
problemi, ki se pojavljajo v odno-
sih med samoupravno socialistično
družbo in verskimi skupnostmi.
Vse to kaže, da Zveza komuni-
stov tudi danes vodi pravilno
politiko do cerkve in verujočih lju-
di, saj politika ZK ni antireligioz-
na. Dolžnost vsakega člana ZK je,
da zavestno aktivno deluje skupno
z drugimi občani, v okviru SZDL, v
samoupravnih organih, delegat-
skem sistemu, v družbeno-politi-
čnih in društvenih organizacijah.
To je edina pravilna pot, da
zagotavljamo enotnost in
množičnost pri nadaljnji graditvi
naše samoupravne socialistične
družbe in sposobnosti obrambe
njenih pridobitev.
F. Fideršek
Milan Kučan (levo) in Alojz Gojčič, sekretar komiteja.
(Foto Kosi)
Svečanost KK Ptuj
Branko Goijup, predsednik SO Ptuj, čestita kolektivu, levo
dr. Cveto Doplihar, desno delovno predsedstvo, s častno
diplomo.
Foto: Langeriiolc
Delavci kmetij dcega kombi-
nata Ptuj, predstavniki dcupšči-
ne občine Ptuj, diužbeno-po-
litičnih organizacij, gospodarske
zbornice Slovenije in drugi
gos^e so se udeležili svečane
seje skupnega delavskega sveta,
vodstev družbenopolitičnih or-
ganizacij in konferenc delegacg
Kmetij ^ega kombinata Ptuj ob
priložnosti podelitev nagrade
Borisa Kraigheija, „očeta" go-
spodarske' reforme, ki se
podeljuje za izjemne dosežke
trdnejšega pomena v sloven-
dcem gospodarstvu; glavnemu
direktojju dr. Cvetu Doplihaiju
in častne diplome organizaciji
združenega dela Kmetijski kom-
binat Ptig za uspešno gospodar-
jenje in razvijanje samoupravnih
odnosov; Svečana seja je bila 14.
januaija 1976 v Narodnem
domu.
MG
Na podlagi 33., 34. in 35. člena statuta Tednika Ptuj je
delovna skupnost Tednika Ptuj na zboru, 19. januarja 1976,
sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma o združitvi
OZD Tednik Ptuj z OZD Radio Ptuj
1.
V	organizaciji združenega dela TEDNIK Ptuj se razpiše
referendum o združitvi Tednika z OZD Radio Ptuj v novo
organizacijo združenega dela.
2.
Referendum bo dne 10. februaija 1976, od 7. do 12. ure.
Pravico do glasovanja na referendumu imqo vsi delavci, ki so
vpisani v volilnem imeniku.
3.
Na referendumu glasujejo delavci neposredno in tajno z
glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Tl-DNIKPTUJ
GLASOVNICA
za referendum, dne 10. februaija 1976 o združitvi OZD Tednika
Ptuj z OZD Radio Ptuj v novo organizacijo združenega dela z
dnem 10. februaija 1976.
glasujem
„ZA"	„PROTI"
združitev Tednika Ptuj z Radiom Ptuj v novo organizacijo
združenega dela z dnem 10. februaija 1976.
4.
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ,,ZA",
če se strinja z združitvijo, „PROTr', če se z združitvijo ne strinja,
Predsedriik
delovne skupnosti
Majda Gajzer 1. r.
Na podlagi 22., 23., 24. in 25. člena statuta Radia Ptuj je
delovna skupnost Radia Ptuj na zboru, 17, januajja 1976 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma o združitvi
OZD RADIO PTUJ z OZD TEDNIK PTUJ
1.
V	organizaciji združenega- dela RADIO Ptuj se razpiše
referendum o združitvi Radia z OZD Tednik Ptuj v novo
organizacijo združenega dela.
2.
Referendum bo dne 10. februarja 1976, ob 7. do 12. ure.
Pravico do glasovanja na referendumu imajo vsi delavci,* ki so
vpisani v volilnem imeniku.
3.
Na referendumu glasujejo delavci neposredno in tajno z
glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
RADIO PTUJ
GLASOVNICA
za referendum, dne 10. februaija 1976 o združitvi OZD Radia
Ptuj z OZD Tednik Ptuj v novo organizacijo združenega dela z
dnem 10. februaga 1976.
glasujem
»ZA"	„PROTI"
združitev Radia Ptuj s Tednikom Ptuj v novo organizacgo
združenega dela z dnem 10. februarja 1976.
4.
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo „ZA",
če se strinja z združitvijo, »PROTI", če se z združitvijo ne strinja.
Predsedriik
delovne skupnosti
Nataša Belšak 1. r.
TEMELJNI PROGRAM
Na zadnji seji komisije za idejna vprašanja pri komiteju občinske
konference ZKS Ptuj so med drugim sprejeli tudi temeljni program
idejnega usposabljai^a komunistov v osnovnih organizacijah ZKS.
Program obsega sledeče teme:
-	SLO IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA V ZDRUŽENEM
DELU V KRAJEVNI SKUPNOSTI.
-	PRIZADEVANJA ZK JUGOSLAVIJE V MEDNARODNI
SKUPNOSTI.
-	ODKLONI ZNOTRAJ SOCIALISTIČNE DRUŽBE.
-	KAKO ŠE NADAUE UTRDITI IN UVELJAVITI
DELEGATSKI SISTEM, funkcioniranje delegacij znotraj temeljnih
delegacij.
-	POUTIKA SOaAUSTlCNIH SIL DO RELIGIJE IN
CERKVE.
-	SISTEM USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA IN CELO-
DNEVNA ŠOLA.
-	UVELJAVLJANJE POLITIKE ZK V AGROINDUSTRIJ-
SKEM SISTEMU.
Ta program je že bil poslan vsem osnovnim organizacijam ZKS z
nalogo, da je za vsako organizacijo 6 tem obveznih in da naj
predavatelje oziroma tiste, fe bodo vodili razpravo o posameznih
temah najdejo predvsem v lastnih vrstah.
FF
Na matičnem uradu v Ptuju
„Prišla sta z namenom, da skleneta medsebojno zakonsko zvezo .. .'
S temi besedami so pooblaščeni delegati SO Ptuj v letu 1975 nagovorili
517 parov, ki so sklenili zakonsko zvezo na magistratu v Ptuju. Na
ptuj«em matičnem uradu so lanskem leto registrirali 1.371 rojstev, od
tega 712 dečkov in 659 deklic, torej kar 4 odstotke več dečkov. Poleg
tega so vpisali še 307 umrlih v mrliško knjigo, svečano členili 18 zlatih
porok in opravili 4 obrede civilnega krsta.
Delegat Skupščine občine Ptuj in matičaika Lučka Toplak pn
poročnem obredu.
Foto: Langerholc
O idejno-
političnem
izobraževanju
mladih
GOVORI FRANCI PRINC, SE-
KRETAR OK ZSMS PTUJ
,,Potreba naše družbe in obenem
zahteva našega razvoja je nenehno
izobraževanje, izobraževanje na
vsakem koraku. Sekretariat OK
ZSMS Ptuj je na svoji prvi letošnji
seji razpravljal med drugim tudi o
idejno-političnem delu OK ZSMS
na vseh nivojih o organiziranosti
mladih. Sprejeli smo zasnovo se-
minarjev, ki bodo po strukturah
organiziranosti OK ZSMS in tako
skozi aktualne teme izobraževali
mladega političnega delavca. Prav
tako pa bomo svojo akcijo usmerili
še na poc :očje individualnega izo-
braževanja članov ZSMS.
Uspehi dosedanjega idejno-poli-
tičnega izobraževanja se kažejo
predvsem pri delu z osnovnimi or-
ganizacijami, saj so oblike ideolo-
škega izobraževanja prispevek k iz-
kušnjam mladinskih delavcev, ki
na ta način povezujejo izkušnje
prakse s teorijo.
Letošnji prvi seminar iz našega
programa izobraževanja, ki je na-
menjen mladim družbeno-politi-i
čnim delavcem iz osnovnih organi-
zacij ZSMS in aktivov ZSMS v kra-
jevnih skupnostih, bo prinesel ne-
katere novosti. Predvsem so to jav-
ne tribune, na katerih se bodo mla-'
di seznanili z določeno problemati-
ko in tudi sami spregovorili o svo-
jih izkušnjah s tega področja. Obi-
skali bodo tudi OZD in osnovne or-
ganizacije ZSMS v nekaterih kra-
jevnih skupnostih, kjer jih bodo
mladi seznanili s svojim delom, or-
ganiziranostjo, povezanostjo dela z
družbeno-političnimi organizacija-
mi v OZD in krajevnih skupnostih.
Na ta način želimo poživiti naše
ideološko izobraževanje ter v pra-
ksi ob pridobljenem teoretičnem
znanju, prikazati organiziranost in
delo v mladinski organizaciji v ob-
čini."
MG
S pomočjo
občanov
ujeli požigalca
v zadnjem času so bili na obmo-
čju krajevne skupnosti Podlehnik
kar štirje požari in izvršenih nekaj
vlomov. Po vseh okolnostih sodeč
je bilo očitno, da je na delu požiga-
lec. Tega so se v polni meri zavedali
tudi krajani sami in nudili vso po-
moč miličnikom postaje milice v
Ptuju pri iskanju požigalca. Prav
po zaslugi medsebojnega sodelova-
nja so požigalca tudi ujeli.
Primer je znova potrdil, kako
potrebno je sodelovanje med orga-
ni javne varnosti in občani, kar je
tudi glavna vsebina družbene samo-
zaščite kot sestavnega dela našega
samoupravnega družbeno-politič-
nega sistema. Naloga vsakega de-
lovnega človeka in občana je, da
skrbi za svojo osebno in družbeno
varnost in premoženje, da varuje
vse tiste vrednote, ki nam jih daje
naša samoupravna socialistična
družba. Družbena samozaščita mo-
ra postati ena temeljnih nalog na
vseh področjih človekovega udej-
stvovanja — tako v krajevni skup-
nosti, na delovnem mestu, v naselju
in v lastnem domu.	N. B.
Rodile so:
Marija Kastel, Središče 73 — de-
klico; BaricarLazar, Radovec 61 —
Marijo; Vanda Veselič, Mestni trg
9, Ormož — Spelco; Štefanija Gla-
žar, Zg. Pristava 28 — Romana;
Marija Vogrinc, Pleterje 13 — Na-
tašo; Danica Slodnjak, Juršinci 67
— dečka; Marija Jerenko, Lancova
vas 61 — Borisa; Jožefa Šeliga,
Stogovci 18 — Vesno; Vida Zolar,
Stogovci 5 — dečka; Ema Kokol,
Skorba 19/a — deklico; Frančiška
Obran, Prešetinci 24 — dečka;
Zvonka Igerc, Trgovišče 50 — de-
klico; Monika Novak, Rakovci 8 —
Mileno; Elizabeta Paternost, Bez-
jakova 14 — Boštjana; Sonja Vo-
grinec, Pavlovski vrh 11 — Borisa;
Katarina Trancar, Goričak n. h. —
Boštjana; Helena Ladinek, Hajdo-
še n. h. — dečka; Branka Ribač,
Kopitarjeva 8, Maribor — Andre-
jo; Cvetka Gomilšek, Tomšičeva 30
—	Tamaro; Marija Krajnc, Drago-
vič 34 — dečka; Renata Bauman,
Peršonova 1 — dečka; Katica Mar-
čič, Njiverce 33 — Boštjana; Mari-
ja Majcen, Volkmerjeva 11 — de-
klico; Sonja Štrafela, Šturmovci 11
—	Gorazda; Marija Ivartnik, Po-
trčeva 50/a — deklico; Anica Poto-
čnik, Jurajeva 17, Ljubljana — Si-
mono; Katarina Korotaj, Lovrečan
36 — dečka; Kristina Kojc, Cer-
možiše 62 — deklico; Olga Horvat,
Pobrežje 40 — Ireno; Iriga Čič,
Nova vas 4 — dečka; Marta Golob,
Tibold 4 — Dušana.
Poroke:
Igor Podkrižnik, Žgečeva 10 in
Ana Tušek, Zg. Hajdina 109; Ja-
kob Kelc, Paradiž 41 in Ivana Kol-
denik. Paradiž 42; Zdenko Zuran,
Cesta kurirjev NOV 18 in Terezija
šrajner. Cesta kurirjev NOV 18;
Ludvik Fras, Gibina 18 in Marija
Arnuš, Novinci 31; Alojz Šeruga,
Trg svobode 4 in Silva Foštnarič,
Repišče 13; Leopold Vodušek,
Podlože 56 in Marija Zafošnik,
Lovrenc na Dr. polju 30; Frančišek
Horvat, Kočice 47 in Ana Butolen,
Dobrina 75; Marjan Korenjak, No-
va ulica 1 in Dragica Petrovič, Ra-
če, Ivana Šalamuna 5.
Umrli so:
Katarina Lorbek, Korenjak 32,
roj. 1900, umria 12. jan. 1976; An-
tonija Zoreč, Potrčeva 18, roj.
1896, umria 14. jan. 1976; Franc
Kovačič, Lača ves, roj. 1923, umrl
16.jan. 1976.
vreme
DO NEDEUE, 1. FEBRUARJA
1976
Zadnji kr^ec bo v soboto, 24.
januaga ob 00.04.
NAPOVED: V četrtek 22. in
v petek 23. januaija je verjetno
sneženje. Od sobote, 24. do
četrtka, 29. januaija, bo suho in
mrzli vetrovi 31. januaija in v
nedeljo, 1. februaga bo snežilo.
Seveda, če ne bodo vremenski
škrati spremenili sneg v dež,
kakor je zadnjič tiskarski škrat
^remenil padavinsko v podrav-
sko območje.
Ob koncu meseca bo dan
zrastel na 9.40 ur. Tako zraste
dan januarja za 1.03 ure.
Vzhod sonca ob 7.26, zahod
ob 17.06.
Alojz Cestnik
\__y