Leto LXX
štev. 241 a
V Ljubljani, v torek, 20. oktobra l«42-XX fSrp.^^TS^i^ Prezzo — Cena L 0.80
SLOVENEC
Naročnina mesečno 18 Lir, za loozem* »tvo 20 Lir — nedeljska ledaja celoletno 34 Lir, za Inozemstvo SO Lir. Ček. rač. LJubljana 10.650 ta naročnino in 10.344 za inierat«, Podruioical Novo me«to.
Izključna pooblaščenka ca oglaševanje italijanskega ln tujega izvora: Unione Pubblicit& Italiana S. A, Milano.
Izhaja »tak daa ijotral razen p onedeljka la dneva po prasoOra.
Urednlltvo In opr.v.i Kopltar|eva 6, L|obl|an«. Redazione, Ammlnlttrailoa.i Kopitarjeva 6, Loblana. Telelon 4001—4005.
Abbcmamentli Mete 18 Lire) Ettero, me-ae 20 Lire, Edudone domenice. anno 34 Lire, Ettero 50 Lire. C. C fj Lublana 10.650 per tftl abbo-a&meoUt 10-349 per le In.ertloai, ' Flllalel Novo me« t o.
Concesslonaria esclnslva per la pnfibllciti dl provenlenza Italiana ed estera: Unione Pobblicitft Italiana S. A, Milano.
Vojno poročilo št. 876
Neprestani bombni napadi na Malto
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Na celotnem egiptovskem bojišču je bil miren dan.
Letalski napad na Ren ga z i je povzročil nekaj škode nu zgradbah, m"d prebivalstvom po je bila ena oseh« mrtva in Iri ranjene .
Pri So I I 11 mu so bili zajeti štirje angleški in en novozelandski letalec, ki so tvorili posadko nekega s-streljenegn letala.
_ O^na letala so napadla letališče v M i k a b h i kjer so zadela tamkajšnje naprave in vzletišča. Eno naše lelnlo sc ni vrnilo iz vojnega poleta.
V Kavkazu se napad zmagovito nadaljuje
Bombe na Stalingrad in okolico — 11 sovjetskih tovornih vlakov uničenih
Hitlerjev glavni stan. 10. oktobra: Nemško J vrhovno poveljstvo objavlja:
V	zahodnem Kavkazu se napad nadaljuje. Pehota je zavzela nove višine ler osvojila v strm in vzponu s šestimi bunkerji utrj»n in za nadaljnje vojskovanje važen hrib.
V	Stalingradu je bilo v zadnjih bojih zavzeto mesto in industrijsko področje očiščeno razkropljenih sovražnikov. Letalstvo je napadlo cilje v in okoli Stalingrada. kakor tudi promet in sovjetske železniške naprave vzhodno ob Volgi. Uničenih je bilo U tovornih vlakov, med njimi dva petroljska vlaka.
Na srednjem odseku so l>ojna in strmo-
Nemški tisk o amnestiji v Italiji
Berlin, 19. okt. AS. Ves nemški tisk se bavi z aktom suvercnove milosti, po katerem je bila na Ducejev predlog v Italiji izrečena splošna pomilostitev. »Borsen Zcitung« poroča o tem v dvo-stolpnem članku na prvi strani, navajajoč Musso-linijeve besede v predlogu za amnestijo. Nato sledi poročilo rimskega dopisnika, ki pravi, da se bodo s tem aktom po izjavah merodajnih rimskih krogov začele slovesnosti za 20 letnico Pohoda na Rim, pripominjajoč, da je amnestija na eni strani velikodušna, na drugi strani pa stroga, ker ne more bili milosti za prestopke, ki zadevajo notranje bojišče. »Deutsche Allgcmcine Zcitung«
prav tako na prvi strani poroča o pomilostitvi, pripominjajoč, da bo narod, ki živi v tej vojni za osvoboditev duha, vedel ccniti plemenitost vlade pri tej amnestiji. Istočasno poudarja, da za veriž-nike in narodne izdajalce ne more biti milosti in zato so izključeni od pomilostitve. To dejstvo navaja tudi »Volkischcr Bcobachtcr«, ki poroča o živahnem in ugodnem odmevu tega ukrepa v celotni italijanski javnosti. Kakor ob prvi desetletnici Pohoda na Rim je bila tudi zdaj izdana amnestija. O amnestiji poročajo tudi drugi berlinski listi, navajajoč na široko komentarje italijanskega časopisja.
Govor ministra dr. Goebbelsa
Zmagal bo tisti, ki bo imal petrolej, žito in premog ter močno armado
Berlin, 19. oktobra AS: Na veliki narodno-socialistični prireditvi v Monakovem je imel nemški propagandni minister dr. Gobbels govor, v katerem je orisal velike možnosti, ki sc bodo nudile nemškemu ljudstvu po zmagi. Poudaril jc, da vojna zadeva cclotni narod, ker se jc moral spremeniti življenjski standard nemškega ljudstva, katero bo končno lahko deležno dobrin, doseženih v tej vojni. Propagandni mi-nisK, je povedal, da Nemci ne zasedajo novih pokrajin le za to, da bi jih imeli, marveč zato, da jih hodo preuredili. Vojaški uspehi zadnjih mesecev so pokazali ofenzivno moč nemške armade. Danes nemška oborožena sila v celoti nadzira Dnjeper in Don in bo nadzirala tudi Volgo, ko bo Stalingrad dokončno zaseden.
I{adar bomo končali operacije v Kavkazu, bomo imeli najbogatejše petrolejske vrclce v Evropi in tisti, ki bo imel petrolej, žito, premog ter močno armado, bo gotovo zmagal v sedanji vojni.
Cilji, ki smo 6i jih postavili v Sovjetski Ru-
siji, se drug za drugim uresničujejo. Danes boljševizem ne ogroža več nemških meja in nihče ne more zanikati, da bogate pokrajine, zasedeno v Sovjetski Busiji, krijejo naše jm>-trebe tako v surovinah, kakor v prehrani in industriji. Gotovo bo potrebno še precej časa, preden bodo ti kraji organizirani, toda če pravijo Angleži, da bomo izgubili vojno keT izgubljamo čas, jim lahko odgovorimo, da sedanji čas dela za nas. Danes nismo mi več blokirani, marveč mi izvajamo blokado.
Govoreč nato o drugem bojišču ter o iz,kr-canju v Dieppu je izjavil dr. Gobbels da je ta »generalna vaja« angleškega poveljstva tako odločno propadla, da Angleži nimajo več poguma ponoviti jo. Angleži — je trdil minister — ne morejo sprožiti drugega bojišča, dokler ne bodo imeli dovolj trgovskega ladjevja. Minister jc nato označil zgolj zunanji videz trobentanja o severnoameriški vojni proizvodnji. Nemci so lahko popolnoma zadovoljni z razvojem vojne. kajti Os danes obvladuje Evropo, ki sama sebi zadošča, je zaključil govornik.
Evropska poštna zveza ustanovljena
Dunaj, 19. oktobra AS: Danes zjutraj je Lila na slovesnosti v dunajski poštni palači ustanovljena Evropska poštna telegrafska in telefonska zveza. Pogodba je bila podpisana ob 11.30. Pristopile so naslednje evropske države: Albanija, Nemčija, Bolgarija Hrvaška, Danska, Finska, Madžarska, Italija, Norveška, Nizozemska, Bomunija, Slovaška in San Marino. Kot opazovalke so bile po svojih delegatih zastopane: Vatikanska država, Lichtenstein, Španija, Portugalska, Švica in Turčija. Sporazum bo stopil v veljavo 1. aprila 1943 in temelji na sve-
General Galbiati v Fiumi
Fiume,. 19. oktobra. AS. Včeraj je na 6vojem nadzorstvenem potovanju prišel sem načelnik davnega stana milice general Galbiati. v spremstvu Eksc. Rotte, ki poveljuje oboroženim silam po Sloveniji in Dalmaciji, ie poprej obiskal nekaj skvadrističnih bataljonov in ie bil povsod deležen navdušenih manifestacij, ki so mu iih prirejali ti najzvesteiši stari vojaki. Ob prihodu v mesto se je general Galbiati živo zanimal za legionarje iz 61. legije >Carnaro« in se pogovarjal z zastopniki krajevnih oblasti.
Prebivalstvo Italije
Rim, 19. oktobra AS: Po zadnjih" uradnih Statistikah znaša število italijanskega prebivalstva 45,611.000. Zadnjega septembra je bilo 22.990 porok in 80.932 rojstev. Presežek rojstev nad smrtnimi primeri je znašal 33.805.
Nečloveški letalci bodo kaznovani
Tokio, 19. okt. A. S. Načelnik tiskovnega odseka pri cesarskem glavnem stanu sporoča, da so bili ameriški piloti, ki so bili ujeti pri letalskem napadu na Japonsko 18. aprila lanskega leta, spo,-znani za krive nečloveških dejanj in bodo zato strogo kaznovani po vojaških zakonih. S svoje strani je sporočil poveljnik državne obrambe general knez Higašikuni, da bodo člani sovražnih letalskih posadk, ki bodo ujeti pri letalskih napadih na japonski imperij ali na ozemlja, ki jih nadzira Japonska in ki bodo krivi nečloveških dejanj, postavljeni pred naglo vojno sodišče, ki jih bo obsodilo na smrt ali na najstrožje kazni. Enako se bo postopalo tudi v Mandžukuu ter na ozemljih, kjer se bodo vojskovale japonske čete.
Iz hrvatske vlade
Zagreb, 19. okt. AS. Poglavnik je dr. Štefana Krafta (voditelja Nemcev na Hrvaškem) imenoval za glavnega ravnatelju preskrbe, inž. Iva Buliča pa za glavnega ravnatelja javuih del s stopnjo podtajnika.
tovni poštni konvenciji. Uradna jezika sta italijanščina in nemščina. Sedež zveze je na Dunaj". Ustanovljeni bodo stalni odbori, ki bodo razpravljali o raznih vprašanjih. Po končani ustanovitvi je spregovoril nemški minister Ohnc-sorge. ki je ipoudaril, da je sporazum omogočil duh sodelovanja, ki poživlja narode, kateri 6e bore za blaginjo evropske celine. Predsednik zborovanja, finski poštni ravnatelj in doyen delegatov Albrecht je v zaključnem govoru izjavil, da je ustanovitev Evropske poštne zveze nov korak na poti k preobrazbi evropske celine.
Kardinal Leme umrl
Buenos Aires, 19. okt. AS: Omrl je kardinal Sebastian Leme da Silveyra. Za kardinala je bil imenovan leta 1930 in sicer v Rio de Janeiru. Bil je član kongregacij za vzhodno Cerkev, za reli-gioze in z.a propagando. Z njegovo smrtjo ima sveti rimski kolegij 49 članov. Praznih je 21 mest.
Odgovor na angleške izmišljotine
Helsinki, 19. okt AS. Pod naslovom »Reuter spušča novega mirovnega goloba< pišejo finski listi: Napačno je poročilo angleške poročevalske agencije, češ da je finski maršal Mannerheim pro-
plava letala zopet z ofividnim uspehom napadla sorraine oddelke, premikajoče se po železnicah.
V strnjenem letalskem napadu je bilo težko zadelo neko veliko sovjetsko preskrbovalno taborišče.
Nemška in italijanska bojna letala >o podnevi in ponoči napadala Malto.
Stockholm, 19. oktobra. AS: Izvedelo se je, da je včeraj neki angleški bombnik padel na neko hišo v londonskem predmestju ter povzročil smrt 14 ljudi. Umrli so tudi letalci, toda oblasti niso objavile njihovega števila.
Berlin, 19. oktobra. AS: Iz. vojaškega vira se Jo izvedelo, da so boljšoviki 17. oktobra izvedli
razbremenilne napado na mostišče pri Voronežu. Poskušali so zavzeti neko postojanko, ki jo brani ena pehotna divizija ter |km1 zaščito tankov vdreti v nemške vrste. Vsi sovražni napadalni valovi so bili odbiti z nemškim ognjem in Sovjeti so imeli krvave izgube.
Napad na pokrajino Creusot
Vichy, 19. oktobra. AS. Angleški bombniki so 17. oktobra zvečer napadli pokrajino Creusot. Francosko civilno prebivalstvo je bilo zelo prizadeto. Imelo je 1 -10 mrtvih in 150 težko ranjenih. Razdejana je bila ena francoska bolnišnica in mnogo delavskih hiš.
Iz bojev v Stalingradu in na Kavkazu
Berlin, 19. oktobra. AS. Mednarodna obveščevalna agencija doznava iz tukajšnjih vojaških krogov, da je bila po zadnjih vesteh, ki so dospele s stalingrajske fronte, uničena ena izmed obeh sovjetskih obkoljenih skupin severno od tovarne traktorjev, dicimirana ie v 'Spartako\ i«. Druga skupina, ki se še skuša upirati ob obrežju Volge, je pod neprestanim ognjem nemških baterij. Njen položaj je obupen, ker nima možnosti za umik na drugo obrežje Volge in tudi ne more računati, da bi bila nadomeščena ali rešena.
Na fronti pri Tuapseju je bilo mogoče uspehe, ki so jih dosegle nemške iu slovaške čete. izkoristiti in razširiti v teku včerajšnjega dne. V raznih točkah so bile manjše sovjetske skupine obkoljene in je računati z njih uničenjem v prihodnjih dneh. Neka cesta v 6evernozapadni smeri, ki teče po dolini vzporedno z gorskim grebenom in ki so jo Sovjeti posebno trdovratno branili zarad njene j važnosti za oskrbo, je bila dosežena in prekora- j čena od zavezniških divizij. Med leni 6e je tudi v I
tem odseku pričel napad na zadnjo važno višinsko postojanko zapadnega Kavkaza.
Berlin, 19. oktobra. AS. V odseku južno od Tereka so boljševiki 17. oktobra, kakor se doznava iz vojaškega vira, poskusili protinapad z znatnimi silami. Sovražnik, ki je neopažen napredoval preko polj sončnic, plaze.'1 se po tleh, se )e moral umakniti nazaj do svojih postojank iu ie utrpel krvave izgube ter prepustil Nemcem štev ilne oporne točke in odporne skupine. V severnozapadnem predelu Kavkaza so nemške in slovaške čete nadalje pridobile na ozemlju in zavzele na svojem napredovanju nadaljnjih r>0 utrdb. Nemško letalstvo je na gorskih in obalnih cestah v področju Tuapse razpršilo sovražne kolone, ki so čakale n:i vstop v bitko ter je razen tega napadlo sovjetske postojanke na višinah. V letalskih borbah s sovjetskimi letali, ki so skušala onemogočiti akcijo nemškega letalstva, je bilo sestreljenih 14 sovražnih letal.
W
Praznik policijskega zbora
Rim. 19. oktobra. AS. Sedemnajsto obletnico ustanovitve policijskega zbora so pri vseh kve-gturah v kraljevini praznovali s preprostim in resnim obredom. Uradniki in agenti, zbrani na sedežih kve«tur, so povzdignili pobožno misel h KTalju in Cesarju in k Duccju. kateremu italijanska policija dolguje svojo obnovitev in svoje ojačenje. Poslali so tovariški pozdrav slavnim oboroženim silam, ki se na vseh bojiščih vojskujejo za veličino domovine. Potem so se s spoštljivo in ganjeno mislijo spomnili števil-Jll
nih tovarišev iz policijskega zbora, ki so padli pri vojnih nastopih in v službi kot žrtve dolžnosti. V spomin teh je bila blagoslovljena kapela v policijski tehnični šoli v Pimu. Nato so

znova potrdili svojo gorečo fašistovsko vero in 6voje neomajno prepričanje o končni zmagi.
Boji na Salomonskih otokih
Stockholm, 19. okt. AS. Amerižko uradno poročilo, objavljeno v Washingtoonu, pravi z ozirom na silovite boje po otoku Guadalcanalu (Salomoni), da morajo Amerikanci pričakovati znatnih izgub in da za zdaj ni mogoče dajati lodrobnosti, da ne bi sovražnik dobil podatkov, i bi mu utegnili služitL
Ves Borneo zaseden
Tokio, 19. okt. AS. Iz Balik Papanga se je izvedelo, da je po odločnem nastopu japonskih sil proti preostankom Angležev in Amerikancev na planjavi Longnavan odslej Bornec v celoti pod nadzorstvom japonskih sil. V novi zmagi so Japonci zasegli mnogo vojnega gradiva ter prijeli 66 ujetnikov.
sil papeža, naj posreduje za sklenitev miru. Finski listi pripominjajo, da je ta izmišljena vest tako otroška, da je uradni krogi niso smatrali za vredno zanikanja, ker angleška poročevalska agencija ni vredna zanikanja po tolikšnih v celoti napačnih poročilih. List >Hufvudmto I)isbladet< piše, da zavezniki 7. izmišljenimi poročili stalno vodijo mirovno kampanjo proli Finski. Reuter se popolnoma moti, če misli, da je Finska prinio-rana do takega koraka. Splošno jo znano, zaključuje list., da finski maršal ne bo storil ničesar, kar bi žalilo trdno odločnost njegovega naroda.
I;/?. ' V V . > :	. :
Bojišče v Egiptu: Italijanski oddelki hite, da čimprej dosežejo prve bojne vrste
Delavski praznik v Romuniji
Bukarešta. 19. oktobra, AS: V Braševu je minister za delo organiziral velik delavski praznik, ki so se ga udeležili podpredsednik vlade Antoneseu, delovni minister, minister za narodno zdravje, propagandni minister ter visoke vojaške, industrijske in diplomatske osebnosti.
Minister Antoneseu je Tazdeli! delavcem diplome in flnrove, nato pa jim je govoril ter med drugim dejal: >Danes proslavljamo vaše delo, kajti tudi vi izpolnjujete svojo dolžnost, kakor naši vojaki, ki so na bojišču. Naša država bo po vojni narodna in pravica za narod bo tudi pravica za vsakega Bornima«. Vlada maršala Antonesca ceni in hoče delo, kajti Romuni so bili in bodo obdelovalci zemlje, ki jo sedaj branijo s krvjo. Nato so bile gimnastične vaje, defile delavcev, nakar pa je spregovoril neki delavec, ki je dejal: »V lx>rbi proti boljševizmu je delavec na strani vojaka. A edno lwmo zvesti prestolu in maršalu.« Visoko osebnosti so nato obiskale tovarne v Brašcvu.
Zasedba državice, ki se ni mogla braniti
Tanger, 19. oktobra. AS. Brez ozira na uradni molk v Washingtonu in Londonu je bil izkrcan oddelek ameriških čet na obalah črnske republike Liberije v zahodni Afriki. Prebivalstvo ni nudilo odpora. Ta samovoljna zasedba spada v vrsto dejanj, ki jih izvaja ameriški imperializem proti ne-vojskujočim se in nebranjenim državam.
Berlin, 19. oktobra. AS. Nemški tisk razpravlja o tem, da so zamorsko republiko Liberije (v zahodni Afriki) zasedle ameriške čete, in ugotavlja samo, da je usoda, ki je doletela to malo afrikansko republiko, enaka tisti usodi, ki jc zaradi nemoralnih demokratskih načel in zaradi obveznosti iz Atlantske karte zadela že Islandijo, Irak in Perzijo. Z druge strani je razvidno, da Roosevelta resno skrbi neusmiljena in uspešna vojna osnih podmornic zoper angleško trgovsko in vojno mornarico, saj le podmornice po načrtu in v vedno večji meri uničujejo ostanke ladijskega prostora, ki pa imajo Angleži in Amerikanci na razpolago. To je Roosevelta prisililo, da kako odgovori na vrsto zmag Osi. Storil je to tako, da je poceni dosegel nadomestek uspeha in zasedel takole majčkeno državico.
Težave z živili v Stockholmu
Stockholm, 19. oktobra. AS. »Socialdemokra-ten« piše, da ima Stockholm malo živil. Je sicer dovolj živil, kolikor si jih prebivalstvo lahko nabavi na karte, toda ti obroki so premajhni. Med neracioniranim blagom je krompir, zelenjava in korenje. Jajc že dolgo ni več na trgu. Tudi z zvišanjem maksimalne cene so namreč niso pojavila na trgu. Na črni borzi jih je precej, toda zakon ni dovolj strog, da bi preprečil črno borzo. Ker je malo mesa, se je povečalo povpraševanje po ribah. Tudi mleko primanjkuje.
Nesreča danskega kralja
Kopenhagen, 19. oktobra. AS. Sporočajo, da je danes zjutraj danski kralj Kristijan med jutranjim sprehodom padel s konja. Kralja so takoj prenesli na dvor. O značaju poškodb ni bilo izdano nikako sporočilo.
Poplava v Ameriki
Buenos Aires, 19. oktobra. AS., Poplava reke Potomac je začela poienjavati, ko je voda preplavila več četrti v \Vashingtonu in v mnogih drugih mestih ob reki. Doslej so ugotovili štiri smrtne primere, več desetin oseb pa je iigiuiio. Skoda znaša več milijonov, dolarjev*
Proslava obletnice ustanovitve italjanskega policijskega zbora
Ljubljana, 18. okt. 1942.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino jo sprejel ob 17. obletnici ustanovitve policijskega zbora v vladni palači zastopstvo uradnikov Kvcsture, častnikov zbora javne varnosti .agentov ter skupino uradništva in agentov bivšega jugoslovanskega režimi.
V spremstvu Lksc. Graziolia so bili Kve-stor coni m. Ravclli, kabinetni šef comni. BiMa, podkvestor connn. Ferranle ter skupina uradništva Visokesra komisariata. Po pozdravu, ki ga je naslovil na Visokega komisarja, mu jc kvestor izrazil udanost onih, ki se borijo na mejah domovine ob strani oddelkov vojske, zagotavljajoč ga, da je za vse, ki so na tem mestu, biti na tem mestu vzrok za čim višji polet in čim intenzivnejše sodelovanje. lotom, ko se je spomnil onih, ki so padli ,n ki so bili ranjeni v izvrševanju svoje dolžnosti je kvestor naglašal, da so vsi njegovi sodelavfi vredni zgleda mrtvih ter onih ki so trpeli, ponosni, da so se vse predali izvrševanju dolžnosti. Comm. Ravelli je na to omenjal sodelovanje funkcionarjev in agentov bivšega jugoslovanskega režima, od katerih je marsikateri plačal to sodelovanje ter svojo udeležbo v protlkomunistični borbi s svojim življenjem. Ob zaključku je izrekel svoj pozdrav Oboroženim silam, kralju in Duceju.
Visoki komisar se je zahvalil Kvestorju za pozdrav in jo proslavljal dan ustanovitve policijskega zbora, ki si je pridobil tolike in tako visoke zasluge s svojim delovanjem in žrtvovanjem, ki odlikuje može, ki ga sestavljajo. S toplimi izrazi jo poveličeval eksc. Grazioli junaško padle in ono številne, ki so žrtvovali svojo kri v izvrševanju najsvetejše dolžnosti, to je one do Domovine. Spomnil se je z Izbranimi, prisrčnimi besedami časti, ki odlikuje one, ki pripadajo policiji
Predpisi za pisemski promet
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja:
Člen 1. Strankam je v poštnem prometu prepovedana: 1. raba šifer oziroma dogovornih izrazov, 2. raba drugih tujih jezikov nego jih določi nadrejeno cenzurno oblastvo.
Člen 2. Strankam je v poštnem prometu prepovedano: 1. uporabljati tajno pisavo s simpatetič-nim črnilom ali drugo nevidno pisavo, 2. uporabljati kvadrirani in trgovski papir ali ovojnice z notranjo podlogo, 3. pošiljati pisma z vloženimi znamkami, kolki in podobnimi znaki kakršne koli vrste, posameznimi ali v zbirki, novimi ali rabljenimi, 4. pošiljati pisma, čeprav poštno ležeče, brez navedbe imena odpošiljatelja in njegovega naslova.
Prepovedi iz št. 1 in 2 veljajo tudi za kakršne koli dopise, ki se pošiljajo drugače nego po pošti.
Člen 3. Pisma za inozemstvo se oddajajo tako, da se predloži poštnemu uradu, ki jih sam frankira, ko mu je pošiljatelj plačal ustrezni znesek. Ob predložitvi pisma mora odpošiljatclj pokazati osebno lcgitimacijsko listino. Določbe prednjih odstavkov nc veljajo za dopise v Albanijo niti za dopisovanje z italijanskimi vojnimi ujetniki.
Člen 4. Prepovedano je vlagati v pisma za inozemstvo pokrajinske fotografije ali fotografije krajev in naprav vojaškega ali industrijskega pomena, na lepenko pritrjene fotografije, časopisne izrezke, cigarete, papirnati denar in prazen ali popisan notni papir. Prepovedano je tudi pošiljati v inozemstvo bilance, poslovna poročila in statistične podatke družb ali ustanov, pri čemer so izvzeta zavarovalna podjetja, če le v njih ni podatkov vojaškega značaja.	/ .
Člen 5. Nc dovoljuje se pošiljanje tiskovin v inozemstvo, razen če gre za tiskovine, ki jih pošiljajo državna oblastva ali založbe naročnikom ali razpečevalcem za inozemstvo. Tiskovine, katerih pošiljanje v inozemstvo je dovoljeno, morajo biti vložene v ovojih, ki popolnoma pokrivajo vse robove. Za periodični tisk je založnikom ali knjigarnarjem dovoljeno samo pošiljanje posebnih izdaj za inozemstvo, in to s posebno ustrezno označbo na ovoju. Te izdaje, ki ne smejo imeti malih oglasov in v njih ne smejo biti pokrajinske fotografije naprav vojaškega ali industrijskega pomena, topografični ali drugačni zemljevidi državnega ozemlja ali ozemlja, ki ga je zasedla italijanska vojska.
Člen 6. Določbe členov 2., 3„ 4. in 5. veljajo tudi za dopisovanje, nasiovnjeno na Campione dTtalia.
Člen 7. Pisma, ki bi se oddala v nasprotju s prednjimi določbami, sc ne odpošljejo, uporabijo pa se kazenske odredbe, če se je s tem storilo kaznivo dejanje. Prav tako se ne dostavljajo pisma iz inozemstva, ki ne ustrezajo predpisom iz točk 1., 2., 3. in 4. člena 2. ali v katerih so na lepenko pritrjene fotografije, časopisni izrezki, cigareto ali prazen ali popisan notni papir.
Člen 8. Ta naredba stopi v veljavo dne 26. oktobra 1942-XX.
na tem operacijskem področju, saj se borijo proti sovražniku ramo ob rami s slavo ovenčanimi Oboroženimi silami, ki tako vredno predstavljajo v tej obmejni zemlji vojsko, ki je zmagovita na vseh vojnih bojiščih. Zatem jo izrekel Visoki komisar besede zadovoljstva ter priznanja fuukcio-narjem in agentom bivšega režima za delo, ki ga razvijajo ob strani naših oblastev in v borbi proti komunizmu. Potem ko je še spregovoril glede nalog, ki čakajo (Kilicijo na tem področju, je sporočil Visoki komisar kvestorju ter vsem njegovim sodelavcem pozdrav, zahvalo in priznanje podtaj-nika za notranje zadeve in policijskega šefa S e n i s a.
Preden je zaključil svoja izvajanja, se je Visoki komisar spomnil naših ter osnih bojevnikov, ki se borijo na vseh bojiščih, da zrušijo komunizem ter njegove zaveznike in poveličeval obe veliki vodji, ki vodita Italijo in Nemčijo k zmagi.
Končno je velel pozdrav Kralju in Cesarju in Duceju.	r
Nov čas zatemnitve
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino,
glede na lastni odredbi z dne 6. junija junija 1041-XIX št. 42 ter 24. septembra 1942 XX štev- 178
smatrajoč za potrebno, da 6e določa nov čas zatemnitve na določbe o zatemnitvi odreja: Čl. 1
Do nove odredbe je ča6 zatemnitve od 19.30 do 6.30.
Čl. 2
Neizpremenjene ostanejo ostale določbe, ki jih vsebuje odrdeba z dne 6. junija 1941-XIX št. 42.
Čl. 3
Ta odredba stopi v veljavo dne 21. oktobra 1942-XX in bo objavljena v Službenem listu Ljubljanske fiokrajine.
Ljubljana, 19. oktobra 1942-XX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino EM1L10 GRAZIOLI
Zadnji jesenski pridelki gredo s polj
Še malo in kmalu zapade slana, seveda, ako je letos ne prehiti sneg. Res je čudno, da kmetje kar gledajo, kako da letos še ni slane, dasi včasih pade žo v začetku oktobra, da celo v septembru. Za Ljubljano in za okolico to ni čudno, saj imamo skoraj vsako jutro ineglo, ki nas varuje pred slano, toda bolj čudno je to za Dolenjsko, kjer megle v splošnem ne poznajo, če izvzamemo neka j pasov ob Temenici.
Zato pa, oni kmetovalci na deželi sedaj brez liojaz.ni spravljajo svoje pridelke s polja, iz gozdov in vinogradov. Trta letos ni obrodila bogvekaj, bolj malo je bilo grozdja, toda to, kar ga je bilo, je bilo izvrstno in bo dalo kapljico, kakor je nismo poznali že četrt stoletja sem, tja od 1 1117. ne. Nn dober pridelek pa je naš vinogradnik vedno ponosen in s ponosom se bo pohvalil pred prijatelji, ko jim bo (lal po sv. Martinu pokušat prvo letošnjo kapljico: »Takega sem jaz pridelali« Seveda, kadar pa je vino kislo in trpko, tedaj potoži: »Takega je Rog dal!« Pa vendar je tudi letos naš vinogradnik hvaležen nebesom, da so mu dale vsaj to kapljico v olajšanje vseh skrbi in v razvedrilo kot plačilo za trpljenje, nx ddo in preliti znoj.
S polj spravljajo sedaj kmetje zadnje pridelke. Predvsem so estiaj dozorele zadnje buče, kolikor jih niso že poprej pobrali. Prve buče, pobrane meseca septembra, so bile skromne in redke. Preveč suho leto bučam ni bilo všeč, ker zahtevajo mnogo mokrote. Tudi na Ljuh-IjansKem barju, ki se sicer ne sme pritoževati običajno čez pomanjkanje moče, jirve buče, kakor tudi kumarice, niso liogve kaj uspele. Zato pa so se obnesle one, ki so dozorele meseca oktobra in ki jih prav sedaj vozijo v shrambe. Te buče so debele, lejio znrumcnele in — mnogo jih je. Pametni kmetje bodo iz buč odstranili seme. ki ga IhkIo porabili za olje ali za kak prihoijšek k pecivu ali za slaščico otrokom, meso buč pa bodo porabili za krmo prešičem in drugi živini. Tudi za ljudsko prehrano so oktobrske buče prnv dobre, seveda ne vse, le nekatere vrste. Enako so se tudi oktobrske kumarice bolje ohnesie kakor septembrske, zlasti precej je takih drobnih, ki so pripravne za kisanje. Nemara se bodo zaradi dobre letine sedaj te drobne kumarice, ki jih ceni vsak prijatelj dobrot, nekoliko pocenile!
Koruza in fižol sta skoraj že povsod pobrana, le sem in tja še zori kak zupoznel strok ali storž. Tudi ti zakasnjenci, ki so jih pustile skrbne gospodinje na poljih in njivuh, bodo kmalu zginili.
Ponekod pukajo že repo. Kdor je repo pravilno sejal, namreč na redko, ta jc pridelal prav debelo in zdravo repo. Letos je repa v splošnem le malo gnila. V nedeljo je bil sv. Luka. o katerem pravi pregovor: »Sv. Luka v roke huka, repo puka!« V resnici je dozorela le tista repa, ki so jo kmetje sejali na MrniSča, torej že meseca julija, po ječmenu in pšenici ter kvečjemu po rži. Take repe pa je letos bolj malo. Strnišča so kmetje letos ujiornbili bolj pametno: posejali so ajdo. ki je prav izvrstno uspela in bo dala prav obilen kos kruha ali Še bolje, prav dosti izvrstnih žgancev. Rejx) pa so pametni kmetovalci sejali po krompirju, zlasti zgodnjem- To repo kmetovalci puščajo še rasti, saj repi ne škoduje slana ter raste celo pod snegom. Tako repo bomo pulili nekoliko pozneje in upajmo, da je bo tudi dosti, saj tudi ta kože prav lcjio. Bodisi sladka v omaki, bodisi kisla, je repa prnv izvrstna jed. ki sicer Tiima bogve knke rerlilne moči, pač ipa v družbi s fižolom, krompirjem in kašo, ki so težje prebavljivi, prav olajša prehrano in jed napravi lažje prebavljivo.
Zgodnje redkve, kakor enomesečne bele in rdeče redkvice, ni več na poljih in vrtovih, zato pa sedaj zori črna, zimska redkev, ki dolgo ostane, tja dokler ne doraste prva rdeča redkev spomladi. Kdor je letos sejal po krompir ju črno redkev, enako kakor repo, ta lx> imel jx>zimi; ko bo solate zmanjkalo, dovolj okusne domače sveže redkve, ki je še boljša od solate.
Korenje je po večini že vse pobrano. Kakor sploh ti vsi plodovi, jo tudi korenje dobro obrodilo. Sedaj še kopljejo podzemno kolerabo, ki je izvrstna hrana ljudi in za živino ter ima
Kdor zagovarja zločin, je sam zločinec!
tudi več hranilnih snovi, kakor repa in pa rdečo peso. Obe sta dali prav debele plodove, neprimerno večje kakor lani. Zlasti za prešiče sta oba plodova nenadomestljiva, vsaj v naših krajih, kjer je le malo krmilnega žita na razpolago.
Kmetovalci so letos zadovol jni tudi s kapus-nicaini. Pravijo, da zlepa še niso pridelali toliko in tako lepega zelja kakor letos. Glave so prav debele in le malo gnile, dasi je meseca septembra kazalo, tla bodo razne gosenice in podobna golazen zelje precej obžrle. Zaradi obilnega pridelka zelja je bilo tudi veliko povpraševanje po sodčkih in tudi v Ljubljani sami so mali pridelovalci nnribali obilo kislega zelja, še vedno pa raste in gre v glave, pozno zelje. Znano je, da nekatere vrste zelje prav dobro uspeva tudi pod snegom, zlasti tako imenovano »kitajsko zelje«, ki so ga letos zasadili nekaj tudi okoli Ljubljane.
Sorodnik zelja, ohrovt, jc letos uspeval vso jesen in smo ga dušeneca precej pojedli, sedaj pa kaže prav obilne glave, da jih je veselje pogledati. Za ohrovt je še čas, da ga |ioberemo s polja, ker uspešno kljubuje slani in snegu in v pozni jeseni tudi nerad gnije. Enako so na polju še tretje kajmsnice, namreč nadzemne kolerabice. Te kapusnice smo jedli sicer že vse poietje, pa še vedno poganjajo in delajo srčke, tako da jih moremo še vedno pobirati in uživati-
Za solato je res nevarnost, da je ne bi po-pariia slana, kar velja zlasti za endivijo. Motovileč, ki pa je letos izjemno slabo uspel ^— najbrže zaradi slabega semena — pa uspešno kljubuje slani in zgodnjemu snegu.
Tudi iz gozda gredo sedaj zadnji plodovi. Po deželi in v mestu nabirajo pravi kostanj, ki bo šel ves za ljudsko prehrano, na rležeii pa tudi žir, ki l*o uporabljen največ za olje in upajmo, da bo tega zaradi dobre letine prnv dosti, in pa želod, ki daje izvrsten dodatek živinski hrani, zlasti prešičji piči.
Kmetovalec se hvaležno ozira k nebu: kar ie bilo od nebes in vremena odvisno, je bilo letos doseženo prav vse. da smo imeli v splošnem prav dobro in obilno letino, kar velja še posebno za zadnje pridelke, ki jih prav sedaj spravljamo s polja.
Vseučiliška organizacija v Ljubljani
Zaupnik obvešča slušatelje lj»bljanske nnj-verze, ki so izpolnili prošnje za vpis v Vseučili-ško organizacijo naj dvignejo tekom meseca oktobra v tajništvu organizacije izkaznice, kajti v nasprotnem primeru se bo smatralo, da so prenehali biti člani in bodo s tem tudi izgubili vse pravice, ki jih imajo člani te organizacije.
Jolel LUbel
Povest o insulinu
Pa še tisto mlado dekletce seveda, ki ji je takrat 3 tresočo se roko prvič vzbrignil insulin; prvič, sploh prvič! Dvanajstletna punčka, ki 60 jo takrat pripeljali, je bila v tako slabi koži, da je ,doc' čutil dolžnost, pripiaviti obupane 6tarše na neizogibni konec ali jih vsaj opozoriti, da se o komaj odkritem insulinu seveda ne da reči, da bo bolnikom življenje podaljšal, š? manj pa, za kako dolgo. Na današnjem obisku ji je moral — zdaj že dvaindvajsetletni visokošolki — energično zabičati, naj vendar z večjo vnemo telovadi, ker se le preveč redi.	, .
Nepretrgana veriga jih je bila danes, siari in mladi, hudo bolni in lažji bolniki, in ko so čez mnogo na|wrnih ur srečno šli vsi mimo njega, je imel skorajda tak občutek, kakor bi ga utegnil imeti trgovec, če bi nenadoma oživele številke v stolpcih njegovih knjig in bi korakale mimo njega, da bi jih ne prezrl v bilanci. Kakor pri paradi so defilirali ta njegov poslednji cleveland-ski delovni dan, kakor paradna četa vsega njegovega življenjskega dela. Ko se je na koncu izčrpan zlekni! v naslanjač za pi6ainikom, mu je bilo, kakor, da bi bil šel mimo njega kos zgodovine, zgodovine njegovega življenja in hkratu zgodovine Človeškega rodu.
Štirideset let. več ko celo človeško življenje, je minilo, odkar je smel takrat v Strasbourgu kot mlečnozobi študent biti priča, ko so polagali temeljni kamen teorije, ki sloni zdaj na njej njegova strokovna znanost. Dvajset let je že skoraj minilo, odkar je poslušal učenjake na kongresu v V^ies-badnu, odkar ie teorija prvič shodila v prakso. In od onih dob. ko je bil storjen j>oslednji korak, venčanje odkritja z izdelovanjem insulina — ali ni mar že spet celo desetletje v kraju?
štirideset let! Skoraj pol stoletja! Kakor niso šla leta brez sledu mimo znanosti, tako tudi niso šla mimo njega, mimo doktorja Charlesa Wellerja! Sicer njegovo lice še ni kazalo gub, bilo je še zmerom deško, rdeče in okroglo, sicer je imel še vse lase in mu je stala kečka še zmerom pokonci — toda kečka je bila že snežnobela in inožak je časih že pošteno utrujen.
Zlasti v hudih dneh, kakršen je bil današnji! Takšnega je kar čutil v postaranih kosteh, tega in premnoge pred njim, in ,doc' ni sedel brez vzroka nekoliko izčrpan v globokem naslanjaču za pisalnikom.
Preko mize se je bil zazrl v velikansko trgovsko hišo nasproti.
štiri, pet nadstropij je bila visoka, ko se je bil tu naselil, toda vsako leto je pognala novo nadstropje in med dviganjem se je blestel na njej ogromen napis, ponosen in skromen hkratu: »We are grovving!« »Mi rastemo!« In današnji dan je zrasla ta hiša v najvišjo donebnico v Clevelandtt, doktor Weller je jiostal eden izmed največjih zdravnikov tega ogromnega mesta; znanost pa je posajala nadstropje na nadstropje, dokler ni poteptala ene izmed najstrašnejših bolezni.
We are grovving! Da. da, zrasli smo!
Rezko je zabrnel telefon.
»Karlchen«, je dejala njegova žena — ,Karl-chen' je bila edina nemška beseda, ki sta jo zakonca še rabila v 6Voji materinščini — »povej mi no, katere knjige naj dam v kovčeg?«
»Kar pusti, ljubica, 6ain jih bom poiskal,« je odgovoril Karlchen, »sai se vrnem kmalu domov. Z ordinacijo sem srečno pri kraju, zdaj 6amo še premišljujem, kaj bi počel s kujioin cvetja, ki so mi ga nanosili.«
Ko sta 6edela drugo jutro v vlaku, v lepem Pullmanovem vozu, ki naj ju popelje do ladje, se je prijela mrs. \Vellerjeva tako tesno k svojemu možu, kakor da bi ne bila že štirideset let poročena z njim.
»Reci, Karlchen, ali se kaj veseliš Evrope?« je vprašala. »Najine 6tare lepe Evrope m tolikih svojih prijateljev?«
Doktor ni prčcej odgovoril
»Veš, da se veselim,« je nazadnje dejal. »Iz vsega srca se veselim Francoske, Italije in Nemčije, toda samo s pol srca se lahko veselim srečanja z neštetimi možmi, ki so s tolikšno vnemo vrtali v problem insulina in so tako klavrno obstali sredi poti. Hudo mi je, če pomislim, kako pičla je bila Lepinova, Hedonova, Watermanova in Batti-stinijeva žetev, a kako velik njihov trud! In de Meyer, ki je že leta 1910. skoval ime insulin, ki je torej otroka krstil, še preden se je rodil! In Mur-lin in Scott, ki 6ta bila odkritju že tako blizu, ali se nista mar samima sebi zdela ko človeka, ki se preudarno vzpenjata s 6topnice na stopnico, pa ju ie prehitel urnejši, ki je preskočil vse stopnice nkratu? Zlasti pa še moj stari prijatelj Zuelzer! Kako ga je le zadelo? Prav v tistem trenutku, ko je iztegnil roko, da bi sam utrgal, je moral gledati, kako mu je tuja roka izrvala cvetko pred nosom ...«
»Res, hudo ga je morala zadeti,« je vzdihnil gospa; njen vzdih je pa veljal menda manj nemškemu učenjaku kakor njej sami, ko je pa že tolikokrat morala o tem govoriti. Toda b;ia je potrpežljiva ko zmerom in je dejala tudi zdaj, kar je že z navado zmerom rekla, kadar je pogovor na-nesel na to žalostno poglavje: »Toda Banting je vendar V6e njegove zasluge priznal.« (Dalje.)
KULTURNI OBZORNIK
Ob sviflu krščanstva
To je naslov krasne češke knjige: Na usvitu krsfanstvi. Izdal in zložil jo je Evropski literarni klub — ELI< — v Pragi 1942. Izšla je pred enim mesecem.
Knjiga je za sedanje razmere kar razkošno opremljena. Le rjavkasti ovitek je preveč podoben ovojnemu papirju za zavijanje vsakdanjih potrebščin. S priloženimi 12 slikami na umetniškem papirju obsega knjiga nad tri sto strani velike osmerke. Uredil jo je Vaclav Chalupecky prej univerzitetni profesor češke in slovaške zgodovine v Bratislavi, zdaj v Pragi; napisal ji je obširen uvod (12 strani) in znanstvene opombe k večini člankov. Drugi glavni eotrudnik je J. Vasica, profesor staro-slovenskega jezika na praški teološki fakulteti, znan kot bogoslovno izobražen jezikoslovec in ' tankočuten pioznavalec lepe književnosti zlasti češkega pesništva baročne dobe. V tem zborniku je objavil znanstveno natančne in oblikovno dovršene prevode staroslovanskih književnih sjjomenikov z znanstvenimi uvodi in ojoombami, 6kupno nad sto gtrani, kar pomeni znatno relativno večino. Njegovi prispevki dajejo glavno znanstveno vrednost knjigi. Ze njegovi strokovnjaški prevodi imajo znanstveno vrednost, še bolj pa uvodi in opombe. Ostali trije 6otrudniki (Ludvikovsky, Ryba, Stie-bitz) sodelujejo le kot književno spretni prevajalci latinskih spomenikov od 9. do 11. stoletja.
Namen in pomen knjige označuje urednikov uvodni članek (predgovor) iii priporočilo na notranjem robu ovitka, krajše pa podnaslov: Iz našega književnega ustvarjanja romanske dobe od 9.
do 13. stoletja. Ti književni spomeniki so obenem zgodovinski spomeniki, ki osvetljujejo češko krščansko jutro od 9. do U. 6toletja: življenje Ln delo 6V. Cirila in Metoda, sv. Ludmile, 6v. Vacla-va, sv. Prokopa in sv. Vojteha. To 60 staro6lovan-ske in latinske svetniške legende podane predvsem kot književni umetniški sjtomeniki, obenem pa tudi kot zgodovinski vir. Glavni namen knjige je predstaviti književni in kulturni pomen teh spomenikov; podnaslov jih označuje kot književne spomenike romanske dobe. Zato so se vsi sotrudniki potrudili, da bi v prevodih in uvodih predstavili prvotno književno toploto teh spomenikov in oživili utripe češkega srca iz one dobe.
Iz predgovora povzamemo naslednje misli: Pričujoča knjiga obsega zbirko književnosti, ki io je ustvarila češka misel in češko srce v romanski dobi. Po svoji duhovni strukturi spada v isto vrsto z najstarejšimi češkimi 6tavbarskimi spomeniki, z romanskimi cerkvami in cerkvicami, kakor tudi z dragocenimi, redkimi ostanki romanskega kiparstva in slikarstva. Vsa ta dela duhovnega ustvarjanja v romanski dobi so priče tega, kako je na u6tvarjajočo moč češke duše deloval oni eilni j>revrat v češkem političnem, kulturnem in gospodarskem življenju, ki pomeni z one 6trani odvrni-tev od 6taroslovanskega poganstva, z druge pa prisvojitev grško-rimske izobrazbe, ki jo je Cehom prineslo krščanstvo. Obenem so priče preroda češke duše pod temi vplivi in po sožitju 6 krščansko Evropo. Knjiga ne podaje v6eh književnih proizvodov te dobe, temveč le življenjepise prvakov češkega krščanstva, legende o čeških svetnikih, napisane v čeških deželah in od čeških (ali vsaj slovanskih) pisateljev; torej samo tiste, ki jih moremo po pravici prištevati češki književnosti. Čeprav so mnoge napisane v latinskem jeziku, vendar v njih utripi je češko srce in češka žila; imajo torej književno vrednost in 6padajo k češki
književnosti. To &o podobe najstarejših predstavnikov češkega naroda, narisane 6 j>esniškim peresom.
Češke svetniške legende niso zgodovinski življenjepisi, marveč neke vrste duhovni in zgodovinski romani z zgodovinskim jedrom. Značilno pa je, da je najstarejša slovanska legende o sv. Vaclavu napisana v prozorno preprostem 6logu in se 6 tem zelo približuje značaju zgodovinskega življenjepisa, zgodovinskega dokumenta. Njena književna vrednost je v dramatični razgibanosti pod dojinom groznega dogodka (mučeniške smrti) z izrazom neposrednih čustev očividca. Urednik knjige bi moral dodati, da podobno velja tudi o staroslovanskih življenjepisih 6v. Cirila in Metoda; a očitno je, da najnovejših izsledkov o tem predmetu še ni mogel proučiti.
Urednik močno naglaša, da 60 začetki češkega književnega in sploh kulturnega življenja v višjem pomenu te besede zvezani z delovanjem 6v. Cirila in Metoda. Ciril je genialno izoblikoval slovanski književni jezik in ga dvignil na oltar. Nov in čudovit pojav je, da se je v tem jeziku začela ustvarjati samostojna književnost in da je bil ustvarjen nov evroffcki kulturni jezik. O visoki razvitosti in dovršenosti tega jezika pričajo najstarejši staroslov. 6pisi, zlasti življenjepisa 6v. Cirila in Metoda.
Stare češke legende iz 10. 6toletja še ne poudarjajo narodne pomenljivosti 6vetih junakov. Na meji 11. in 12. stoletja pa 6e v njih že oglaša domovinska zavest. Latinska legenda predstalja sv. Vaclava kot velikega zavetnika češkega naroda pred božjim prestolom. Tu bi bilo treba omeniti,
Najboljši In najcenejši slovenski tednik je »Domoljub«
da se ta zavest v 6taroslovan6kih spomenikih oglaša že v 9. in 10. stoletju. Pravilno pa je poudarjeno, da je staroslovanska književnost na čeških tleh v 10. in 11. 6toletju doživela nov razmah, vzporedno z latinsko prosveto izobraževala češki narod in ga dvignila na takšno višino, da po pesniški lej)oti in dovršenosti tedanje književnosti za 6toletja prekaša druge narode.
Naslov knjige in s toplim čustvom prežeti uvod glasno onozarja na velike domovinske vrednote književnih spomenikov iz jutranje zarje češkega paroda. Profesor Chaloupeck^ v prejšnjih &pi6ih ni tako poudarjal važnosti verske ideje, marveč 6e je nagibal celo na nasprotno 6tran. Po resnih dogodkih zadnjih let pa 6 svojim zgledom in pisanjem živo priča, kako se je češka svobodomiselna inteligenca začela vračati k iskrenemu spoštovanju krščanskih verskih vrednot, ker v njih vidi najvarnejšo pot k rešitvi svojega naroda. V predgovoru nastopa kot apologet ten vrednot in odločno brani veliko kulturno in narodno vrednost književnih spomenikov iz krščanskega jutra.
Jedro krasne knjige so vzorni prevodi staroslovanskih književnih 6]>omenikov z uvodi in opombami profesorja Vasica. Večkrat poudarja, da je pri prevodu in v znanstvenih opombah obilno uporabil moje latinsko delo o staroslovenskih žitjih 6v. Cirila in Metoda (izšlo v Olomucu 1941). Kot strokovnjak je napravil še korak naprej in jx>ja6-nil velike težave. Škoda pa je, da ni mogel ujiora-biti najnovejših N. van VVijkovih razprav. N. van Wijk je namreč eden največjih slavistov starejšega rodu 6 širokim obzorjem in trezno 6odbo. Predvsem je največji dosedanji poznavalec zgodovine starosl. jezika in književnosti, obenem pa dobro pozna tudi našo zgodovino 9. stoletja in največjo slovensko znanstveno književnost o tem predmetu. Na višku svoje znanstvene moči i» i. 1941 objavil dve razpravi o 6tarosti in čudovito lepi književni
Slika Kraljice miru pri uršulinkah v Ljubljani
Ljubljana, 19. oktobra.
Na god sv. Uršule obhaja uršulinska cerkev celodnevno češčenje sv. R. T. Ve« teden pa se prav tam vrši devetdnevnica k Kraljici miru, katere slika se časti v stranskem oltarju. Njena kratka zgodovina je sledeča: L. 1738 je poslal oče dveh redovnic s. Luitgarde in Hedvike, ki sta bili doma na Bavarskem, posnetek Marijine slike iz Dorffena. Redovnice in svetni ljudje so prijazno sliko takoj vzljubili in jo začeli častiti na stranskem oltarju levo od kora. D^ll so ji ime Regina pacis — Kraljica miru. Dobili so dovoljenje, da so bile pri Marijinem oltarju vsako soboto in pred vsakim Marijinmi praznikom litanije z blagoslovom. Vsak udeleženec je prejel 40 dni odpustka. Ustanovili so tudi 1. 1747 posebno bratovščino Kraljice miru, katere člani naj gojijo mir z Bogom, sami s seboj in z bližnjim. Glavni bratovski praznik je bila nedelja pred Marijinim vnebovzetjem, ki so ga zdlo slovesno obhajali. Ohranjenih je več za-obljubljenih slik, ki nam kažejo razne ozdrav-ljence na priprošnjo Kraljice miru. Kraljico miru so zlasti častili duhovniki, ki so opravili na njenem oltarju letno več tisoč sv. maš, novo-mašniki pa so radi tu darovali svojo novo mašo. Posnemajmo svoje prednike tudi mi in obnovimo češčenje Kraljice miru. da nam izprosi pri svojem Sinu mir z Bogom, s samim 6cboj in z bližnjim.
Dr. J. E. Krek in zadružništvo
»Moje delo je knjiga ljubezni — odpri jo, domovina, da boš videla, kdo ti je pravičen sin. Dal sem ti, kar seiii imel; če je bilo veliko ali malo — Bog je delil, Bog razsodi. Dal sem ti svoje srce in svoj razum, svojo fantazijo in svojo besedo, dal sem ti svoje življenje — kaj bi ti še dal?«
(Ivan Cankar: Bela krizantema.)
Minilo je 25 let, odkar je prenehalo biti srce največjemu Slovencu in prvemu zadružniku dr. J. E. Kreku. Prav je, da se ob tej priliki spomnimo njegovega plodonosnega dela, zakaj slovenski narod se ima v največji meri zahvaliti za svoj velik napredek na gospodarskem in političnem poprišču ob prelomu stoletij prav našemu dr. J. E. Kreku.
Dr. J. E. Krek je bil rojen 27. decembra 1865 pri Sv. Gregorju nad Sodražico, kjer je bil njegov oče učitelj. Pozneje so se Krekovi preselili v Selca nad Škofjo Loko Gimnazijo je končal v Ljubljani, nato je šel v bogoslovje, potem pa je nadaljeval svoje študije na Dunaju, kjer je napravil doktorat. Leta 1895. je postal profesor v ljubljanskem semenišču. Bil je državni in deželni poslanec, predsednik Gospodarske in Zadružue zveze v Ljubljani. Med prvo svetovno vojno je kot predsednik Gospodarske zveze neumorno delal za prehrano našega ljudstva.
Ni moj namen razpisati 6e o dr. Kreku kot človeku, ki je povsod, v vseh odtenkih slovenskega življenja, v svoji dobi bistveno sodeloval in največkrat delo sam vodil. Zato ne bom pisal o dr. Kreku in njegovem delu na literarnem polju, ki je tudi zelo bogato. Prav tako ne bom pisal o njegovem delu na prosvetnem polju, o katerem bi se dalo napisati zelo mnogo. Tudi ne bom pisal o njegovem sodelovanju pri uveljavljanju pravic delavcev, za katere mj je tako očetovsko potegoval. Njegove besede: ..Predstavljati si moramo, da ne delimo delavcem milosti, ampak pravice,« dovolj jasno pričajo, kako je gledal naš učitelj na delavsko vprašanje. Dalje bi bilo mogoče obširno pisati o dr. Krekovem delu med dijaštvom in inteligenco 6plob, o njegovem vzgojnem delu, posebno pa o dr. Krekovem političnem delu, kjer je delal vztrajno, premišljeno. kar moremo prav vsi jasno spoznati iz rezultatov, ki jih je dosegel. Bil je prvi slovenski genij, ki nas je popeljal iz sna v sončno, 6veže jutro novega življenja, le žal, da ga ni dočakal tudi sam. Bog ga je poklical prej k sebi, kakor bi hotel pokazati: vidite V6e svoje življenje je delal za narod za vse va6, le zase ne. Ta resnica je še bolj podkrepljena z dejstvom, da je dr. Krek umrl brez premoženja. Ni doživel tistih dni, za katere je trdno vedel, da zanesljivo pridejo, ampak se je preselil v večnost lik p^ed njihovim nastopom. Tudi ta poteza je značilna za vse njegovo življenje tal njegovo delo.
Moj namen je danes seznaniti številne bralce »Slovenca« z dr. Krekovim zadružnim delom. Mnogo je že o njem in njegovem zadružnem delovanju napisanega pri nas in pri Hrvatih, saj je bil on ideolog našega in hrvatskega zadružništva.
Pri reševanju kmetskega in delavskega vprašanja ter socialnih problemov sploh, je začel dr. Krek kazati na zadružništvo, v okviru katerega bi 6e dalo napraviti mnogo koristnega. Potem, ko je
fkega stanu«, v ka-ije našega kmeta, je in »Socializem«
izdal knjigo »Črne bukve teri je opisal ekonomsko napisal še »Socialne poni epohalno delo o socialnem vprašanju v slovenskem eziku. S temi svojimi spisi je širil poznavanje socialnega vprašanja in pri njega rešitvi vedno in vedno opozarjal na zadružništvo. Toda dr. Krek ni bil samo teoretik, marveč tudi pratkik — organizator. Zadružna načela: V skupnosti je moč; Vsi za enega, eden za vse, je realiziral in njegov nastop je pomenjal inkarnacijo zadružne misli. Zadružništvo, ki je bilo dalj časa v glavnem posojilništvo, je začelo postajati polagoma gospodarska oblika konzumentov in producentov.
Leta 1895. se je po dr. Krekovi iniciativi ustanovilo v Ljubljani društvo z imenom Gospodarska zveza. Naloga društva je bila širiti zadružništvo po vseh slovenskih pokrajinah, in sicer ne samo kreditne, ampak tudi nedenarne (nabavne in prodajne, mlekarske, živnorejske, strojne, vinarske, stavbne, obrtne itd.) zadruge. Leta 1900. se je društvo Gospodarska zveza reorganiziralo v zadrugo z istim imenom. 2e leta 1902. je prevzel dr. Krek mesto predsednika in je kot tak vodil vse naše zadružno delo — najprej v okviru Gospodarske zveze, pozneje v okviru Zadružne in Gospodarske zveze — V6e do svoje prerane smrti
Gospodarska zveza si je stavila širok delokrog: izvrševala je revizije, posredovala je denarno izmenjavo, uvedla je blagovni promet, in sicer tako, da je izvrševala za svoje zadruge in zadrugarje skupni nakup in skupno prodajo. Tako je organizirano zadružništvo izključevalo nepotrebno posredništvo in prihranilo našemu malemu človeku — bodisi kot kcmzumentu, bodisi kot producentu — ogromne zneske, ki bi sicer smuknili v nikdar napolnljive žepe najrazličnejših prekupčevalcev. S svojim nastopom na trgu je organizirano blagovno zadružništvo reguliralo cene iu onemogočalo pri-
vatni trgovini svojevoljne previsoke zaslužke. Tako je bil storjen v našem zadružništvu važen korak naprej.
Zveza je obračala vedno veliko pozornost tudi zadružni propagandi. V ta namen je začela izdajati svoje lastno glasilo »Narodni gospodar«. Prirejala je tudi razne poučno tečaje in predavanja z namenom, da se med ljudstvom poglobi misel za zadružništvo. Dalje je Zveza ustanovila lastno zadružno tiskarno, kjer so dobivale članice vse potrebne poslovne knjigo iu druge tiskovine. Tako se je pripomoglo k temu, da je postalo poslovanje pri včlanjenih zadrugah enotno.
Dr. Krek se je trudil, da se zadružna organizacija izpopolni in okrepi tudi na znotraj. Zalo jo Gospodarska zveza vpeljala revizije takoj po svoji ustanovitvi, še pred izdajo revizijskega zakona. Dalje je Zveza prirejala knjigovodstvene, poučne, zadružne tečaje in okrožne sestanke. Dr. Krekova zasluga je, da se je v Ljubljani osnovala zadružna šola, ki je bila prva v bivši avstro-ogrski monarhiji in za darmštadsko druga v vsej Evropi. Po njegovi niciativi se je vršil tudi leta 1D13. v Ljubljani zadružni kongres.
Dr. Krek je tudi ustanovitelj Prvega delavskega konzuninega društva v Ljubljani, tega največjega konzuma v Sloveniji. Dalje je ustanovil zadrugo za gradnjo delavskih hiš v Ljubljani, ki je zgradila, večinoma v Rožni dolini, preko sto delavskih in nameščenskih hiš.
Od produktivnih zadrug naj omenimo Mizarsko zadrugo v št. Vidu nad Ljubljano, ki je bila dosegla izredne uspehe, dalje Zebljarsko zadrugo v Kropi itd. Dr. Krek je zelo jasno videl, da je zadružništvo hčerka potrebe. Da je bilo res tako, dokazuje tudi dejstvo, da se je število zadrug na Slovenskem že v Krekovi dobi naravnost razbohotilo. N. pr. lela 1912. je bilo v Sloveniji 952 zadrug. Najbolje je bilo organizirano kreditno zadružništvo, kar je pomenilo rešitev naših ljudi od raznarodovanja in je iztrgalo našega kmeta, delavca in obrtnika iz rojt tujega in domačega oderuha. Tudi blagovno zadružništvo je bilo v lepem razvoju, da pa ni doseglo onih uspehov, katero si je dr. Krek želel, je vzrok v tem, da ni bilo dovolj usposobljenih zadružnih delavcev, ki bi bili nujno potrebni. Na tem boleha naše blagovno zadružništvo še dandanes, medtem ko je imelo in ima kreditno zadružništvo v naši duhovščini sposohne in poštene zadružne sodelavce. Kreditno zadružništvo je dalo leta 1912. preko 40 milijonov kron posojila, a promet blagovnih zadrug je bil ra. 80 milijonov kron. Te številke povedo dovolj jasno, kako velike uspehe je dosegalo naše zadružništvo po zaslugi dr. Kreka.
Dejstvo je, da je dr. Krek s svojo ladruzno organizacijo postal največji narodno-gospodarski preporoditelj slovenskega naroda. Ne smemo namreč pozabiti, da že vseh 25 let po njegovi prerani smrti črpamo iz njegove ogromne zapuščine. Očitamo si lahko samo to, da te zapuščine nismo tako negovali in izpopolnjevali kot bi bilo potrebno. Pa o t eni, kaj smo po smrti očeta našega zadružništva storili, kaj bi bili še lahko storili in kakšne nalogo nas čakajo v bodočnosti, morda oh drugi priliki.
Dr. J. E. Krek je bil neumoren zadružni delavec. Imel je nešteto predavanj, organiziral mnogo tečajev, odnosno dal zanje pobudo, pisal je članke in brošure, izdajal knjige in urejeval časopise. Pri vsem delu pa mu je bila zadružna misel, sloneča na principu samopomoči — ideja vodilja.
Dr. J. E. Krek nam je postavil trdne temelje na katerih smo Slovenci gradili svojo gospodarsko moč. Zato je prav, da se tega našega velikana spo. minjamo ob 25 letnici njegove smrti in da študiramo ideje, katere nam je zapustil, zakaj tako velik genij kot je bil naš doktor J. E. Krek, nam je dal smernice za naše delo v bodočnosti za dolgo dobo.
V vsako hišo »Slovenca«!
Gospodarstvo
Važno opozorilo lesnim interesentom
Navzlic žc ponovno objavljenim °P°zorl'°'. glede rednih mesečnih Pn,av promet a.in »log eradbenega lesa. katere morajo predlož.ti du
5 vsakega meseca Združenju industn,cev .n obrt
nikov za Ljubljansko pokra,.no, mnogo obveznikov tudi ta mcscc ni vložilo predpisanih pri|av.
Prizadete v lastnem interesu pozivl|amo, da nemudoma vlože prijavo, ker se jim bo sicer po-"eg denarne kazni tudi zaplenilo nepri,avl,eno
bljfiPrijave sc morajo vložiti tudi v primeru, ako ni nobene spremembe v zalogi in tudi teda), ako obveznik za vlaganje mesečnih prijav nima nobene zaloge. V slednjem primeru sc mora vložiti prijava s pripombo »negativno«. .....
V primeru, da ni mogoče vložiti priiav po pošti, naj jih interesenti pošljejo potom občin.
Pokrajinska zveza delodajalcev za
Ljubljansko pokrajino. *
Obisk nemških trgovcev z živili v Italiji. Te
dni se mudi v Italiji delegacija nemških detajlistov z živili, ki je obiskala vsa važnejša središča v Italiji in se porazgovorila z zastopniki italijanske nadrobne trgovine z živili glede nadaljnega sodelovanja.	_ . . ,
Nova delniška družba v Triesteju. V Triesteju je bila osnovana z glavnico 150.000 lir družba za nacionalne predmete P. A. N. Upravitelj družbe je rag. Giov. Bianchi.
Oliveti v Španiji. Znana italijanska tvornica pisalnih 6trojev Olivetti ima svojo šnansko podružnico, v kateri bo zaposlovala z izdelovanjem pisalnih strojev okoli 500 delavcev, tako da bo letno napravila okoli 5.000 strojev, kat pa se bo v kratkem tudi podvojilo.	...
Novo veliko notranje posojilo v Franciji. Pariški borzni krogi pričakujejo, da bo v kratkem emitirano jvisojilo v znesku 0 milijard, ki naj bi služilo za popravilo vojne škode. Ob tej emisiji ne bo nobene konverzije prejšnjih posojil. Izdano bo to posojilo po istih pogojih, kot je bilo izdano meseca februarja letos posojilo 5 milijard frankov, ki ga jc najel Credit National.
Bolgarsko notranje posojilo. Prvotno je bila za novo bolgarsko notranje posojilo določena vsota 2 milijard levov, zadnje čase pa je bila ta vsota zvišana na 3.5 milijarde levov. Vse posojilo jc bilo podpisano. Poleg tega je bilo od marca 1042 dalje plasiranih za 1.73 milijarde levov blagajnikih zapiskov.
Načrt za prekop OsloStocMiolm je izdelan na Norveškem To je veliko delo, ki bo zahtevalo mnogo let za izvedbo.
Tarifno zvišanje pri srbskih železnicah. Srbske železnice so s 15. oktobrom izvedle zvišanje tarif za približno eno tretjino, pri nekaterih predmetih, kot n. pr. žito, moka, premog, rude itd. pa znaša zvišanje samo 10%. Popolnoma neizpremenjene so ostale tarife za prevoz drv.
V štedilniku lahko varčujemo s kurivom
V današnjih dneh je treba paziti na porabo vsakega polena in vsake grude premoga. Mnogokrat pa hi bila poraba kuriva mnogo manjša, če bi gospodinja pregledala svoj štedilnik in ugotovila, če je pravilno zidan ter bi odstranila pomanjkljivosti.
Štedilnik naj bo tako zgrajen, da je ves prostor dobro izrabljen za kuho. Če je mrežica za nalaganje kuriva prevelika, ostane običajno pri kuhi del mrežice nepokrit, ker ni pokrita popolnoma s kurivom. Skozi to odprtino uhajajo velike množine zraka, ki hlade kurilno ploščo in odvajajo precejšnjo množino toplote neizrabljene v dimnik. Če pa preveliko kurišče pri majhnem štedilniku stalno pokrivamo s kurivom, porabimo po nepotrebnem preveč kuriva.
Štedilnik ima lahko tudi to napako, da je njegovo kurišče prenizko. Mrežica je tedaj preveč oddaljena od kuhalne plošče in se zato pri gorenju topli plini na svoji poti močno ohlade, preden pridejo do plošče. Za segrevanje plošče j>orabimo pri takem štedilniku mnogo več kuriva, kot bi bilo potrebno pri pravilno zidanem štedilniku.
Razdalja med mrežico in kuhalno ploščo naj
bo pri manjših štedilnikih 14—10 cm, pri večjih 16—18 in pri velikih štedilnikih 20—22 cm.
Štedilnik ima lahko tudi napačne izmero v grlu, da je mostiček prenizek in grlo preširoko. Pomanjkljivosti oz. izgube so enake kot prej opisane. Pri velikih štedilnikih jo pravilna višina grla 6—7 cm, pri majhnih pa 5—6 cm.
Preveliko razdaljo med mrežico in kuhalno ploščo je možno premostiti s tem, da se mrežica vzdigne ali pa se položi v odprtino plošče jx>se-ben pločevinasti lonec, ki pa sam odvzema večino toplote, ostali del plošče pa potem ne dobi toliko toplote.
Obnesle so se posebne varčevalno plošče, ki so v bistvu železne okrogle plošče, ki imajo na sfiodnji strani posebne izbočene obroče in vijugaste zavoja ter se položo v odprtine plošče namesto enostavnih obročev. Ker imajo te plošče povečano spodnjo površino, se v njih nabere več toplote in se zato lonec, ki je postavljen na tako ploščo, prej segreje. Poskusi so pokazali, da zavre tri litre vode na varčevalni plošči v 18 minutah, dočim je sicer jx>trebno 25 minut.
Če imajo šledilnikova plošča, pečica ali dim-
ProsM razbojnik ujet
Stična, 19. oktobra.
Te dni je vaška sfm/a iz okolice Stične presenetila in ujela proslulega partizanskega razbojnika Avgusta Erjavca s Potoka pri Muljavi. Erjavec jc slovel po vsej okolici kot eden najbolj nevarnih kriminalnih tipov. Ko so ga fantje ujeli, je imel pri sebi nekaj bomb, revolver ter imenik ljudi iz stiske okolice, ki bi jih bilo treba pobiti. Namera se mu ni posrečila: bil je sam ujet skupaj s svojim bratom ter zdaj čaka sodbe za svoje zločine.
nično cevi odprtine, nastane toplotna izguba, kor se jwveča zračni tok, s čemer se izgorevanje poslabša in se topli plini hitro ohlade. Sajast štedilnik in s sajami napolnjene dimnične cevi tudi povzroče izgubo toplote, kar dobro vedo cospo-dinje. ker je po ometanju štedilnik vedno hitrejšo segret.
Gospodinja naj pri kuhanju tudi pravilno uravnava dovod zraka. Preprosto sredstvo, s katerim spoznamo, čo štedilnik premočno vleče, jo plamenček sveče, ki ga prižgemo pri vratcih za pepel. Če plamenček ugasne, odnaša zrak s seboj veliko toplote neizrabljene v dimnik, kor je izgorevanje premočno. Če se plamenček komaj zaznavno upogne, je zračni tok preslab in ga jo treba uravnati z odpiranjem dušilne zaklopko in vratic pri odprtini za pepel.
Najboljše se izrabi toplota pri kurjavi, če je štedilnik tako zidan, da obkrožijo zgoreli plini na svoji poti pečico in kotlič za vodo. Pri štedilniku se izrabi za kuho le 20, približno 15 odstotkov toplote pa se porabi za vlek v dimniku, ostalih 60—<55 odstotkov toplote pa izžareva v kuhiniski prostor ter ga ogreva.
obliki starostov. Cirilovega življenjepisa. Dognal je mnogo novega, kar bodo morali slavisti in zgodovinarji upoštevati. Močno je poudaril zasluge kneza Koclja. (N. van Wijkovo oceno slov. knjige o Koclja je omenil Slovenec št. 19S).
J. Vašica nekolikokrat omenja Sinajski evho-logij,a Nahtigalove nove izdaje še ni mogel porabiti; zaradi tega ni mogel dovolj oceniti zveze tega spomenika z ostalo staroslov. književnostjo. Nahtigaiove strokovne opombe močno potrjujejo zvezo II. frisinškega spomenika s sv. Cirilom in Metodom. Kakor Sinajski evhologij tako je tudi II. frisiniški spomenik v posebno značilni zvezi z najstarejšo cerkveno6lovansko književnostjo. J. Vašica naj bi v znanstvenih opombah to zvezo omenil. A še nekaj smo doslej zanemarili, namreč samostojni govor, ohranjen v Clozovem glagol-skem rokopisu, ki ga je prvi izdal J. Kopitar (Gla-golita Clozianus). Ta krepko izvirni staroslov. govor izredno zanimivo osvetljuje Metodovo delovanje in vsebino II. frisinškega Sficmenika. Krasna češka knjiga osvetljuje tudi začetke naše književnosti in našo zgodovino 9. stoletja. Živo nas spominja, kako moramo ceniti svojo preteklost in v resnih časih iskati duhovne opore in moči v svitanju krščanske zarje. Književni spomeniki iz one dobe, tako poudarja veliki češki zgodovinar J. Pekar, bi morali 6tati »v ospredju našega zanimanja in pozornosti«; saj niso nič manj pomenljivi kakor redke izkopanine čarih stavb iz one dobe. Proučujemo jih in potrudimo 60, da jih bo poznalo vse naše ljudstvo. To nas uče Cehi v najresnejših dnevih naše zgodovine. F. Grivec.
Vrtec, 73, 1—2
Ob začetku šolskeg« leta na naSih ljudskih šolah je prišel na svetlo tudi novi »Vrtec«, kakor že prihaja 72 let kot najboljši in najzvestejši spremljevalec naših otrok v šolo. Prišel je v novi prikupni obliki i živahno naslovno podobo, ki
predstavlja slovenske otroke, kakor se igrajo okrog domačega vrtca in prilivajo nežnim cvetkam, ki rastejo v njem. To je zabava in rast dobrih čednosti, lepote in srčne dobrote, kar vse nudi v izobilni meri ta Vrtec, list za najmlajše otroke, katerim je v uvodni pesmici tako lepo razodel pesnik Samec skrivnost življenja:
Otroci moji, vi skrivnostna greda . ■. življenje naše ni učena veda, ki nam na zemlji tej že raj obetal Življenje je skrivnost srca presveta, čeprav morda se tega ne zaveda.
Zdravko Ocvirk je prispeval pesmico »Naš dom«, ki se konča:
Lep, prijazen naš je dom, rad, prav rad imam ga, tudi če bogat kdaj bom, nikdar ne prodam ga.
Druge pesmice so še: Janka Samca Jesen prihaja . .Radislava Rudana Lov, in V. Winklerja Veliki vlak. Uvodno, celoletno povest za mladino pa piše učitelj Venceslav Winkler Sedem Bernar-dovih, kjer z nazorno besedo in krepkim realizmom slika socialno bedo na vasi, ko ostane bajtar Tomaž sam s sedmimi sinovi, pa se še vdaja pijači, da bo gorja več. Povest je ilustriral Henrik Smre-kar. Ksaver Meško je napisal črtico Tihotapec, vtis iz mladosti, v kakšno nesrečno smrt lanko spravi človeka tihotapstvo. Jan. Langerholc, stari prijatelj naših otrok, riše novi original iz svojega rojstnega kraja in ga krsti Oramani; ta pripoveduje povest, kako so mladi junaki šli v cerngroško brezno in videli v lastni senci hudiča. Znana pisateljica pravljic Sonia Severjeva je napisala novo pravljico "iz cvetličnega življenja, ki jo je ilustrirala Marija Vogelnikova. Mirko Kunčič pa je osvežil zgodbo iz časa, ko so uvajali v Evropi krompir. IG-ompir in krompirjev«. Janezkove do-
mače naloge vsebujejo razne šolarske zgodbe. Naša pošta pa vzdržuje zvezo med urednikom in mladino. Zanke in nastave za odprte glave pa vsebujejo zagonetke in rebuse, s katerimi si mladina vedri glavo.
Vrtec izhaja mesečno in je letna naročnina 20 lir. Urejuje ga Fr. Ločniškar.
Vsem našim mladim učenčkom ne moremo dati na pot v šolo prijetnejšega čtiva, kakor je Vrtec. Zato ga naročite že sedaj ob začetku leta.
»Firma« na Rokodelskem odru
Občinstvo, skoraj polna dvorana ga je bilo, je začudeno pogledalo in prisluhnilo. Pred njim je brzel vlak iz Poznanja proti Lvovu. V kupeju drugega razreda sta se peljali gledališka igralka Helena Otočka in njena garderoberka Marta Jedr-zejovvska. O gostovanju v Poznanju sta govorili, o gledališkem življenju in njegovih uspehih in neuspehih. Marta si meče karte in jih vrže tudi Heleni. Nekaka ljubezen je na obzorju... V Gnezdu vstopi veletrgovec Brandt, lastnik tvrdke »Brandt in sin«. Okoren je, v večni zadregi, pa le preide v pogovor z Otocko. Izkaže se, da je navdušen zanjo, saj ,je obiskal devet predstav izmed njenih dvanajstih... Od osemnajstega leta živi po očetovi smrti samo trgovini in nima časa ne za branje in ne za potovanje, niti za ljubezen ne. Za gledališče je pa navdušen ... V Lvov se vrača slučajno iz Przemisla, kjer je imel poslovni opravek. Beseda nanese tudi na slavno igralko Lad-zinsko, v katero se je bil zaljubil fabrikant in ob neki predstavi pokupil vse vstopnice, da je igrala samo njemu... In govorita potem o gledišču in igralcih, kako je bilo v preteklosti in kako je sedaj, preideta k poslovnemu delu in nazadnje $e k zunanjostim. Otočka meni, da bi iz Brandta napravila uglajenega moža, in vse kaže, da so se niti dobro zapletle, ko se ustavi vlak v Lvovu.
y drugem dejanju so gledalci videli Brandta
v pisarni njegove firme, kjer ima glavno besedo stari originalni knjigovodja Hyliczek, kateremu ne gre v glavo šefova nesmiselna zapravljivost na račun lepe igralke, o čemer govori že vse mesto in njegovi uslužbcnci. Pa se Brandt postavi. No, celo knjigovodja popusti in se ravna po želji lepe igralke, ko pride v obisk in uredi zadevo s po-kupljenimi vstopnicami za reklamo tvrdki... Šefu celo čestita, ko mu zaupa, da se poroči...
Tretje dejanje se odigrava v buduarju za kulisami. Pavza pred zadnjim dejanjem. Helena in Marta govorita o publiki, ki je napolnila gledališče, o vencih in šopkih, med katerimi je tudi knjigovodjev in še oni firme, nakar pride Brandt čestitat in še, da bi izgovoril svojo odločilno besedo, ki mu pa ne more iz ust. Vedno ga tudi kdo zmoti: Marta ali reporter in nazadnje še brzojavka iz Varšave za Heleno, da bi igrala lady Macbeth. Igralka navdušena, njen sen se uresniči ... Brandt potrt, zvonec se v tretje oglasi, Helena na oder. Pride še knjigovodja, da bi čestital, a Helene ni več, šef pa je spet samo poslovni človek ...
To lepo poljsko veseloigro Marjana Hemarja, katero smo pred leti videli v drami, nam je v nedeljo osvežil Rokodelski oder v posrečeni režiji g. C. Korošca, ki je nastopil to pot le v epizodni vlogi uslužbenca Wacka. Vso težo igre so nosili Vrešnikova kot Helena, Zupančičeva kot Marta, Zvonimirov Brandt in Accettov Hyliczek. O vseh teh moremo reči, da so pokazali izredno vživetje v svoje vloge in zaslužijo posebno pohvalo, zlasti šc knjigovodja. Tudi drugi igralci: Janeš. Kržišnik, Volovšek in Aleš so v svojih vlogah tekmovali z nosilci dejanja, ne meneč se za časopise in tucat kritikov. Tako je rokodelska odrska družina spet prav lepo pokazala svoje zmožnosti in utrdiia svoj sioves. Pohvaliti moramo tudi okusno scenerijo, katero so pripravili rokodelci sami ter z njo omogočili nepričakovani uspeh svojih tovarišev igralcev.
novice
Koledar
Torek. 20. oktobra: Janez Kentski, spoznavt-]op; Savla, devica in mučenica; Felieljan, mučenec; Irena, devica in mučenica; Sindulf, spozn.
Sreda, 21. oktobra: Uršula, devica in mučenica; Hilarijon, opat; Celinija, sveta žena; Aste-rij, mučenec; Jakob, škof.
GOSPODJE POZOR! Klobučarna ,PAJK" strokov, oč sli. preoblikuje in prebarva vse vrste klobukov po pizk'h cenah, l.astna delavnica. Se priporoča Rudolf 1'ajk, Sv. Petra c. 38
—	Po sončnih dnevih dež. Od sobote do ponedeljka se je vrstila v zračnih plasteh prava vremenska revolucija. V sobolo silna- megla, ki jo ves dan tlačila mesto in okolico. Niti žarek jesenskega sonca ni mogel predretl te sobotne meglene plasti. Zato je bilo v soboto tudi precej hladno ter se je dnevna maksimalna temperatura dvignila napram jutranji le za par stopinj, tako, da jo bil dosežen maksimum +8.9" C, ko je bil v petek šo +17.2" C. Pa se je v nedeljo zato dnevna temperatura naglo dvignila in je dosegla stanje v senci +17°, na prostem na soncu pa celo +20.5® C. V noči od nedelje na ponedeljek je nastopila huda borba med glavnima vetrovnima strujama, sever in jug sta se začela boriti za oblast. Proti jutru v ponedeljek ie nastal silen piš. Okoli 5 zjutraj je malce zaropotalo. Padla so zelo redka zrna sodre in tudi še pozneje se je jiojavilo kako zrno drobnejše toče. Že pred 7 pa so začele padati prve kaplje dežja in pozneje dopoldne je nalahno dežilo. Lani smo dobili na dan sv. Uršule 21. oktobra prvi sneg. V ponedeljek zjutraj smo bili brez megle, bilo je mlačno in jutranji temperaturni minimum je znašal 7.S°, jirav toliko ko v nedeljo. Od sobote naprej je začel barometer padati in je v nedeljo dosegel stanje 7:>9.9 mm. v ponedeljek zjutraj pa se je žo dvignil na 760 mm. Imeli smo oktobra 17 toplih in sončnih dni in doslej samo 2 deževna.
—	Huda nesreča v Toitiačevcm. V Tomačevem se je v soboto popoldne pripetila huda nesreča. Na nekem podu se je igrala mala deklica Apolo-nija Plevnikova, hčerka kmeta. Med igro je deklica padla s poda ter si pri padcu zlomila obe roki in dobila hude poškodbe po vsem životu. Iz Ljubljane je bil poklican reševalni avto, ki je ponesrečeno deklico prepeljal v bolnišnico.
—	Brez draib in prisilnih uprav. Meseca avgusta so bili pri ljubljanskem sodišču podani trije predlogi za uvedlio dražhenega postopanja glede nekaterih nepremičnin, da bi prišli upniki do kritja svojih terjatev v skupnem znesku 170.179 lir in 2485 bivših din. V septembru zemljiška knjiga in zaznamovala nobenega takega predloga, pač pa več predlogov za ustavitev že dovoljenih dražb različnih nepremičnin v mestu in okolici. Avgusta je bila predlagana tudi prisilna uprava, septembra ni bilo nobenega takega predloga. Predlogi na prisilne uprave so postali zdaj redki, ko so bili gotova leta prav pogosti in so trajalo nekatere prisilne uprave p° lpt> da »o prišli upniki nazadnje do kritja svojih terjatev ali pa so jo dolžniku posrečilo doseči z upniki primeren sporazum in primerno ugodno poravnavo.
—	Izbrisani dolgovi. Zanimiv je pregled vseh, meseca septembra v zemljiški knjigi izbrisanih dolgov, ki kažejo, da skušajo ljudje, lastniki nepremičnin, svojai posestva ohraniti čim manj obremenjena z raznimi posojili in drugimi dajatvami. V septembru je bilo pri zemljiški knjigi ljubljanskega okrajnega sodišča vpisanih 7 predlogov za izbris prej vknjiženili posojil v skupnem znesku 463.794 lir. Najvišje izbrisano posojilo je znašalo •240.000 in 133.000 lir, najnižje pa 1600 lir. Dalje so bili pri dveh nepremičninah, ležečih v kat. obč. Kapucinsko predmestje izbrisani stari dolgovi v kronah, ki so skupni znašali 920.000 kron. Najvišji dolg je dosegel 500.000 kron. Mnogo posojil v bivših dinarjih je bilo septemhrfl izbrisanih. Bilo je podanih 27 predlogov za izbris vknjiženili posojil v skupnem znesku 3.997.777 bivših din, ko jih je bilo meseca avgusta 26 za izbris 2,522.S41 bivših din.
—	Nad 74 milijonov posojil vknjiženih. V devetih mesecih letos ie bilo v zemljiški knjigi ljubljanskega okrajnega sodišča zaznamovanih 617 predlogov za vknjižbo različnih posojil in hipote-čnih kreditov v skupnem znesku 74,862.480 lir. Med temi je 195 predlogov za zaznambo vrstnega reda glede kreditev v znesku 51,400.525 lir.
—	Nabiralci robidovega čaja. Poleg raznih gozdnih sadežev, kakor gob, kostanja in drugih plodov, so se sedaj, tik pred zimo, pričeli nabiralci zanimati ponovno za robidovo listje, ki ga je v naših gozdovih obilo. Lipovo cvetje je namreč drago, čeprav ga je bilo obilo, robidovo listje pa je izvrstno nadomestilo za ruski čaj in z dodatkom nekaj limonovega soka dobi čaj izvrsten okus, ki prav nič ne zaostaja za ruskim čajem. Tudi ljubljanski Golovec je sedaj poln takih nabiralcev, ki znosijo iz gozda cele koše takega čaja, ki jim bo pozimi prav dobro prišel. Sedaj, oktobra meseca, je listje robidovih rastlin še ved-
3. KNJIGA
II. LETNIKA
»Slovenieve knjižnice«
je izšla:
Potu In
UipidiE
Napisal Jean Hey. Zgodba mladega iznaj-ditelja in njegove ljubezni. Duhovito kramljanje angleškega pisatelja o razmerju med
poklicem in srcem. Knjiga obsega 242 strani. Kniigarniška cena 7 lir. Naročile se na Slovenčevo knjižnico. Kot naročniki dobite vse kn.igo brez izjeme
po 6 lir.
1	J--.,.....—--
no zeleno in ako ga primerno posušimo, bo ostalo vso zimo. Ni pa vsaka vrsta robidnic dobra za čaj, temveč le one, ki imajo listje s svetlimi žilami. Na to naj nabiralci pazijo.
— Gnojnične jame grade. V okolici Ljubljane jc opaziti še kar živahno gradbeno gibanje. Zlasti posamezni kmetovalci marljivo grade gnojnične jame, ki imajo povprečno kakih 80 kub. metrov prostornine, torej dovolj za srednje veliko posestvo. Kmetje sedaj lahko prodajo svoje pridelke in pridejo do denarja. Zato ravnajo prav, da vlože denar v take naprave, ki bodo ostale trajno, tudi za bodoče rodove. Po navadi delajo to domači ljudje sami, le kakega izkušenega zidarja najamejo, da jih vodi pri delu. Tako je v neposredni bližini Ljubljana in v mestu samem, seveda na robu, zraslo že kar lepo število gnojničnih jam.
^uMjcuia
Misijonska nedelja
2o v soboto zvečer so vabili zvonovi vernike k molitvi za razširjenje kraljestva božjega na zemlji. Verno ljudstvo se je odzvalo pov.-od v prav velikem številu ter pristopalo k mizi Gospodovi. Sv. obhajila in molitve je darovalo v prid misiionom, da hi luč evangelija zasijala vsem, ki sedijo v temi in sn;rtni senci. Pa tudi cerkvene zbirke za misijonske potrehe so bile obilnejše kot navadno, mnogo se je prodalo tudi misijonske literature.
Poseben poudarek misijonski ideji pa je bila posvetitev novomašnika-misijonarja p. Albina Kladnika. ki jo je izvršil prevzv. g. škof v škofijski kapeli. Novomašnik-misijonnr je iz kongre-gacije misijonarjev sinov presv. Srca Jezusovega ter je prvi sad Knobleharjevega misijonskega zavoda v Dravljah, kar je še posebno razveseljivo.
Družba za širjenje vere pa je v frančiškanski dvorani priredila misijonsko proslavo. Dopoldne in popoldne je bila dvorana polna prijateljev misijonske misli. Pester je bil spored lepe misijonske prireditve, ki so ga izvedli otroci mladinskega zavetišča iz Zelene jame. Prisrčen jo bil uvodni pozdrav dveh Indijančkov, ki sta izrekla svoje želje zn misijonsko nedeljo. Učinkovito je hil izveden Oče naš. Tudi velikega slovenskega misijonarja in služabnika božjega Friderika Barage so se spomnili v pesmi in v prizorčku »Misijonska pogodba*. Dekliški kvartet pa je zapel misijonsko naročilo: Dana mi je vsa oblast. Za sklep pa je bila igrica »Indijski siroti«. Misijonska prireditev je svoj namen, vžgali zanimanje za misijone dosegla, ter opozorila znova na prevažno misijonsko delo za uresničitev Kristusove oporoke: Pojdite po vsem svetu in učite vse narode.T.
1 la in kakšna samorodnlca, ki pa ob ugodnih letih dajeta prav dobro grozdje. Letošnja »trgatev« v Ljubljani je že končana, Grozdja je bilo sicer manj kakor lani in tudi jagode so bile — pač zaradi
suše po leti — manjše, zato pa je bilo grozdje izredno sladko in okusno.
Razvoj Ižanske ceste. Z ustanovitvijo Ljubljanske pokrajine je postala Ižanska cesta naenkrat ena glavnih naših cest, dasi je že poprej predstavljala zelo važno prometno žilo, ki je vezala glavni del Barja z mestom. Enako, kakor vse druge večje ulice v Ljubljani, je doživela tudi Ižanska cesta, kolikor je spada pod mesto, znaten razvoj. Pripomniti je treba, da je ob Ižanski cesti ena največjih znamenitosti našega mesta, namreč botanični vrt, dalje leži nekoliko vstran kopališče na Ljubljanici. V zadnjih letih je zraslo ob Ižanski cesti mnogo lepih novih hiš, ki so si jih postavili podjetni posamezniki, kakor obrtniki, javni uslužbenci in tudi delavci. Zaradi razvoja Ižanske ceste so zemljišča ob njej, primerna za stavbne parcele, znatno poskočila v cenah. Posebno lepa je skupina vil ob Livadi. Sedaj se razvija po Ižanski cesti težek tovorni promet in bo treba Ižansko cesto pač ponovno posuti z gramozom, ki je že pripravljen ob cesti.
1 Zadnja košnja. Na deželi je zdaj čas jesenske paše po travnikih. Kmetje izkoriščajo še zadnje dneve pred slano in snegom ter spuščajo živino na pašo, ki pač vneto izkorišča travo, kolikor je je pognalo po otavi ter se krepi za zimo, ko ne bo imela sveže krme. V mestu 6atnem ni toliko živine, da bi razpoložljive travnike izkoriščali na ta način, dasi vidimo na robu mesta v resnici kako kravo, kozo, še več pa konj, ki se pasejo po travnikih. Največ trave, ki zdaj poganja in ki je dobro ped in še več visoka, pa izkoriščajo rejci malih živali, ki jo kose ali pa žanjejo s srpom. Nekateri posestniki so namreč dovolili malim rej-ccm. ki sami nimajo svojega vrta, da to jesensko travo, ki sicer ne bi prišla dugače nikomur prav, pokose. Za seno pa se te trave res ne splača kositi, ker je je premalo in se tudi posušila ne bi.
1 Oh osmini smrti dr. Marka Natlačena ho v torek. 20. t. m. ob S sveta maša v cerkvi sv. Jo:ela.
1 V počastitev spomina pok. dr. Marka Natlačena so darovali:: Gospa Angela Nedeljkovič 1000 Ur za neko revno družino; neimenovani dobrotnik Vincenoijevi konferenci pri Sv. Jakobu 1000 lir in Elizabetni konferenci pri Sv. Jakobu 1000 lir; neimenovani dobrotnik Vincencijevi konferenci za frančiškansko župnijo 200 lir namesto cvetja na grob pokojnika. Bog plačaj!
1 Sodalitcta Ss. Cordis Jesu za Ljubljano bo imela svoj sestanek v sredo 21. oktobra ob pol štirih popoldne v dvorani duhovskega semenišča.
1 Lepa nedelja za kostanjarjo in izlete. Lukova nedelja 18. t. m. je bila nedelja po volji Ljubljančanov. Tako topla in sončna, ko da bi bili sredi poletjal saj je toplomer na soncu v Zvezdi pokazal popoldne celo 21 stopinj. V soboto io bilo ves dan megleno in pusto, hladno in Čmerno. V nedeljo pa so se ljudje sprostili in popoldne je bila bližnja okolica polna izletnikov. Mnogi so pohiteli v rožniške in golovške gozdove, kjer so imeli nekateri srečo, da so nabrali izredno lep in zdrav kostanj. Pravi gobarji so tu in tam ludi naleteli na jurčke in druge gobe. Ljudje, ki so ostali med mestnimi zidovi, pa so popoldne hiteli k raznim predstavam; tudi gledališče se je veselilo izrednega obiska.
1 Mali gospodar in Žegosa obveščata vse člane in naročnike zimske krme, da dvignejo v ponedeljek, torek in sredo (8—12 in 14—IS) v društveni pisarni Gallusovo nabrežje 33 nakazila za korenje in peso. Zamudniki lahko naroče korenje in peso še naknadno v prej omenjenih dneh. Krompirja, sena in ovsa še ni. Z vplačili naj naročniki pohite, s čimer bo dobava blaga zagotovljena.
1 G. Mlakarju Alojziju v Ljubljani. Občinska uprava Konjice na Štajerskem ie poslala rojstni in krstni list za šolar Ano in za Jurija Mlakar iz Te-panje va6i pri Konjicah na naslov: Mlakar Alojzij, Ljubljana. Imenovani gespod naj 6e oglasi med uradnimi urami v duhovnijskem uradu splošne bolnišnice v Ljubljani, kjer bo dobil listine.
1 Ljubljanski premierni kinematografi Matica, Sloga in Union sporočajo 6vojim cenj. obiskovalcem, da 6e bodo zaradi nove policijske ure vršile predstave od 20. t. m. naprej ob sledečih urah: ob nedeljah in praznikih ob 10 dopoldne ter ob pol 14., pol 16. in pol 18. uri popoldne. — Ob delavnikih bosta po dve predstavi v kinu Matici in Unio-nu i. 6. ob pol 16. in pol 18. uri. V kinu Slogi pa bodo predstave neprekinjeno že od 14. ure dalje.
1 III. deSka ljudska šola v Ljubljani (Vrtača) prične s poukom v torek, 20. t. m. Vsi učenci naj pridejo ta dan ob 10 dopoldne v šolo na Graben (Cojzova cesta).
1 Cenj. dame obveščam, da so prispeli novi modeli klobukov v 6alon Truda, Ulica 3. maja 5.
1 V Ljubljani so umrli od 9.—15. oktobra: Marija Krše, 73 let, Radeče pri Krškem; Čeme Frančiška, 74 let, delavka. Japljeva ulica 2; Kosmač Frančiška roj. Pšeničnik, 63 let, vdova delavca, Vidovdanska cesta 9; Cerar Jera roj. Rozman, 88 let, posestnica, Pržanj 6; Možek Franc, 2 leti, sin mestnega delavca, Lavričeva ulica 2; Oven Alojzij, 3 tedne, sin delavca. Cesta dveh cesarjev; Švajger Ciril, 49 let, višji carinski inšpektor, Villiarjeva cesta, carinarnica. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Baudek Franc, 41 let, rezbar, Wolfova ulica 12; Zrimšek Jožica, 3 leta, hči mizarskega pomočnika, Bizovik 93 pri Do-brunjah; dr. Hibler Otto, pravni svetnik, 27 let, hotel Metropol; Peneš Franc. 44 let, zasebni uradnik, Kranj 65; Kogovšek Jože, 4 leta, sin hišarja, Rovte 57 pri Logatcu; Bratovž Vid, 23 let. prometnik drž. žel.. Kolodvorska ulica 23; Valčič Anton, 50 let, Stivna 19, obč. Vače pri Litiji.
1 Grozdje je že vse pobrano. Marsikdo se bo nasmehnil trditvi, da pridela Ljubljana sama prav dosti grozdja in vendar je tako. Seveda so ljubljanski »vinogradi« kaj skromni, kakšne brajde po vrtovih in po hišah, pa vendar tolikšni, ua jih
Naznanila
GLEDAI.ISf-E. Drama: Torek, 20. oktobra: Zn-prto. — Sreda, 21 oktobra oh 16.30: »Večno mlada Šaloma,. Bed Sreda — Četrtek, 22. oktobra ob 16.30: »^estero oseb iš6« avtorja,. Kod Premierski
Opera: Torek. 20 oktobra ob 16: »Sevlljski brivce«. Hod A. — Sreda, 21. oktobra oh 16: »Traviata«. Red It. — fetrtek. 22. oktobra oh 16: »Gasparone«. Ited (etrtek. — Petek, 23. oktobra: Zaprto. — Sobota, 24. oktobru oh 16: »Traviata«. Izven. Cene od 21 lir navzdol. — Nedelja, 2.1. oktobra ob 16: illn«parone«. Izven, Cene od 24 lir navzdol.
RADIO. Torek. 20 oktobra: 7.30 Slovenska glnslm — 8 Napoved času: poročila v italijanščini — 12 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Komorna glasba — 1.1 Segnale orario — Ojornale radio — 13.10 Pet minut gospoda X — 13 IS Poročilo Vrhovnegn Poveljstva Oborožili h Sil v slovenščini — 13.20 1'losi iz vseii časov — vodi dirigent Potrnlia — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koneert radijskega orkestra .vodi diricent I). M. Sijnnet: lahka glasim — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koneert duela Bonisconti-Saler-mo — 1030 Poročila v slovenščini — 19.45 Valček — 20 Napoved čnsn; poročili, v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Lirična prireditev družbe E1AR: Ln Ginpcondn — glasim Ponehlelli. V odmorih: Pogovor s Slovenci — A Nicotera. Zanimivosti v slovenščini. Toročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno nluibn Imajo lekarne: dr. Pie-coll, Bleiweif>ovn c. 6; mr. Hočevar, Celovška o, 62; mr. Oartus, Moste, Zaloška c. 47.
POIZVEDOVANJA. Osehn. ki je pozabila očala nn bolniškem vozičku v nedeljo popoldne pri Sv. Križu, jih dobi v upravi iSloveucm,
Denarnica jo biln izgubljena v Gradišču r trpr. Kompnre, Sumi do trgovine Polnk nn Rimski cesti. Najditelj nnj jo blagovoli oddati: Ilimska cesta 12-1, kjer dobi nagrado.
Akademski slikar ln kipar Frnneo Godec je Izgubil neknj listin !n lcgttimnelj. Dnlil jih v uredništvu »Slovenca«, kjer jih jc oddnl najditelj. Nnj »o oglusi čimprej, snj je vmes tudi živilska nakaznica.
Izgubila so sc očala lin Kongresnem trgu. Najditelj so prosi, da jih odda v upravi »Slovenca«.
Z Gorenjskega
Zavod za proučevanje Koroške in Gorenjske.
V zvezi 6 plebiscitno proslavo 60 se 10. oktobra zbrali v novoustanovljenem gaumuzeju v Celovcu zastopniki nem. narodncsocialistične 6tranke in države ter številni znanstveniki, da prisostvujejo ustanovitvi Instituta za raziskovanje koroške dežele (Institut fiir Kartner Landesforechung), ki jo je opravil stari prijatelj koroške dežele drž. minister Rust, čigar zasluga je tudi, da je prišlo do ustanovitve instituta. Po dr. R a i n e r-jevih besedah naj institut postavi moč znanstveno izpričane resnice. Povod za ustanovitev instituta je bil — po dr. Rainerjevih besedah — povratek Gorenjske k domovini. Ze njegov predhodnik namestnik gauleiterja dr. Kutschera je začel s pripravami, on (Rainer) pa je prevzel od njega izpolnitev te naloge, položil je..trdne temelje v Salzburgu o božiču preteklega leta teV dobil meseca februarja letos po poročilu Fiihrerju njegov pristanek za ustanovitev instituta. Institut potrebuje za izpolnitev svojih nalog zveze z univerzo, spada v vr6to visokih šol ter je kot popolnoma samostojen zavod priključen k univerzi v Gradcu. S hvaležnostjo je nadalje omenil krstno darilo vodje nemških državnih uslužbencev Neefa, ki je poklonil institutu »Glasovni spomenik nemških dialektov«, zbirko gramofonskih plošč, katerih prvo izdajo poseduje Fiihrer. — Državni minister Rust pa je rekel v svojem
govoru, da ee državna vlada vedno zaveda, kaj
dolguje Koroški in da je pospeševanje njenega kulturnega življenja vladina srčna zadeva. Omenjajoč borbo koroškega ljudstva za svojo 6\o'jodo in kulturo je državni minister nato podal velik pregled o kulturnem delu nemškega ljudstva v zgodovini in orisal današnje duševno življenje Nem; čije, katere najvzvišenejši spomenik je 6voboda, ki jo 6edaj usposablja, da brani kulturo celokupnega zapada. V imenu državne vlade je iskreno čestital k ustanovitvi in izrazil zagotovilo, da bo državna vlada tudi v bodoče nudila tako institutu kakor tudi skupnemu kulturnemu življenju taua vsak čas 6vojo pomoč. Rektor univerze v Gradcu univ. prof. dr. Polheim je nato 6poročil voščila in pozdrave državne univerze v Gradcd, poudaril številne zveze, ki vežejo že od nekdaj oba južna gaua in ie zagotovil, da bo univerza v Oradcu vedn^ skrbela za institut. — Direktor instituta univ. prof. dr. Eberhard Kranzmayer je obravnaval v svojem nastopnem govotu zgodovinski razvoj Koroške. Za Koroško in Gorenjsko tako pomemben akt ustanovitve dež. preiskovalnega zavoda je bil zaključen s pozdravom Fiihrerju in z godbo celovškega godalnega kvarteta, s katero se je bila slovesnost tudi začela.
S Spodnjega štajerskega
Najstarejši spodnještajerski župan umrl. Te
dni je v Laporjah pri Poljčanah umrl štelan Sa-gadin, župan. Doživel je 78 let in je bil najstarejši aktivni župan na Spodnjem štajerskem.
Slikarska razstava v Mariboru. Graški slikar Stockbauer je v Mariboru priredil razstavo svojih slik, ki kažejo štarejske kraje v raznih letnih časih. Razstava je zbudila precej zanimanja in je bila prav dobro obiskana.
Smrtna nesreča. V Selniku, občina Sv. Tomaž v ptujskem okraju, je 28 letni posestnik Stanko Majcen padel z jablane in 6i zlomil hrbtenico. Prepeljali 60 ga takoj v graško bolnišnico, kjer je pa preteklo soboto izdihnil 6vojo dušo.
Iz Hrvaške
Novi italijanski generalni konzul v Sarajevu.
V Sarajevo je prispel iz Turčije novi konzul italijanskega generalnega konzulata v Sarajevu g. Paolo Alberto Rossi, ki je bil doslej generalni konzul v Sin i mi.
Avtobusni promet med Zagrebom in Varaždi-nom. Prvi teden oktobra 6e je začel avtobusni promet med Varaždinom in Zagrebom. Poštni i avtobusi vozijo iz Varaždina čez Varaždinske Toplice naprej do Novega Marofa in Ivana Zeline v Zagreb. Iz Varaždina vozijo ob 6 zjutraj. Iz Zagreba nazaj pa ob 2 pojx)ldne. Vozovnica za celo progo velja 187 kun.
Velik obrat v bavksitnih podjetjih. NDH ie med evropskimi državami glede produkcije bavk-sita na tretjem mestu. Hrvatska ves bavksit izvaža. Vodstvo bavksitnih rudnikov je v Mostarju in ker je bauksit nad vse važna surovina, je število delavstva v rudnikih bavksita naraslo na 2000. Načeli 60 nekaj novih rudnikov in daljna okolica Mo6tarja ima sedaj obilno zaposlitev, saj kmetje v velikem številu prihajajo na delo, ker dobivajo prav dobre plače.
Muzej o razvoju zdravstva na Hrvatskem. Pred nedavnim je 6klenila zdravniška zbornica v Zagrebu, da bo uredila muzej, ki bo prikazoval zgodovino zdravstva na Hrvaškem. Muzej bo nastanjen v zgradbi zdravniške zbornice v šubioevi ulici v Zagrebu. Zdravniki 60 začeli že zbirati potrebno zgodovinsko gradivo. Dobro bodo služila znanstvena dela, ki 6o jih napisali o zgodovini zdravstva doslej še drugi strokovnjaki, zlasti pa delo pokojnega Slovenca kanonika Janka Barleta, ki je zbral podatke o zdravstvu v starem Zagrebu <lo leta 1800 in tudi podatke o kugi leta 1739—1743. Dalje podatke o lekarnah in bolnišnicah frančiškanskega reda na Hrvaškem.
Zagreb bo dobil 23 novih palač in pet novih spomenikov. V založbi knjigarne »Velebit« v Zagrebu je izšla knjiga pod naslovom »Sto smo obe-čali Poglavniku i domovini«. V tej knjigi so zbrane zaobljube, ki so jih ob obletnici NDH dala razna društva in ustanove. Na prvem mestu so se odzvala zlasti zagrebška društva, ki bodo v Zagrebu zgradila 23 društvenih domov. Dalje bo osnovanih 67 ustanov za šolanje siromašnih učencev in za podpiranje 6irot. V zvezi s tem bo izdanih 62 knjig, prirejeni bodo štirje koncerti, postavljene štiri spominske plošče in pet novih spomenikov. Dalje bo v Zagrebu ustanovljenih ludi devet knjižnic poleg drugih važnih pridobitev.
Nad 80« učencev bo letos imela gimnazija v Karlovcu. Sedaj, ko so končani popravni izpiti in je zaključeno vpisovanje, je ugotovljeno, da bo letos na gimnaziji v Karlovcu nad 800 dijakov. Od 148 učencev, ki so imeli popravne izpite, je napravilo izpite 109 učencev.
Graditev delavske naselbine v Sarajevu. Po odredbi ministrstva za- javna dela so začeli v Sarajevu razlaščevati nepremičnine, potrebne za graditev delavskih domov. Še letos pa bodo začeli z gradbenimi deli na veliki delavski naselbini, ki bo nosila ime Husein Bega Gradaščeviča. Delavska naselbina bo dograjena do poletja 1943.
Dobri romar
. \ N	(Provencalska legenda.)
C>	i.
Maltre Archimbaud je bil že skoraj sto let star. Svoje dni je bil pogumen vojščak, zdaj pa ga je starost že tako zlomila in ohromila, da je moral vedno le v postelji ležati in se niti ganiti ni več mogel.
Stari maitre Archimbaud je imel tri sinove. Nekega jutra je poklical najstarejšega pred se in mu rekel:
»Pridi sem, Archimbalet! Ko se tako premetavam po postelji — človek ima dovolj časa za premišljanje, če je noč in dan priklenjen na svojo posteljo, — sem se spomnil, da sem se znašel nekoč v nekem boju v smrtni nevarnosti, pa sem se zaobljubil ljubemu Bogu, da bom poromal v Rim ... O joj! Zdaj sem že prestar in ne morem več na vojsko, pa bi rad, da bi ti namesto mene napravil to pot, sin moj, kajti težko ie umreti, ne da bi izpolnil svojo zaobljubo.«
Najstarejši je odgovoril:
»Le kaj ste si za vraga vbili v glavo: romanje v Rim ali Bog ve kam! Oče, jejte in pijte in zmolite v svoji postelji toliko očenašev, kolikor sc vam zljubi, mi pa imamo drugega dela dovolj.«
Naslednji dan je maitre Archimbaud poklical svojega drugega sina.
»Poslušaj me, moj sin,« mu je dejal. »V polsnu in pri premišljevanju, — če človek leži v postelji utegne premišljevati in sanjariti, — sem se znova spomnil, da sem se nekoč v boju znašel v smrtni nevarnosti in se tedaj zaobljubil, da bom napravil veliko potovanje v Rim.., O jojl Zdaj sem že prastar in ne morem več na vojsko! Želim, da bi ti namesto mene napravil zaobljubljeno romanje.«
Drugi sin odgovori:
»Oče, v štirinajstih dneh bomo imeli lepo vre-
brat mora gnati živino v gore, mlajši je še otrok. Kdo naj tedaj zapoveduje doma, če se bom jaz potepal po rimskih ulicah? Oče, jej in pij in nas pusti pri miru.«
Naslednje jutro je dobri maitre Archimbaud poklical svojega najmlajšega sina.
»Esperit, otrok moj, stopi k meni,« mu je govoril. »Ljubemu Bogu sem obljubil, da bom poromal v Rim ... Toda zdaj sem že prestar in ne morem več na vojsko. Rad bi poslal tja tebe namesto sebe, ubogi moj mali! Toda ti si še nekoliko mlad in ne poznaš poti. Do Rima pa je dolga pot, Bog ve, da resi In če se ti pripeti kakšna nesreča...«
»Oče moj, šel bom,« je odvrnil najmlajši. Toda mati je zaklicala: »Ne dovolim, da bi odšell Ta stari sivor gre s svojo vojno in svojim Rimom človeku res že na živce: ni mu dosti, da celo leto godrnja, stoka in tarna, temveč hoče zdaj poslati tudi tega nedolžnega otroka v gotovo smrti«
»Mati,« je rekel najmlajši, »očetova volja je božje povelje. In če Bog zapove, je treba iti,«
In Espčrit ni izgubljal mnogo besed, temveč si je napolnil romarsko steklenico z vinom, vtaknil kruha in čebule v svojo torbo, si obul svoje nove čevlje, poiskal v hlevu krepko hrastovo palico, si vrgel plašč čez ramo, objel starega očeta, ki mu je dal mnogo dobrih nasvetov na pot, želei vsem domačim zbogom in odpotoval zdoma.
II.
Toda predno se je odpravil na pot, je stopil še v cerkev, da bi bil pobožno pri sveti maši in ni prav nič čudnega, če je srečal, ko je stopil iz cerkve, na pragu prelepega mladega moža, ki ga je takole nagovoril:
»Prijatelj, ali greš v Rim?«
»Da,« je odgovoril Espžrit.
»In jaz prav tako, tovariš: če ti je prav moreva torej skupaj potovati.«
vrtovih in pO nisan, pa venaar touKsni, ua pn i Juce, v iwiu<i»ui »«v» uuuiv «»»«.«» ««h«
lastniki goje z veseljem. V Ljubljani seveda ne I me in tedaj bomo morali preorati naša polja, pre-	.n«H,,	_
uspeva žlahtno grozdje za vino, temveč le izabe«.1 kopati vinograde, pokositi seno. Moj starejši	»Z .veseljem! ljubi moj prijatelji«/
C
Angleži
Ko se j« »ndorski rnaharadža odpovedal evoji oblasti, je odpotoval v Ameriko. Ta novica ni povzročila veliko zanimanji. To je bil prvi rnaharadža in prvi vazal indijskega cesarstva, ki ni soglašal z angleškim podkraljem, oziroma z zastopniki angleških političnih oblasli v Indiji. Ta rnaharadža je bil Ješivant Rao Holkar, ki j« 36 let vladal v 6voji pokrajini (od leta 1906).
Kakšnega pomena so indijski maharadže glede na vplivanje na ljudsko gibanje? Pokrajine, ki jim oni vladajo, vsebujejo četrtino vsega prebivalstva Indije. Najbolj čudno je to, da število državic, ki jim vladajo indijske maharadže, niso zaznamovane v nobenih statistikah. Pravijo, da je teh državic 600, ki 60 večidel majhne in 60 tako rekoč »molzne krave« bogatašev-maharadžev. Največja med njimi je pokrajina Nizam s 14 milijoni prebivalci. Dalje je v Rajputani 12 milijonov prebivalcev, v Mysori nekaj več ko 7 milijonov ljudi.
Im; rnaharadža nam pričara v spomin pravljične osebe iz vzhodnih dežel, ki jih poznamo iz pripovedk in romanov. Resničnost pa je vsa drugačna. Kdo so prav za prav vsi ti indijski knezi in kakšen je njihov položaj danes, naj tu navedemo. Ta množica malih vladarjev se zelo razlikujejo med seboj. Na prestolu maharadže sedi pogostokrat deček, ki resnično vlada — seveda s pomočjo svojih ministrov. Včasih so ti ministri njegova mati, stara mati ali pa kakšna njegova starejša setra. V drugem kraju vlada maharadžica, ki ume prekrasiti starinske običaje z modernimi nazori. Ti maharadže se tudi jx> svojih nazorih zelo razlikujejo med seboj; nekateri so zelo napredni, drugi pa so tudi starokopitneži. Maha-radža v Oualiorju je še deček; oblečen je po evropsko, na glavi nosi baržunasto čepico s čopkom. Njegova palača je moderno urejena, kakor kakšna evropska vila. Maharadža v Benaresu pa je 6tar mož; lase ima pobarvane in gladko počesane, da je videti, kakor da so nalepljeni na njegovo veliko glavo. Oblečen je v tesne svilene hlače, na nogah pa nosi copate, iz leopardove kože. Nedavno se je vrnil s potovanja po Evropi. Zdi 6e, da je od tega potovanja še ves truden.
Indijski knezi imajo palače, ki so kakor srednjeveške trdnjave. Tu so živeli njihovi predniki, kakor kakšni srednjeveški vitezi. Njihovi potomci in nasledniki pa živijo v modernih in moderno opremljenih zgradbah. Evropejci, ki prihajajo v Indijo, se čudijo, ko ne najdejo več tistih pravljičnih maharadž. ki so jih poznali iz knjig in potopisov. V prestolnici maharadže v Oualiorju smo občudovali biljardni salon, kjer smo videli tudi vse polno raznih glasbil«.
Zelo zanimiva je tudi okolica, kjer se nahajajo ti dvorci. Večinoma so ob rekah, obdajajo jih prekrasni vrtovi. Dvorci 6o zidani večinoma iz rdečega kamna, včasih so kakor stari gradovi. Glavna vrata v dvorec so umetniško izdelana in okrašena, toda močna in mogočna. Stolpi 60 nazobčani in okrašeni s stukaturami. Dvorišča v teli dvorcih so
rjazna in lepa in urejena kakor kakšne dvorane.
debelem zidovju se nahajajo skrivne sobe in sobice, ki so prijetno opremljene in 60 čudovito udobne in domače. %
Vladajoči maharadže so nasledniki knezov, ki 60 po pogodbi 1. 1838. še ostali na svojih mestih, potem ko so 6e pogodili z Zvezo indijskega ozemlja. Nekateri knezi so bili celo pooblaščeni od
in maharadže
in tudi vse spremembe na dvoru maharadž. ki ee tičejo angleških koristi, se morajo naznaniti pristojni oblasli. Maharadža sme imeti le zelo majhno
število vojakov, le toliko, kolikor jih potrebuje za parado; za vse drugo je tu angleško vojaštvo.
Vse, kar 6e tiče koristi Indije, trgovina, ti-nance in gospodarske koristi upravljajo angleške oblasti. Koliko denarja so morali dati maharadže in knezi iz lastnega žepa za svetovno vojno in za današnjo vojno!
Pod angleškim pritiskom je tudi vsa vzgoja in literatura, 6ploh vsako gibanje teh maharadž. Maharadže so prisiljeni, da jx>tujejo v Lcndon. da prisostvujejo tam dvorskim slavnostim. Sinovi maharadž morajo študirati v Angliji. Pritisk od zgoraj na te vazale je zelo občuten in se ma ne izogne nili najneznatnejši maharadža. V salonih maharadž so razstavljene lotogtalije angleških kraljev in princev z njihovimi lastnoročnimi podpisi. — Otroci maharadž nosijo večkrat imena angleških
princev. Angleški visoki upravni uradniki se večkrat povabijo k tnaharadiom na kosilo in na obisk.
Res je, da je zunanji videz stališča maharadž sijajen, kadar nastopijo a sloni, v svojih prekrasnih nošnjah, ki so vse posejane z biseri in diamanti, tedaj ni videza o kakšni podložnosti in omejitvi, loda v njihovi deželi vladajo Angleži. Vse bitje in žitje ljudstva se razvija tako, kakor to hočejo in zahtevajo Angleži. Kafcšmga mnenja so glede ljudskega gibanja indijski maharadže in knezi, je težko uganiti. Maharadža v Indori se je nedavno odpovedal vladanju. Iz tega je razvidno, da se je pričelo gibanje za osvoboditev tudi med knezi; da se bo Indija prej ali slej osamosvojila, je gotovo. Konference pri okrogli mizi leta 1930 |e začetek federacije oziroma Zveze indijskih narodov, ki je bila sklenjena leta 19)5 — seveda pod pokroviteljstvom angleškega kralja. Poglavitna misel vsega tega gibanja pa je — osvoboditev i7jx)d angleškega nasilja. Ko sc bodo te zamisli izvedle, se bo razvila Indija v novo in močno državo, ki bo blagodejno \Tili\ala tudi na sosedne dežele. (»Gazzetta del PojkiIo«), Mario Sobrero.
Ljubljanski nogometaši spet na nogah
Pet tekem na igrišču Ljubljane - V mrežo Korotancev ie padlo 17 golov!
Dvojna zmaga igralcev z Viča
Naš nogometni prvak je nastopil » postavo in znanjem, ki jamči njegovo ziuagos avno pot vse do 8. novembra, ko liomo gledali finalno tekmo. Najboljši je bil vsekakor Lah ki je streljal z veseljem in zadel 7 krat v polno, /.a-nimivo bo vsekakor motriti nadaljni potek tekmovanja. šibkejša moštva si bodo med tem So opomogla s treningom, prepričani pa srno tu rti da bodo okrepila svoje vrsle z novimi m ho" širni močmi.
Prvi uspehi SK Viča
Kakor je bilo najvivedano, so igrali včera, v dveh skupinah. Dopoldne so tekmovali juni-nrji (igralci do Ih. leta), popoldne pa seniorji. Mladina Zabjak« in OND Tobačne tovarne je bila skupaj enakovredna in je končala z 0.0. Presenetili pa <o Vičani. ki so odpravili Mladi-karje s 3:0. Polčas t :0. Vratar Mopsi je pokazal, da se razume v lovu na žogo, od ostalih pa bt (Nadaljevanje na <» strani).
same indijske zveze, tako n. pr. leta 1740 prvi Nizam iz Haiderabada. Knezu iz Benaresa pa so Angleži vzeli leta 1775 vso oblast; vzeli so mu tudi velik del jjosestev, mesto in okolico. Pustili so mu le njegovo starinsko palačo, in pa neznatno poseslvice na nasprotni strani reke Gangesa.
Se bolj zanimiva je zgodba kralja maharadže v Tangiorju. Ta kralj se je leta 1770 bojeval z Angleži. Bil bi izgubil kraljestvo, če bi ne bil posredoval neki protestanski misijonar, Nemec, ki je dosegel pri Angležih, da je ostalo maharadži vsaj mesto s svojo okolico. To 6tanje je jx>tem trajalo do leta 1880, ko je maharadža umrl brez naslednikov.
Maharadže so ostali Angležetfi zvesti, ker je bil to edini pogoj, da so lahko ostali na svojih mestih. Na s|)lošno 6e je stanje v Indiji od šestnajstega stoletja do današnjih dni le malo spremenilo. Indijski knezi posedujejo velikanska, večinoma neobdelana zemljišča, so bogati — pravljično bogati, kar 6e tiče zlata, 6rebra in dragih kamnov, in zlata v palicah in v kepah! Vse kaže, da je nakopičeno večina zlata, ki ga premore Indija, v varnih, skritih shrambah maharadž, vsaj je bilo izginilo skoraj vse zlato iz indijskega prometa.
Angleški vpliv je vzel maharadžem vso moč nad ljudstvom. Toda kljub lemu se je pričelo med indijskimi narodi živahno gibanje za osvoboditev izpod angleškega jarma.
Kakor so se polastili Angleži zemlje, tako so vzeli maharadžem vsakršno prostost. Konstitucija iz leta 1921 nalaga maharadžem in indijskem kne- ; zom čast, da se nekajkrat na leto zglasijo v vlad- : nem poslopju Novega Delhija, da 6e predstavijo ]x>clkralju Anglije. Tako so lepo pod nadzorstvom j britanske vlade in niso niti najmanj svobodni. — I Vsako važnejše vprašanje male vazalne državice
Ljubljana, 19. oktobra.
Zelena poljana, ograjena s plotom od zunaj, od znotraj pa z mikavnimi šesteroredi klafter-skih drv, je služila včeraj spet svojemu prvotnemu namenu. Pričeli so z nogometnim turnirjem, katerega se udeležuje 11 ljubljanskih moštev. Začeli so dopoldne, ko so se jesenske rac-glice razpršile in končali popoldne, ob sončnem zahodu. Ljudje, ki jim je nogomet najljubše nedeljsko razvedrilo, so prišli s|>et na svoj račun. Pohiteli so v našo staro nogometno trdnjavo in se |>oiielili na dva tabora: manjšina se ie sončila na prisojni strani in motrila igre le bolj mimogrede, pravi pristaši nogometa pa so se jKivzpeli na tribuno ali pa kar na galerijo seženjskih drv.
Največ zanimanja je bilo zn nastop Ljubljane. Marsikdo je jirišel. da bi spet videl mojstra Laha in da bi motril moč našega bivšega ligaša v novi izdaji. Ali bo Ljubljana še vedno premočna, ali pa se 1k> morala boriti in znojiti? Ko nam je zastopnik Korotana povedal, da je imel težave s sestavo rakovniškega moštva in da je pripeljal jato mladih in neizkušenih fantov, smo mu napovedali pol za šalo, pol za res, izid 14:0. Da kaj takega tudi sam pričakuje, je dejal in nekam zaskrbljeno motril igro med Marsom in enajstorico tobačne tovarne. Potem je bila res na vrsti skoraj težko pričakovana tekma med Ljubljano in Korotanom.
Ljubljana : Korotan 17:0 (4:0)
Rezultat je strahoten, v rcsnici pa ni bilo tako hudo: ni bil to kak poseben triumf Ljubljane, Korotanci pa tudi najbrže ne bodo mislili, da so doživeli »črn dan«. Na igrišču smo zagledali dvoje različnih moštev: Ljubljančani v čednih modrih dresih, postavne ter precej krepke in kar je glavno, precej starih izkušenih igralcev jc bilo med njimi; Korotanci so bili že. na oko šibkejši in prvi vtis je bil, da gre za premlado, približno juniorsko postavo. Postalo nam je jasno, da se bo razvijala igra pred vratmi Korotancev.
Ljubljana se nam je predstavila takole Rožič. Dekleva, Hass, t.ah II. Vari. Pelicon, Kroupa, Vodeb, Lah I, Bertoncelj, Bakovnik.
In Rakovnik: Šimenc, Koleša, Podobnik, Teran Boškin, Rezar, Fujan. Guček, Skrjanc. Re-zar, Ecker.
V začetku jc bila igra živahna. Napad Ljubljane je tipal in snoval, Korotanu p« se je posrečilo s pridnostjo nadoknaditi občutno pomanjkanje v obvladanju žoge. Tako je bilo do 9. minute, ko je poslal Bertoncelj prvič u«nje v mrežo in šlo je za «ilo še do 20. min., ko je bil rezultat šeJe 2:0. Med tem se je celo |iosre-čilo vratarju Korotancev, da se je znašel v nevarnem položaju, odbil vsiljivo žogo in jiokazal mojstrsko prisotnost duha. Navijalci so ga nagradili s ploskanjem, ki pa ie bilo prvo in zadnje. Ljubljana se je kaj kmalu znašla in Lah je povišal razliko prvega polčasa na 3:0 in še na 4:0. Igrali so 2 krat po ininut.
Ko jc bil čas za odmor, so Korotanci napravili napako, da so pristali na nadaljevanje brez počitka. Morda ne bi začelo padati tnko hitro in tuko pogosto, če bi si privoščili odmor, ki je v navadi. Tako pa jo padlo v drugem polčasu — v pičlih 35 minutah — kar 13 golov! Komaj so Korotanci otvorili igro, že so jim modri odvzeli žogo, pritisnili v nasprotni tabor in sodnik je žvižgal, mi pa smo šteli in beležili: v tretji minuti je poslal Kroupa bliskovito bombo z desnega krila v kot med jiodboie (5:0), za njim pa sta prišla do besede Lah in Bertoncelj. Modri so si privoščili neka j lepih |X)tez in l.nli je imel priložnost pokaznti, da^ še ni pozabil. kako se igra dober nogomet. Ugajal nam je zlasti v 24 minuti, ko je «nm prodrl skozi gnečo, izvohal luknje in kanale, ukani! vse j>o vrsti in končno tudi vratarja, ki je postal že kar mnlodušen. Knko tudi ne? Razlika je znašala tedaj že 13:0. Dober delež na visokem izidu ima tudi Bertoncelj, ki je zadel 5 ali f> krat v polno, škrjancu, ki se je znojil nn čelu Korotancev, se je tu pa tam posvetilo, vendar brez uspeha. Ljubljančanom je bilo videti, da so začeli igrati z. veseljem in užitkom- Slo jim je za visoko številko. Sledtem. ko ic obramb« počivala precej daleč zadaj, je krilska vrsta zalagala in tu pa tam je prišel do besede še Kroupa. pa tudi Vodeb in Bakovnik- Končni izid je bil nenavaden 17:01
HKuamc
27.
KO JE ŠEL PO VEČERJI SPAT,-JE MIMOGREDE NALETEL NA ZALO DEKLE, KI GA VPRAŠA, KAKO JE ZABEL V ROPARSKI BRLOG. PRI TEM MU POVE, DA JE ONA KRALJEVA HCI, KI MORA BITI ZDAJ KUHARICA ROPARJEM.
28.
Italijanski oddelki napadajo in uničujejo močne sovražne žične ovire na egiptovskem bojišču.
V KUHINJI STA SE POTEM SE DOLGO POGOVARJALA. KO PA SO PRIHAJALI DOMOV ROPARJI, GA JE SKRILA KUHARICA POD P0VEZNJENI KOTEL.
Ta prijazni mladenič pa je bil angel, ki ga je Bog poslal.
Tako sta odšla Espčrit in angel na pot proti Rimu in tako sta vesela, skozi sončno pripeko in jutranjo zarjo, proseč in pojoč korakala, z romarsko steklenico na palici, prišla končno v Rim.
Ko sta se odpočila, sta opravila svojo pobož-nost v cerkvi sv. Petra, obiskala po vrsti vse bazilike, kapele, molilnice in svetišča ter vse muče-niške stebre, poljubila relikvije svetega Petra in Pavla, devic, mučencev in svetega križa in pred odhodom stopila še pred papeža, ki jima je podelil svoj blagoslov.	.
Potem pa sta šla Espčrit in njegov spremljevalec proti portalu cerkve svetega Petra, da bi tam prebila noč in Espčrit je zaspal.
Toda v snu je videl svojo mater in svoje brate, ki so goreli v peklu, sebe in svojega očeta pa je videl v večni blaženosti.
»Oh, ljubi Bog,« je zaklical, »rad bi rešil svojo ubogo mater in brate iz večnega ognjal«
In Bog je odvrnil:
»Pri tvojih bratih je to nemogoče, kajti prestopili so moje zapovedi; s tvojo materjo pa bi morda še šlo, če jo pripraviš do tega, da bo pred svojo smrtjo storila vsaj tri dela usmiljenja.«
Tedaj se je Esperit prebudil. Angel je izginil. Pa £e je šc tako čakal nanj, ga iskal in povpraševal po njem, ga ni mogel več najti in je moral nastopiti čisto sam pot proti domu.
Pa se je napotil do morske obale, nabral školjk in si okrasil z njimi svojo obleko in klobuk, potem pa je počasi proseč in moleč potoval preko cest in steza, gora in dolin, nazaj v svojo domovino,
III.
Na ta način je končno prišel v rodno deželo in do hiše svojega očeta. Celi dve leti je bil zdoma. Shujšan in ubog, kakršen jc bil sedaj, povrhu pa še od sonca ožgan, prašen, raztrgan, z golimi nogami, s svojo majhno, na vrhu palice privezano čutarico, s svojim rožnim vencem in školjkami, je
bil vsakemu popolnoma neznan in tuj. Nihče ga ni spoznal in odšel je naravnost proti rojstni hiši in tiho spregovoril na vratih:
»Prosim malega daru za ubogega romarja, v imenu božjem!«
»Oho!« je zavpila njegova mati. »Le kako si dolgočasen! Vsak dan se pritepejo sem ti lenuhi, potepuhi, raztrganci!«
»Oh, žena,« je dejal dobri Archimbaud na svoji postelji, .daj mu vendar kaj: kdo ve, če najinemu sinu tudi prav zdajle ne manjka kruha!«
In pri moji veri! Zena je godrnjaje odrezala kos kruha in ga odnesla revežu. Drugi dan se je romar spet prikazal na vratih svoje rojstne hiše in rekel:
»Maltresse, daj v božjem imenu ubogemu romarju majhen dar.«
»Kaj! Ali si spet tukaj?« je zakričala starka. »Saj vendar dobro veš, da si že včeraj nekaj dobil. Ti požeruhi bi bili sposobni, da bi požrli celo kapiteljsko posest!«
»Oh, žena,« je dejal Archimbaud, dobrosrčni starec, »ali nisi tudi ti včeraj jedla? in ali ne ješ danes spet? Kdo ve, če ni najin sin v prav taki stiski!«
In ženo je to zopet ganilo, pa je spet odrezala kos kruha in ga nesla siromaku.	•
Naslednjega dne se je Espčrit spet pojavil na pragu svojih staršev in dejal:
»V božjem imenu, maltresse, ali bi ne mogla podeliti ubogemu romarju prenočišča?«
»Ne,« je zakričala trdosrčna starka, »kar tja pojdi, kjer domujejo berači!«
»Oh, žena,« je rekel dobri, stari Archimbaud, »sprejmi ga vendar pod streho: kdo ve, če najin otrok, najin Espžrit, prav zdajle ne tava po mrazu in neurju!«
»Da, prav Imaš,« je dejala mati in takoj odšla in odprla hlevne duri in ubogi Espirit je vstopil jn n»pravil v nekem kotu za živalmi na slami svoje prenočišče.
Ko pa je naslednji dan zasijalo jutro, so prišli
Espžritova mati in njegovi bratje, da bi odprli hlevna vrata. Toda hlev, prijatelji moji, je bil ves razsvetljen: romar je bil mrtev. Bled in trd je lež.al med štirimi velikimi voščenimi svečami, ki so gorele okoli njega; slama, na kateri je ležal se je svetila in bleščala; pajčevine, ki so se lesketale v luči, so visele od tramov kakor zastori v žalni kapeli; živali, ki so bile v hlevu, voli in mule, so nemirno strigle z ušesi in imele so solze v široko odprtih očeh; sladki duh vijolic je napolnjeval hlev in ubogi romar, čigar obraz se je svetil v poslednjem spoznanju, je v sklenjenih rokah držal papir z napisom: »Jaz sem vaš sin.«
Tedaj so vse oblile solze; prekrižali so se in padli na kolena.
Esperit je bil svetnik.
Karavana dui.ov
Ze četrtič se razmakne zavesa, pa se prikaže razbojniški obraz tlasana ben Hairedina. Da. prav razbojniški obraz, tak vtis ie namreč napravil takrat. Ta obriti, od sonca ožgani Arabec mi ie bil sumljiv, čeprav nisem dobro vedel zakaj. Ni mi ugajala tista njegova vsiljivost in vmešavanje v vse tiste posle, ki ga niso nič brisali.
In zdaj je raztegnil svoja ogromna usta, da mu ie obraz postal še crši.
Imel sem navado, da sem pri njegovih pogostih obiskih izvlekel revolver, pa se z niim na videz igral. To sem napravil tudi to pot.
Ko se ie grdo nnkremžil. vpraša:
»Gospodar, ali boš kmalu odšel proti Dže-bal Haru?«
»Ne,« sem mu odgovoril, »rečem ti samo. da že vem, kaj boin napravil, če. mi postaviš to vprašanje še enkrat.«
Ilasan se ie umaknil do vrat.
»Gospodar!« sc ie priklonil kot vedno, opra-vičevaje se.
Začela me je grabiti ieza. Kaj hoče ta sum-
ljivi človek? Pa, vsekakor ie sumljiv. Ne vem niti. kako se ie zalezel med moje ljudi. Prav gotovo ima neke tajne namene. Morda jih hoče prestrašiti.
Najbrž bo to kak malopridnež, ki se vlači od tabora do tabora in dela na račun kakega razbojniškega glavarja. In zda i bi gotovo rad dognal, kdaj bom odpotoval; po uspelem ropu bo pa že dobil svoj del.
To čakanje, na katero sem bil primoran, se niu je zdelo dolgo: ker nas je bilo čez sto ljudi, bi mogel po svojem računu dobiti dobršen del blaga.
Začela me je grabiti ieza, pa sem se vendarle obvladal in mu rekel:
»Dragi moi Hasan; dajem ti pet minut časa, da se oddaljiš tako daleč, da te ne bodo moje oči več videle. Sicer mi nikar ne daiaj povoda, da bi izvršil svojo namero.«
Vse dotlej se ie Ilasan kazal prijaznega in ljubeznivega, nenadoma pa se ie njegov obraz izpremenil, zarezal se ie z zobmi — potem g.i ie zmanjkalo.
Ko sem se obrnil k svojemu šotoru, mi ic nehote padel pogled na Džebal Har. Videl sem ca na mračni gori, čeprav je bilo videti, da nam je prav blizu.
Tudi mi moramo mimo Džebal Hara. fr hočemo dospeti v Fes; inz vendar moram tia z blagom. Zdai me ie nehote na nerazumljiv način obšla lahna drhtaviea. Bilo ie nekai kol strah. Spet mi ie stopil Hasan pred oči.
»Kaj prav za prav hoče ta Arabec, ta puščavski gusar, ko me neprestano nagania na pot? Zdi se, da mu ie mnogo do tega. da že odpotujem; čakanje se mu zdi že predolgo.
Zaposlen s pripravami za pntovanie sem prenehal misliti na Itasana. Zvečer o« mi ie rekel vodja naše karavane:
»Gospodar, konji so ozdraveli: če hoče', moremo nadalievati pot.«
Razveselil sem se te vesti. Ukazal sem, naj
A. Fogazzaro:
16
Palača ob iezeru
Ko je Ivanka odprla vrata zloglasne sobe, ji je Marina naglo v/ela svetilko iz rok in stopila v sobo. Soba je bila precej prostorna, zelo visoka,, ti« so bila iz opeke, stene pa slabo prevlečene z oguljeno rumeno prevleko. Strop je bil na sredini poslikan. Velika starinska postelja z baldahinom se je zdela kakor krona starega propadlega plemenitaša. Tu in tam so stali stari stoli in naslanjači, ki so bili vredni tovariši postelje. Marina je ukazala odpreti okna, se sklonila skozi eno izmed teh ter poslušala divjanje viharja in valov, ki se je zdelo, da se ujemajo z razburjenim glasom grofa Cezarja. 11 glasovi so bili polni groženj, nenavadne veličine in moči.
Marina je dolgo slonela na oknu, ne da bi opazila mrzlično pripravljanje po sobi. Služabniki so jiospravljali, prinašali pohištvo in perilo. V preteklosti so se večkrat v njeni domišljiji prikazovali samotni in divji kraji, ki jih jo gledala brez hrepenenja, a tudi brez odpora. Zdaj so se zopet pojavljali. Spominjala se je nečesa, kar je bilo podobno tej črni divjini. Kje je neki ta kraj že videla? V »Scali«? Da, nekoč ob neki nočni prireditvi. Drugič zopet doma, ko se je spravljala k počitku, potem ko se je vrnila z neke veselice. Takrat se za take prikazni ni zmenila. Zdaj pa so «e uresničile.
»Gospa,« je boječe poklicala Ivanka.
Marina nt odgovorila.
»Gospa!«
Tišina.
»Gospa Marina!«
Marina jo strepetala in se naglo okreniln.
Samo starka je še bila v sobi. Vsi ostali so odšli.	•
»Torej?«
»Za nocoj se boste pač morali zadovoljiti
tako. Upajmo, tla si bo jutri gospod grof premislil. Ce ne, Initno skušali V6aj tukaj nekoliko bolje urediti, Želite še kaj?«
»Seveda.«
Po tem kratkem odgovoru je Marina pustila začudeno starko, šla parkrat po sobi in se nato postavila pred gospodinjo.
»Kje neki je hudič?«
»Moj Bog! Ne vem. Govori se samo tako.
Jaz ne vem ničesar«.
»Kaj se govori?«
»Oh! Nikar se ne bojte!«
»Kaj se govori?«
»Govori se, da je tukaj duša nekega ubogega pokojniku in sicer naj bi bil to oče gospoda grofa, torej vaš stari oče.«
Marina se je zasmejala.
»Torej je moj stric sin hudiča!«
»Moj Bog! Kaj vendar govorite! Nikakor ni bil hudič oče gospoda grofa, vsekakor pa je bil vsaj nekoliko z njim v sorodu. Vedite, da je imel tukaj zaprto gospo grofico, a ne mater gospoda grofa, pač pa prejšnjo ženo. Bila je iz Genove in mnogo mlajša od njega. Nek starec je bil v vasi, ki se je je spominjal. Pripovedoval je. da je bila tako ilep«, da je bila podobna otroku. Zdi se, da je uboga gospa zblaznela. Ponoči je prepevala po cele ure. Ribiči iz. vasi, ki so bili ponoči na jezeru, so jo slišali celo miljo daleč. Pomislite, da so morali vložiti železne mreže v okna. Spominjam se, ko jih jo 6tari grof dal odstraniti. Zakaj ne? Vedite, tla sem rojena tukaj v Palači. Uboga gospa je šla kmalu na drugi svet. Ko je čez več let umrl tudi grof, vaš stari oče, so ljudje začeli pripovedovati, <la v hiši straši in da prihaja hrup prav i/ te sobe. Pravijo, da je Bog obsodil dušo hudobnega soproga, da mora ostati tukaj sedem
in sedemdesetkrat toliko let, kolikor jih je tukaj preživela njegova žena. Niti enega človeka ni v celi vasi, ki bi hotel spati v tej sobi, pa čeprav bi zato dobil cel milijon.«
»Neslana zgodba,« je zamrmrala Marina. »Kaj je tu spodaj,«
»Spalnica, kjer je spala vaša stara mati. Pozneje ni stanoval v njej nihče več.«
»In zgoraj?«
»Shramba za sadje.«
»Kam je obrnjeno onole okno?«
»Tudi proti jezeru, ker je ta soba ravno na vogalu.«
»Kam vodijo tista vrata?«
»Tista vrata vodijo v drugo sobo, ki je prav tako velika kakor ta, ki pa ima okna obrnjena na sprednjo stran hiše. Lahko bo v njej spala vaša sobarica.«
V istem trenutku se je z bližnjega hodnika zaslišal jok in stokanje. Bila je Kani, ki se je naslanjala na zid in obupno ihtela. Z jokavim glasom je ponavljala, da hoče ofliti odtod, do sc hoče takoj vrniti v Milan.
Ivanka se je silno začudila, ko je videla, s kako potrpežljivostjo in dobrohotnostjo si je Marina prizadevala, da bi pomirila nespametno in trmasto dekle, ki se je ves čas izogibalo odločnega odgovora. Motela se je vrniti v Milan, domov. Sicer doma res ni imela a šla bi k nekomu drugemu. V Milanu je bilo najmanj petdeset premožnih družin, ki bi bile srečne, če bi hotela priti k njim. Saj so ji že stavili ponudbe. preden je odšla iz Milana. Po še kake ponudbe! Takega kraja si ne bi mogla niti misliti. Več kot teden dni ne bo ostala tukaj niti za ves denar na svetu Skoraj zblaznela je ob misli, da bi morala spati v oni strašni sobi. Darila so bila res lepa in dobra, kljub temu pa ne bo ostala tukaj več kot štirinajst dni ali mesec, za še tako dragocene darove, tudi če
dobi drugo sobo. Prav nič ji ni bilo mar za plačo. Ostala bo le iz ljubezni do gospodinje, ne zaradi plače. Sicer pa 6e tudi ni počutila bogve kako dobro. Morala bi dobiti prav izdatno okrepčilo, da si nekoliko opomore. Marina je naročila Ivanki, naj za Fani pripravi drugo sobo, ki bi bila bolj oddaljena od strahov, nato pa je obe odslovila in se vrni'la V svojlo sobo.
Tudi osornega strica je Marina polagoma pomirila, a ne s ponižnim opravičevanjem ali z ljubkovanjem, ki bi ne uklonilo niti nje niti njega, pač pa z resnim vedenjem in ko je stric zač«l nekoliko popuščati, s primernimi besedami, s komaj opaznimi pozornostmi, ki so kmalu prebile led in starega grofa popolnoma zbegale. V začetku se mu je Marinino vedenje zdelo skrivnostno in sumljivo. Pozneje pa se mu je njeno čudno vedenje ob prihodu zdelo nerazumljivo. Tedaj ji je ponudil drugo sobo, v levem krilu Palače, ki je bila bolj prijazna. Marina je odklonila. Všeč ii je bila strahotna zgodba, ki o ji je pripovedovala stara Ivanka. Celo samota in žalostni videz Palače je v njeni sobi postajal skrivnosten in fantastičen. Opazila je, kako so služabniki in kmetje gledali za njo s strahom in občudovanjem. V veliko Ivankino začudenje pa je dosegla, da ji je grof dovolil, da je v svoji sobi počela, kar je hotela. Dala je odstraniti oguljeno rumeno podlogo in jo nadomestiti s krasnimi prevlekami, ki jih je grof hranil v podstrešju in ki nanje ni polagal nobene važnosti. Tla iz opeke je dala pokriti s svetlimi deščicami in preko teh razprostreti dragocene preproge. Stara postelja jo ostala, njeni dvorjani pa so bili odslovi jen i. Cela družba bolj razkošnih predmetov, dam in vitezov iz stare dobe, zadnji neprodani ostanki iz hiše Crusnelli so prispeli iz Milana, da se šopirijo okrog klavernega kraja.
ŠPORT
(Nadaljevanje s 5 slrani.)
tudi lahko rekli, da imajo Podjogar, Murči in drugi precej smisla za skupno igro. In kar jo glavno, vedri in podjetni so ti fantje, ko čutijo žogo v bližini.
Tudi popoldne je bila sreča na strani Viča-nov. Enaistorico Zabjaka so odpravili s 6:0 (2:0). Imeli so dobrega vratarja, kar velja tudi za tovariša nn nasprotni strani, ki pa je imel preveč dela. Želeli bi samo več tehnike, ki je pogoj za prijetno in duhovito igro. Sploh bi radi videli, da bi se lotili mladi igralci vseh klubov pridnega dela z žogo, ki postane veliko l>ol j krotka in ubogljiva, če začuti noge, ki znajo sprejemati, zaustavljati, voditi in točno podajati. To pa je tudi pogoj lepega nogometa.
OND Tob. tov. : Mars 1:1 (0:1)
Marsovci so nastopili v zelo spremenjeni postavi. Od starih smo spoznali najprej mar-kantnega Slamiča, Dobcrleta in še dva, tri, ostali pa so bili v prvem moštvu novinci. Poznalo se jim je. da že dolgo niso bili na igrišču. Prve četrt ure so prevladovali igralci Tobačne tovarne, potem pa so Marsovci prevzeli pobudo. Prvi gol je padel v IS. min. Desno krilo Vrhovec je potegnil proti nasprotnikovemu golu, podal še Piskarju in že je žoga obsedela. Stkali so še nekaj priložnosti., so pa tudi na drugi strani zelo pridno razdirali. Od ijralcev Marsa je bil prav dober Miško v vratih. Solidna je bila tudi obramba, v srednji vrsti pa je obvladoval položaj Slamič. Napad ni bil tako gibčen kot nekdaj, smo pa prepričani, da bo kar kmalu igral tako, kot bi njegovi prijatelji radi videli.
Moščanom se je poznalo, da niso prišli nepripravljeni na turnir. Ugajal jo Oblak v vratih, pa tudi brata Nagode sta bila podjetna. Izenačujoči gol je padel v 12. min. druge polovice ijre in ga štejemo v dobro Nagodetu. Neodločen izid odgovarja inoči, ki smo jo videli na obeh straneh.
Otvoritev turnirja je potekla v znamenju dobrega športnega duha in brez incidentov. Od fantov pričakujemo, da bodo med tednom kaj trenirali in da bodo tudi v bodoče igrali na zadovoljstvo sodnikov in gledalcev.
Livorno na vrhu
Še je gneča med prvimi moštvi v italijan-■kem državnem prvenstvu. Včeraj so igrali tretje kolo in na vrh je zlezel Livorno. Tako bo šlo še nekaj časa. dokler bosta odločala sreča in slučaj, potem pa bo vrstni red odgovarjal kvaliteti moštev.
Roma, lanski državni prvak, je izgubila v Milanu prvo točko. Tako je ostal samo Livorno, ki je odnesel tri nedelje po vrsti po obe točki.
Hudo pa je moralo biti v Genovi. Tam so gostovali Benečani, lani še na tako dobrem glasu, tokrat pa so morali kloniti s 5:1. Nepričakovano dobro se je držal najmlajši klub odlične tova-rišije A razreda: to je bil Bari, ki je odpravil enajstorico slovitega Lazija z 2:1.
V	ostalem je poteklo tretje kolo takol„:
Rim: Roma : Milano 1:1;
Firenze: Fiorentina : Vicenza 4:2;
Genova: Genova : Venezia 5:1;
Torino: Torino : Juv»ntus 5:2;
Livorno; Livorno : Liguria 3:1;
Milano: Ambrosiana : Atalanta 1:0;
Bari: Bari : Lazio 2:1;
Trieste: Tricstina : Bologna 0:0.
Vrstni red po točkah: Livorno 6, Genova, Ambrosiana, Roma 5, Bari 4, Bologna, Fiorentina, Lazio, Milano, Tricstina 3, Torino, Atalanta, Ju-ventus 2, Venezia, Liguria 1, Vicenza 0.
Tekme v B rnzrcdu
Tudi v B razredu so nadaljevali s prvenstvenim plesom. Rezultati so bili takšnile:
Alessandria : Novara 0:0, Modena : Pro Pa-tria 2:0, Brcscia : Pisa 0:0, Anconitana : Pescara 2:1, Spezia : Savona 4:0, Padova : Cremona 0:0, Udincse : Mater 3:1, Fanlulla : Siena 8:1, Napoli : Palermo 3:1.
Po teh rezultatih je vrstni red klubov naslednji: Spezia, Cremonese, Napoli 5. Brescia, Padova, Udine 4, Fanfulla, Novara, Anconitana, Modena, Pisa, Alessandria, Palermo, Pro Patria 3, Savona 2, Mater 1, Siena in Pescara 0.
Nemčija : Švica 5:3
V	znamenju nogometa je potekla včerajšnja nedelja. Od mednarodnih dogodkov omenjamo na prvem mestu srečanje med Nemci in Švicarji v Bcrnu. 40.000 gledalcev je pohitelo v stadion z upanjem, da bodo pripomogli domačim do ponovne zmage. Tokrat pa je bila Hcrbergerjeva enajstorica v sijajni formi. Junak dneva je bil Willimovski, ki je sam poslal 4 krat žogo v mrežo Švicarjev. Zadnji gol je zabil znani Wal-ter. O Švicarjih poročajo, da so slabo krili in da so odpovedali zlasti v drugem polčasu. Tako je bil končni izid 5:5 v korist gostujočim Nemcem. Igro je vodil španski nogometni sodnik Escartin.
šport v kratkem
Zagreb : Monnkovo 3:2. V Zagrebu so imeli v gosteli nogometno predstavništvo bavarske prestolnice. Hrvati so nastopili z odlično enajstorico, sestavljeno iz igralcev Gradjanskega in Concordie in zmagali s 5:2.
Dunaj : Belgrad 4:0. Enajstorica nemške vojaške posadke v Belgradu je igrala včeraj že tretjo pomembnejšo tekmo. Najprej je nastopila proti tovarišem iz Aten, potem proti onim iz Sofije, včeraj pa proti Dunajčanom. Zmagali
so Dunajčani s 4:0, okrog igrišča pa je bilo 10.000 gledalcev.
25 letnica nemškega rokometa. V proslavo jubileja so priredili včeraj mednarodno rokometno tekmo med Madžari in Nemci. Zmagali so Nemci z visokim izidom 14:2. Prireditvi je prisostvoval tudi Kari Schelenz, tvorec rokometa, ki ima zlasti med nemškimi 'lahkoatleti veliko pristašev.
Milanski igralci rugbyja so gostovali v Hannovru proti tamošnji mestni reprezentanci. Milančani so bili krepkejši in tehnično boljši ter so zmagali s 3:0.
Športniki, ali že veste ...
...da je tudi švedski prva.k v tenisu Kalle Schriider dal slovo svojemu klubu. Kalle je
moški in mu ne gre za »privatno življenje«, pač pa za bodočnost. Znani mojster teniškega loparja se bo lotil novega poklica, postal bo trener v Goteborgu in kot tuk ne bo mogel nastopati med amaterji.
<...o čem je govoril sloviti finski atletski strokovn jak Lauri Pihkala na svojem predavanju v Helsinkih? O vplivu alkohola, nikotina in drugih škodljivih dobrot na finski šport. Pihkala je poudaril, da ga skrbi, kako bo s finskim športom po vojni, zakaj fantje so se navadili na pitje alkoholnih pijač in na kajenje. Oboje pa pomeni okrnitev telesne zmogljivosti in zato poziva Pihkala športne organizacije že sedaj na borbo proti opojnim pijačam, še bolj pa proti kajenju, ki je po njegovem mišljenju najhujši sovražnik vrhunskih športnih uspehov.
Mali oglasi
Kravo s teličkom
mlado, dobro mlekarlco, kupim. Josip Tercelj, trgovec, Savljo 62.
■ Službe |
Dobe:
Iščem dojiljo
ki bi bila pripravljena Iti v Flrenco k otroku. Pla-Ca dobra. Obrniti se na »Dečjl dom« v LJubljani.
Kupujte
pri
naših Inserenffh
Neparcelirano zemljišče
ugodno za gramozno jamo, ca 4000 m', ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 6718.
Več vinskih sodov
enkrat rabljenih, prodam po ca 700 litrov ln nekaj malih sodov od paradižnikov. Ogled: Kolodvorska ulica 3.
BBBBannam
rnnrr
mmffli

Delavniki: 15-30, 17-30, Sloga od 14 dal|e. ne* delle in prainlkl: 10. 13-30, 15-30, 17-30
Velika filmska drama ljubezni in ljubosumnja 7. igralci svetovnega slovesa
Abbandono - Zapuščena
Carlnna Lucbaire, Marin Denis. Camillo Pilott in drtlgl Igralci kino slooa - tel. 27-30
Zgodovinski film o nesreCni patricijski hferi, ki jo je lastni oSe poslal na morifiCe. Ljubezen in intrige Kima pred 300 leti.
Beatrlce CencI
OdliSra igra lepe Carole HHhn. V ostalih vlogah Enzo Fiermonte, Glulio Donadio, Oavaldo Valenti kinu matica - tel. 22.4»
I.iuhavna pustolovščina »lavnega igralca In tajna ljubezezen ene najlenMh nristokratiuj tedanje dobe
KEA\
po A. Dumasovem dramskem deln. Eossano Brazzi, Germana Paolieri, Mariella Lotti kino union . tel. 22-21
Tshlfsls Vsem, ki ste na kakršen koli način počastili mOBIVCIiCI spomin našega ljubega očeta, gospoda
Jelnikarja Antona
izrekamo našo iskreno srčno zahvalo. Maša zadušnica bo v lorek, 20. oktobra ob 7 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, 19. oktobra 1942.	Žalujoči ostali.
ho vse pripravljeno, da bi mogli v eni uri od- j riniti.
Se dve uri je bilo do sončnega zahoda. Po velblodih sodeč, sem presodil, da bomo mogli v štirih dneh dospeti do Fesa.
Nazadnje je karavana odrinila. Človeški clasovi so se mešali z živalskimi. Bazen vel-ltlodov in konj smo imeli tudi pse in osle. Izmed vsega tega pa se je dvigal glas vodnika karavane.
Potovali smo dve uri. potem se ie bilo treba ustaviti. Tako sem bil vesel, da smo že končno odrinili, da sem se zdaj zdrznil in mi je postalo neprijetno.
Znašli smo se na neki kameniti poljani, nedaleč od nas pa je bilo videti silhueto Džcbal Mara.
Vodnik karavane ie pristopil k meni in rekel: »Gospodar, naše živali kažejo, da ne morejo dalje.«
»Zakaj?«
»Zopet so holne. Moramo ostati tukaj.«
»Dobro... Bomo pa ostali!«
Vodnik karavane pogleda na Džcbal Har pa pravi:
»Samo ne tukaj na tem kamenin, gospodar, temveč malo naprej...«
»Zakaj?«
»Ni dobro, gospodar.«
»Vprašam te, zakaj?«
Berber skomigne z ramami pa odide brez odgovora. Gotovo se jc nečesa sramoval.
Takoj nato je popeljal karavano malo naprej.
Planil sem:
»Stoj!... Tu bomo ostalil Ali nisi slišal!«
»Ni dobro, gospodar!« odgovori vodnik in videl sem, kako ie drhtel.
Preden sem mogel še kaj reči, sc je nena-i doma pokazal razbojniški obraz Ilasana ben Hajredina.
»Gospodar, dobro je kot si ukazal. Ostali bomo na tem kamenju.«
V meni je zavrela kri. Toda oreden sem
mu mogel dati nauk, je Arabca zmanjkalo. Izgubil se ie v gneči.
Prav nič mi ni bilo ljubo, da ie odobraval mojo namero. Kaj sem hote! početi? Moral sem ostati pri prvem sklepu, da bi mi ne padel ugled. Morali smo ostati tam, kjer sem najprej odločil.
Karavana se je razpoložila po neki ravnici. Obdajal nas je mrak. Povsod okoli nas je vladal mir ...
Nenadoma se je pojavil pred menoj vodnik karavane. Vprašal ie:
»Gospodar, ali smem spati v bližini tvojega šotora?«
Prosil je kakor človek, ki se počuti kakor bi bil nečesa sokriv in bi rad popravil svojo krivdo.
»Povej mi odkrito, Said, kaj ti je? Zakaj si takšen?«
»Gospodar, tukaj so duhovil«
Nasmejal sem se.
Toda hitro sem se pokesal. Nenadoma mi je bilo jasno, kaj to pomeni. Tem ljudem ni treba nič drugega, kot da jih navda strah. Zelo vražjeverni so.
Treba je bilo nekaj napraviti, pa sem čisto resno vprašal.
»Ali vedo ostali za to?«
»Vedo, gospodari«
Ni dobro. Iz svoje skušnje sem vedel, da se tamošnji ljudje, kot tudi drugi, boje duhov in prikazni, ker trdno verjamejo, da nckai takega v resnici ie.
Pogledal sem na uro. Bilo je okoli desetih. Slišal sem, da tudi afriški duhovi začnejo svoj izprehod okoli polnoči, kot jc to navada pri njihovih evropskih tovariših.
Prišla mi je dobra misel, pa sem vpkliknil:
»Said. pokliči ljudi, naj se zberejo tukaj! Naj prinesejo puške in municijo.«
Se dokaj hitro je bilo vse to razpostavljeno okoli mene. Ljudje so gledali resno, V njih očeh je bilo videti zaskrbljenost.
Dvignil sem glas in začel:
»Ljudje, slišali ste, da je to zloglasen kraj!«
Pokimali so z glavo v znak pritrjevanja.
Nadaljeval sem:
»Toda vam se ne sme ničesar pripetiti! Razpolagam z neko čarodeino močjo, ki razganja in uničuje vsako drugo čarodeistvo. Blagoslovil bom vaše puške in naboje, da boste mogli ubiti vsakega hudega duha in vsako stvar.«
Šum začudenja ie zadonel namesto odgovora.
»Toda zdaj molčite kot zabiti,« sem nadaljeval. »Storil bom, da boste vi in vaše orožje postavljeni pod močno zaščito.«
Poleni pa sem stopil med tri vrste orožja, čudno in nenavadno maha je z rokami. Najbrž je bil to strašen prizor, ko so me gledali tuko v noči, v puščavi, ko sc je nedaleč od nas dvigal iz enolične ravnine Džcbal Har.
Nazadnje sem potegnil iz žepa beležnico, prižgal voščeno vžigalico pa začel glasno brati recept, kako se iz mesnega ckstrakla kuha juha.
Bazume se, da ljudje niso razumeli niti ene besede, toda bili so prepričani in preverjeni, da ie to neka velika čarovnija. Kmalu sem se prepričal, da jc ta moj eksperiment napravil na navzoče globok vtis.
Ko sem bil s tem gotov, sem razdelil ljudem orožje in municijo in rekel:
»Čim boste slišali ukaz, da streljajte, streljajte brez ozira na to, kdo bo prišel. Dobro si to zapomnitel Kdor nc bo tako storil, bo njegovo orožje izgubilo vso čarodeino moč in še tisti trenutek bo mrtev!«
Bil sem prepričan, da bo vsak storil prav tako. kot sem dejal.
Samo za vodnika karavane se ie zdelo, da še nckai dvomi. Pristopil ie in me vprašujoče pogledaL
Pomiril sem ga;
»Samo tako napravi. Said, vse drugo prepusti meni!« I Spet je zavladal mir v našem taboru. Sedel I sem na nek kamen sredi ravnice, odkoder sem
mogel vse pregledati. Said je sedel poleg mene in strmel nekam v noč.
»Gospodar, nli bi mogel še enkrat podeliti čarobno moč mojemu orožju?« me ie vprašal.
Potem sem ponovno prebral oni kuharski reccpt in Said se ie umiril.
Zopet sva sedela in molčala, držeč puške v rokah. Začela me ie premagovati utrujenost. Morda sem tako tudi zaspal, kar nenadoma zaslišim, kako mi nekdo pravi na uho:
»Gospodar, glej, že prihaja karavana duhov.«
Zdrznil sem se. pogledal in tedaj — kakor bi mi prenehalo biti srce.
Čisto jasno sem videl sprevod belih prikazni. Šle so tiho. brez šuma, vse v belih ogrinjalih. Veter je nalahno vzvaloval njihove bur-nuse in hele zastave.
Ni bilo slišati niti enega zvoka. Karavana ie stopala tiho. neslišno.
Zares, strašno jih ic bilo videti. Ljudi iz moje karavane se je začela lotevati groza. Videl sem. da je že skrajni čas, pa sem kriknil:
Streljajte!«
Bilo je slišati le nekaj osamljenih strelov.
»Kdor ne bo streljal, bo na mestu mrtev,« sem še glasneje zakričal.
Streli so bili zdai številnejši.
To ie imelo svoje posledice. Karavana duhov se ie razprhnila, razsula — izginila ie.
Takoj se je vse pomirilo. S puško v roki sem odšel tja.
Na tleh so ležali štirje nepoznani mrliči. Potegnil sem jim burnuse z lic — v obrazu enega izmed njih sem spoznal Hasana ben Ila-redina.
Zdaj mi je šele postalo jasno, kaj ie hotel ta nicvrednež. Navdali je moje ljudi s strahom, potem pa odšel po razbojniško tolpo, da bi nas oropali.
Če bi se ne spomnil in ne priredil čarovnije. bi se moji ljudje razkropili — in potem hi Ilasan ben Ilajredin dosegel tisto, kar je hotel.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Mi KramariJ	vizdajatelj: InL Jože Sodja, ~	Urednik! yiktor Cenfiifi
>