Vabilo na naroebo.
Yrhu pesniških proizvodov priznanih pesnikov slovenskih, Stritarjevih, Gorazdovih i. dr. in vrhu Trdinovih bajk in povestij, pisanih v uzorno-lepi slovenščini, izhajala bode v našem listu vse leto' nad deset tiskovnih pol obsežna zgodovinska povest:
„Velil*i grof*4.
Pisatelj, g. dr. Fr. De tel a, c. kr. gimn. profesor v Dunajskem Novem Mestu, opisuje v ti povesti z živimi bojami slikovito življenje po lepi Savinjski dolini in po staroslavnem slovenskem Celji sredi XV. stoletja za velikega grofa Ulriha Celjskega.
Priljubljeni pripovedovalec naš, g. Janko Kersnik, priobči svojega lepega „Cyciamena"  II. del pod naslovom:
„Agitator*\
"V tem romanu nastopajo vse tiste glavne osebe, katere bralec pozna že iz „Cyclamena", vender bode  »Agitator" sam zase celota.
S krajšimi pripovednimi spisi bodo preskrbovali list: v svoji elegantni in duhoviti pisavi nedosežni g. J o s. Stritar, g. dr. Ivan Tavčar, ki je s svojimi živo in izvirno pisanimi „Mrtvimi srci" pridobil letos našemu listu novih prijateljev, g. Alf. Pirec in nekateri mlajši pisatelji.
Novo rubriko odpre letos „Ljubljanski Zvon"pod naslovom ,,JSJavni Slovenci".
Tu bode priobčeval životopise odličnih umetnikov, pesnikov in pisateljev slovenskih; v prvi vrsti literarno-zgodovinsko razpravo „Dr. Jakob Zupan" (porojen 4. julija 1785. na Prevojah, umrl 6. februva-rija 1852. v Celovci), katero je o stoletnici; rojstva njegovega spisal g. prof. Fr. Wiesthaler; dalje životopis velikega slovenskega dobro-tvora, ljudomilega P. P. Glavarja, katerega je po novih, v Komendi najdenih listinah sestavil g. prof. Ivan Vrhovec, in naposled životopis slovenskega pesnika in pisatelja Matije Valjavca iz urednikovega peresa.
Izmed znanstvenih razprav omenjamo zlasti prof. Rutar-jevega spisa o reki „Timavus"; zgodovinske študije o Slovencih v IX. stoletji od prof. dr. Fr. Kosa, životopisa V. G. Belinskegar slavnega kritika ruskega, od prof. J. Celestina: E. Lahovih zemljepisnih črtic in članka o književni vzajemnosti hrvatsko-slovenski, ki ga je o petdesetletnici preporoda književnosti jugoslovanske spisal g. Andrej Fekonja.
Na dalje bode „Ljubljanski Zvon8 točno poročal o vseh domačih književnih stvareh ter se s paznim očesom oziral na literarno delovanje in kulturno življenje slovanskih narodov in to tem lože, ker mu je tudi bodoče leto zagotovljena pomoč takoizvrstnih poročevalcev, kakor sta n. pr. g. prof. J o s. Stare v Zagrebu in g. dr. Kari Strekeljna Dunaji.
Iz tega kratkega pregleda vidijo gg. naročniki, da je »Ljubljanski Zvon" dobro založen z zanimivimi rokopisi in da se s čilimi močmi odpravlja na delo prihodnjega leta, v katerem hoče kakor doslej kar naj-iskreneje pospeševati razvoj lepe in znanstvene knjige slovenske. Konečno vabi nove naročnike stopiti pod njegovo zastavo, in nadejoč se,-da mu verni ostanejo vsi dozdanji prijatelji, kliče jim: Na svidenje V novem letu!