292. številka. Ljubljana, v četrtek 20. decembra 1900. XXXIII. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimšl nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošDjanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod s uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. »Slovenski Narod* telefon št. 34. — ^Narodna Tiskarna* telefon št. 85. Državnozborske volitve. Iz Metlike, 16. decembra. Maziljeno glasilo klerikalnih kimovcev raznaša po slovenskem svetu lažnjivo poročilo o našem vrlo uspelem volilnem shodu, katerega je nam priredil naš bodoči poslanec g. Plantan. Resno in stvarno pretresel je vse naSe težnje in želje in že to nas naudaja z upanjem v boljšo bodočnost. S kakim navdušenjem da smo poslušali zavedni Metličani njegov program, in da nam je v resnici govoril prav iz srca, svedcči živo večkratno živahno pritrjevanje. Klerikalni rogovileži, katerih je prišlo kacih pet s svojimi maziljenimi kolovodji na shod zgago delat in sami sebe zasmehovat, so jo ta dan pošteno skupili; kajti ako jim ljubi Bog ni natrosil v oni del človeškega telesa, ki ga zovemo glavo, mesto možgan žagovine, sprevideti so morali, da Metlika ni klerikalna postojanka, ampak da ona prisega s prepričanjem in z vso vnemo na prapor naše vrle narodne napredne stranke. Srce nam je igralo radosti, ko smo culi narodno veroizpovedanje našega bodočega poslanca; in le tak mož, ki se tako odkrito kaže svojim volilcem, ne oziraje se na to ali ono stran, tak mož mora biti naš poslanec. Prepričevalno govoril je o pogubnih posledicah organizacije, katero vsiljuje katoliška stranka slovenskemu kmetu; iro nično namignil na stavbo, katera se zida tu v Metliki s kmetskim denarjem, in s prorokovalnim glasom oznanjeval konec te nesrečne organizacije, ki se bode sesula čez nekaj let v prah, kakor svoječasno njena mati „banka Slovenija" žalostnega spomina ; in izza razvalin te brumne stavbe žarela pa bode klerikalna ljubezen Zlin-drovcev do našega kmeta, oziroma njegovega premoženja. Povedal nam je, kako pošteno gospodarijo društva, ustanovljena na katoliški podlagi, povedal nam, da si brumni „Pe-tjotar" v Ljubljani ne šteje v greh, ako goljufa svoje zadružnike kakor tudi ces. oblasti, s tem, da sestavlja popolnoma laž-njive in goljufive bilance. Da, gospod poslanec, z ljudmi take baze se pošteni Slovenec ne sme in ne more bratiti, in Vaša prva sveta naloga bode, da zastavite vse svoje moči v to s vi ho. da se zastavi trden jez tej pogubni farški gonji po hegemoniji nad našim Ijud-stvcm in po njegovem premoženju. Živahno odobravanje in Živio-klici po dokončanem govoru g. kandidata so gotovo žive priče, da se strinjamo vsi z njegovimi načeli, izvzemši ono petorico zgagovcev dr. Žlindrovega kalibra, in le želimo, da bi se gospoda poslancu tudi posrečilo, vsaj nekaj doseči, kar je postavil v svoj program. Takoj po zaključku govora g. kandidata oglasi se k besedi maziljeni g. Jože iz Gradaca ter jecljavo in brez vsake skupnosti naklepeče nekaj neumnosti, ki pa z današnjim shodom niso v nikaki zvezi, razven da nas je zavedne Metličane in g. kandidata takoj v uvodu po stari lepi navadi katoličanov njegovega kalibra blatil in razžalil s tem, „da Slovenec kot pristaš narodne napredne stranke ne more biti pošten Slovenec". Po teh besedah vstane v dvorani vrišč in žvižg, in culi so se klici: „Ven ž njim", flsramota, maziljenec". Le z veliko požrtvovalnostjo se je posrečilo g. predsedniku pomiriti vzdražene duhove. G. Jože pa so v svoji zmedenosti popravljali očala ter udano pričakovali, da porine kdo izmed razžaljenih volilcev njegovo posvečeno telesce skozi vrata. No pa tega se pri nas izobraženih narodno naprednih Metiičanih ni bilo treba bati, akopram bi se mu kaj človeškega pripetilo skoraj povsod drugod. In ravno zato, ker mi dahovnike kot take spoštujemo, in ker vemo, da Novak ni govoril in zgago delal iz lastnega nagiba, ampak po navodilu knezoškofovskega vel. generalnega štaba; ravno zato imo mu za sedaj prizanesli. Povedal nam je tudi, kakšna nesreča je za ljudstvo, da se ne p Iržavi notarijat, (G. notar Globočnik: Jaz ^m prvi za po-državljenje) in tako je g. Jože pogocel v drugič. Slišali so se medklici, naj se podržavi cerkev, naj se uporabijo milijoni „mrtve roke" v izboljšanje gmotnega stanja naših kmetov, naj se razdele cerkvena posestva med nje. Tedaj pa je pihalo po dvorani koščeno ogrodje druzega kaplančka kakor kraška burja, in slišal se je glasek, kakor da se cvileč premika po novo nasuti cesti r-namazan parizar. Kozlovska brada „kunštnegagospuda°, ki opravlja včasih tudi posel oskrbnika nem. vit. reda, zmigavala se je skrivnostno gi-njeno, in nehote se mu je odpiral oni pre-aal pod njegovim šilastim nosom, ki mu t>iistjanje pravimo usta: a njegove mo drosti žaliboie ni bilo čuti. Povedal nam je nadalje, da je napredni stranki več za zajca kakor za kmeta, in da je zajec, naj si bode že v „ajmohtu" ali pa v „zo8kua. Napadel je nadalje ljudske učitelje, pripovedoval, da je novi šolski zakon po-gubljiv za slovenski narod in za vero. Seveda, g. Jože, Vi si želite one čase razaj, ko je naš ljudski učitelj še obešal svoje sestradano telo po vrveh farnih zvonov, ko se je začela vrsta njegovih nadzornikov pri fajmoštrovi kuharici. Nastal je zopet vrišč po dvorani, vpilo se je splošno Bživio slovenski narodni učitelj" in g. nadučitelj 6 urni k po- . oda rau jih jo nekaj prav gorkih, oo zastavil z vsem svojim ponosom za svoj stan. — Gosp. Jože iz Gradaca uvidevši da je pogorel z vsemi »katoliškimi načeli", padel je nazaj zmučen na svoj stol, ter premišljeval trdovratnost naprednih Metlica-nov, ki ne marajo za nauke mladeniče-/ — kaplanov. Za besedo prosi .blagoslovec8 Hro vat; s slabim glaskom pripoveduje volilcem ter našemu g. poslancu, da kupujejo kon-sumna društva skoraj vse blago od čifut-skih veletrgovcev, bral nam je iz necega časopisa, koliko dobička da donašajo pre. mogokopi akcijonarjem, in da je naš g. kandidat zoper podržavljenje premogoko-pov. Gosp. Hrovat ali mislite mar, da je podržavljenje premogokopov taka lahkota, s kakorano postavlja katoliška stranka razne konsume po slovenski domovini; ali ne veste da bi odkup teh premogokopov spravil državo v finančno pogibelj ? Ali si pa morda predstavljate ta odkup na isti podlagi, na kateri stoje vsa vaša klerikalna društva, namreč na podlagi falsificiranih bilanc ? Naša narodna napredna stranka bila bi gotovo prva ki bi se poprijela te ideje, ako bi bila sploh izvedljiva; da bi pa ista s praznimi goljufivimi obljubami metala svojim pristašem pesek v oči, zato je ona prepoštena, tega zmožna je edino le stranka skovana v kovačnici dr. Žlindre. Povedal je nadalje, da sedi g. Plantan že štiri leta v občinskem odboru ljubljanskem in da še ni storil ničesar, da bi se odpravila iz Ljubljane hiša štv. 13. Tukaj pa, g. Janez, le počasi; predstavite se v duhu v one »slavne čase", ko je strašil pobožne Ljubljančane katoliški shod in videli boste, da ni imela ona zloglasna ulica nikdar prej in slej tako velikanske frekvence kakor v „ zveličanem času" II kat. shoda. In nam hudomušnim liberalcem vrnila se je misel, da je bila hiša štv. 13 prava potreba shodnikom II. kat. shoda. Sicer pa ne spada h. št. 13 nikakor v program našega bodočega poslanca ia mi Metličani se preklicano malo brigamo ■7a ta kifio Uvidevši, da ga volilci splošno zasmehujejo reteriral je ves spehan in potan v zavetje s kozlovsko brado obraščenega adjutanta ter med ostale žalostne svoje vojščake. Tako sta tedaj prežalo3tno pogorela oba .maziljenca" in uvidela sta lahko, da med nami nista mogoča, kot politikarja, pač pa kot duhovnika. Nato spregovori g. Slane še nekaj besed, živo nam je slikal žalosten položaj belokranjskega kmeta in poudarjal, da je treba kmetu najprvo pomagati rekel je v kraju, kjer cvete industrija tam je tudi blagostanje doma. Gosp. Dako Makar odgovarjal je na proizvajanje g. Slanca v istem smislu kakor je prvi govoril; rekel je, da naj se živi vsak od svojega obrta, a ni še končal svojega govora, kar zarjove petorica kleri- Zadnje poglavje. Napisao Srgjan TuCiC". (Konec.) Bolj neverjetne pa se mi zde hipne izpremembe v Anjitinem značaju. Anjita je spočetka angelj, potem blodnica in končno spokornica. Da bi imel poset krasne Italije tako poguben upliv nanjo, da bi postala doslej poštena, ljubeča žena nakrat, jedva v dobrem letu. navadna prešestnica, to je psihološko pač premalo utemeljeno, dasi ni nemožno. Tucid utemeljuje to čudno, nenadejano izpremembo z raznimi činjenicami. „ Anjita" — pravi pisatelj — ,je izgubila smisel za ozki, z belimi stenami opredeljeni svet. . . Bila je uverjena, da sta svojo ljubezen lepše in vedrejše uživala tam pod toplim italijanskim solcem. Tišina, koja je zopet za vladala njunemu življenju, zazdela se ji je kot puščava in zato je silno hrepenela za veličajnimi morskimi valovi, za gorkimi pečinami Caprija in za vitkimi palmami „AI berga Pagana" in „Giardina reale". Monotono, vedno jednako življenje, točni prihod in odhod Arsenov, mršavi bori v malem, z rudečimi opekami ograjenem vrtu, blatna ulica in dolgočasni, vedno isti obrazi njenih someščanov so samo dražili v njej nezadovoljstvo in hrepenenje. Niti takrat, kadar sta ona in Arsen počivala v ozkem objemu ljubezni, ni mogla pozabiti vedrine velike svobode, ki se občuti na morja in v [ velikem, nepoznanem svetu .. .* Kontrast med solnčno Italijo in mračno, hladno Rusijo ter med bujnim, pisanim življenjem v tujini, in med monotonijo življenja v domovini, ta kontrast torej je povzročil, da se je prej v tihi, mali sobici presrečna Anjita začela dolgočasiti ter iskati zabav in veselja pri svoji blodniški materi in na plesiščih. To je razumljivo. Ali od dolgočasenja do prešestovanja je — vsaj pri ženski, kakoršna je bila Anjita — še jako dolga pot. To dolgo pot, počasni, le korakoma napredujoči proces propadanja dotlej veleidealne in v soproga strastno zaljubljene, plemenite, moralno trdne žene pa je Tucic kar preskočil ter ga jedva površno akioiral na 2—3 straneh. Ničesar ni imel povedati o strašnih bojih, ki so se morali vršiti v Anjitinem srcu, predno je izgubila svojo ljubezen do Arsena, predno se je zaljubila v husarja — kakšne lastnosti je pač imel ta abstraktni uniformiranec, da je izpodrinil lepega Arsena?! — in predno je docela pogazila svoje poštenje! Ker vsega tega Tucid ni povedal, je med IV. in V. poglavjem velika, nepremostna vrzel... To je čutil pisatelj sam, zato se je končno zatekel celo k — atavizmu. Anjita se namreč nekako izgovarja, ko se je nepričakovano loti kes: .Zakaj sem se pogreznila v greh svoje matere? ... To je kri... kri!" Da podedujejo otroci i duševne lastnosti svojih starišev ali dedov, to je iznova nedavno dovolj jasno dokazal dunajski profesor dr. Max Kassovitz. Temu torej ni oporekati. Samo čudno je vendarle, da je ostala Anjita pri materi blodnici in v družbi samih razuzdancev, kjer je imela torej dovolj slabih izgledov in izkušnjav, vzgledno čed-nostna, a da se je pokazala materina kri šele — in kar nakrat — v njenem presrečnem zakonu, ko je blagi Arsen vsekakor blažilno vplival nanjo. Tako plemenite in značajne Ženske, kakoršna je Anjita, tudi ob neljubljenih in bolnih soprogih, celo na najrazkošnejših plesih ne morejo postati — trajne greSnice. Konec novele ni neverjeten, dasi bi bil naravnejši — in menda tudi modernejši — oni, katerega do zadnje strani pričakuje vsakdo. Ne bom trdila, da je sploh nemožno, da bi bolnik, ki še ni docela okreval, in ki je še vedno toli slab, da se jedva priplazi do prvega stola, ne mogel nakrat vskipeti v elementarni strasti. Toda naravnost nemožno je, da bi tak slabič mogel svojo ženo — nesti! Ali to je postransko in malenkostno. Tucid pač išče efektov, in tu je šel samo malo predaleč. Iskanje po efektih pa je vzrok, da je završil Tucid novelo z Anji-tino izpovedjo in z Arsenovo nenadno smrtjo. Meni se zdi, da bi bil brez tega končnega, dokaj brutalnega in ne baš novega efekta dosegel Tucid mnogo harmoničnejši in sim-patičnejši zaključek, ki bi bil sicer brez vsake teatralike, a poln istine in — poezije .. . Spočetka sem omenila Tucidevi tragediji .Trhli dom" in .Povratek". Novela .Zadnje poglavje" je zlasti .Trhlemu domu" po ideji jako slična. Tu in tam blag, tih, neenergičen in — sušičav mož, — tu in tam prešestna, neusmiljena Žena, ki je kriva vse zakonske nesreče. Tudi .Povratku" je žena grešnica, a mož — vzor. V treh glavnih delih Tuciča se ponavljata povsod mehkužen mož, ki je ustvarjen menda le zato, da ga ljubljena žena vara in ugonobi! kalnih možakov .Zivio Makar". Ako bi dokončal svoj govor, gotovo bi udaril blagoslovljene katoličane po zobeh, rekoč da naj tudi trgoje edino trgovec, in da ni na mestu, da trgajo duhovniki stačunarji — trgovskemu stanu kakor obrtniku košček kruha od ust, s tem, da ustanavljajo blagoslovljene konsumske štacune. G- Trček priporočil je nadalje gosp. kandidatu da naj deluje na to, da se odpravi vinska klavzula za uvoz italijanskih vin in poudarjal da se bode le s to odpravo povzdignila vinska trgovina na Dolenjskem. S tem bil je shod takorekoč končan, le gosp. Plantan odgovarjal je na nekatera izvajanja obeh kaplančkov. Gosp. notar Globočnik je na to iste volilce, ki se strinjajo s programom gosp. kandidata, in kateri sprejmo njegovo kandidaturo, naj vzdignejo roke; in tedaj vzdignile so se roke vseh volilcev izvzemši onih peterih klerikalnih kimovcev, ki so prišli s tem namenom na shod, da bi kalili mir. A tudi iste, ki niso za kandidaturo g. Plantana, pozval je naj vzdignejo roke in glej, niti jedna roka se ni vzdignila. Tako je bila tedaj kandidatura g. Plantana sprejeta soglasno. Po dokončanem oficijelnem delu ostali smo še dokaj časa v krogu našega poslanca in vrstile so se napitnice. Zlasti krasno govoril je g. trgovec Hranilovič. Ko pa je odhajal g. Plantan iz naše sredine tedaj spremljevali so ga po celi dvorani do izhoda urnebesni „Zivio klici". Gosp. Plantan naš bodoči poslanec, pa naj bode preverjen, da si je pridobil srca vseh zavednih volilcev, in da smo po nosni, da bode on in ravno on naš zastopnik na cesarskem Dunaju. Vam pa vojščaki žiindrovske armade, zavračamo v slovo: O ihr Lügner, Schwerenöter, Volks bedrücker, Schlachtensäger. ach, wir möchten gar schön bitten, nur nicht gar so grausam lügen; wer es gar so grausam macht, wird am Ende ausgelacht. B u r. Iz il. bistriškega okraja, 19. decembra. Škof Jeglič ni bil zastonj na oddihu v Trnovem. V ponočnih urah je prišel k nam, in v ponočnih urah so tudi največ delovali naši kapelani-agitatorji. Posnemali so torej precizno svoj vzgled. Konferenca, ki jo je imel z živim modelom duhovniške vzdržljivosti, s trebušnim svetohlincem Ce-raničem, tudi ni bila brezuspešna. Od mraka do pozne noči se je pehal dan na dan ta .čudaški tercijal" v potu svojega obraza po raznih vaseh v slavo božjo in v izvolitev Žitnikovo in Šusteršičevo, pehal ob vremenih, v kojih bi psa pridržal duma — dobra fara mu je že gotova, — in njemu je zvesto pomagala vsa Črna drubal, ki ji je klerikal8tvo — vera. Od smešnega Jen-kota do okroglega Pehanija, od neznatnega premskega kaplančeta do visoke učenega trnovskega socijologa in najnovejšega tu-kajšnega zastopnika družbe sv. Cirila in Metoda, ali pa do veleinteresantnega junaka „ Zgubljenega Boga" ; vsi ti osrečevatelji Srgjan Tucid je dober člen v orkestru mlade hrvatske moderne, eamo žal, da igra Tucid vedno na istem instrumentu in vedno isto melodijo! Kaj res ne more izpremeniti svojega inštrumenta ter zaigrati kake druge melodije ? Končno še nekaj. Tucid, Hrvat, zahaja v svojih spisih sila rad na Rusko. Ne vem, ali pozna pisa telj res Ruse, rusko deželo in rusko naravo tako dobro, da opisuje vse to realistično resnično. Bojim se pa, da je spoznal Tucid Ruse le iz knjig! — Ali če tudi je morda preživel nekaj let na Ruskem, zategadelj še ni treba nadevati svojim spisom ruski ko lorit le s tem, da daje junakom pač ruska imena, in da jim postavlja na mizo samo var s čajem, vse drugo pa pušča — hrvatsko. Na noveli aZadnje poglavje" ni razen imen in samovarja nič ruskega; značaji, milieu, občutje . . . vse je hrvatsko. Mnogo več ruskega tudi v .Trhlem domu" ni. V bodoče naj nadene gosp. Tucid Se imena hrvatska, mesto samovarja s čajem pa naj postavi na mizo kavo ali vino in — realizmu bo ustreženo docela. Saj Tucid je bil in je realist, in le kakor takega ga cenimo in spoštujemo tudi Slovenke! M. O. ljudstva so bili na delu za figamoštvo in za dra. Žlindro in uporabljali so pri tem sredstva, ki so vredna učencev ljubljanskega semenišča. Do polnoči, da, jedenkrat do 2. po polnoči je popival prototip duhovniškega posta kapelan Oranič z volilci, in skrbel tako svojim ovčicam ne samo za dušno, ampak tudi za telesno pašo. Razkladal jim je pri tem civilni zakon, sploh natvezal jim je na ta način vse tiste laži, ki so jih poslušalcem predložili na tajno prirejenem shodu v Trnovem. Po smrti de kana Vesela, ki jim je umrl v jako nepri-praven čas, in so ga zato pokopali 30 ur po postavno določenem času, — služil mu je na teh ponočnih potih voz in konj — družbe sv. Cirila in Metoda. Pač lahko, saj predsednik družbin ne ve, da ima tu kajšna podružnica svoje odbornike, in tudi ne, da ima še zmerom svojega podpredsednika, in zato je pooblastil k zastopu družbe kaplana Kržišnika, ki do zdaj še podružnici svojega pristopa javil ni. Po dobno kakor Oranič so delovali tudi ostali, vsem je bila agitacija v teh dneh glavno opravilo. Da ni primoran kapelan Oranič za časa volitev poučevati otrok, nam je znano že izza zadnjih občinskih volitev, in zvedeli smo tudi, da smejo učitelji s ko-larjem a la „Zgubljeni B g" pošiljati po otrocih starišem na dom politične časopise, dočim je učiteljem brez kolarja to zabraDjeno, in zvedeli smo tudi, da je takim bogovom dano, otroke političnih nasprotnikov poditi kar meni nič, tebi nič od pouka, iz — šole In da je donelo raz leče o krivovercu, ki je napeljeval mlade in stare v krivo vero, da se je neusmiljeno grozilo vsem tistim, ki bi Božiča volili, z večnim pogubljenjem, s hudičem in s peklom, je naravno. A naravno je tudi, da ob takih sredstvih klerikalne stranke, ko ima vsak kapelan pekel v žepu, in v vsaki škripanja zob se bo ječi babi zvestega pomočnika, da ob takih sredstvih za zdaj nismo mogli Se zmagati. Ta sredstva klerikalne stranke bodo zgubila sicer počasi svojo moč, a vprašanje je, kedaj? Meščanskih poslancev naših bodi zato nalega, da v slučaju parlamenta skrbijo za zakon proti nedovoljeni agitaciji, pod katerega paragrafe naj pride tudi agitacija z verskimi čutili, naj je po obskur-nih kapelanih, ali pa po nervoznih škofih. * Iz Žalca, 17. decembra. Na zadnjo številko pobožnega (!) „Slov. Gospodarja" smo bili vsi radovedni, če si bode lažnjivi duhovnik Korošec drznil enako lažij polno poročilo prinesti o našem volilnem shodu, kakor je to storil o Hri barjevih shodih v Ormožu in Ljutomeru. Korošec si je takrat premislil. Korošec pozna nas Žalčane, ker je že bil tukaj, da se o nas ne sme lažnjivo poročati sicer . . . Hribarjev shod je bil sijajen. To je bil izraz ljudske volje! Hribar jensš edini kandidat! Na dan volitve se bo Žičkar prepričal, kako grdo ga je „nafa al" dobro znani „Gospo-darjev" dopisnik (najbrž je to storil vsled župnikovega vpliva), ko je poročal v „Slov. Gospodarju", da so volilni možje naše okolice za njega. Naj le pride Žičkar k nam zborovat, kakor bi se res spodobilo, pokazali mu bodemo, kaj je ljudska volja! — Najbolj vesela vest pri nas pa je, da je naš župnik Matija Koren postal .Naro-dovec". Na celjskem zaupnem shodu je bil ..pohvaljen', ker je „pobijal* kandidaturo Žičkarjevo in „priporočal" Hribarja. Iz hvaležnosti je sedaj večkrat priporočal „Slov. Narod" pri svojih pridigah. In zares ljudje ga vbogajo ter si pridno naročajo „Slov. Narod" ! Zato g. župnik, le tako naprej! Vsaka vaša pridiga pridobi najmanj enega naročnika! — Na Hribarjev shod ni bilo nobenega duhovnika, čeravno imamo tri. Vsi so ostali doma. Ali so se zbali ljudske volje ne vem; samo toliko sem mogel izvedeti, da Se našemu župniku vedno donijo po ušesih one besede, s katerimi so ga zavrnili na celjskem zaupnem shodu!-- Mi Žalčani in žalska okolioa je odločno za Hribarja. To bomo pokazali tudi na dan volitve. Našemu župniku pa svetujemo, naj bo lepo miren in ponižen, ker on nas potrebuje, ne pa mi njega! * Iz Ptuja, 17. decembra. .Slov. Gospodarju" slabo prede za Žičkarja! Od dne do dne pridejo nevesele vesti v Maribor; možje, ki so radi ljubega miru se izrekli za Žičkarja, bodo 3. janu varja glasovali za Hribarja Zadnji „Slov. Gospodar" je to že tudi obstal Prej je vedno poročal o zanesljivih Zičkar-jancih, v petkovi številki pa že govori o omahljivcih! Mi se veselimo, da se je .Slov. Gospodar" vsaj deloma poboljšal. Na dan vol tve bode namreč velika večina „omabIjivcev" volila Hribarja, in le manj šina „kakor skala trdnih mož' t. j. župni kov, kaplanov, mežnarjev bode glasovalo za Žičkarja! Pri nas ne vlečejo več laži duhovnika Korošca in njegovih trabantov! V IJ uit IJ ti nI. 20 decembra. Doklada na žganje odklonjena. Dalmatinski deželni zbor je že poplačal Koerberjevo vlado za to, da je bila v vprašanju dalmatinskih železnic toli popastl|iva ter se je dala pregovoriti na korist Ogrske in na škodo Dalmacije. Nova doklada na žganje je bila v dalmatinskem deželnem zboru z veliko večino odklonjena. Proti njej so glasovali hrvatski, srbski in skoraj vsi italijanski poslanci S tem je doklada, ki bi se morala sprejeti v vseh deželnih zbonh, pokopana vsaj za eno leto. Nova doklada na žganje bi bila stopila v veljavo že s 1 janavarjem 1901, tako pa jo mora vlada odložiti za poznejšo dobo. Dalmatinski deželni zbor je postopal po geslu: zob za zob, kar je čisto prav. D*l macija ne moro ignoriranja in zanemarjanja prenašati več Nov uspeh francoske vlade. Včeraj ponoči je dosegla vlada Wal deck Rousseaua zopet velik uspeh Vzlic obstrukciji klerikalnih, reakcionarnih in drugih opozicionalnih strank je bila pred loga glede amnestije po 15 urnem boju sprejeta z veliko večino Opozicija bode svojo obatrukcijo seveda sedaj nadaljevala proti predlogi glede kongregacij, katerim naj se konfiscira ves imetek. Monarhisti in nacionalisti bodo g >tovo storili vse, da rešijo klerikalne trdnjave najhujšega udarca, konfiskacije premoženja. Vladna večina gre z zmagovitostjo tudi v ta boj. Klerikalcem na Francoskem gre res huda! Vojna v Južni Afriki. Iz Capstadta poročajo: Novi položaj, ki je nastal radi tega, ker so vdrli Buri v Kaplandijo, je povzročil veliko raz burjenje. Buri so prekoračili reko Oranje na dveh mestih Prvi oddelek je vdrl v okraj Philippatown med Kolesbergom in Kimberleyem, drugi oddelek pa med Odon dalstromom in mestom Bethuile. Drogi oddelek je vodil Herzog, ki maršira proti Craddoku. Atgleški general Macdonald jih baje pričakuje 33 km zahodno tega mesta. Buri nimajo baje nobenega topa seboj, kar je pač skrajno neverjetno. — Najnovejša poročila trdijo, da potiskajo Angleži Bure počasi proti reki Oranje, kjer se Angleži pripravljajo, da Burom odrežejo povratek. „Times" piše, da Kitchenerjevo delo še dolgo ne bo dovršeno, a da bi bili Buri že davno zahtevali mir, ako bi bili angleški generali vodili vojno tako, kakor jo vodijo drugi civilizirani narodi. Angleški listi so izpoznali torej sami, da je sedanji barbarski način vojevanja samo podžgal odpor Bu-rov. Iz Londona pa poročajo hkratu, da zahteva lord Kitchener 40.000 mož novih čet. Da je to potrebno, je nov dokaz, da je sedanja ogromna vojska Angležev v Južni Afriki res docela brez discipline, in da zadošča sedanje število Burov še vedno toliko, da mora imeti Kitchener desetkrat večjo armado, ako noče, da se bo vlekla vojna brez konca in kraja. Iz Zeerusta je došlo 14. t. m. poročilo, da se sliši od 13. t. m. iz okolice Vaalkopa grmenje topov. Sluti se, da je generala Broadwooda, ki je moral zapustiti Rustenburg, ujel general Snymann. Kitchener je sporočil v London, da je od Burov, ki so pri Nooitgedachtu pobili vojsko Clemensa, odmarširal večji oddelek proti severju. Ta oddelek vodi menda Beyer. .St. James Gazette" objavila je pismo iz Johannesburgs, da so Buri svojega voditelja Luko Meyerja radi izdajstva ustrelili. Vest ni potrjena. General Botha je prekoračil portugiško mejo ter baje namerava naskočiti Kumaliport Angleške čete so se pomnožile. Dnevne vesti. V Ljubljani, 20. decembra. — Osebne vesti. Ravnatelj I. ljub ljanske gimnazije g. Andrej Senekovič in ravnatelj ljubljanske realke g. dr. Juno- \vicz sta pomaknjena v VI. činovni razred. — V VII činovni razred so pomaknjeni ljubljanski profesorji gg.: Fran Leveč, K. Proft, V. Borštner, A. Wester, M. Karl in in A Nčmeček. — Deželno vladna nadinženčrja gg. Roman Was cbi ca in Ivan Boltz sta imenovana za stavbna svetnika — Državnozborske volitve. Volitev za mesto Ljubljano se bo vršila 3. janu-varja 1901 v veliki dvorani »Mestnega doma" od 8. zjutraj do 1. opoldne in od 4 do 6. popoludn. — Izkaznice za to volitev so rumene. — Kranjski deželni zbor ima jutri ob 10. uri dopoldne sejo. Dnevni red: 1. Branje zapisnika 1. deželnozborske seje dne 19 decembra 1900. 2. Naznanila deželno- zborskega predsedstva. 3 Poročilo finančnega odseka o vladni predlogi: Zakon o uvedbi doklade k državni žganjarini. 4. Ustno poročilo finančnega odseka glede začasnega pobiranja deželnih priklad 1. 1901 (k prilogi 7.) 5 ustno poročilo fiaančnega odseka o proSnji Albina Peternela, kontro lorja deželne prisilne delavnice, za umi-rovljenje. — Občinski svet ima jutri sejo. Na dnevnem redu so poročila o proračunu mestnega zaklada za leto 1901; o nakupu 8tavbišča za zgradbo poslopja državnej obrtne) Šoli; o parcelaciji knezoškofiiskega posestva v katastr. občini S^. Petra predmestje I ; o kolavdaciji Kuhnove ceste in podaljšanih Nunskih ulic, ondotne kanalizacije in kanalizacije SrreliŠkih ulic. O porabi dotacije za šolsko leto 1899,900 na II. me8tnej deškej petrazreinici. O ma gistratovem dopisu glede nasadov ob Franc Južefovej cesti. O dopisu tvrdke G. Tonnies glede odkupa necega sveta v svrho zgradbe c. kr. vojaškega oskrbovališča. — ,,Slovenčevci" so od samega ve selja pijani. Ti tonzurirani kljukci so se morali za svoje mandate proklicano tre3ti, ker bi drugače ne divjali tako, kakor divjajo sedaj. Včerajšnji .Slovencev" podlistek .Bajka o Johant na smrtni postelji" nam kaže farško surovost pijanih naših duhovnikov v taki luči, da se morajo .dušni pastirji", ki stoje okrog .Slovenca8, vsakemu pametnemu človeku studiti, kakor podgane, lazeče po gnoju. Omenjena bajka pričenj. se takole: .Umrla je Lep zimski dan je bil; ona je pa umirala. In stare žene iz vasi so ji pele našo lepo pesem : .Smrt na vrata po-trklja; Ljuba Johana, ar si doma?" Dolgo časa se je mislilo o umirajoči, daje možak. Ob smrti se je pa jasno izprevidelo, da ni, da je bila le potvorjena baba. V Poljanah so jo krstili za Janeza. Zmotili so se; bila je Johana. In sedaj je umirala! Šest sinov je stalo poleg njene smrtne postelje, vsi obupani in neutolažljivi. Gledala jih je milo. Zeblo jo je v srce: zapustiti jih ji je bilo treba. In govorila jim je v slovo in razkrila jim je svoje ostarelo srce: .Jaz sem vas le varala. Izdajala sem se za vašega očeta, bila sem pa le baba, navadna beraška baba. Nič več, nego baba! Govorila sem po babje, delala sem po babje in vi ste se z menoj vred obnašali po babje." Prezgodaj se veselite svoje .zmage"! Kdo je baba, ki umira, pokaže prihodnost. To pa je gotovo, da vam dr. Tavčar ne napravi veselja, da bi kmalo umrl. Za sedaj ste z lažjo in lečo še obdržali svojo pozicijo, če tudi s teškim denarjem. Stranka, katero vodi duhovski stan, ki vsaj na Kranjskem obstoji na dobro polovico iz resničnih, pijanih in beraških bab, taka stranka nima bodočnosti! — Šegavl liberalec in prismojeni klerikalci. V Dobrničah, kjer so časih po sobno častili sveto Cilko, so ljudje večinoma še precej kratke pameti. To zelo razširjeno lastnost je neki Segavi liberalec izkoristil, in oni dan, ko je bil dr. Tavčar v Radečah, dobrniškim klerikalcem natvezil, da pride dr. Tavčar popoludne v slavnoznane Dobr-niče. Takoj so bili vsi dobrniški klerikalci na nogah. Zbralo se jih je kacih 700, in seveda je bil mej njimi tudi neki blagoslovljeni gospod. Veselja so jim žarela lica in živo so se pomenkovali, kako bodo dr. Tavčarja premika8tili in mu pregnali željo, spraviti črne gosenice s kmetskega hrbta. Delali so take naklepe, da jih je omenjeni blagoslovljeni gospod celo svaril, češ, samo tepsti ga ne smete, drugače pa lahko naredite ž njim kar hočete. In čakali so možje v družbi ženic in otrok, čakali potrpežljivo od 2 ure popoldan do 7 ure zvečer, vzlic mrazu in z lic jim je žarelo sveto navdušenje za blagor farovške bisage in na čast dobrniške patrono svete Cilke. Bili so lačni in žejni, a čakali so vendar. Zeblo jih je, a čakali so vendar in si delali gorkoto s tem, da so preklinjali kakor slavonski drvarji. Toda dr. Tavčarja ni bilo. Mudil se je v Radečah in še na misel mu ni prišlo, obiskati dobrniške janičarje. Ko se je bilo že stemnilo, raznesel se je glas, da je dr. Tavčar že prišel. In zdaj so ga šli dobr niški katoliški možje iskat po gostilnah. Hodili so od gostilne do gostilne in se grozovito jezili, da jim dr. Tavčar ni naredil veselja, da bi bil prišel v D obrniče. Konečno so se razšli, seveda več ali manj nadelani, a tolažeč se z mislijo, da se jib je dr. Tavčar ustrašil. Radi bi videli te smešne farovške podrep nike, kake obraze so naredili potem, ko so izvedeli, da se je poreden liberalec iz njih norca delal in jih prav dobro „nafarbala. Ker pa si Dobmičani tako žele spoznati dra. Tavčarja, jim povemo, da ga bodo imeli priliko videti in slišati v Dobrničah samih, in sicer še predoo mine leto dnij. — Shoda v Žireh. „Slovenec" je vče raj priobčil dolg dopis, čignr kratko jedro je: „To sta jo Štefetov fant in Kregar dala dr. Tavčarju in dr. Trillerju. Tako sta jima zmešala karte, da je kaj". Pri tem pa je „Slovenec" dvoje pozabil povedati: da je dobil Božič v Žireh 150, Žitnik pa le 119 glasov, da je bila torej lepa veČina na naši strani, in pozabil je tudi povedati, da je bil Stefetov fantek v Žireh, ko je karte zmešal, grdo tepen in ranjen. Mi tega seveda ne odobravamo. Če postane Štef-ik aroganten, ga je tr^ba čez koleno vzeti in ga s ,šta-brlom" namazati, pa je vse v redu. — Kres ob katoliškem shodu pred sodiščem. Za časa katoliškega shoda so hoteli klerikalci na Gradu napraviti velik kres. Navozili so tja velikansko grmado suhljadi in se v naprej veselili, kako bo plamen te grmade razsvitlal Ljubljano in kazal sijaj klerikalizma. A to veselje se jim je izjalovilo. Velikanska grmada je že po poludne zgorela. Takrat se je vse mesto smejalo, klerikalce pa je same jeze kar krč popadal. Seveda so „požigalcaa takoj oznanili aodniji in pričakovali, da bo obsojen kar mogoče najstrastnejše. Pasar Kregar je nastopil pri tisti obravnavi kot pravni zastopnik privatnega udeleženca „krščansko-socialne zveze", in zastopal je svojo stvar tako izvrstno, da je bil obtoženi .požigalec* Adolf PraČek obsojen na 5 dni zapora, na plačilo odškodnine 15 gld. in na povrnitev pravdnih stroškov. Krščanski socialci so to sodbo vzeli z zadoščenjem na znanje, in si tisti dan privoščili obilne merice žganih pijač, tako da so bili prav tako skrivnostno-sladko ginjeni, kakor tedaj na katoliškem shodu; ko so gledali 8vzoritega" kardinala Missio. Toda ta radost je bila prenagljena. Apelno sodišče je namreč Bpožigalca* Pra-¿eka popolnoma oprostilo. Krščanski Čestilci sv. Miheljna so se torej zopet jedenkrat korenito blamirali. — Od sv. Vida nad Cerknico se nam poroča: „Ga že 'majo!u ,Pa koga 'majo?" rEj no, novega krajnega šolskega predsednika, kojega je izvolil g. župnik Lovšin s tem, da si je dal sam sebi glas. Ker ga je blagovolil c kr. okrajni šolski svet v Logatcu odstraniti od krajnega šolskega nad* zorništva, moral se je pož uriti za predsed-ništvo. Zdaj se pa tresi Cibrov Jaka in „ balet tencarca" ! Po vama je brez pardona. O. župnik je prišel raz konja na kozla. Do te izvolitve pomagal mu je, kakor se čuje, oni g. Žnidaršič, katerega Rakovci in Cirk-ničanje poznajo kot liberalca, a Vidovci kot zvestega župnikovega adjutanta. Ta mož je prav kakor Nace Netopir. Klerikalcem 80 pomagali do zmage le klerikalni bokal in farovške cigare. To so tiste smodke, katerih ni treba obreza vati in se dobe dve za tri krajcarje. Ker jih pri sv. Vidu le g. župnik kupuje, izmislil si je neki hudomušnež to ime. Glavna trafika v Cerknici pričuje, da so Vidovci zadnji čas jako mnogo teh „fa rovških" pokadili. Toraj „ klerikalno* vino in „te farovške" so gotovo vzrok, da je Možak pozobal svojo Častno besedo, dano pri neki priliki v Cirknici. Toraj le tako naprej gospod Možak. Krjavelj. — Najnovejše volilno sredstvo za Žičkarja. Iz Celja se nam piše: Žičkar se silno boji za mandat. Zato je sedaj publi-ciral v „SIo v. Gospodarju" neko (?) pismo (?) v katerem se grozi, da ga socialni demokrati ustrelijo, če ne odstopi! Žičkar, Žičkar, kdo vam bo verjel tako neumnost! Vemo le predobro, kaj hočete s tem doseči; toda dosegli boste ravno nasprotno. Kdor se že poslužuje takih izmišljenih resnic (?) ni ni vreden, da bi zastopal naše pošteno ljudstvo. V enem oziru pa ima to pismo (?) vendar prav. če pride namreč Žičkar v ožjo volitev s Hribarjem, potem ga bodo zares ustrelili socialdemokrati na dan volitve dne 3. januvarja. Glasovali bodo namreč najbrž socialdemokrati za Hribarja in ne za Žičkarja. Žičkar bode obležal mrtev na volišču! Mogoče se že Žičkarju sanja o tej smrti dne 3. januvarja — in zato je poslal v svet novico o pretilnem pismu, češ, nič se ne čudite, da so me ustrelili socialdemokrati, saj sem vam o tem že pravil dne 13 decembra!! Zares naš Ž<čkar je — talent Prekosil bo kmalu svojega zagovornika in tekmeca v resnicoljubnosti duhovnika K >rošca !! — Ces. kr. mestni šolski svet je imel v soboto, dne 15 decembra t. 1 redno sejo, o katere razpravah smo prejeli nastopno poročilo: Potem ko proglasi predsednik sklepčnost in pozdravi navzočne, preide se na dnevni red in se dovoli nekemu unanjemu, lokalno izključenemu učencu vsprejem v II mestno deško petrazrednico. Hospitantko Kar o lino Zebrerjevo na I mastnem slovenskem otroškem vrtcu, sklene se pri občinskem svetu priporočiti za primerno remnneracijo. Prošnjo adruštva evangeljskih gosf,o), mej njimi jih je umrlo za škarlatico 3, za vratico 1, za jetiko 4, za različnimi boleznimi 8. Mej njimi je bilo tujcev 5 (=31-2%), iz zavodov 9 (= 56 2 %)• Za infekcioznimi boleznimi so obolele, in sicer za škarlatico 9, za tifuzom 1, za vratico 1, za ušenom 1 oseba. * Devvetova premetenost. »Manche ster Guardian" poroča novo delo zvitega burskega generala Deweta. General Paget je bil Deweta, ki je imel okoli 3000 mož, s svojimi 40000 možmi zajel docela, tako da Dewetu navidezno ni bilo možno uiti več. Paget je torej poslal Dewetu sela z zahtevo, naj se takoj uda. Dewet je Pagetu odgovoril, naj počaka še štiri ure, da si premisli. Ko so Štiri ure minile, niso našli Angleži nobenega Bura več. Dewet je na čudovit način izginil z vaemi vojaki, topovi in vozmi brez sledu. Angleži so strmeli. Kako je pač mogel Dewet uiti? Dal je kolesa in vse železje oviti s suknom, da ni bilo čuti nobenega ropota ter se tiho izmuznil. Angleški listi in tudi častniki so polni priznanja, da je Dewet v istini genialen vojskovodja. * Žandar — tat. V Lušicu na češkem so zaprli nekega orožnika, ker je zagrešil več tatvin. Preiskava je dognala, da je kradel že dve leti pri občinskih uradih. Nekemu županu je ukradel 500 kron. * Atentat na nadškofa. Milanskega nadškofa Ferrarija so morali na njegovem inšpekcijskem popotovanju spremljati ka-rabinerji, ker se je nanj nameraval atentat. Književnost. — „Ruzmarinke" se zove zbirka najpriljubljenejših a 1 o v e n s k i h in hrvatskih melodij, katere je napisal naš rojak, skladatelj F. S. Vil h ar v Zagrebu. Pesmi so napisane v lahkem slogu in so namenjene kot božični dar naši mili mladeži, zato prav toplo pripo ročamo to najnovejše delo naše glasbene literature vsem slovenskim roditeljem, da razvesele ž njim svoje otroke ob božičnih praznikih. „Ruzmarinke" stanejo 2 K in se dobivajo pri skladatelju v Zagrebu, Rainere va ulica br. 11. — Eduard Albert Gedenkblatt. Dem Andenken des am 25. Sept. 1900 verstorbenen Meiesters gewidmet von k. u. k. Oberstabsarzt Dr. Johann H a b a r t, Privatdozent für Kriegschirurgie an der Wiener Universität. — Mit Porträt. — Wien. Verlag von Josef Šafaf. 1900. Preis 90 H. Tako je naslov 23 str. obsežne lepe brošure, ki se bavi z nedavno umrlim vse-učihškim profesorjem, kirurgom Albertom, ki je bil rodom čih. Brošuro priporočamo zdravnikom. Telefonska in brzojavna poročila. Vipava 20. decembra. Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze! Gostoljubnost gospe dr. Tavčarjeve napram slovenskim dijakom pozdravljajo in slave Vipavski narodnjaki. Dunaj 20. decembra. Knez Nikola je včeraj praznoval svoj god in za-jedno 401etnico svojega vladanja. Državni svet je tem povodom prosil kneza, naj sprejme v dokaz hvaležnosti črnogorskega naroda naslov kraljevska visokost, čemur je knez pritrdil. Velesile so priznale knezu novi naslov in to na posredovanje Italije. V dunajskih političnih krogih se sodi, da je knez Nikola s tem hotel svojemu nasledniku omogočiti, da proglasi Črnogoro za kraljestvo, pa tudi da eventuvalno lahko postane dedič Obrenovičev. Dunaj 20. decembra. Vse nemško časopisje, na čelu mu veleoficijozni „Fremdenblatt0 se veseli, da je bil v dalmatinskem deželnem zboru odklonjen vladni predlog o davku na žganje, češ, da je s tem bil poražen federalizem, in da je centralizem dosegel važno zmago. Češki listi dolže ministrskega predsednika, da je tega svojega poraza sam kriv. Praga 20. decembra. V današnji seji češkega deželnega zbora je namestnik grof Coudenhove umaknil vladni predlog o davku na žganje, kar je dalo povod jako hrupnim prizorom. Beljak 20. decembra. Steinwender ni odložil deželnozborskega mandata, kakor se je poročalo, nego sklical za nedeljo shod volilcev. London 20. decembra. Poročilo, da so Buri na dveh mestih prekoračili reko Oranje in vdrli v Kaplandijo, je napravilo na vse javno mnenje silen utis Buri so hoteli podreti mesto Bur-gersdorp, kar je pa general Macdonald preprečil. General Knox je opustil na-dalnje zasledovanje Deweta, ki stoji zdaj pred Ladybrandom in utegne vsak hip zavzeti Vryheid. Poslano.*) Na 8 Poslano" v ,Slov. Narodu" št. 290, mi je odgovoriti, da sem za časa svojega službovanja pri zobozdravniku Rieblu v Celju pacijentom pač dajal Vikto-riametal, a kakor je z akti dokazano, se je to zgodilo na ukaz mojega šefa. Moja napaka obstoji v tem, da nisem ljudem pojasnil, da so dobili Viktoriametal, nego jih mirno pustil v veri, da je delo izvršeno v zlatu. Riebl je v moji navzočnosti rekel, da dobe zlato. Ali sem na to mogel jaz jim reči: ne verujte mu, on se laže? Zamogel sem toliko lagle molčati, ker je z viktoriametalom izvršeno delo (5 gld. za zob) bilo popolnoma ceni primerno, kakor je dokazal izvedenec profesor Bleich steiner. Sicer pa ta pravda, ki traja že tri leta, še ni končana, nego je še predložena ničnostna pritožba. H. Peters. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Pri Ervlnu Bnrdy«h-u, lekarju v KkoQl fiOkl se dobiva (321—90) ustne, iroda katero je sestavil zobozdravnik dr. Kado Frlan, katera ohrani zobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadoščajoča za eno leto, stane « kroni, po po&ti *••<»•» kroni. Umrli su v Ljubljani: Dne 16. decembra: Josip Križaj, mestni komisar, 58 let, Poljanska cesta St. 17, otrpnjenje srca. — Marija Krinner, mizarjeva žena, 76 let, Kolodvorske ulice št. 20, ostarelost. Dne 17. decembra: Ivana Bonač, delavka, 36 let, Sv. Petra cesta St. 25, jetika. Dne 18. decembra: Jera Miklič, Šivilja, 60 let. Poljanska cesta št, 13, vsled raka. — Marija Bleiweis, gostija, 50 let, Cesta na južno železnico št. 1, kap na možgane. V hiralnici: Dne 16. decembra: Katarina Felicijan, dekla, 27 let, pljučna tuberkuloza. V deželni bolnici: Dne 13. novembra: Albin Soršak, krojačev sin, 12 mes., življenska slabost. — Anton Hočevar, gostač, 56 let, jetika. Dne 14. decambra: Fran Blažtf, kuplarjev sin, 5 let, škarlatica. Meteorologlčno poročilo. Višina nad morjem 3063 m. Srednji zračni tlak 736 0 mm. ; Stanje i 4 '.■ 9as opa- \ bary- | : eovanja j metra g g 7 mm. h J3 ! 11 N;.-bo S" 19 \9. svečer 7422 — 32 si. sever . megla d 20 17. zjutraj i 746 8 — 62 sl.szahod' megla g j 2. popoL j 745 2 — 08 brezvetr. j oblačno ;o Srednja včerajšnja temperatura —30', nor male: —2-0°. Dunajska borza dne 20 decembra 1900. skupni državni dolg v tots-h . £855 7cupni državni, dolg Rebra .... 9825 avstrijska zlata renta ...... 11770 .'ivstrijska kronska renta 4°/, .... 9870 %T8ka *iiata renta 4' . . . . . 116 65 >grska kronska renta 4° „ .... 9260 Avstro-ogrske bančne ... 1692 kreditne delnic- ........ 67325 '.*>ndon vista ... 240-10 nemški drž.bankovc -55 100 caark . . 11770 30 mark ............ 23 51 m frankov..... . . 1913 '.»arjanoki bankovci. . .... 90 75 ;. kr. cekini..... ... 11-37 Ljubljanska kreditna banka Laibacher Creditbank v Špitalskih ulicah št. 2 menjalnica v pritličju sprejema vloge na hranilne knjižice ter iste obrestuje po 4 °/0 od dne vloge do dne dviga, '■i rentnl davek od teh hranilnih vlog plača banka sama. Ljubljanska kreditna banka Izplača tudi veeje svote hrez odpovedi. (1877-82^ Zunanjim vlagateljem so na željo poštno hranilnične položnice na razpolago v svrho poštnine proate vpošiljatve zneskov. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je preminul naS iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oziroma oče, svak, stric, tast in stari oče, gospod Franc gostilničar in vinski trgovec ki je po dolgem, hudem trpljenji danes 19. decembra ob V46 uri popoludne, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 68. letu svoje dobe, blaženo v Gospodu zaspal. Zemski ostanki dragega rajnika se bodo v petek dne 21. decembra ob 3 uri popoludne v hiši žalosti na cesarja Jožefa trgu št. 13 slovesno blagoslovili in potem prepeljali na pokopališče k sv Krištofu, kjer se polože v lastni rakvi k zadnjemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. (.2608) V Ljubljani, 19. decembra 1900. F ■-it tej u Ferllnz, soproga — Adolf Ferllnz, c. in kr. nadporočnik, Eme-rlli Frrllnz, uradnik avstr. ogrske banko, sinova. — F ran J a YoveM, hči. — '1. u. dr. Jhii loven, zet. — Marija love«, unukinja. Dunajsko melanžo žgano kavo, mešanih najfinejših vrst (2023) priporoča a 11. »•— kilo (68) Bdmund Kavčič Prešernove ulice, nasproti glavni pošti. Ces, kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda 6, | veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga čez Tr!>iž. Ob 12. uri 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, BeMak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Sel?.th J v Au.ssee, Solnogr«d; čez Klein-Reiflng v S:eyr, v Lmc na Dunaj via Amstetteu. — Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabe!, Beljak, Celovec, Fiauzensfeste, Ljabno, Dunaj; čez .Selzthal v Solnograil; Inomost, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal. Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v So!nogi*ad. Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Geni-vo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Progn v Novo mesto ia v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m zjatraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Troiža. Ob 5. uri 15 m zjutraj osobni vlak z Du-Daja v;a Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba. Marijinih varov, Plzna, Bu-dejevic, S linograda, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Be jaka Franzensfeste. — Ob ll. uri 18 m dopoludne »>s bni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Cunha, Bregenca, Inomosta. Zella ob jezera, Lend-Gasie-na, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. - Ob 4. uri 38 m populudne osobni vlak z Dunaja LJobaa, Sclzthala, Beljaka, Cel-svca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob ti. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Troga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m zjutraj, ob 2. uri '6:1 m popoludne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod \z Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 28 rc zjatraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 5< I m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz KamcOb 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. ari 6 ni dopoln s, ob 6. ari 10 m zvečer. « « « * « a « « « 0 « Ker se vsled smrti opusti trgovina s klavirji, se prodajajo novi in preigrani klavirji m pianina po zelo nizkih cenah. JMCo Marout (peg 20. riževniške ulice št* 12 sali (2607-1) « ft ft « « « « « « ft « ««ft««ft«ft0ft0fta«ftftftftftftaftftftftftftftft««ftft Arhitekt Trumler priporoča svojo arhitektno pisarno na Starem trgu št. 30 v Plautz-evi hiši (2502-9) za sestavo načrtov za eerkve, »lle, lilsr itd. itd., za sestavo in preizkušnjo stroškov in Htavbnih. računov, za sestavo stanovanjskih oprav in umetno obrtnih predmetov, kakor: pohištva, ograj, raasvet-ljevalnih predmetov itd., tako v modernem slogu kakor tudi v drugih. Atelije za umetniško izvršitev akvarelov, naročenih načrtov izvršenih predmetov ali pokrajin po posnetkih v naravi ali po fotografijah. £. Schmentner v Ljubljani priporoča svojo bogato zalogo na/hbrane/ših daril %a $o%ič in novo leto, (0loaosti v božičnih in novoletnih dopisnicah na drobno in debelo. (2595-3) Iščem (2606—1) solicitatorfa za odvetniško pisarno. Ponudbe takoj drju. H. Turna v Gorico. Izurjena blagajničarka išče službe pod ugodnimi pogoji. Vpraša naj se v upravništvu „Slov. Naroda ". (2663—3) Kupite svoji soprogi l^ct božično d.a.rilo Smyrna-Imit. 2556-3 salonsko preprop 2 mtr. široka 3 mtr. dolga Predposteljnjaki (Bettvorleger) iste kakovosti za 85 kr. Razpošilja se vsaki dan na deželo. Zamotanje brezplačno. Konrad Schumi „pri novi tovarni" Prešernove (Slonove) ulice 1, Ljubljana. Spretne, solid.xie otovalne uradnike (akvlziterj «s > za vse zavarovalne stroke vsprejme proti visok.1 proviziji, sšasoma tudi s stalno p I aro tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnice. Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: ,,akvlzlter *5" upravništvu „Slov. Naroda". (1531—41) 2>Te3s:cLO je pretečeno nedeljo pri plenu vgdruMtvii „Niavee" v .Narodnem domu" zaniriijnl klobuk. Dotičnik naj ga prinese prihodnjo ne-deljo nazaj, kjer dubi svojega. '26121 V,Narodni kavami' oddajo se sledeči listi s Narodni Listy. Zlata Praha Arbeiter Z2itung Ueter Land und Meer The Graphic . Kikeriki «2564 -2) Slovenski Narod Slovenec Laibacher Zeitung Hrvatsko Pravo Vienac Nada ' • ' ••- '.- ' •'.,~.*7': Prodaja vina. Podpisani prodaja pristna istrska vina, teran, refoškat, rudeči Opollo iz Visa, kakor tudi izvrstna bela vina od 15 kr. naprej iz kleti v Pulju (Pola) ali iz Vodnjana (Dignano, Istra). Istotako se prodaja tudi gžSTfino namizno olje. Krištof CoSSOVel in drug (2524 - 5i veletržec v Pulju, Istra._ Nikdar več v življenju!! 355 važnih komadov za samo 3 K 60 H. 1 krasna pozlačena ura z lepo verižico, z jednoletno pismeno garancijo, 6 finih žepnih robcev, belih ali barvastih, ovratnica z orijentalskimi biseri, najlepši ženski nakit, 1 lep moški prstan z imitiranim žlahtnim kamenom, tudi za dame, 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumbov iz double-zlata, vsi s patentnim zaklopom, 1 krasen smodkin nastavek z jantarjem, 1 ff. žepni nož, 1 komad dišečega toaletnega mila, 1 usnjat port-mone\ 1 toaletno zrcalo z etuijem, 1 par bouto-nov z imit. briljantom, prav dobro ponarejenim, 1 večna beležnica, 20 predmetov za dopisne potrebe in še 255 raznih stvari, neobhodno potrebnih v hiši, gratis. Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, velja le » 14. 60 h. Razpošilja proti povzetju nova krakovska razpošiljalna tvrdka '2600) JB\ VVii^cliasoli Kx*akow iVo. KB(JKm Za neugajajoče se vrne denar. M m m sta i m sta A** SSP jb? y ^ fjš* 0^ •i- "r. ti? nt trt trt t * trt trt tfe trt m m m "te ?b nt Vabilo. Že mnogo let oproSČajo se blagotvoritelji častitanja ob novem letu in ob godovih a tem, da si jemljejo oprostne listke na korist mestnemu ubožnemn zakladn. Na to hvalevredno navado nsoja se mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z dostavkom, da so razpečavanje oprostnih listkov drage volje prevzeli gospodje trgovci Karol Karinger, Vaso Petrlčič ter Albert Schftffer. Vrha tega bode v smisla obstoječega ukrepa občinskega sveta raznafial mestni uradni sluga tudi letos oprostne listke po hišah. Za vsak oprostni listek bodisi za novo leto ali za god, je kakor doslej položiti jedno krono in na vpisani poli poleg imena pristaviti tudi Število vzetih listkov. Velikodu9nosti niso stavljene meje. Pismenim poSiljatvam bodi pridejan tudi razločni naslov pošiljatelja. Imena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po novinah. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 18. decembra 1900. Župan Iv. Hribar 1. r. ' Izdajatelj in odgovorni uradnik: Josip No 111 Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne'-