S«. 38.
V Trstu, v sredo 13. maja 1885.
EDINOST
Glasilo Sl^ffenskega političnega društva za Primorsko
»t
Volitve v državni zbor.
m.
V	nobenem slovenskem ali hrvatskem okraju ali kraju ne bode tako hude volilne borbe, kakor bode letos t Trstu. Smolo trdimo, da celo nikdar v Avstriji ne bode tako velikansko borb«-, kakor bodo v Trstu in sicer v
III.	molilnem razredu, ▼ katerem voli
IV.	mestni razred in vsa okolica. Vsa Tržaška Iredenta in tudi mnogo takozvanih italijanskih patri jotov se je zaklelo, da hočejo vreči Nabergoja, kajti prevečkrat je on povzdignol svoj glas za pravice Slovencev, bodisi v Tržaš-kom mestnem, bodisi v državnem zboru, in to, da se po vsem svetu javi, da v Trstu prebivajo tudi Slovenci, to strašno peče nage Iredentarje, kateri se ničesa bolj ne bojć, nego tega, da njih bratje onkraj luže zvedo, da tukaj v Trstu prebivajo tudi Slovenci in taki Slovenci, kateri terjajo svoje narodne pravice. Ker pa bo Iredentarji javno oklicali, da oni nočejo voliti za državni zbor, s čemer hočejo svetu kazati, da no pripoznavajo državnega zbora, ter da se držo historične samostalnosti Trsta, priSli no na idejo, da osnujejo posebno pol. društvo pod imenom Concordia (naši ljudje ga imenujejo, kakor znano, Cikorija). Dobro so sleparijo premislili, kajti v pravila društva so postavili točko, da društvo namerava v prvej vrsti napraviti mir mej okolico in mestom, da bode spoštovalo celo slovenski jezik; ali kar je še boljši lim za muhe, to je zagotovilo, da bode društvo pri-skrbovalo svojim udom službe.
V	pravilih stoji tudi točka, po katerej obstoji društvo le iz občinarjev
PODLISTEK.
Iz ust naroda.
V trž. okolici slišal in zapisal Levin, (Konec.)
Nevoščljivi sovaščani so prodali kože namesto po pet sto in več goldinaijev, po pet do osem gold. ter se drugi dan vrnoli z ukrepom, dokler mogoče škodovati našemu kmetu, ki je nje obubožal, sam pa obogatel. Koj tisti večer, ko njngu ni bilo doma, ZiiŽ^o njegovo kočo ter ž njo vse, kar je notri bi!o.
Naš kmet je spal to noč pod milim nebom in drug1 dan na vsezgodaj jel pobirati pepel svojehiše ter devati ga v vellkošk'tljo. Njegovi sov.ščani so ga gledali začudjenl od str.nii. Ko je imel ves pepel v Škatlji, dene jo pod p<zuho, vzame v roke svojo gorjačo iti se odpravi po poti na nasprot-nej strani vasi. Ta pot je držala v neko večjo vas, kder je imel svoj grad nek grof, Ko pride na večer k temu, prosi, na| bi tja prenočili ter naj bi mu v kak varen kraj postavili njegovo škatljo. — Prosim pa — zatrjeval je premetene«, — da bi je ne odprli, ker v njej so bogati zakladi, koje ne^em cestijevej hčeri, ki se ima zdaj poročiti; ako bi jo kdo odprl, spremene se ti zakladi koj v pepel. — Stoprav je on odšel, ko pridejo grofove hčere in radovedne odnio Skalijo, ali kako je bilo njih začudenje, ko vidijo, da so sh v resnici vsi zakla ti spremenili v pep-1. V strahu pred kmetom napolnijo škatljo s zlatim denarjem.
Ko B6 drugi dan naš kmet od grofu
1" ^K-ej občini pripadajočih, s tem se je hotelo indirektno reči, kakor tudi agitatorji za Cikorjo privatno m direktno povdarjajo ljudem, da bode društvo gojilo domačinstvo in delalo za izgnanje onih Slovencev, ki še nemaj o pristojnosti pod Trst. Vsled tega pa uže dobro znano geslo: »Fuo-ri i Cranzi!«
Vsa ta nakana pa kaže le predobro irredentarski obraz, kajti domačinstvo CikorjaŠi povdarjajo le proti Kranjcem, proti Italijanom in celo takim Italijanom, ki so podaniki ital. kraljestva, pa ne. Znano je nadal e, da so ustanovniki »Concordie«, namreč gg. Leopold Mauroner in dr. Angeli pravi Iredentaši, možje, katere Iredentarji imenujejo svoje stebre, da toraj ne zataji svoje stare politične vere zarad par okoličanov, katerim se hlinijo baš zato, ker so zapazili, da je tudi v okolici nekoliko moralno jako oslabelih in propalih ljudi.
Konečno je znano, da se tudi tržaški iredentarski magistrat veliko zanima za društvo Concordia. Vso to prejasno kaže, da so Iredentarji zdaj vse žile napeli, da-bi okoličanom odvzeli vsak pravi zastop z namenom, da jih Sčasoma poitalijančijo, a uže zdaj v obljubljeno deželo poročajo, da Trst je čisto italijansko mesto, in da ono malo število Slovanov, katero je dosedaj dalo kaj o sebi slišati, nema niti več svojega zastopnika ni v mestnem, ni v državnem zboru. Tendenca je torej čisto jasna, a stvar peklensko dobro izmišljena. Dobili so naši Iredentarji tudi dovolj podlih duš mej Slovenci, kateri so se jim prodali in zdaj divjajo v drobu lastnega naroda, kakor pravi strup.
odpravlja, izroči se mu tudi škatlja, katera s« mu pa danes bolj težka zdi nego včeraj. Odpre jo in začudjeo in vesel zagleda v njej polno bllščeSih cekinov. — To mi pa bodo moji sovaščani nevoščljivi; speljati jih hočem še enkrat ua led! —misli si in krene prott svojej vasi.
Kmetje so ga pričakovali, zbrani sredi vasi pod lipo; kadar pride on k njim, pokaže jim Škitljo polno cekinov in |im reče: — Zažgali ste mi hišico in menili, daste me s tem uže uničili, ali glejte, kako drago se prodaje pepel na tujem.
Tudi zd;ij sklenejo nevoščljivi kmetje narediti kakor njih sosed in vsa vas je tisti večer pogorela. D-ugi dan hitć kmetje pobirat pepel in naloŽivgi si vreče na rame korakajo po poti, po kojej je dva dni poprej ho lil njih sosed, kateri se jim tudi zdaj roga in skrivaj posmehuje.
Drugi dan je bila nedelja; naš kmet se je zjutraj solnčil na blagodejnih spo mladanskih žarkih ter gledal doli v vas, od kamor se je še tu pa tam kadilo. lostno je bilo res pozoriŠče ter žal mu je skoraj bilo. da je svoja sosede tako opeharil, ali vsaj mu niso privoščili pošteno živeti, ubili so mu edino kravico, koja mu je dajala vsakdanjega mleka, s katerim se je preživljal pro iajajoč ga In nakupljajoč potrebnega živeža. V tem ko je on to premišljeval, pri livi za njim tolpa kmetov « paladičarni in palicami v rokah ter m ja-mejo šeškati in tepsti, da je bile joj. Ubogi kmetje so iskupili za pepel lastnih hiš namesto škatljo cekinov, vsak po desetico ali dvajsetico zato so prišli tako razbeljeni ter udrihali po svojem sosedu, potem ga pa ulekli na most, ki je bil sredi vasi čez globoko reko postavljen, da ga v vodo vržejo, naj bi tam nutri utonil in jih ne sleparil več.
* n L C?1" puSUjHjo Urtdnlitvii »vi« Tarrent«. .Nuova Tlpografia;« vnak mora biti traniiran. Rokopisi noiabne vrednosti ae no vračajo. - Innrati (razne vrnte liama-niia in poilaniee) zarafiunijo po po*odiil - prav oeu6; pri kratkih ogiaiih z drobnimi črkami ae plačuje za vsako bnaedo 2 kr
Te uboge ljudi so na tak način deireralizovali, da je kaj; gsa^a popisovati, kajti z denarjem in z javnimi službami je pač lehko kupiti nekoliko ubozih, malo omikanih in v mestnem zraku uže nekoliko okuženih Slovencev, saj se s takimi manevri kupi celo velika gospoda, saj je skoraj vsa irredentarska stranka tržaška sestavljena iz ljudi, kateri računijo z mestno mošnjo. Kedo se bode torej čudil prostemu človeku, ako podleže takim zapeljivcem, ki imajo v rokah suknjo in škarje?
Stvar je torej jako ozbiljna, našim nasprotnikom je na razpolaganje mestna uprava, oni imajo še druge vire. Voditelji Tržaških Slovencev pa nemajo na razpolaganje druzega, nego pošteno srce in iz tega kipečo prepričevalno besedo; s to se branijo na vse kriplje; ali zavest, da delajo za pošteno stvar, daje jim pogum, s katerim bi Šli celo v vsako nevarnost; oni danes gledajo tukaj mogočnej Iredenti pogumno v obraz, in delajo z vso eneržijo, da odkrivajo sleparske nakane ter odbijajo strašne napade, ki se vršo te dni. Okoličani so pokazali pri shodih, ki so se vršili zaporedoma, da so večinoma še zvesti svojej materi Slavi, in da so Še zdrava veja na močnem deblu. Cikorija je v pravih možeh okolice vzbudila le še veČo ljubezen do svojega naroda, in nadejati se je, da postane uprav zdaj narodno živenje mej Slovenci v Trstu in okolici še živahnejše, Ali pri vsem tem nismo mi Slovenci zmago v III. volilnem razredu tako gotovi, kakor smo bili pri zadnjih volitvah v drž. zbor pred 6. leti. Magistrat je na razpolaganje Cikorije in magistrat ima
Pred no to store, zavežejo ga v vrečo in neao na most. Zadnja ura je uže bila ubogemu kmetu, ko zazvoni v cerkvi k mafii. — Pojmo prej k maši! — reče|o vsi skupuj — potem ga ioputnemo v vodo. — Vsi gredo v cerkev, le kmeta pustć na mostu v žaklju. V času ko so kmetje bili pri maši, gnal je nek mož č-do volov po mostu in naš kmet jame tedaj se oglašati iz vreče zdihujoč: — Oh. kiko bodem jaz papež, ker ne znam niti pisati niti brati 1
Mož z volovi se ustavi in praŠa kmeta, ki je v žaklji zdihoval, zakaj tam zavezan leži, in ta mu pripoveduje, daje bil izbran z i papež i, ali ker se je branil sprejeti to veliko čast, ne znajoč niti čitati niti pisati, zavezali so ga v to vr^čo, da ga šiloma naredć za papeža. — No — pravi mu inož — ako sami nočete papež biti. pustite mene v žakelj, jaz rad postanem, ker znam dobro pisati in brati. Kmet odvezao od moža z voli, izleze iz vreče in vanjo zleze oni mož, zahvaljujoč se kmetu, kateri vzame njegovo palico in greue čedo volov na pašo.
Kadar Kmetje pridejo od maše, tečejo na most in ko blizu ž iklja pridejo: vzdignejo ga in če/, mostno ograjo v globočioo »štrbunknejo«. Tako je mož bil poruaziljen za papeža.
Kmetje oddidejo veseli, da so se sleparskega njih soseda iznebili, in k enejo na svoja posestva gledat, kako drevje in trte poganjajo. Tam pri cesti na Županovem pašniku je pa-?el nekdo Čedo volov. Hitro tečeio, da ga odpode, ali vsi osupli in prestrašeni se ustavijo: — Ali ni tam kmet, katerega smo prav zdaj v vodo vrgli? In k'to mu je dal tako čedo volov! To je coprnik, zapisan hudiču! — in jeli so se prekriževati — ne imejmo z njim
v rokah sukno in škarje. Kaj namerava magistrat, pokazalo se jo pri sestavljanju volilnih imenikov. Več tednov so se ti volilni imeniki delali pod ključem v anagrafičnem uradu ; v dotične sobe ni smel ves čas nobeden zahajati, nego sami oni možje, ki umejo imenike sestavljati po ire— dentarsko.
Te dni so prišli imeniki za mestne volitvo na dan, v teh so vpisani le taki volilei, ki so meščani in imajo pravico voliti v mestni, oziroma deželni zbor. Ali za državni zbor imajo pravico voliti tudi vsi drugi davkoplačevalci, ki sicer niso pristojni v Trst, pa tukaj imajo posestva, ali tukaj izvršujejo kako obrt ali kako rokodelstvo. Ti se zovejo konsorti, (podružniki^. Tudi imenik teh je napravil magistrat, toda ni ga razposlal, ampak kedor ga hoče videti, mora iti na magistrat, mora torej imeti časa dovolj, in še potem je prašanje, ako pride na vrsto.
Ali ne zadosti na tem, mi smo imenike pristojnih in podružnikov pregledali in našli, da je v okolici izpuščenih najmanj 4 do 500 dobrih volilcev, mej tem, ko je vpisanih vse polno takih ljudi, ki ali nemajo nobenega posestva in so takozvani ma-gistratovi postopači. V četrtem mestnem razredu so tudi izpuščeni mnogi Tržačani, dobri posestniki, ter vpisani ljudje, ki so ali v prognanstvu zarad irredeotarstva, ali pa so umrli, ali pa nemajo čisto nobenega posestva.
Najlepše pa je glede takozvanih konsortov. Znano je, da je v Trstu gotovo kakih 3 do 4000 rokodelcev in malih obrtnikov, potem prodajalcev in malih trgovcev, ki vsi plačujejo
nobenega posla več, ker vgonobil nas je napol in lahko nas popolnoma uniči.
Ko jih zapazi, gre jim kmet naproti in jame z sladkimi besedami tako le pri— govarjiti: — Ljubi moji, Bog j- pravičen in ne zapusti dobrega Človeka nikoli. Vi ste me v vo lo vrgli, ali glejte čuda! Izpod vode sem seboj pripeljal to-le če lo živine; vi je tudi prav nič nemate, pod vo lo jo je pa premnogo. Taki voli, biki in krave so pod vodo, da jih je lepo gle tati! nočem vam slahega, ampak želim vam, t i si W> tudi vi preskrbite, če tudi niste vi dozdaj drugega iskali, nego meni Ško Jovati. Poji« tedaj tudi vi pod vodo in izberite si potrebne živine I
Nevoščljivi sosedje pozabivši, ila so ubozega kneta malo poprej mislili umoriti, pa so namesto njega v vo io vrgli ubo-zega čredaij«, slušali so ga koj. Pridfiedši v vas zbero se pod lipo ter se jamejo nie prepirati, kda se prvi potopi v vo io, kajti prvi najlepšo Živino odbere. Naposled so odločili,nuj prvi gre župau in k malo potem se vsi skupaj napote na most.
Prvi toraj je imel v vodo skočiti vaški Župan; ta se prekriža in Strbunk! v voii je. Ko pod vodo zgine, slišalo se |e na most; »b'k, b' k«, župan je namreč ust i odpiral, da hi druge klical na pomoč, v tem mu je pa vola silila v grlo in mor d jo jo požirati. — Vidite, ljubi moji, pravi cerkveni starešina. kmetje imel pr.v; župan uŽ-i odbira za-se najlepše bike in govori se sabo: »h' k, b'k«; hitimo za njim, kuj t', ako ne, pobere sam vse. — Potem skoči on v volo in za njim vsi ostali. Tako j* posljal ubož ii ali premeteni kmet svoje sosede iskat bikov pod vodo, od ko ler m pa niso šj z laj povrnoli.
EDINOST
davek in torej imajo pravico voliti za državni zbor. Magistrat pa je takih davkoplačevalcev le 640 vpisal mej volilce in mej temi večinoma ljudi, kateri so dobro poznani na magistrata. Kaj je nek temu uzrok ? Ti takozvani mali ljudje so skoro sami Slovenci, Slovencem pa je treba pravice kratiti.
Faktum jo ta, da je moralo društvo Edinost delati na vso kriplje, da je v osmih dneh kolikor le mogoče posredovalo reklamacij. In ros oddalo se jo te dni samo od te strani okolo 1100 reklamacij izpuščenih voliicev za mestni in za državni zbor. Reklamiralo se je tudi od drugih strani, in kadar bodo volilni imeniki popravljeni, bodo gotovo imeli ves drug obraz, nego jih imajo denes. To vse naj svetu kaže, kako brezobzirno postopa naš magistrat, ki je zavetje one uže znane svojati. (Halje prib.)
K zavednosti!
Nova doba, č*s probujenja in hoja za obstanek je nastopil v zadnjih letih za nas Slovence. Doba službovanja in robovanja pod krvničkim gospodarstvom oholih tujcev, nasprotnikov in zatiralcev našega naroda se je spremenila v mišljenje za svoj obstanek ; tudi Slovenec ni zadnji na svetovnem polju, tuiii njemu pristoje pravice, katere uživajo drugi narodi v polne j meri, tudi on ima svojo domovino, katero ljubi nad v*e, svoj mili jezik, v katerem ga je sladka njegova mati učila spoznavati in moliti večuega Stvarnika, zato ima tudi on pravico biti trajen boj proti zatiralcem svojim, proti ouim, ki od povsod nanj zijajo in ga hočejo požreti.
Zirja na slovenskem polju je pred leti jela svitati in probudili so se nam možje, ki so v svetej unemi oznanjevali svojim bratom čas probuditve iz dušnega spanja, kazoč jim, da tudi slovenski, če tudi majhen narodiČ, proti drugim velikanom, lahko živi in deluje, izpodbadali so ga k probuditvi, k zavesti svoje narodnosti in našli so se možje, katerim so se oči odprlo, kateri so spoznali, v kakej otanci črne, kako malo so se brigali do tedaj doseči to, kar jim je po božjem in človeškem pravu odmjerjeno, jeli so delovati skupno in složno in dosegli so dosedaj vsaj nekaj. Vsaka stopinja naprej je veselila vsakega rodoljuba v srce in sam si je prizadeval na en ali drug način narodu koristit', požuril se tudi druge k zanimanju do tega, kar je narodovega, unemati in enako dela pravi rodoljub še dandanes.
Tudi pri nas v Trstu so se nahajali in se Še nahajajo taki možje, ki skrbe in se trudijo ljudem dokazati, da ni vse eno, je-li nas drugi narodi se »ščavot nazivajo, nam Šolo s lujim učnim jezikom vsilujejo. z nami v tujem, nam neumljivem, |eziku uradujo in dovedl -,0 nekatere do spoznanja svoje neved osti m zaspanosti, da so se potem jeli tuui oni pečati za narodno stvar. Ali, žalibože, še nismo prišli do one meje, nismo še na onej stopinji zrelosti, na katerej bi se sedaj morali nahajati; spominjamo se sicer, da smo sinovi majke Slave, ali ne spoznavamo vsi, da je naša sreča le od naše zrelosti odvisna, sliši se namreč še mnogokaterega, ki meni, da lahko brez svojega jezika živimo in nekako brezupno drvimo v naročje drugemu jeziku, drugim Šegam, na limanice gredo nekateri naši bratje tujcu, ki gleda le na naše razna-rodjenje in pogubo.
Res, da se to sedaj ne godi v Istej meri, kakor nekdaj, vendar pa niso tudi sedaj redki možje, ali flga-možje, ki se iz jednega ali druzega, večkrat ničevega uzroka, trgajo od svoje narodnosti in druže vr3ti nagih zatiralcev. To se je pokazalo vzlasti v zadnjem potekanju smrad-Jj i ve Cikorje proti nam in nufiim pravicam — Cikorje ki je narejena iz zmeša tržaških Lahonov, sinov avstrijskega (?) društva »Progresso« ki zmirom po Italiji vzdihuje kakor bi tej neblaŽenej škornjici še našeg; Primorja kot zadnjega bleka manjkalo — in druzih sinov majke Slave, tržaških okoli
čanov, koji so se dali vanjo vpisati, upajoč si zaslužka ali boj»č se ga izgubiti. Trdega kamenja po mestnem tlaku ne bode Fnr-lan, conpatrijot od gospode na magistratu, menda vendar tolkel, ko še komaj vleče zdrpaljeno metlo po istem tlaku I Ne bojte se t. daj za borni svoj zaslužek!
In pa, je-li menite, da se bode emirom enako godilo? To je le iahonska premetenost in potuhnenost, liki krotkim ovči-cam vam se sedaj prikaznjo in se vam dobrikajo: »buon giorno, buon uomo; come va con i suoi campl ecc. Tako vam govore premetenci, le da vas za s« pridobe in potegno na led. Malo časa mine in vse bode po starem: moštro de ščavo, rozzo in enake psovke ti bodo vedno blažila potrpna tvoja ušesa, ki bi morala nsnjati biti, da te ne razsrde in ne huj-skajo proti tem potuhnencem, ker dohajale bodo iz ust prav onega italjančiča, ki ti je pred meseci vse dobro voščil , In mnoge obete delal; vse je pa debela mast, prazna pesti
Italjančič, ki te je tako lepo znal za nos voditi, odurnejši ti bode in zatiral te tem bolj ko bode v njegovej moči, kot Turek obupano »rajo«. Človek, rekel bi, ne ve skoraj sam, česa hočejo ti Nemci in Lahi in oni, koji se dado od teh voditi ? Ko se ena ali druga dolgo zaželena reč doseže, konec je naše želje, ali tem ljudem ni za resnico nikoli zadosti. Ne le da imajo v našfj občnej domovini najpopolj-niše pravica, vzlasti pa Lahi, katerih ne bi v Avstriji smeli uživati večih mimo nas, kajti glede števila so mnogo manjši od nas: siti so in presiti; zato ne poznajo hvaležnosti do vlade, ki jih preveč pita, zato rijejo proti njej in hujakajo še druge državljane, sejoč nemirnost in upori Ko so uže v vodi do grla, kličejo te na pomoč in ko jim roko ponudiš, da se rešijo, ule-čejo še tebe v vodo, v propad.
Nezadovoljneži so ti in nesramneži, ki se z vsako najostudnejŠo stvarjo okoristijo za svoje malovredne in nesramne čine. To je kultura I to je progressol
Ti zviti lisjaki, ki vendar dobro vedo ljudi v mreže loviti — nastavljajo svoje mreže uže nekaj časa našim okoličanom, kojih nekateri so se jim dali tudi premo titi. Ali kaj zato, ubogi, usmiljenja vredni kmet ali delavec ni čuda, da se je dal vlovitl: upal si je zaslužka, katerega v sedanjem času res pomanjkuje; upal je, da ga bodo potem bolj spoštovali; bal se je, da ne izgubi bornega zaslužka, kate-ega je morda pri enem ali drugem teb ljudolovcev imel; z eno besedo: preslep-ijen z obeti je hotel izdati svoje koristi n narodnost nevede v roke svojemu sovražniku, zatiralcu sv. vere, potuhnenemu liberalcu, ki spodkopava vero in uda-nost v presvitlega našega vladarja.
Kdor izdaja tu okolo Trst,t koristi tega mesta in bližnje okolice laškim liberalcem, progreasistom — cikorjaŠem, nasprotuje svojemu vladarju ter odobruje delovanje teh Lahonov v smoter, da se kedaj Primorsko priklopi lačnemu in brezvernemu kraljestvu onkraj velike adri-janske luže, ki gladno odpira svoje žrelo, da bi te dežele požrlo ter rešilo svoje brezverne in potuhnene misijonarje v Avstriji, kateri si na vso moč prizadevajo, da no bi temu več daleč bilo. Ali ne boš pihal kaše, ne boš I
Predno mora naša desnica popolnoma omabnoti in predno se mora kri prelivati, nego se to poskusi.
To je tedaj smoter delovanja in pospeševanja laške narobe kulture in iz tega se stoprav vidi, kako neprevidnost in neumnost, da, greh proti narodu in državi učini oni, ki laške skomine podpira in za ničev razlog prodaja svojo čast, moštvo, kri in prepričanost. Take po vsej pravici zovemo figa-može !
Politični pregled.
Notranje dežele.
Česatica in nadvojvodica Valerija ste se H. t. m. iz Heidelberga vrnoll na Dunaj.
Shod treh cesarjev se zopet preklicuje, a pri vsem tem se utegne vender le od neke strani zanj delati, sicer ne hi se t;i vest tako stalno ponavljala.
Na Dunaji se pri volinem gibanju opazujejo čudne, ž ilostne, prestolnemu mestu sramotne prikazni. Kal-? se mej volilci tolik a spridenost, da ae oglašajo za denar, da hočejo voliti onega, kdor več plati! In denarja na Dunaji ne bo manjkalo.
Ogerskega državnega \bora antesemit-ska stranka je dobila hud udarec, zgubila je namreč vodjo, ker je Istoči iz njenegr kluba stopil; ž njim vred skoraj gotovo izstopijo tudi njegovi prijatelji In potem vsa stranka razpade. Istoči je prišel v denarne zadrege, in pretenje, da bogati judje to priliko porabijo ter se nad njim mašču jejo, primoralo ga je k istopu. Denar ima veliko moč, In ker so judje petični ljudje, zato je tudi velika njihova moč.
Vnanje dežele.
Mejnarodna zdravstvena konferenca v Rimu se prične 20. t. m.
Nemški državni zbor je 8. t. m. v ko-nečnem glasovanji sprejel ves zakon o bor-snem davku s tem dostavkom, da so me-njična plačila v inostranskej veljavi in v inostranske kraje davka prosta.
V	nemškem državnem zboru je 9. t. m, knez Bismark govoril zoper praznovanje nedelj, ker je to praznovanje Škodljivo ljudskemu blagostanju. Ta govor je zelo neprijetno dirnol konservativce, ki so vsled tega sklenoli, naj se razprava o tej zadevi odloži.
Turška vlada hoče prirediti svetovno razstavo. Kaj neki Turki razstavijo? Svoje hareme ?
Angleško-ruski ražpor se počasi polega. Angleška vlada se umika, ker vidi, da bi jej vojna z Rusijo bila jako nevarna in lakho tudi pogubonosna. Peč'? jo tudi to, da bi v vojni ne imela nobenega zaveznika. Delala je pri Turčiji na to, da bi jej ta odperla Dardanele. da bi nje vojno brodovje moglo pc p<>brežji črnega morja mesta rušiti in drugo fkodo delati, a Turčija jej je to zahtevanje odbila. Tudi nemška in avstr.-oger.vlada steTurčiji priporočali, naj Dardauel nikakor ne odpre, in tema se je pridružila še francoska vlada, kar je Angleže hudo dregnoli.To se vidi iz tega, da je Salisbury v angleškej zgornjej zbornici 8. t. m. opazil, da Angleška po berolinskej pogodbi ni dolžna ravnati se po Sultanovem ukazu, ako bi na njega pritiskala kaka druga vlada, naj Dardanel ne odpre. Na to opazko je odgovoril »Journal de St. Petersbourg,« da je odpiranje in zapiranje Dardanel evropsko praSanje; i da nič ne kaže, da bi druge velevlasti bile Istegi menenja, kakor Salisburv, da bi Angleška imela pravico prodreti skoz Dardanele, ako bi katera druga vlada Sultana pred tem svarila. Zdaj sicer ni Sali-siiury na vladiuem krmilu, zato se ni vredno o tem pričkati, vsekako pa je čudno, da Im.i državnik o veljavi kake pogodbe take nazore. «Times> ad 9. t. rn. poročajo iz Kalkute, da so tam vesti o mirnem poboganji zbudile veliko nevoljo, Bojć se, da Angleška ne zgubi Čest ; avfganska poročila dokazujejo, da omahovanja angleške vlade angleško veljavo pokopava; prvi del tega poročila ne utegne popolnoma resničen biti, drugi pa je gotovo resničen. — Ruski vladni časnik «Regie-rungsbote* pravi, da se meja. določi po dogovoru obeh vlad, da je pa mogoče, da se kakemu vladarju prepusti razsodba o prepiru zastran razlaganja rusko-angleške pogodbe od 17. marcija.
Gladstnne je 11. t. m. v spodnjej zbornici rekel, da iie dvomi, da ruska vlada podpiše v Londonu sklen°ni dogovor glede avfganskega prašanja, ž leti pa bi bilo, da se to zgodi še le pot<*.;i, ko se meja stalno določi. — Iz Ko lanja pa fie poroča, da ni res, da sti Rusija in Angleška prosili danskega kralja, naj on pravdo razsodi.
V	Italijanske) poslanske) žarnici je bila 8. t. m. dolga razprava o kolonija]-nej politiki. Govorili so Cairoli, Crispi, Min^hetti. Minister Mancitii je potrdil poprejšnje Izjave. Depretis je v imenu vsega ministerstva izrekel, da je solidaren z Man-cinijem ter naulaBal veliko dobroto zveze z Nemčijo in AvBtrijo; ta zveza varuje mir. ki je zelo vnžen za Italijo, da izvrši notranjo vredbo. Ta zveza ni škodljiva interesom Italije t»*r jej ne jemlje svobodnega gibanja. Tudi ni res, da je It • 11 j a zaveznica, ne pa prijateljica. (Za poslednjo trditev
manjka dokazov). Ozbiljna vlada ne more odgovoriti na prašanje, kaj bo v prihodnje delala v Afriki (To je resr saj je mogoče, da Italijane iz Afrike spode). Ona ima vendar trdno voljo, braniti čast In prapor dežele. Vladno postopanje se je naposled z 188 glasovi proti 97 odobrilo. S tem se je vladi izreklo zaupanje, a ne bila bi pametna, ako bi se na to preveč zanafiala, italijanski parlament je kakor petelin na strehi, kaka nezgoda v Afriki, ali kaka druga dogodbica, pa se obrne na drugo stran in glasovalo bo 188 poslancev zoper, 97 pa za vlado. Tempora mutantur in ž njimi italijanska politika.
Iz Sudana dohajajo Angležem jako neugodne vesti, Iz Dongole se namreč poroča, da se je napotil Osman Digma z več pristaši v Berber in berberski emir v Kartum po vojske, s katero napadeta Angleže pri Suakimu. — «Standard» je te dni priobčil pismo necega častnika iz taborja v Kurotu, ki je polno obupa. Častnik mej drugim piše to le: Strašno se nam godi. Vsi smo pod slabimi šatori in koče bo mogoče postaviti še le meseca avgusta, in tako razen teh ubornih šatorov nemamo nič. da bi se branili vročini, ki zdaj znaša 120 stopinj. Vsak dan nam prinese 24 ur telesne in duševne muke. Sedem naSih ljudi je v zadnjih dvanajstih dneh umrlo za drisko, in če tudi smo še le pet tednov tukaj, uže Imamo 150 bolnikov. Nesreča je, da nas v tej peklenskej deželi puščajo. Nič jih ne more izgovarjati. £ivež je slab in mi smo vsi raztrgani, ker obleke še nisrno dobili. Nobeden ne govori, ne upa i ne misli nič druzega, nego da mora poginoli. Ako ostanemo tu še eno poletje, ne ostane nič, kar bi vredno bilo slamne bilke. Za božjo voljo, pišite o tem, in pregovorite druge dopisnike, da to stvar omenijo. Dopisniki so vojakom najboljši prijatelji i u kar njih ni več tukaj, vse se taji i ni človeka, ki bi Imel besedo za vojaka. Verujte ml, polovico izmej nas v malo dneh um zgubi.
V angleškej spodnjej zbernici je 11. t. m. Hartington naznanil, da se angleška vojska proti koncu tega meseca umakne v Vadi-halfo in Asuan; proti Kartumu vojska ne bode prodirala. V Suakinu pa ostanejo angleftki vojaki, dokler se angleška vlada ne pogodi s katero drugo velevhstjo, ki Suakim zasede.
Nove države ob reki Kongo vladar je, kakor znano, belgiškl kralj. Za guvernerja je imenovan Stanley. Vlada se tako le sestavi : polkovnik Straneh, načelnik, notranje zadeve in vojna, Vanceevelde trgovina, Vanneus finance. Sedež ministerstva je v Bruslju.
DOPISI.
fiiveio pri komnu, 5. maja. (Tzv. dop.). (Posnemanja vredno). Letos se je prikazalo zelo veliko pomladnih hroščev ali kebrov. Vidi se povsod, kako iz zemlje rijejo in množe se z vsakim dnevom. Skoda, ki jo delajo ti požeruhi po drevju, je očevidna, kajti listje, cvetje in mladi zarod vse vprek nam poklestijo. Znano je, da samice večjo čkodo delajo od samcev, kajti samci o drugej polovici maja meseca poginejo, samice pa žro še neka) časa dalje, potem pa se zalijejo v zemljo in ondukaj odlože svojo zalego, kakih trideset in še več okroglih jajec. Iz jajec se izvale ličinke, ki ohgrizujejo rastlinam korenine in je izpodjedajo, da vsled tega vsihajo. Te ličinke so prave pravcate podjede in rastlinam veliko škodujejo, ker jim izpodjedajo korenine. Zato so tudi izdane posebne postave in naredbe, ki ostro ukazujejo županom gledati na to, da se kebri pobirajo in pokončujfjo. Škoda, da se skoraj povsod take postave prezirajo ter ostanejo le na papirji in se dejansko ne izvrše. Učitelji bi lahko v tem mnogo storili. In zares zahvaliti se moramo ko-men^kemu učiteljskemu osebju, kojemu področju so izročeni naši otroci, da 80 ■ kehrom napovedali vojno«. Zaukazalo se je namreč v vseh razredih, naj otroci hrošče pobirajo in v Šolo nosijo. Naši otroci zelo radi hrošče love ter jih učiteljevu donašajo, to delajo naši otroci še rajše, ker jim učiteljsko osebje daruje za vsakih st') hroščev po eno pero, svinčnik, pisalo, .-.niižioo itd., kakor so nam otroci povedali, nabralo se je do zdaj, to je v osmih dneh, u ž- nad 50.000 (reci nad petdeset tisoč) hroščev.
Ti hrošči se hranijo v komenskem šolskem vrtu v gnojnici, kajti tamkaj je n cimentom sezidana jama za kompost, (mešani gnoj) in znano je, da hrošči z apnom pomešani dajo jako dober gnoj.
S DIH O S T
Ako pomislimo, da z vsako uničeno samico srno pokončali blizo trideset ogrcev ali podjedov, lahko računamo, koliko podjedov je dosedaj pokončala in še pokonča koraenska šolski mladina. Res vsa čast takemu učiteljskemu osebju, naj bi našlo mnogo posnemalcevl
NaŠa občina je postavila te dni sredi pokopališča lep kamenit spominek, ki stane 85 fr„ vsem našim rajncim. Na precej vi sokein pedestalu stoji velik križ, a nape-destalu so vdolbene besede: »Bog jim daj večni mir in pokoj!« Tudi to je posnemanja vredno !«
Izpod Golca, 26. aprila. — Spet se je vrnola ljuba pomlad, krasno odičena, sadno drevje lepo cvete in uživamo prav lepe spomladanske dneve.
Za vinski trs je tudi kaj ugodno vreme, da bi vsaj v hodoče nam ljubi Bog poslal dobro letino, ker osodopolna so bila prošla leta, vzlasti za nas Kraševce, a star pregovor pravi; pomagajmo si sami, potem pomore nam tudi Bogi
Nek gospod dopisnik je v cenjenem časopisu ((Edinosti* St. 32, v gospodarskih stvareh kaj dobro poročal o žveplanji vinskih trsov, kar naj si vsak dobro zapomni, prav po t«m načinu sem jaz za poskušnjo pred par leti žveplja), in bili so vinski trsi potem jako zdravi ter dobili prav lepo barvo, kakor da bi bili pred dobro pognojeni.	Km.
Domaee in razne vesti.
Saksonska kraljica 14aro lina je v nedeljo zvečer prišla iz Benetek v Trst, drugo jutro pa odpotovala v Abacijo.
Imenovanja. Poljedelski minister je Imenoval namestnika gozdnega oskrbnika gozdnega vodstva v Gorici Maksimilijana Schweiger za gozdnega oskrbnika. Koncipist deželnega namestništva v Trstu Rudolf pl. Amberg je bil imenovan za zh. časnega okrajnega komisarja in Alojzij Lafi-iac za namestništvenega koncipista. — Stavbenega ureda praktikant Anton Haller je bil imenovan stavbenim pristavom za Primorsko.
Za veliko veselico <lru$tva Kdluost se delajo velikanske priprave. Trije dekoraterji uže pripravljajo kinČ, potem se pripravljajo tudi umetni ognji in ljudje so začeli uže zdaj kupovati ustop-niče. Prostora je pri »Aurori« za blizo 3000 ljudi, toda, ako bo lepo vreme, bo prostor še premajhen, kakor se more uže danes po vsem soditi.
Vol licem IV. mestnega vo-llliicfira razreda naznanjamo, da bode volilni shod v gostilni gledišča Fe-nice, in ne v dvorani vrta Rossetti. Začetek shoda ob 10 uri predpoludne.
Meja volilnega odbora za IV. okraj bode v četrtek popoludne ob 4. uri na praznik nebohoda v gostilni g. J;ikopa Ferluge na Greti, h katerej seji se vsi izvoljeni odborniki uljudno vab jo.
Za blrmance* Ker je zdravje vis. čest, naSega Škofa, dr. Glavine tako slabo, da mora po nasvetu zdravnikov v kako kopel iti, zato se je birma odložila in bo še le v jeseni; dneve, kdaj pe bo delila v posameznih župnijah, naznanimo o svojem času.
Občni zbor pollilč. društva Edinost v 10. dan t. m. v Lindaru je bil najsijajnejSi mej vsemi dosedanjimi zbori. Toliko naroda se še pri nobenem ni zbralo, kakor tu. Smelo trdimo, da je bilo nad 4000 ijudi. Uže na jutro je pričel iiarou zbirati pred kolodvorom v Pazinu in ko je po ednajstej uri dospel vlak, pozdravil je pa narod došle prav navdušeno se živio-klici. tako da je tja v lahonsko gnezdo odmevalo. Na kolodvoru stopi došlo pevsko društvo «Zora» iz Vrdele (86 pevcev) v krog in zapoje: «Kolo». Narod je z velikim veseljem poslušal in zagotavljam vas, da j« bil lo krasen prizor. Še nije ien-krat se ni slovanska pesen tako krepko glasila, kakor prav danes in to v sredini tužne Istre. Gostje In odbor, na čelu g. Ivan Nabergoj, odšli so proti Lindaru. vasi dobre pol ure oddaljenej od Pazina. «Zora» je pa zopet pela koračnico za koračnico. Pred vas dospevŠi, pride naproti gosp. dr, Dinko Vite/.ić in več drugih odličnih mož. Po vtisi je b lo toliko naroda, da smo se komaj dalje pomikali, da si so ulice ši roke. Predno smo se razšli, zaorili so •Zorašl« še jedenkrat jedno pesen in potem smo se nekoliko okrepčali. K malo po trelj^j uri se ju pričel občni zbor. Gospoi preuseduik I^an Nabergoj je v kratkih besedah napoinenll, čemu in zakaj se je ta občni zbor sklical. Preustavil je narodu gospoda Jijrčča, vladnega zastopnika te> zaklical caru trikratni «živio», Z entu-ziazmom je narod sprejel ta pozdrav ii grmelo je od samih Jivio-klicev, «Zora» je zapela nlinno in ves narod jo je odkrit poslušal. Pr> šlo se je potem na dnevni red.
Prvi nastopi na oder gospod ilr. Dinko Vitezič ter narodu razloži pomen državno-zborskiii volitev in pristavi, da ne hod« o svojern delovanji sedaj poročal, ker j* izdal posebno knjigo. Naghšal j«*, da se mora Istra osvoboditi navalov tujstva in
da mora postati svobodna. Vse kar j? kdaj bilo naše, zopet mora biti naše. Govornika je narod s takim navdušenjem pri končanju govora pozdravil, da se je zemlja tresla.
O drugej točki je govoril g. prof. Mate Mandič. Navel je vse krivice, vs* muke, ki jih mora narod hrvatsko slovenski prenašati od strani «kirnjelov.» Govornik je v istini tako živo narisil žitje ubogega Istrana, da se je človeku srce od žtlosti krčilo, čuti vse te težave, ki jih trpi še danes naš narod v Istri.
Za njim je nastopil preprost kmetičiz Pazinskega polja ter govoril tako navdušeno, da se je marsikomu potočila solza, solza vročega sočutja. Bili so to moment', ki se ne dajo popisati. Umeti jih more le oni, ki je bil navzoč. Potem je govoril Še g. P. Persič, ki je navduševal narod do samozavesti in krepko povdarjal Blogo in ljubav mej seboj. S združenimi močmi dospemo daleč In le v edinosti je mogoče, da bode naš poslanec g. Dr. DiDko Vitezič zopet izvoljen.
O 2. točki dnevnega reda je govoril g. dr. Mate Trlnajstič Iz Krka, ter razložil narodu, kolike vrednosti so posojilnice in da hi se le z posojilnicami materijalno stanje moglo zboljšati. Narod je pazno poslušal govornika in mu za njegov poduk bil jako hvaležen.
Po končanem dnevnem redu se je g. Ivan Nabergoj najsrčneje zahvalil narodu za tako mnogobrojen pohod In vzgleden red ter Izrekel nado, da se bomo videli še v kakem drugem kraju Istre, na primer blizo Pulja, Razšli smo se potem vsak na svoj dom. »Zora« je pa pred odhodom na kolodvoru Pazinskem zapela Še nekoliko krasnih zborov, katere nI poslušalo samo naše ljudstvo, temuč tudi Italijani, ki so mogli spoznati v tem napredek naših pevcev. Kakov vspeh je imel ta občni zbor, pokaž« se pri bodočih volitvah. Došli so telegrami iz teh le krajev.
U Zagreba: Klub stranke prava. — Iz Trsta : Delalsko društvo. PolindarČenjak. Istarski Hrvati u Trstu. — Iz Kopra : Ro doljubi u Kopru i okolici. Dolinski nod< -ljubi. — Iz Kika: Krčki Hrvati. — Iz Cres a : Creski Hrvati. — Iz Baške : DorČić i Mahulja. Ćitaoničarl. — Iz Lovrana: Bersečki Hrvati. Rajmund JeluŠič, Ber-sečki župnik. — Iz Voloskoga: Laginja. — Iz Matuljah : Kastavci. — Iz Briksena: M^žgon.
Agitacija za Cikorijo je uže
strašna. Odbornik tega društva Primožič, sedaj asisteut v kamnolomu Poldetovem, dela na vse kriplje, da ude temu društvu pomnoži. V ponedelek v jutro korteševal je na ulici Torrente pri delalcih, ki popravljajo tlak za tramway. Vporabljal je vse skrajne učenosti svoje puhle glave, da hi bil nekega moža pridobil za svojo kuhinjo. Mož je bil pa toliko prebrisan, da se mu ni dal preslepiti in mu vsiko hedari|o, ki mu jo |e hotel natvezti, opo-rekel. Le tisti, ki bode u 1 »Cikorije«, za dobi službo v Trstu. Kranjce izženemo in dajali bomo zaslužek le okoličanom; tako Primožič. Na to mu odgovori priprosti delale«, da treba izgnali Furlane, potern še le njegove brate s Kranjskega, Primožič se je obregnol potem zelo surovo nad njim, Češ da on nič ne ve, iti da mu je to bedarijo natvežil kak »Zoraš«, ali morda celo njihov učitelj, ki je cel revulccijoner. Mož mu na to odgovori. Da njemu ni ni-j^den »ZoraŠ« nI jeden drug tega razložil, ampak da je on sam dovolj pameten, da ve ločiti, kaj namerava »Iredentar« Poldo In drugi njegovi tovariš'. Njihov namen je okolico poitalijančiti in jo tako počasi pripravljati za »irredentarstvo«, da bode imel italjanski živelj večjo zaslombo, kedar bi bilo treba oddati Trst pod drugo vlado. Ali vi se jnko motitel Vse vaše nakane so prazne. Trst je in ostane avstrijsko mesto, naj se tako trudi in r»-penči »Cikmija«, ker vlada je uže sama spoznala nakane njihove.
Vsojamo si pa vprašati slavno društvo »Tram\vay«, ali je Primožič zato od istega drnštva plačan, da delalce po celi dve uri moti z agitacijo C korije. da s tem delo opuščajo? — Dobro bi bilo malo Primožiča povprašati, kedo mu je dal zato pooblastilo. Cas je, da se takim ljudem malo jezik okrajša. Mi ne moremo in ne smemo dopuščati tacih sleparij, ki so na kvar nam in državi samej. Napomenjeni Primožič. ko je doŠei od vojakom, bil je po duhu Nemec. Ah kmalo se je preobrnol v strastnega Slovenca, tako da je vsaoega delale i, ki je volil »irredentarja« Cezarja, iz službe spodil. In danes, se je pa ta mož prelevil v Cikorjiša. Slekel je svojo uemško-*lovensko kožo in skočil v itali-lansko. Take elemente ima »Cikorija« ki veliajo v naših očeh kot ničle. Slabo bi bilo, ako bi se kak okoličan dal preslepiti od tacih kameleonov, ki vse barve sprt-tnlnajo.
Nekoji delalci so j;iko nevoljni, ker j'h pri delu moti, in rekli so, naj jih pnsti z lepo v miru, ker drugače se ga znebe na kik drug način. Pač z lepimi možmi se ima ponašati »Cikorija«, to ho samo slamnati možje, kijih veter preobrne, kakor potegne. Naj jih le imujo, ml jim jih privoščimo in jim vrhu te^a Šh dober tek želimo. Hočemo si pa tega moža pri pr-liki še ogledati.
KesreČa v tržadkem Zalivu.
Lloytov parnik «Milmo»., ki je ponoči 8. t. »i. o iplul izpred Trsta v Benetke, trčil je vštric Pirana v avstrijsko-ogersko ladijo ■Nimi», ki se je potopila, vendar pa je »Milano« otel vse morntrje, ni pa mogel ladije na plitvo spraviti, ker bila je tako poškodovana, da je bilo vse prizadevanje brez vspeha. Vzrok te nesreče je brezskr-bnost kapitana pogreznene ladije, bila je namreč temna noč i na laliji ni bilo sve-tilnlce. Drugo jutro je Lloy lov parnik • Triestfn našel in privlekel pred Trst en Čoln pogreznene ladije, katere jambori mole iz morja. Da se vsled te^a ne pripeti kaka nova nesreča, ukazala je pomorska gosposka, da se to mesto zaznamova z svetil-nicami, dokler se pogreznene ladije mrtvo truplo ne odstrani. Lloydova ladija »Milano* je le malo poškodovana. Tržaške novosti:
Vreme. Trije ledeni možje nam so prinesli zares led. Včeraj zjutraj ob šestih se je sodrga in vmes tudi toča hudo vsula in sula nad pol ure, da so še opoludne celi kupi po mestnih ulicah ležali. Ker je vstala tudi burja, nastal je toliko občutljivši mraz in bati se je, da poljskim pridelkom prinese škodo. Koliko je sodrga in toča škodovala, to nam Še ni natanko znano, a škode je veliko; po tržaškej okolici je trto, ki je prav dobro kazala, skoraj popolnem uničila; po Krasu je na široko vzela pridelke, posebno v divaŠkem okrnji. Ćujemo, da je toča po Furlanskem od Tržiča dalje vse pobila, na Goriškem pa jf ni bilo, ker nemamo od tam nobenega poročila, le iz Komna smo dobili vest, da tam ni ško le.
Nesreča. Božjast je vrgla 24 letnega Henrika M. trgovinskega agenta doma Iz Reke in je taito nesrečno padel, da se je zelopoškodoval na glavi, prenesti so ga morali v bolnico.
Samomori Našli so v morji blizo pomola S. Carlo uže zelo segnjito truplo težaka Antona Kopper po domače »Toni del form iggio*. Nesrečnik se je brž čas sam končal, ker si je noge z preramnlcami z vez ril«
Noš. 29 letni težak Štefan B. je 44 letnemu Ferd. D. oba iz Trsta, zadnjemu dvakrat porinil nož v hrbet tako, da so ga inorali v bolnico odvesti. Ntpadovalca so pa izročili oblastniji, da dobi zasluženo kazen.
Pretep. V nedelo so se v nekej krčmi v Rojuni, ko je bil ples, pričeli gostje pretepati, bižčas radi ljubosumnosti. Raztdli so mnogo stvari in naposled gostilničarja Jakoba S., ki je hotel miriti, ranili na desnej roki in desnem ledji, tako da so ga morali peljati v bolnico.
Policijsko. Prijeli so 24letnega delavca P. iu 211etnega Josipa G. oba iz Trsta, ker sta ranila 30let.iega težaka A. Z. iz Rocola, ko je šel domov po reškej cesti. — Z konskima Josipu in Antoniji Z. stanujoČima v ulici Golavka št. 203, so pokrali neznani tatovi uro in drugih reči v vrednosti 58 for., med tem ko sta ona iva v nekej kičmi pila. Prijeli so 271et-nega težaka Josipa M. iz Trsta radi izgreda, za isto so priprli tudi Ivana D., angleškega mornarja, 59 letno Lojzo P., doma iz Chiozze, ki po javnih lokalih gode In 35letnega Štefana B. iz Kočevja. — Zaprli so še več ponočnih razgrajačev in usmiljenih senter, ki so bile predobre.
Pri sedanjih porotah v Trstu se sodijo ti le kazenski primerljaji: 11. maja: razžaljenje česti po tisku, zatoženec Kircbboffer, tožnik Homero. 12. maja: vde-ležitev hudodelstva ponarejanja denarja, zatožena Ana vdova Haas. 13. maja: razžaljenje česti po tisku, zatoženec Ribard Jeraili in Teodor Nattek, tožnik Avgust Rossegger. 15. maja : goljufija, zatoženec Jakob Maunn. 16. maju: tatvina, založene Ivan Siobez. Razen teh pridejo še trije drugi kazenski primerljaji na vrsto, ki *.e pa še le določijo.
Poročilo c. k. Obrtniških nadzornikov za leto 1§§4. V c. k. dvornej in državnej tiskarnici na Dunaji je te dni v nemškem jeziku prišlo na svitlo prvo poročilo c. k. obrtniških nadzornikov; v r.jem so načitana opazovanja o razmerah male obrtnije in velike obrtmje v vseh devetih okrajih, ki so jim po zakonu od 17. junija 1883 (drž. zak. št. 117) v nadzorstvo dani; pristavijeno je tudi splošno poročilo c. k. osrednjega onrtni-škega nadzornika. Vsa ta poročila Jasno in vsakemu razumljivo razlagajo uredsko delovanje posameznih obrtniških nadzornikov.
Ker so ta poročila zrcalo prvoletnega delovanja c. k. obrtniških nadzornikov, toraj nas veseli, da moremo priznati, da so obrtniški nadzorniki marljivo, natančno in vestno spolnjevali svojo nalogo pri nadzorovanji posameznih obrtnih strok, in da so skušali z modrim ravnanjem slogo mej gospodarji in delavci utrditi, obračali pa tudi svojo pozornost na to, da so gospodarji pri strojih napravili, ali Sčasoma napravijovse tiste obrambe, ki so potrebne za varstvo živenja in zdavja delalcev.
Iz teh poročil se jasno vidi, da ie ustanovitev c. k. obrtniških nadzornikov izvršena popolnoma po določilih zgoraj om>-nj«tra zakona in da uže zdaj razodeva najlepše vspehe. Mi tedaj opozarjarmo vse obrtnike na zgoraj omenjeua poročila; naj
jih p*ečitajo in prepričajo se, da *o pisana v njihovem interesu.
Složnost. Pri Piščancih seje zbralo lepo število mladeničev in mož ikov da sa bodo učili v petji. Tako je pravi Zirnžsti se treba in omikati. oa ne zaostanete za drugimi. Živeli Piščanci t
IZ Hoja na 12. maja. Danes je narn ubogim kmetom silno veliko fkodo napravili sodrga na vinskej trti. Začela je suti ob 6. uri zjutraj in vsipala se je četrt ure, tako je pridelke sekala, da se Bo-.' nas usmili, kder je bilo bolj na burji, tam je Čisto končan pridelek, bolj v zavetju je pustila tretjino. Letos bo tedaj žalostno za nas uboge kmete. Utegne mi kak modrijan poreči pri Trstu so vsi rokodHci, saj imajo vsak dan pridelek in vsak dan si kaj zaslužijo, ali temu ni tako; res da prevzetnikov ne manjka; ali Rojan ima mnogo kmetovalcev manjih in večih, in č^ jim toča pridelek pobije, hudo se jim godi.
Volitve na Goriškem. I Za
kmetske občine v okrajnih glavarstvih Goriškem, Tolminskem in Sežanskem, ki bodo volile v petek 29. triaja v Gorici, Tolminu in Sežani, gospoda Josipa viteza dr. Tonkli-ja, II. Z i kmetske občine v okrajnem glavarstvu Gradiškem, ki bodo volile v m-t^k 29. maj « v G adišČi, rnonsignora Fvgena ' dr. Valusii-ja. prvostolnega prošti v Gorici. III. Za mesta in trge, ki bodo vol li vtorek 2. junija, dose ga drŽava vzvišenega gospoda Franca grofa Coronini-ja. Za veliko posestvo kandidat ša ni postavljen.
Podpore kmetijstvu. Minister-
stvo poljedelstva je dovolilo v prospeh kmetijstva na Goriškem te Ie podpore in sicer: V povzdigo živinoreje 1500 gld., vinarskim društvom 300 gld., mlekarskim zadrugam na Tolminskem 200 gld., kme« tijskej družbi za razstavo sadja, zelenjave, grozdja, vina Itd. 400 gld,, v prospeh svilarskih observatorij 600 gl. in kmetijskej družbi za upraviteljske troške 100 gl.
Učiteljsko društvo za Sežanski Šolski okraj b'<de zborovalo dne 21. maja 1.1 ob 9, n, predp. v Sežani. Dnpvni red: 1. Prakt. posk. 2. Pozdrav. 3. Prebere se zap. min. zborovanja. 4. Poročilo tajnikovo. 5. Poročilo blagajnikovo. 6. Vole se 3 pregledoval u i računov. 7 razni nasveti. 8. Volitev novega odbora.
K ohilnej udeležbi ulju ino vabi
Odbor.
Važno za trgovce. Hrv. tgov. društvo «Met kura v Z »grebu prosilo nas je, da po tem potu gospode principale opozorimo, da se to društvo tudi s posredovanjem namjefltbah bavi, ter zato lahko vedno trgovske pomočnike različnih strokah, kakor tudi knjigovodje, komptoiriste itd, priporočati more.
Ob jedne m prosijo se g. trgovci da vsako vakantno mesto čem pred prijavijo, ker je le na ta način mogoče svrho posredovanja namjestbah popolnoma spolniti.
Katoliško škofovstvo. Katoliška cerkev ima zdaj 903 škofovske stolicf, in sicer 12 patrijarhatov, 175 višjih škofij in 716 škofij. Omeniti je, da so nekatere stolice prazue, mnogo cerkvenih dostojanstvenikov pa nema gotove stolice; tako je bilo koncem leta 1884 vseh škofov 1195 in s'cer; 8 patrijarhov, 727 višjih škofov in škofov katoliškega obreda. 51 višjih Škotov iu škofov vshodnjega obreda, 322 titulurnih višjih Škofov in škofov, 22 višjih Škofov in škofov brez posebnega naslova, 6 preiatov, ki niso spadali k nobe-nej diecezi. Mej omenjenimi 322 titular-ni mi cerkvenimi dostojanstveniki je 7 a.po-stolskih delegatov. 118 vikarj-v in 35 apostolskih prefektov. 152 meiropolitanskih in škofovskih stohe j*1 neposrednje podrejenih papežu. Leon XIII. je ustanovil 7 vrhovnih škofij in eno apostolsko delegacijo, 20 vikarjatov in 7 apostolskih pre-fektur, skupaj toraj 58 novih dostojanstev, kar priča, da se katoliška cerkev tudi v denašnjiti dneh lepo razvija.
Kolera. Iz Kalkute se poroča, da je v Rangoonu vstala kolega. Da bi je le Angleži ne zanesli v Evropo, kakor seje to zgodilo lansko leto; Angleži se sploh za take reći jako malo brigajo. — Lihko se kolera zutros', to seje še le te dni prav očitno pokazalo in zelo osramotilo učenost zdravnikov, ki večinoma terde, da t.iko imenovana »kolera bacilus» v nekoliko dneh pogine. Bicilus sem, bacilus tj', na Beneškem v Beluni je te dui za kolero zbolel nek star cunjar, ki je pobiral v zadnjej koleri cunje iz okuženih krajih m iz teli nalezel bolezen. To je pač neovr-žljiv dokaz, da tisti bacilus v zdravniškem znanstvu menda le bolj «bacilira,D in da se kolera raznašu z nesnago, osobito umazanim periiom, iz katerega se celo še po več mesecih lahko naleze bolezen. Ta dogodek utegne Imeti to dobro, da bodo zdravniki manj «hncilira 11» o •bacilisu«, in več gledali na snaŽnost, in vzlasti na perilo, kože in take reči, o katerih je uža davnn znano, da bolezen rannašajo.
Čudna armada. Vojski republike Haiti mora prav prijetno biti. V pr*š jih letih, ko je bil načelnik general Bujer, imela je voiska 30.000 mož; nekoliko mesecev po padu generala GdTrard (1867,) j« imela
S D INO 8 T
G500 ili*izijonarjer. Veliko število generalov izvira od tod da so višja vojaška dostojanstva pl.tčilo za politične službe in tako vsaka nova revoluciji zelo pomnoži število generalov in polkovnikov, Načelnik Salnave je nrcfga vsakdanjega delava imenoval za general k Ker pa ta ni Imet denarjev, da hi si hil mogel kupiti vojaško upravo, ukradel je nekeinn krojaču zlatom oslecane hlače, a k njegovej nesreči je bil zaiačen ter je pobegnol v aobo državnega načelnika, ta pa ga je izročil policiji. Potem so mu ukradene hlače krog vratu preveiali ter g i na vrvi, kakor me iveda. vodili po mestu, in ko je bil uŽ>' tako utrujen, da ni mogel več na nogah stati, posadili so ga na osla ter ga tako dalje vodili, suvali in bili. Take dogod-biceso vsakdanje v preslavnej armadi hait-ske republike.
Književnost.
Matica hrvatska. —Vzajemnost je nam Slovanom prepotrebna, vzlaati pa nam Slovencem,ki smo, 6e tudi z neveliko razliko mej sabo govoreči, na književnem polju raztelešeni v tri dele. Ker se težko keiaj prigodi, da se eni z drugimi združimo in pišemo v |ednem samem jeziku, treba je vsaj kolikor možno gleiati, da se drug druzega boljše »poznavamo. Razmere pa in potrebe naših bratov ni nam treba po tujiii (večinoma nemSuih) knjigah iskati, kajti s prav majhnim tru lom se lahko je-»fku hrvatskemu kakor i srbskemu priučimo in čitamo proizvo ie velnumov teh narodov v izvirnosti. Ne smel bi tedaj nije len slovenski izobraženec biti brez kujig v hrvatskem ali srbskem jeziku pisanih. Ni sicer trebi, da se v omenjenih jezikih Izol kamo in si ju pridobimo Uko, da v njem občujemo in dopisujemo; da se knjiga v enem teh jezikov pisana čita in ume, znati vam je le nekatere slovnične in jezikovne oblike, ki se od naših bolj o Ha-ljujo; gleiić besed prepotreben nam Id bil slovarček, v katerem naj bi bil z ibilj-žene besede, ki so nam manj navadne in kojih se vzlasti limono nahaja v hrvatsko-srb-skih pesnih. Takega nam tudi kakor je upati, odbor hrvatske Matice preskrbi. Večina takih oblik p t je paznemu čitatelju umljiva uže iz konteksta in zapomni si jih.
Segati bi moruli kaj več po knjigah »Malice hrvatske«, ki vsako leto svojim udom bogato naložuje mizo z koristnimi in prelepimi spisi. Ker so te kn jige pisane v či-tej in lahko umljivej hrvaščini ter so istočasno vsakemu prekoristne, ker podajajo mu polno torbo potrebnih naukov, ali ga razveseljujo in blažč, priporočamo jih gorko slov. občinstvu, koje si more za malo denarja napraviti lepo knjižnico, pustivši na stran rajši nemške knjige. Mr:o»o boljše in hvalevrednejŠe je podpirati knjigo nam sorodnih mimo druzih nam nasprotnih narodov. Zadnji čas je sedaj se v Matico hrvatsko vpisati, ker knjige se bodo pelo razpošiljati Še v tem mesecu; za malo denarja, tri goldinarje, ne bode nobenemu žal, ker vdobi kakor lani tudi letos sedem koristnih knjig, ki, če tudi so bile uže v »Edinosti« oznanjene, vendar jih tu Še enkrat navajamo:
4. Iz poučne stroke se bode nadaljevala započeta »svjetska poviest« dosedaj uže tretja knjiga te vrste ki bode obsegala : »Povjest rimsku do careva« k nj o je po izvrstnem francoskim pisatelju Viktoru Durnyu preložil dr.Petar Tomič.
2.	Iz prirodoslovne stroke se objavi I. del prelepo in bogato ilustrovane »Botanike« kojo sta spisala prof. dr. Bog. Jiruš in dr. M. Klšpatič.
3.	Zanimljivi izvirni potopis: »Slike iz pomorskoga ž vota od učitelja pomorske šole v Bakru g. Jurija Carića; I. zvezek.
4.	V zabavnej knjižnici se bode nadaljevalo izdavanja »Senonih sabranih prlpovjesti«.
5.	Izvirni roman J. E. Tomiča pod naslovom: »Vicešpanova kći«.
6.	Izvirna popularna drama Ilije Okru-giča Sriemca »Sokica«.
7. »Perom i olovkom« črtice Sergija P,...
L.
Odbor »Slovanske Čitalnice v Trstu* poziva p. n. gg.na izvenredni glavni zbor, ki bode v soboto 23. t. m, ob pol 8. uri zvečer s pričujočim dnevnim redom: 1.) Pro-mena družtvenih pravil; 2} potrjenje sedanjega odbora na podlagi novih pravil; 37 posamični predlogi.
V Trstu v 7. dan maja 1885. 1.
Odbor
so poskočili, ker se je menenje o miru zopet vtrdilo, in ker je na vseh denarn h trgovišiih. mnogo denaria na razpolaganj *
za katerega kapitalisti iščejo porabe. Stanje bor.-e jako k-epko in stalno.
Dunajska Borsa
dn« 12. naju.
Enotni drž. dolg v bankovcih 82 gld 50	kr.
Enotni drž. dolg v srebru	82 •	90	«
Zlata renta......108 »	—	«
5avst. renta ....	98 »	20	»
Delnice narodne banke . .	857 •	—	«
Kreditne delnice ....	289 »	90	->
London 10 lir sterlin . .	124 »	55	•
Napoleon.......— »	—	«
C. kr. cekini............9 ■	84	*
100 državnih mark ...	5 »	85	.
O lbor «goltola* naznanjt vsem druŠtvenikom, da je vsled priziva namestništvo izlet v sv. Križ dovolilo.
•Sokol* Izleti v čelrlek 14* I* m, na praznik vne I bohoda ot) pol 3* uri po-V poludne. Bratjt Sokoli! VdeleŽite s* mnogobrojno tega izleta f
Odbor «Tr2aškega Sokola*.
PoMlauo.*)
Odprto pismo g. Andreju Kofijančit-u deželnemu posluncu in načelniku cestnega odbora za goriško okolico. — Vi. kakor »e vidi iz Vašega »odprtega plama« niste ali pa nočete razumeti, ali pa se substancijalnitično bistveno mojih v št. Sočo 16. stavljenih prašanj ogibljete, kajti jaz niaim omenjal pritožb, katere so namreč s<'daj v razsodbi, ampak prosil in vprašal sem Vas dovoljenja, smem li Vam odkrito odgovoriti na vse one dopise, katere ste pro i meni pisali, in mi je li dovoljeno, tudi to priobčiti, kar sva se midva meseca avgusta I8b3. luta sama meisubo pogovarjala, le samo to pod prisego! Dalje moj namen je bil tudi ljudstvu naznaniti, na kakov način ste se Vi trudili za dosego mandata posl. v dež. zbor, kako se sedaj, posebno od meseca septembra i aprej, nevtrudljivo borite v dosego županovega sedeža v nuŠej občini in kako se ravna s premoŽenjem cestnega «»loga goriške okolice. Vaš« »odprto pismo« se moje poslanic« subsUnciial-nitično ogiblje In govorite 1« o tem, kder Vas čevelj Žuli, mene sicer črnite, a svojo lastno osebo v deveto nebo pozdigujeti, sicer pa stari pregovor se glasi: »lastna hvala —! Vi trdite, da ste nezmotljiv, ko ie vendar ta čednost in lastnost v verskih rečeh edino sv. očetu papežu pri znank; Vi bi bili tedaj višje za eno dobro stopinjo, nego pa drugi „zmotljivi"' ljudje. Čestitam)
Prosim Vas odgovorite, kar sem Vas vprašal, druzega nič.
Vederjan dne 10. maja.
Aat. Žnldarčič.
' Za takove članke ja uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva.
Uredn.
Rudeči križ.
Podporno patriotiČno društvo za dežele Trst In Istro. P. n. gospodje udje tega društva so vabljeni na
redni občni zbor,
kateri bode v Četrtek 14. maja ob 11 uri predpoludnć v malej dvorani borsnega poslopji, v ta namen blagovoljno pripuš-Čenej.
Trst, 7, maja 1885.
Ravnateljstvo. Dnevni red;
1.	Poročilo ravnateljstva o gospodarstvu v upravnem letu 1884.
2.	Porodilo pregledal nega odseka.
3.	Pieilog o predrugačenju pravil.
4.	Volitev dveh ravnateljev.
5- Volitev pregledovalnega odseka za leto 1835.__
Dor
beste Motor
Friedrich & Jaffe
Fabrik- Wi eiv III. H auptstn 109.
Borsno poročilo.
Borsa jako živahna, skoraj vsi kurzi državnih in tu li mnogih drugili papirov
VELIKA PARTIJA
ostankov sukna
(3—4 meti e), v vseh barvah za cele možke oblekp, pošilja proti povzetju po 5 gld. ostanek.
L. STORCH v Brnu
tvarina (sukno), koja se nebi dopadala, more se zamenjati.
Agencija za posredovanje
u službah i kod stanovanja
E. GEROMINI-JA
priskrbuje službe svake vrste u Au-stri|i i inozemstvu. Kupuje i prodava _ kuće, po najugodnijimi pogodbami. K
Piazza Ponterosso br. 2. I. kat. •2525252525252525Z5l252525E525Z5252525ii
VELIKA PARTIJA
ostankov preprog
(10—12 tnetiov) pošilja p-oti povzetju komad po for. 3 80.
L. STORCH v Brnu
tvarina koja se ne bi dopadala, more 12—6	se zameniti.
ŽELOOČNE BOLEZNI
je mogoče HITRO in POPOLMOMA ozdraviti po
JERUZALEMSKEM BALZAMU
edini in nedosegljivi felodčni pijači.
Da si človek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač ni tako lehko, posebno ditndenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke
Večin* raznih kapljic, ižlečkov itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso nič druzega, nego Škodljiva zmes.
Edini JoruznleniMki bal-xam si jo zagotovil valed sv. j^ priproste nestave, odločno oživljajoče in Želodčne živce hitro krepčalne m či pravico prednoiti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi ež vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta baliam bo^at na delajočih snovih kineške robur-bare, katera korenika je poznana zarad njenega ugodnega upliva na probavljanje ni čiščenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v Želodcu odvisnim od slabpga prebavljanja; zato pa ga vsi stiokovnjaki in avedenci priporočujejo proti nejeSČnosti, zabasanjn, smrdljivi Bapi. gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v Črevesju.
Steklenica z navodom vred stane 30 novcev.
GLAVNA ZALOGA v LEKARNI
G. B. PONTONI
v GORICI.
Zaloge i v Trstu v Iekari i G. B Rnrit, rii Itckl v lekarni al Redentore, G. Gmeiner. v Korminu v lekarni A. Fran-zot i, v T'trnitm v jeka-ni E Palisoa.
■■■V te d* v najem z«
BflV^fCA poletno stanovanje 7. AAImIv Šestemi lepimi sobami, lansko leto<-novo narejena t prav lepem kraju pod Stolom na Gorenjskem pel ure od I>sec oddaljena. Natančno s=e Izve pri dftttezu čopu v Mostah p. Lesee.
LA FILIALE IN TRIESTE
deli' I. r. prlv.
Stabilimento Austr. di Credito
p«r commerclo ed Industria.
VERSAMENTI IN CONI ANTI Banconote: S1 4°/„ annuo Interesse verao preavvlso di 4 glornl 3'f. »a » ■ » • 8 • 3'U • " » • ■ »30»
Per le lattere di versamento attualmente In ciri-olazione, il nuovo tasso d' interesse co-mincieri a decorrerc dalli 27 corrente. 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso
Napoleoni: 3 annoo interease verso preavvlao di 30 gk»ml 3'U« • » » » • 3 meti 3'[t • ■ » • . » e >
Banco Giro:
Ban enote 2V,®/o »opra qualunque somma Napoleoni senza interessi Assegni
sopra Vlenna, Praga, Pest, Bruna, Troppavla, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume A gram, franco spese.
Acquisti e Vendite di Val ori, d i vise « incasso coupons '/§'/• Antecipazioni sopra Warrant» in contanti, interesso da con-venirsi.
Mfdiante apertura di credito a Londra provvigione per 3 mesi. ■ effetti 6°/0 interesse annuo sino 1' importo di 1000 per importi auperiori da con-Trleate, 1. Ottobre 1883	(5)—
erjijj tTikTi
Tovarna v Požunu
C. priv. tovarna
l Tetto & C.
DUNAJ.
V Trstu Corio 709-2.
VELIKA^SKA ZALOGA
popolnoma izdelanih oblelc. za gospode in spalnih aukonj, obleke za dečka le Majhne otroke, plašče in obleke za deklice in otroke
v najelegantneji in najnovejši modi.
Odlikovan na vseh svetovnih razstavah
radi velike elegance, solidnega dela in posebno nizke cene svojih izdelkov. Vsa obleka je po najnovejši modi uprav *a to izdelana iz najmodernejše robe, kakor
F»ri vsem tem jako cene, akoravno fine in zvenredno fine vrste, vedno v vseh velikostih na razpolaganje, po Čudno nizkej 10—34 stalnej tovariiki oenl
Filiala pri
Al. tost
v TRSTU Corso št. 709-2.
Tovarna v Prosnlo ah
Po najmzjej eenii zaloga
Rimljanskega iveplja
za žveplja n j o trt
pri Tlrmi
FRATELLI ZERNITZ
ULICA DEL T0RRENTE Št. 2
(poleg tiskarne Dolenc).
Komoditeta in ekonomija
zadnja novost.
Pečati z automatlčnim aparatom ko dobro rabljivi zarud natanjčnoBti in hitrosti, 6 katero se more tiskati ž njimi in iarad trajnosti, ali vendar še preveč stanejo. Pečati ra roko so bolj i konomiSnl, ali trebajo preveč postranskih priprav.
Elegantni automatični pečat >Merkur»
kakor jo tuknj naslikan pa ima vse prednosti au-matičidh pećaiov, a zarad priprt ste konstrukcije in luljkote stane le fr Sfc.&O.
Novi pečet MERKDR z automatičnem barvilom dobi se lo v	C4--20
odlikovanem grafičnem zavodu
H. FREISINGER-JA
Lloydova palača ulica „Mercato vecchio'* 4
Y TRSTU.

Lastnik, drufitvo .EDINOST«. — izd^teij in o^ovorniuredniit: VIKTOK DOLENC.
Nova tiskarna V. DOLENC * i raii