Posamezna številka 2 K. Poštnina plačana v gotovini. Slev. 269. v LiDDilool, v petek One 25. novembra kl Leto XLIX. »SLOVENEC« velja po poitl a* via strani Jugoslavije ln v Ljubljani: sa oelo >eto naprej . K 240-— za pol leta n . • „ 120 — za četrt leta ■ • • ■ 80-— za en mesec m .. * 20-— Za ln osamstvo oeloleno K 480*. =5 Sobotna izdaja: s la oe o leto.....K 40 — ia Inozemstvo 80 — s Cene lnseratom:sa Enostolpna peinna vrst* oiall oglasi po K 4'— ln KI—, veliki oglasi nad 45 mm vl-ilue po K 8 —, poslana ttd. po K 12 —. Pr< »eft|am uročilo popust Itbaja vsak dan IzvzemSl ponedeljka In dneva po pral« nlko ol> 5. ari r.jatra]. Masetna priloga i Vntoik JKtt. __Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi itev. 6/111. Ko-oplsi se ne vračajo; netriBkirana plsm ■ s« ne sprejemajo. Uradn. !•)•>■ Siv. 50, npravn. štv. 323. Oprava le v Kopitarjevi al. 8. — Račna po&tne hran. ljubljanske it. 650 sa naročnino tn St 349 za oglase, avstr. In čai*e 24.797, ogr. 24.511, bosn.-uero. 7563. Otopvjtev skrhane koalirJje. Dolgotrajni spor med demokrati in radikalci bi bil prišel včeraj skoraj do odkritega izbruha z demisijo Pašičeve vlade. Iz'd volitev v konstituanto je rodil nenaravno zvezo med demokrati in radikali, I 'erim so se pridružili še sloven-ki samostojneži. Kot skrajna rezerva so stali » ozadju socia''~ti. Jedro demokrat ke kako. tudi radikalne stranke tvorijo Srbi iz brvi",-kraljevine Srbije in kdor je poznal in pozna že od nekdaj do skrajnosti napeto razmerje med tema dvema skupinama, je moral predvideti, da »divji zakon« med radikali in demokrati ne more biti trajen. Obe stranki sta se borili že pred vojno in se borita še danes za absolutno premoč v državi in za samovlado, to pa je v današnjih razmerah izključno, ker se čim dalje bolj uveljavlja spo četka precej v kot potisnjeni hrvatski in slovenski element. Pod pritiskom demokratov je sprejela konstiluanta centralistično vidovdansko ustavo, ki je pognala Hrvate iz parlamenta, v znak najostrejšega protesta trenotno tudi zastopnike slovenske večine. Nasilno uničenje komunističnih mandatov je stališče parlamenta napram vladi šo bolj oslabilo, tako da je vlada kar čez noč lahko d;lala, kar je hotela. Mera absolutizma je postala polna, ko je po umoru min. Draškoviča postal notranji minister zli duh naše države, Sv. Pribičevič. Prlbičevičev absolutistični režim je postal končno tudi demokratskim zaveznikom radikalom skrajno neprijeten. Pribičevič se je čutil na vrhuncu svoje mrci in je proglasil za sebe in za svojo stranko okorelo načelo: L' čtat c' est moi! — Država sem jaz in moja stranka in nihče drugi, tu-tudi radikali ne. Začela se je naravnost ostudna gonja zoper vse, kar ni plesalo po demokratski melodiji, dokler ta melodija ni začela presedati — radikalom. Proti demokratom je začel odprt boj dr. Laza Markovič v »Samoupravi«. To je bil boj za javnost. Za kulisami pa se je začela borba za premoč v vladi sami. Eden glavnih stebrov, okoli katerega se je vsa odkrita in javna borba sukala, pa je bil Stojan M. Protič, katerega duševno potenco jo radikalna stranka vedno bolj pogrešala, njegov nastop proti demokratom tudi vedr.o bolj uporabljala v borbi z demokrati. Kadar so demokrati postali preveč objestni, je g. Pašič poslal v politično areno svoje tra-bante, ki so kazali na strah demokratov, na vstajajočo izrazito protidemokralsko strujo g. Protiča. Ta taktična radikalna igra je na demokrate napravila svoj vtis, ker je del radikalne stranke državno koncepcijo g. Protiča odobraval in je tudi opozicija 1'rotičev nastop simpatično pozdravila. Kljubtemu so se demokratje čutili v koaliciji z radikali dosti močne, ker vsled strankarske sestave parlamenta g. Pašič ni mogel upati na dovolj močno protidemokratsko koalicijo. Zato je g. Pašič potreboval močnejšega pritiska. Položil je odločitev krize v roke radikalnega kluba, ki mu je prepustil svobodo odločitve. G. Pašič je gnal navidezno krizo do vrhunca in se je podal h kralju, podal mu pa ni demisije kabineta. Od kralja se je vrnil v ministrski svet kot popoln gospodar položaja in je prisilil demokrate na kolena. Demokratje so se razveselili Pašičeve ponudbe, da morejo ostati še nadalje na sovladi. Demokratsko-radikalna vlada bo torej, kakor smo že včeraj pravilno napovedali, še dalje životarila, pa samo životarila in osrečevala ljudstvo z — vdovskimi aferami za kratko dobo njenega hiranja. Izgredi na Irskem. London, 24. nov. Kakor poročajo listi 'z Bclfasta, znašajo izgube pri včerajšnjih spopadih v Belfastu 11 mrtvih in približno 100 ranjenih. Danes popoldne je bila pri ponovnih izgredih ubita ena ženska, štiri osebe pa ranjene. Izgredniki so poškodovali več voz cestne železnice. Sedanja vladna koalicija ostane. Belgrad, 24. nov. (Izv.) Danes dopoldne je imel radikalni klub svojo sejo, katera je trajala od 10. do pol 12. ure. Na seji se je imelo končno odločiti o sedanjem političnem položaju in o krizi kabineta. Na seji so govorili Vclizar Jankovič, Tri-funovič in Ljuba Jovanovič. Govorniki so izražali svoje nezadovoljstvo z delovanjem demokratskih ministrov. Po končani debati je Nikola Pašič izjavil, da je sedanja radikalno-demokratska koalicija nujno potrebna, ker se edino na ta način more rešiti sedanji politični položa'. Po tej izjavi je klub sklenil, da se za rešitev političnega položaja dajo Pašiču svobodne roke. Po seji radikalnega kluba je šel Pašič na dvor, kjer je poročal kralju o političnem položaju in o sklepih radikalnega kluba. Belgrad, 24. nov. Danes dopoldne je imel glavni odbor demokratske stranke sejo v ministrstvu prosvete. Poleg upravnih vprašanj je odbor razpravi al tudi o položaju. Demokrati so za nadaljni sporazum z radikalci ter pristajajo na izpremembo osebnosti v kabinetu. O sklepih glavnega odbora bo razpravljal jutri poslanski klub. Belgrad, 24. nov (Izv.) Danes ob 6. popoldne se je vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom Nikole Pašiča. Pašič je poročal o političnem položa u in o sklepih radikalnega kluba. Sklenjeno je, da se naj sestanejo odborniki radikalnega in demokratskega kluba, da se pogajajo o nadaljnem programu sedanje vlade. Današnje seje so politični krogi pričakovali z veliko napetostjo, ker so z vso go-, tovostjo smatrali, da se bo sklenila demi-si a kabineta. Zadnji trenutek se je pa položaj spremenil tako, da sedanja vlada ne bo odstopila in da bo sedanja radikalno-demokratska koalicija še nadalje ostala ua vladi. Belgrad, 24. nov. (Izv.) Po seji ministrskega sveta je minister dr. Krizman izjavil, da bo notranje ministrstvo še nadalje ostalo v rokah demokratov. Belgrad, 24. nov. Minister za notranje stvari Svetozar Pribičevič je bil sprejet od kralja v avdijenci. Poročal je o političnem položaju in o javni varnosti v državi. Ob tej priliki je predložil kralju tudi nekaj ukazov v podpis. Zatem je posetil min. predsednika Pašiča, pri katerem se je mudil nad pol ure Minister Pribičevič je odpotoval v Zagreb, kjer ostane nekaj dni. Belgrad, 24. nov. (Izv.) »Novosti« prinašajo danes na uvodnem mestu članek, v katertrn pozivajo radikalno stranko, da izroči portfelj notran ega ministrstva Sto-, janu Protiču. Angleži in naše zunanje po- Belgrad, 24. nov. Angleški poslanik sir Alban Young je posetil finančnega ministra dr. Kumanudija radi najetja našega posojila v inozemstvu. Poslanik je. s finančnim ministrom razpravljal o tej zadevi ter se zanimal za finančni položaj in stanje našega proračuna. Angleška vlada podpira radi nadprodukcije svoje izvoznike. Ker bi se jugoslovensko posojilo uporabilo za investicije, se Velika Britanija zanima za to najetje posojila. Angleška vlada je prej želela, naj bi naša država najela posojilo v Angliji. V slučaju, da se to po.ojilo izvede, bi došlo 60 Z posojila v zdravi valuti v našo državo, medtem ko bi se 40 % uporabilo za zgraditev železnic. Ženeva, 23. nov. Danes dopoldne je bila v palači zveze narodov otvorjena polj-ska-nemška konferenca. Pozdravne govore sta imela generalni tajnik zveze narodov Sir Erik Droumond ter predsednik konference. Odgovorila sta nemški državni minister na razpoloženju Schroder ter pol ski pooblaščenec C!esowski. Oba zastopnika sta povdarjala, da sta prevzela svoje naloge z najboljšim duhom sprave in v prepričanju, da nista samo obe državi, temveč ves svet interesirani na zadovoljivi rešitvi vprašanj, ki so nastala vsled delitve Gornje Šlezije. Druga seja se je vršila popoldne, na kateri se je razpravljalo o tem, da bi se ves materi al razdelil na 11 ali 12 pododsekov, ki bodo prejko-ne razpravljali v Gdanskem. Jutri se vrši najbrže v Ženevi tretja seja. PERZIJSKI POSLANIK V BELGRADU. Belgrad, 24. nov. Perzijska vlada jc imenovala za svojega polnomočnega ministra in poslanika na našem dvoru Alija Agbarkana, ki bo dospel v Belgrad 26. t. m. ter bo ob tej priliki izročil svoja po-verilna pisma in prevzel svoje mesto. STAVKA NA DUNAJSKI BORZI. Dunaj, 24. nov. (Izv.) V parlamentarnih krogih smatrajo za potrebno, da bo tudi plenum sprejel predlog finančnega ministra dr. Giirtler'a o zlatem davku na borzijance. Borzijanci so zelo razburjeni, vendar se že opaža, da se umikajo. Stavka še traja. UKRAJINSKA VSTAJA PROTI B0LJSE-VIKOM. Dunaj, 24. nov. Ukrajinski tiskovni urad javlja iz Lvova: Ukrajinska vstaja proti boljševikom je sedaj razširjena po vseh gubernijah Ukrajine, ki so na desnem bregu Dnjepra. Operacije ukrajinske vstaške vojske, ki ima zasedena najvažnejša mesta in železniška križišča, so iz-podkopale temelj sovjetske moči v Ukrajini na desnem bregu. Premagani ostanki rdečih čet uhajajo k vstašem ali pa se skrivajo v gozdovih. Komunistični uradniki zapuščajo svoja mesta ter beže na vse strani. VOJAŠKA VISOKA ŠOLA V PRAGI. Praga, 24. nov. (Izv.) Te dni se je ot-vorila vojaška visoka šola. Vodi jo neki francoski podpolkovnik. Razen treh Čehov so profesorji sami Francozi. Šolo obiskuje 50 častnikov. ZA POMILOSTITEV. Praga, 24. nov. (Izv.) Danes je imel izvršilni odbor parlamenta, takozv. petka, sejo, na kateri se je sklenilo vse tiste, ki se niso odzvaii mobilizaciji, amnestirati. PAMETEN UKREP, Praga, 24. nov. (Izv.) Mestni svet v Žižkovu je sklenil, da mora vsakdo, ki ga dobijo policijski organi po policijski uri v gostilnah ali kavarnah, plačati takoj 2 č. kroni za občinske potrebe. RAZKRALJ KAREL ZASTRAŽEN. Pariz, 24. nov. (Izv.) Iz Funchala na Madeiri poročajo, da je dospelo tjakaj veliko število uradnikov, ki bodo imeli na-iogo, da stalno stražijo bivšega kralja Karla. KARLOVA APANAŽA. Belgrad, 24. nov. Radi sklepa posla-nlške konference glede vzdrževanja bivšega kralja Karla se vrše med vladami male entente dogovori radi skupnega nastopa v te zadevi. Vlade male entente žele postaviti v tej stvari skupne pogoje. Mednarodna delavna konferenca. Praga 24. nov. Na zadnji seji mednarodne delovne konference je o priliki debate, v kateri so zahtevali posebno zastopniki sredn eevropskih držav večje zastopstvo v upravnem odboru, zahteval češkoslovaški zastopnik dr. Evgcn Stern v imenu Češkoslovaške, naj se porazdeli in uredi zastopstvo v upravnem odboru delovnega urada z ozirom na celokupno produkcijo posameznih držav in z ozirom na število prebivalstva, da bi bilo tako omogočeno, da bi se tudi srednje države uveljavljale v odboru. Podprl je to svojo zahtevo s tem, da upravičuje stanje češke produkcije republiko v zmislu § 393 versailleske pogodbe, da se more prištevati k najpomembnejšim produkcijskim deželam. Tudi mednarodna delovna revi a je objavila najnovejše statistične številke, po katerih s« more Češkoslovaška postaviti v vrsto z Nemčijo, Anglijo, Rusijo, Italijo in Francijo ter Zedinjenimi državami. Verouk in verske vaje v Dandanes postati znamenit ni težko: samo po cerkvi udari, pa te boao kovali v zvezde! Kako marsikoga spoznamo, ki je tepec in duševna reva, coklja povsod, kamor se vrine in kamor ga radi števila postavi o, a če le zazija proti veri: to je pro-svetljcn človek in napreden, takih nam manjka. Človeku se kar želodec obrača, ko bere take tirade v »Jutru«, »Narodu«, »Pondeljku« in kar je še te baže listov. »Ribnikar« — nimam zanj primernega epitethon ornans, zato pa denem to že dovolj znano ime v ušesca — ter od staršev nepoklicani zastopnik staršev Franchetti sta se 18. t. m. v viš. šolskem svetu proslavila s svojim znanim predlogom. Ali ju jc vodila na to želja po lahko pridobljeni slavi ali sta toliko res sovražna in hudobna Cerkvi ali pa sta morebiti slamnata moža za koga, ki se ni hotel izpostaviti ter nakopati tako splošno oso-vraženost: to morata vedeti pač sama, in pisca teh vrst prav nič ne zanima. Zanimalo me ie pa nekaj drugega. Ve-roučitelj sem v Ljubljani. Radoveden sem bil, kako bo ta vest vplivala na šolsko mladino. Dobro jo poznam in vem, da bo ta ali oni omenil sam ob sebi zadevo med poukom. Čakal sem na to, a sam nisem hor tel dati prilike, da ne bi se potem v kakem listu bralo: »Gospodu N. N. se že tresejo hlače itd.« v tonu »Jutra« in »Pon-deljka«. Kar pravi v pondeljek 21. t. m. eden fantov: »Gospod, ali res nc bo več treba hoditi k verouku?« Ves razred ponovi to vprašanje. In pravim: »To je samo šele predlog, in pri višjih oblastih je, da ta predlog odobrijo ali zavržejo. In če bo potrjen, bodo odločevali starši, ne Vi. Bomo vsaj videli, kakšne starše imate! Ta čas se pa le učite, jaz ne bom nič odnehal, ampak zahteval od Vas znanje kakor doslej.« In tedaj zakliče pretežna večina: »Saj bomo vsi hodili k verouku.« Tedaj pa malo pogledam po razredu in vidim, da se temu klicu ne pridružijo ti in oni, aha, si mislim, ste že pravi, sinovi znanih »naprednih« rodbin. »No, že dobro, le prosite starše, pa Vas bodo gotovo pustili. Vprašam Vas le še: Kaj pravile, ali boste potem, če ne boste hodili k verouku i. t. d. bolj pridni in bolj pošteni ali manj?« In odgovor, splošen odgovor se glasi med smehom: »Kaj pa, bolj žleht bo- m o.« Povem to tovarišu veroučitelju. Pripravi en je na to. In že drugi dan reče po šoli: »Danes pa so mene vprašali isto. In odgovoril sem: Če Vas starši ne bi pustili k verouku in verskim vajam, imajo smrten greh. Opomnim še, kaj pravi sv. Pavel: Če kdo ne skrbi za svojce, osobito za domače, je zatajil vero in je slabši kot ne-vernik. — To pravi sv. Pavel, o njih, ki ne skrbe za posvetni blagor svojih domačih, kaj bi šele rekel o njih, ki ne skrbe za njih dušni blagor.« Kakor je videti in tudi umevno, raz-motriva se ta stvar med mladino a tudi v domačem krogu. V kakšen težaven položaj bo prišla vast marsikaterega očeta, ki bi po svoji strankarski pripadnosti moral bili za one sramotne predloge znanih predlagateljev, a po svoji vesti proti njim! Naj bo svojim lastnim otrokom rabclj in morilec duš? Saj pripada t. zv. naprednim strankam marsikak poštenjak, v srcu kolikor toliko veren, a ga sto in sto, osobito gmotnih vezi drži k stranki, ki si je na program zapisala verski boj. Kako bo tem pri srcu in v vesti,! — Kakšna razdvojenost bo v srcu in vesti otrok: sami bi radi hodili k verouku, a zaslepljeni (svet pravi: prosvitljeni) starši, jih nc bodo pustili! To je svoboda vesti, kaj ne? Hinavci do mozga in kosti, ki pridigujete svobodo, a jo pač imate in priznate za vsakojaki —-»kšeft«, a je ne poznate za vero niti pri Rastnih otrocih! Čas je, da se že vendar enkrat do dobra spoznamo med seboj, da vemo: ta je veren, ta pa ni, svojih otrok nc pošilja in ne pusti k verouku. Bo jim mar doma držal zasebnega veroučitelja?! Čas pa tudi, da mi katoličani odločno nastopimo proti le gonji. Pojasnimo to vprašanje vsestransko in vsepovsod. Čemu imamo prižnice, organizacije, shode? Ne čakaimo s protestom dollej, ko bo ttvar gotova. Potem bo žc velika škoda, četudi bi prihodnja vlada ukinila tako odredbo. Gre sc za nravnost in vernost mladine, naroda! Sploh, ne zanašijmo se na politične izpremembe, ampak na svojo moč. Večina nas je, pa nas ta mala peščica strahuje?! Su j nas mora bili sram v dno duše! Res, sedan a vlada se temeljito maje; a uprav zalo je nevarno, da ne bi izrabljajoč pojemajočo moč dala nam še eno brco in sicer tako brco! Kadar daje katoličanom pravice, ki bi jih itak morali imeti in smeti izvrševali, takrat se ji ne mudi; a dati nam 7» slovo občutno brco, to se ji bo gotovo mudilo. In zaslužimo jo, ako ne vstanemo kakor en mož, udarimo ob mizo in zavpijemo- Tega pa ne, tega ne pustimo, nas je toliko! — Tudi v Belgradu bodo imeli morda še toliko pameti, da se bodo ozirali na odpor večine, a priti mora ob pravem času, to je takoj, še danes. — Zato, ne odlašajmo, sicer smo sokrivi Škode, ki se zgodi na prvem in najdražjem bogastvu naroda, na niavnosti naše mladine!__________________ Washingtonska konferenca. Washin£žon, 24. nov. Odposlanstva velesil so na včerajšnji dopoldanski teji razpravljala o vpiašanju razoiožitve na kopnem. Briand je cnerg čno in odločno ravzel stališče proti podrobnemu razpravljanju tega vprašani«, pri čemet ;e izjavil, da sme Francija, ki mora brezdvomno odvrniti vse nevarnosti, znižati število svoje vojske le tedaj, ako Pi vse druge države prevzele z njo vse nevarnosti. Schanzer je zahleval pomirljive izjave od strani Jugoslavije. Končno se je to vpraSan e odstopilo odsekvi z nalogo naj o tem poroča razorožitvenemu odseku. Odposlanstva so dalje sklenila slvorili tri pododseke ki naj proučijo šest točk glede konltole novih vojnih metod ki je na programu London, 24. nov, Listi javl,ajo iz Was-hinglona: Višji uradnik državnega depar-temenla je izavil: Ako bo sedania kon-lerenca imela uspeh, se Zedinjene države ne bodo obotavljale sklicali trgovinski in finančni kongres, ki naj bi proučil vprašanje meničnih tečajev, nemških reparacij ter splošni svetovni trgovinski položaj. Pariz, 24. nov. Kakor poročajo listu »Chicago Tribune« iz Washingtona, je član kongresa Tinkham včeraj predložil resolucijo, po kateti se Zedinjene države strinjajo z omejevanjem razorožitve na morju šele potem, ko se razveljavi angleško- aponska pogodba. Pariz, 24. nov. Kakor poroča »New-York Herald«, je vladalo včeraj po hodnikih zbornice veliko presenečenje nad predlogom francoskega odposlanca v Wa-shinglonu, naj se francoska ladijska tonaža določi na 3U0.0U0 ton. PREISKAVA LADIJ na donavi. Budimpešta, 24. nov. Kakor poroča >Mag>ar Orszag«, je češkoslovaška vlada obvestila mažarsko paroplovno družbo, da ie z ozirom na člen 279 trianonske pogodbe odredila, da se morajo vse tranzitne pošiljke, ki plovejo po Donavi, podrediti preiskavi v Bratislavi. Uredba omenja, da se bo preiskava izvršila s silo, ako se ladje ne bodo vdale. Hkrati je bila paroplovna družba opozorjena, da se sme tranzitno blago, ki je podvrženo državnemu monopolu, kakor sol, strelno orožje, strelivo itd , prevažati le s češkoslovaško izvozno pro-pustnico, tudi ako namenilni kraj ni Bratislava. Politične novice. '+ 200.000 uradnikov šte e Jugoslavija. Pred vojsko je imela Hrvatska in Slavonija 10.000 uradnikov. Če jemljemo v poštev ostale dežele, se lahko mirne vesti reče, da imamo danes najmanj 5 krat več uradništva nego pred vojsko, funkcionira pa uprava danes petkrat slabše. Ako se izvede policajdemokratski načrt razdelitve države v 26 upravnih ablasti, pa bomo dobili najmanj 200.000 krat 5 to je en mili on uradnikov. Kako bo potem uprava funkcionirala, si lahko mislimo. -f Zaplenjena je bila mariborska »Straža« št. 130. zaradi ponntisa nekega članka iz »Hrvata« št. 509. Kdor se zanima za vsebino tega zapljenenega članka, naj kupi v znani trafiki v Šelenburgovi ulici »Radikala« od 22. t. m., ki prinaša zaplenjeni čla nek v celoti v srbskem jeaku. »Radikal« ne sme biti več zaplenjen, ker je od 22. t. ni. do danes minilo že več kot 24 ur. Tako izgleda cenzura ... Članku dodaje »Radikal sledečo pripombo (ne konfiscirano seveda): »Knkor vidijo naši čitatelji, je mariborska »Straža« zopljencna radi članka, ki smo ga mi doslovno in brez komentarja objavili iz zagrebškega »Hrvata«. Kar je brez ovir dovolila zagrebška policija, to se ni smelo objaviti v — Mariboru. Naš slučaj je podoben onemu ljubljanskega »Avtonomi-sta«. Objavljamo ta novi izpad samovolje izvršne oblasti na svobodo tiska in vprašamo g. Pribičevl'a: Kje je v vsem tem le sled svobedoljublia in kie ie njegov namišljeni uspeh v notranji poetiki? Dodaimo še, da to ni redobno niti diktetorstvu, ampak mnogo bolj »ritanju smeteniaka« (k°n*uz>* onsrata). + Zopet »aferlca«, V Zagrebu sc Ima zidati dvorec za kralja. Spočetka je vlada v to svTho kupila neko palačo na Promenadi, jo je pa potem opustila, češ da ne odgovarja svojemu namenu. Nato je kupila na isti promenadi bivšo hišo barona Hel-lcnbacha, ki o bo podrla, da na njenem mestu zgradi konak. Zdaj so prišli na to, zakaj sc je piejšnja namera opustila. Hel-lenbachova hiša se je že po vojski prodala nekomu za 500 000 kron. Novi lastnik je potem prodal delniškemu društvu »Grič« za zidavo hotela za 600 000 kron. Akcije tega društva pa je pokuoil neki Franc Pe-trič, ki je med vojsko bil vodja centrale za dobavo cvin, ki je zdaj hišo prodal erarju v svrho zidave kraljevskega dvorca za 6 000 000 kron, torej z dobičkom 1000 odstotkov! Ta Petrič je stari prijatelj ministra Pribičeviča, ki je v Petričevi hiši še nedavno imel stanovanje in se ima Pet-riču sploh zahvaliti za marsikatero uslugo. — Tako »Hrvat«. -f Pašiceva zunanja politika. Med demokrati in radikali se bije v belgrajskem časopisju hud boj. Rr.dikali zahtevajo z ozirom na morebitne nove volitve za svojo stranko ministrstvo notranjih zadev in do-sledro to? zahtevi ima radikalno časopi~je nalogo, da sedanjega demokratskega ministra notranjih zadev ne samo po zaslugi, ampak tudi po možnosti »raztrga« in oblati. Demokratje vračalo milo za drago. Kakor napadajo radikali vodstvo notranje politike, tako napadajo demokrati Pašiča in r/ogovo vnanjo polit:ko. T "ko piše »Be-ograd3ki Dnevnik« od 19. t. m.: »Nihče n^ taji Pašifevih spodobnosti za našo notranjo politiko; sicer n'egovih metod z moralnega stališča ne moremo ravno odobra vati, toda na tem polju je virtuoz Za svetovno politiko pa g. Pašič rima niti dovolj okretnosti niti razumevanja in na njegove diplomat !.? sposobnosti ne veruje dane« nihče več niti v ~ biji niti izven Srbije. Sramota je priznati to, ampak znano dej Cclomba. « Prosper Mčrimče. — Poslovenil —8—. (Dalje.) ».... Ne krogle, ne bodala ostra — mu ni^o mogla poblediti — še sredi bitke čela jasnega — podobnega poldan.kcmu obnebju. — Prijatelj orlov, bil je sokol drzni, — prijateljem bil svojim med, ~ sovragem svojim jezno morje. — V^e višji kakor solnce, — vse slajši kakor ire. ee. — Sovražniki Francoske — zastonj čakali njega nito nikdar; — njega dežele lastre so morivci — zavratno umorili, — kot Vit-tolo umoril je Sampiero Korza.1 — Pogie-dati v obraz mu niso upali nikdar. — ... Pred mojo posteljo na steno — mi časten križ težko zaslužen obesile. — Vi3i na živo rdečem traku. — Rdeča bolj je moja srajca. — Shranite križec, shranite srajco — za sina mojega v deželi daljni. — Preluknjana je dvakrat srajca moja. — Za vsako luknjo drugo noj prevrta. — Končano bo tedaj žo maščevanje? — Zahtevam roko, ki je name prožila, — oko, ki me je merilo, — srce, ki je snovalo...« Pomor*?"!* jc hipoma utihnil. »Čemu no pojete dalje, prijatelj,« je vprašala Lidija. Zmignivši z glavo je opozoril pomorščak na poslavo, ki se je prikazala Izza jadriiičine mreže. Bil je Orso, ki j« prišel viivat lunin svit. »Končajte vendar žalo<-tlnko,« je ponovila miss LiJija; »všeč mi je.« Pomorščak se e sklonil k nji in ji čisto tiho rekel: »Ne maiam dajati »rimbecco«.«: »K^ko, če a? R ...« Pomorščak ni odgovoril in zaeol žvižgati. »Mi Jim, da občudujete lepoto Srcdo-zemia, miss Nevil,« jo je ogovoril Orso, ko se ji je bU/nl. »T ^ priznajte, da take lune ne vidite z lepa kot tu.« »Ni rm opazovala. Vsa sem bila zatopljena v proučavanja korziškega narečju. Pomorsčrk je pel v srce segnjočo žalostin-ko pa se je ustavil v na;lepšom hipu.« »Kaj si pel, Pao^ Francč,« ga je ogovoril Orso, »ali je bila balhta alivoccro?1 Coop- 'ična bi rada slišala konec!« »Sem ga pozabil Ors' Anton,« je odvrnil porrorščnk in začel nn vsa grlo peti Marij'no pc~?m. Miss Lidija je raztreseno poslušala petje in ni več silila v pevca. Upala je, da ' Ko na Korziki umrje človek — posebno če ja bil umorjen — položi njegovo truplo na mrtvaški oder in ženske iz sorodstva ali prijateljice ali tudi druge ženske, ki slovč po svoji pesniški nadarjenosti, nepripravljene pre-lnalajo vpričo zbranega ljudstva žalne pesmi, ki jih sproti kujejo. Te Ženske imenujejo vo-eralrice ali Kakor Korzlčani izgovarjajo, buceratrici. Pesmi pa zo-vejo na vzhodnem bregu otoka vocero, buceru, bu-reratu, na zapadnem pa bnllala. Pe r 'a vocrro ko-| kor tudi njene izpeljank* temelja v latinskem vo-' cU«m« (a* peli, govoriti). stvo je, da je bil Pašič na mirovni konferenci v Parizu vsem v zasmeh. Francozi so govorili o njem, da dela vtis »starega turškega paše««. Pasučeva nesreča je, da je brez vsake politične kulture in ker ne zna niti francoski. Kakor je on odličen za Balkan, tako je absolutno re:posoben za Evropo. Dokler je obstojala Rusija, je privezal srbski čolnič za rusko ladjo, po polomu Rusije pa je ostal brez kompasa. Zato zahteva nnMtičnn nujnost, da se ga od vodstva vnanje politike odstrani.« — Za nepristranske opazovalce je zelo poučno gledati, kako rišejo demokrati radikale in obratno. + Kako pišejo demokratski Usti o slo« venskem kmeta. Osebno glasilo demokratskega ministra Pribičeviča »Nova Stam-pa« od 11, t. m. piše o slovenskem kmet-skem ljudstvu dobesedno sledeče: »U Slo-venačkoj imamo na celu zatucanog selja-ka, koji je pri e svega dobar katolik, pa onda Slovenac i prema tome uz klerikale«. Slovenski bi se to glasilo: »Po slovenskih vaseh bivajo zabiti kmetje, ki so najpreje dobri katoliki, potem Slovenci in zato pristaši klerikalcev.« 4- Carinsko unijo med naslcdstvenlmi državami Avstrije zagovarjao francoski politiki. Glede te zadeve se je vršila pred nekaj dnevi debata v zunanjepolitičnem odseku francoskega senata, ki se je je udeležil tudi Paul Deschanel. Franci!a je mnenja, da bi taka unija bila najboljše proti-sredstvo proti stremljenu avstrijske republike, da re zed.ni z Nemčijo, Dunajska »Post« pripominja k temu sledeče: »Misel carinske zveze med nasledstvenimi državami, ki imajo toliko skupnih gospodarskih koristi, ima veliko zdravega in resničnega jedra v sebi. Seveda bi se ne smela zvezati s kakšnimi političnimi nameni.« + Koalicijska vlad.* v Rusiji? Iz Rige se poroča, da se •/ Rusiji namerava iesta-viti koalicijska vlada, v kateri bi "sedeli Ljenin in Kamenev za bolševiško, Milju-kov za liberalno (kadetsko) in Černov za menjševiško stranko. Obenem bi se podelila amnestija vsem emigrr.ntom, — To vest je treba sprejeti z rezervo, ker je jako neverjetno, da bi boljševiki šli v kombinacijo z Miljukovim, ki nikogar ne re-prerentira razun morebiti monarhistov, ki bi bili v pomanjkanju lastnih kandidatov morebiti z nim zadovoljni. Preje bi bili boliševikl pripravljeni sprejeli v vlado socialne revolucionarje, pa tudi to v sedanjem trenutku ni preveč verjetno. + Vojno pomorsko bazo namerava glasom poročil francoskih listov ustanoviti Francija v Aleksandriji iMvlee. — Ena himna ali tri? Glede na odlok pokrajinske uprave, da imajo ob državnih praznikih peti po božji službi tri himne (Bože pravde, Liepa naša domovina in Naprej zastava slave), povdarjamo še enkrat, da e škofijski ordinariat v svojem uradnem listu odredil, da se ima peti edino himna jugoslovanskega kraljevskega doma v slovenskem jeziku. — Pripominjamo, da so se tudi vsi slovenski listi brez razlike odločno izrekli zoper odredbo pokrajinske uprave, vsled česar bi bilo želeti, da uprava svoj pogrešeni odlok ukine in se ne smeši dalje. — Napad na župnika. Na Veliki Dolini so 21. novembra okrog 11 ure po noči streljali skozi okno na župnika v postelji. Steklo in drugo je letelo po odeji — zadet in ranjen ni bil. — Iz Velikih Lašč nam pišejo: V nedeljo, dne 6. novembra se je ustanovila za velikolaškt sodni okraj v Velikih Lažčah podružnica Jugoslovenske Matice, Ustanovni občni zbor, katerega se je ude- poznejo v: dar Ie izve -krivnostno be~cdo. Toda njena sobarica r'orentinka, ki tudi ni popolnoma razumela korziškega narečja, je bila tudi raJovedna in bi se rada poučila. Preden je Lidija mogla oprziti, re je obrnila k Orsu, ga sunila s komolcem in ga vprr.*ala: »Gospod stotnik, kaj pomeni »dati komu rimbecco«?«1 »Rimbecco,« se je Orso zavzel; »to se vendar pravi napraviti Korzičanu r"ikru-tejši očiHc; očitek, da se ni maščeval. Kdo pa vam je omenil rimbecco?« > Včeraj v Mnrseilleu,« je naglo in odločno odvrnila miss Lidija; »včeraj je gospodar ladje rabil to besedo.« »O kom je pa govoril,« je Orso pov praševal dalje živahro. »A, pripovedoval nam je stiro zeod-bo ... mislim iz časa ..., da, mislim, da je bilo ob priliki Vannine d' Ornano.c »Uverjen sem, gospodična, da vam je smrt Vannine d' Orano pomnožila ljubezen do našega junaka, poštenjaka Sam piera?« »Pa se vam je zdelo to bogve kako junaško?« 1 Rimbecare pomeni v laščlni srečati, vrniti, nazaj dati. V kerziskem narečju se 'o pravi: ; a-Ijivo tn javno očitali. — »Rimbecco da«, kdor sinu umorjenega očela oči'a, da ni maščeval očeta. Rimtecco je nujen jpociv za vsakega, ki ni še izpral umora • krvjo. — u mueski zakon je tako izzivanje zelo strogo kaznoval. ležilo lepo število občanov brez razlike političnega mišljenja, je otvoril sodni predstojnik dr. Kalan, ki je predlagal za predsednika ustanovnega zbora g. župnika Ramovša G. župnik je mesto prevzet in v svojem govoru pojasnil jiolrebo skupnega dela na narodno-obranibnem polju, na kur je otrtal namen in delo Jugoslovenske Malice glavni tajnik pokrajinskega odbora g. Mabkuta. — Za predsednika nove podružnice je bil izvoljen sodni predstojnik v Velikih LaMah dr. Kalau Kot ostali odborniki fun-girajo začasno vsi odborniki državne zaščite za deco v Velikih Luščah V eni prvih sej se bo odbor po-polnll z zastopniki in poverjeniki iz celega sodnega okraja. — Na občnem zboru sta bila zastopana tudi Dobrepolje iu Turjak. — Želite srečko kola jugoslovanskih sester? Dobile jo v tobakarnah, v kavarnah in restavracijah. Le vprašajte po njej! — Veliki verski pokret v Srbiji. Svetovna vojska je s svojimi grozotami zbudila tudi v Srbiji mogočuo versko gibanje. Po celi Srbiji se dvigajo cele trume preprostega naroda, zlasti v Sumadiji, in posečajo cerkve, iskreno molijo, se izpovedujejo, obhajajo in propagirajo idejo bralstva v Kristu. Medseboj se imenujejo >brule< iu >sestre<. Precejšen del srbske duhovSčiue, ki dozdaj ni bila vajeua poluih cerkva in verske gorečnosti, najmanj pa sprejemanja svetotajstsv razen enkrat v letu in še to zelo površno, tega gibanja ne gleda rada. Tako-zvane »bogomolce« imenujejo prismojene fanatike; vondar se je našel visok cerkveni dostojanstvenik, ohridski fikoi Nikolaj, ki se je toplo zanje zavzel in zaklical duhovništvu: »Ne odbacujte jihlc V »Glasniku srbske pravoslavne patriaršije« v 1 14. novembra t. i. je napisal Angjelkovič zanimiv apel na Is-vestno srbsko duhovščino, naj ne Ignorira novega verskega ln moralnega pokreta, ki spominja ua prvo čase krščanstva. V istem listu pa je objavljen dopis prolojereja Teolanoviča, župnika neke vasi v Vojvodini, kjer se ta pokret uatančneje opisuje. Na celem gibanju ni nič heretičnega. Ljudje so po lastni iniciativi osnovali nabožno bratovščino — nekaj doslej nezaslišanega pri Srbih — so uvedli » cerkvi ljudsko petje, spremljajo s petjem pokojnike, prirejajo procesije, se postijo in so skenlli živeli naislrožje krščansko življenje v vsakem oziru. Cerkve, ki so doslej bilo razen na liturgiji v nedeljo zaprte, do zdaj odprto, ker ljudje hodijo tudi k jutranjim in večernim molitvam, oziroma zahtevajo, da se te redno vrše, kjer so se dosedaj zanemarjale. — V teh krajih je brezdvomno na probujo verskega življenja vplival tudi sosedni katoliški element. — Vsekakor skrajno razveseljiv pojav, ki daje mnogo misliti. —- Za poveljnika timoške divizijske oblasti je imenovan pehotni polkovnik Mi-jo Filipovič, ki nastopi te dni svoje mesto. — Sprejem delavskega osobja pri juini teles-nlel. Ker se obrača delavsko osobje s prošnjami za sprejem v službo direktno na obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani, opozarjamo vnovič, da delavcev ne »prejema ravnateljstvo, ampak posamezna službena mesta, t. j. postaje, kurilnie«, delavnice, malerljalno skladišče v Mariboru in pro-govne sekcije. Na prošnje, ki bodo vposlane obratnemu ravnateljstvu, isto v bodoče ne bo odgovarjalo. — Avtomobilna prometna d. d. t Ljubljani naznanja, da olvori v četrtek, dne 24. novembra redni poštni avto-promet na progi Skofja Loka — Železniki s sledečim voznim redom: Skofja Loka kolodvor odhod ob 12. in 7. uri zvečer; prihod ob 6. uri zjutraj in 6. uri zvečer. — Železniki odhod ob 5. uri zjnlraj in 5. uri popoldne; prihod ob pol dveh popoldne in ob 8. url zvečer. — Natančnejši vozni red se bo še objavil. — Nesreča v rudniku. V mostarslcem premo-gokopu bi se pred par dnevi kmalu pripetila velika nesreča Pri kopanju rude je nenadoma is globine udrla voda, ki io kmalu preplavila rove. Vsi delavci so se z velikim trudom rešili, tako da človeških žrtev ni bilo. — Rop. Dne 20. novembra zvečer Je šla 20 let stara služkinja Marija Bergant iz Škofje Loke na kolodvor Pred kolo Ivorom jo je napadel neki neznanec, jo vrgel na tla, ji iztrgal ročno torbo, v kateri je bilo raznega bluga ln denarja v vrednosti 1000 kron in pobegnit. SEcmKie se »Slovenske SMe" I »Njegov zločin opravičujejo divje navade časa. Dalje je Sampiero napovedoval ob smrti Genuezom kar celo vojsko. Kakšno zaupanje bi torej mogel uživati pri so-rojakih, da ni kaznoval nje, ki je iskala pogajanj z Genuezi?« »Vannina je šla brez moževega dovoljenja,« se je oglasil pororš*Jc. »Prav je naredil, da ji je prerezal vrat.« »Pa vendar,« je povzela Lidija, »storila je to, da reši moža, torej iz ljubezni do moža je šla prosit milc:ti k Genuezom.« »Prositi milosti, to se pravi: ponižati ga,« je odvrnil Orso. »In da jo je umoril on ram, kakšna zverina je moral biti,« je ugovarjala Lidija. »Saj vendar veste, da ga je prosila, kakor da ji izkaže uslugo, naj jo sam umori z lastno roko. Potrlejte Oteln, gospodična, kakšno zverina je bil pa on?« »Toda kakšna replika! On je bil ljubosumen; pri Sampieru pa je bil sam napuh.« »No, in Ijubosun^nost, ali ni tudi napuh? To je pač napuh v ljubezni in vi bi ga seveda radi opravičili v prilog razlogu.< Mis3 Lidija ga je dostojanstveno pogledala, potem pa re obrnila k pomorščaku in ga vprašfdn, kdaj pristanejo. »Pojutrinjem,« .ji je odvrnil, »če bo šo tak veter.« »Videla b! že rada Ajaccio, kajti ta vožnja me utruju.f (Dalje.) gte*. 26$, SLOVENEC, 3ne 28. noranfcr* MStV '■Sfr#W 3 Goriško pismo. 23. novembra 1921. Italijanska pollcajdemokracija. — Kdor poje, bo oklofutan. Ni bilo samo enkrat, ko smo poročali, kako pri nas ne moremo nikoli vedeti, kdo je pravzaprav oblast v deželi. 2e smo poživljali vlado neštetokrat, naj nam pove, da se bomo vedeli obračati na pravi naslov. Če n. pr. dovoli katero stvar civilni komisarijat, pride n. pr. orožništvo dotičnega okraja in jo prepove. Če dovolita oba ta dva, se lahko zgodi, da jo prepovejo fašisti, če se ravno zanimajo za dotično stvar. Tako se od civ. komisarijata dovoljene veselice niso mogle vršiti, ker so jih preprečili orožniki ali fašisti. Pa pustimo to. Gredo še vse dalje. Navada na celem svetu je taka, da č e ima kako društvo dovoljenje za obstoj, da sme s tem že vršiti pevske vaje itd. brez posebnega dovoljenja. Pri nas pa kaže najnovejši slučaj, da temu ni tako. Na Slapu ob Idrijci obstoja »Bralno in pevsko društvo«, ki je bilo pravilno obnovljeno. To društvo je hotelo imeti dne 13. t. m. zvečer običajno pevsko vajo. Kar pride vicebrigadir in prepove petje. Ko 30 mu povedali, da je društvo potrjeno od civ. komisarijata, je ta odgovoril dobesedno: »Mi smo tu! Jaz ukažeml Mene se mora vprašati! Kar pride od komisarijata, jaz raztrgam. Dovoljenje, ki ga izda komisarijat, mora biti od orožnikov vidiranol« K tem besedam je dodal drugI orožnik, ki je bil navzoč: »Najbolje bi bilo, vse, ki pojejo, zapreti in oklofutati.< Ta predlog je popravil vicebrigadir z besedami: »Zapreti da, oklofutati ne!« Baje imajo orožniki res neki podoben ukaz od prezidija v Trstu, da morajo vsa taka dovoljenja tudi orožniki vidirati, kot najvišja oblast v vasi (potem takem tudi v državi). Dobro. Mi nimamo nič proti temu, če ital. ob! ve, da je tako najbolje, toda naše ljudsl. ^ mora vedeti to; če ga pa niso še nikoli razglasili, kakor naj tedaj ve, kako se mora vesti in kam se je treba zateči za razna dovoljenja. Čudno pa je, da mora imeti društvo, ki je pravilno obnovljeno, se posebna dovoljenja za poslovanje. Smo pač v deželi čudežev. Za naše razmere je značilen še en elučuj: Ravnatelj tolminske meščanske šole je naznanil šolo pohajajočim deklicam, da je prišel odlok iz Trsta, da ne smejo več hoditi v meščansko šolo, ker zakon prepoveduje mešane meščanske šole. To je (in zatiranja, ki nima para. Če zakon res prepoveduje mešane meščanske šole, naj otvorljo mestno šolo za deklice posebej. Čudno pa se nam zdi, da ni bilo prepovedano pohajati v skupno šolo tolminskim učit. kandidatom in kandidatinjam, bivati dalje časa celo v skupnem zavodu, biti skupaj na plesnih vajah zavoda itd., ko so ti vendar v mnogo bolj nevarni starostni dobi. Prefrigane laške oblasti pač dobro vedo, kako in kie najlažje in najobčutneje udarijo naše ljudstvo. Podobni slučaji se gode dan za dnem popolnoma sistematično. štajerske novice. I Avtozresa ▼ Slovenske gorice je t nastopom cime — zmrznila. Družba še zdaj nima koncesije, ker meni Ljubljana po zgledu Belgrada, da >ima vremena« ln dotični gospodje, ki že celo leto študirajo podpis na koncesijo, slučajno nimajo opravkov tudi v Slovenskih goricah. Med tem Je to delo opravljal privatnik iz Radenc. Zdaj je tudi te prilike konec. Vozari saino ie težki tovorni avto iz Radgone, naložen z blagom, pa vseeno gre brez koncesije po ravnoistl cesti, kakor bi vozil oni od koncesiouirane družbe, ki radi vporabe ceste ne dobi koncesije. š Za grajsko klet premalo, za gledališče preveč prostora. Iz Maribora se poroča: Vse vpitje o neznosni draginji ne por-aga nič, resnica je pač taka, da obisk gostila v Mariboru v zadnjem času tako naračča, da je o. pr. 24 m dolga grajska klet postala še premajhna in da jo lastnik podaljšuj* Se za 18 metrov. Kako vse drugače izgleda v prostorih mlade slovenske kulture v Mariboru, to vedo povedati naši najboljši umetniki svetovnega slovesa n. pr. Balokovič in drugi. Pa tudi Narodno gledališče v Mariboru Ne vemo po čigavi zaslugi je še danes zaprt Talijin hram v lastnem poslopju. Vemo le, da se je začasna gledališka sezija ie le zdaj otvorila v Narodnem domu. Ena prvih predstav se je pričela v navzočnosti 5 gledalcev ln poslušalcev, katero število je potem narastlo morda na 5 krat 5. NI bilo dovolj tega kulturnega Škandala. Kritik v Mariborskem demokratskem listu je preskrbel drugega. Napisal Je »Kritiko«, da Je moralo postati sram vsakogar, ki še ni popolnoma zgubil čuta za dostojnost in resnico. Uspeh žal, ni izostal. Prihodnja predstava je bila sploh prazna. Anifk ni naš namen so podrobneje baviti s to nsšo sramoto izzvano po enem samem človeku, ki se s tiskom igra, kakor otrok i vžigalicami. Hočemo pa pribili žalostno dejslvo, da se bo naš slovenski živelj v tako važni obmejni postojanki, kakor je Maribor, popolnoma vtopil v alkoholu, da bo v njem s seboj vred popolnoma vtopil vse naše kulturno in moralno življenje, ako se vsi Usti, ki so ostali is zunaj ,r}a alkoholnega potopa, ne vidra-mijo la prično odločno protigtbanje, i Mariborski grad — kavarna ? Mariborski grad je preSel v te dni tudi v Belgradu potrjeno last trgovca Brdajsa. Ker se je grad izkazal kol neprimeren za prostore pokrajinske oblasti, se bo izrabil v druge obrtne namene. Kakor izvemo ia Maribora, namerava lastulk zdaj ie podaljšane grajske kleti g. Valjak prevzeti tudi prvo nadstropje ter je preurediti v kavarno, ki bi bila največja ia najmodernejša v celi Jugoslaviji. i Zagovornik izgnanega Žida. »Slovenec« je Že kra ko, stvarno poročal o izgonu žida Grosin-gerja lz Maribora, ker je bil pred okrajnim sodiščem obsojen radi potvorjenosti podatkov o domovinski pristojnosti ter radi sovodstva. Ker se »Tabore zaganja v »Slovenčevo« poročilo, izpopo' kar smo iz lojalnosti zamolčali, namreč da je ..... zagovarjal veliki narodni odvetnik, ki je dobil od Žida, že ko Je prišel v preiskovalni zapor, 30(10 K neplačila za klijen'elo, 2id bi bil res moral biti že pred več meseci izgnan, a da ni bil, je bila edina zasluga njegovega zagovornika, ki se je obrnil ■ prošnjo za državljanstvo na deželno vlado. To je imelo za posledico, da je žid sicer biez resnega posla nadaljeval svoj poklic po Muj-lboru ter odjedel lepo stanovunje potrebne, šini domačinom. Še-le zdaj obsojeni žid je po obsodbi prosil, da obsodba ne pride v mariborski »Tabor«, Da je vkljub temu prišla, naj se lepo zahvali pri svojemu zagovorniku, »Taboru« pa, da nas je izzval, da smo tudi to še povedali. (Jilhltanclrt* pnvfcgi, lj Koncert Udruženja Jugoslovanskih novinarjev. Kakor že javljcno, priredi ljubljanska sekcija Udruženja jugoslovanskih novinarjev v četrtek, dne 1. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union koncert v proslavo narodnega ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Spored tega koncerta, ki ga objavimo v prihodnjih dneh, bo iz raznih ozirov veleza-nimiv. Sodelovali bodo kot solisti člani kr. nar. gledališča, sopranistinja gospa Pavla Lovšetova, baritonist g. Štefan Romanow-ski in tenerist g. Marcel Sowilski. Nadaljo nastopi na koncertu šest ljubljanskih pevskih zborov, in sicer: »Pevski zbor Glasbene Matice«, »Pevsko in glasbeno društvo Ljubljana«, pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, pevsko društvo »Slavec«, pevski zbor »Zveze jugoslovanskih železničarjev« in »Pevsko društvo Krakovo-Trnvo«. Pevski zbori bodo izvajali razne moške in mešane zbore, večinoma iz moderne slovenske in jugoslovanske glasbeno literature, ter priljubljene narodne pesmi, solisti pa deloma solo-točke modernih slovenskih skladateljev, deloma operne arije odličnih svetovnih skladateljev. Sodeluje tudi orkester Dravske divizije pod vodstvom ka-pelnika g. dr. Čerina. Po koncertu bo prosta zabava z neprisiljenim sporedom. lj »Ulico.... (?) št. 15« — komedijo, vprizori »Ljudski oder« v nedeljo, dne 27. novembra ob pol 20. uri v Ljudskem domu. Vstopnice se debe že danes v Ljudskem domu, II. nadstropje. . lj Krakovo—Trnovo. Danes ob pol 8. uri zvečer predava v prosvetnem društvu, j Konjušna ul. 7., g. prof. Mazovec »O pro-sveti in njenih ciljih«. Člane društva vabi odbor k mnogoštevilni udeležbi. IJ Pevski odsek frančiškansko prosveto Ima danes ob 7. zvečer pevsko vajo. Točna udeležba! lj Kdo pohaja ljubljansko gimnazije? Pedagog nam piše: Gospodje, ki imajo za to priliko, so ugotovili, da obiskuje letos naše ljubljansko gimnazije razmeroma zelo maio kmetskih sinov, veči-uoma so sinovi uraduikov in trgovcev, malo obrtnikov. Velike vsote, katere zsiilevajo spričo neznosne draginje živil naše dijaško gospodinje, onemogočajo obisk gimnazije zlasti revnejšim kmet-skim sinovom. Pomislite: 12.000 do 13.000 K letno težko izda uaS srednji kmetski posestnik. Pomnožite to število z 8: cel grunt bo šel, preden bo fant dovršil sauio gimuazijo! in za uaš narod nc bo dobro, ako bo ujegova bodoča inteligenca prišla samo iz vrst mestne inteligence. Že domača vzgoja kmetskih otrok saina je toka, da jih bolj usposobi za boj življenja, nego pa ona mestnih otrok. .Sploh mora Imeti nedogledne posledico dejstvo, če se naše izobraženstvo ne bo več rekrutiralo z dežele, ki pomeni dotok sveže ler v i v kulturni organizem naroda. Zato bo treba, da človekoljubni prijatelji katoliško vzgojevane mladino priskočijo na pomoč, da sc to vprašanje temeljito razmotriva in organizira, najbolje po župnijah, ta organizacija pa preskrbi po centralni organizaciji v LJubljani dobra in primemo cena stanovanja. — Priporočamo tudi obisk manj obljudenih gimnazij, n. pr. v Kočevju, koder gimnazija — če prav vemo — šo ni rajoni-rana, ali pa tudi v Kranju in Novem mestu. Sploh priporočamo to vprašanje v temeljito proučevanje naši najiirši Javnosti. IJ Popisovanjo služkinj se ne bo vršilo v prostorih Kreliove prosvete, kakor je bilo pomoloma naznanjeno v »Novem času«. — Krekova prosveta. 1J Bazpii trgovskih prostorov. V hiši meščanske imovine bodo ua novo oddati trgovski prostori, katere imata dosedaj v najemu trnnja Kustl ter tvrdka Gerkman & Lenasi, iu sicer prostori prvoimenovaue z dnem 1. maja 1922, prostori tvrdke Gerkman & Lenasi pa z dnem 1. avgusta 1022. ker poteče dosedanja najemna pogodim. Ponudniki ia te prostore naj vlože prošnjo pri mostnem magistratu do 15. januarja 1022, in sicer z natančno navedbo prositčevih podal kov, značaja njegove trgovine in navedbo letne najemnine, katero je pripravljen plačati. Mestna občina ima nravico oddati prostore tudi drugemu, kakor pa najvišjemu ponudniku. Samoobsebi je umevno, da smela dosedanja najemnika Istotako staviti svoje ponudbe. AMNESTIJA. Belgrad, 24. nov. (Izv.) Kakor je izvedel naš poročevalec, se pripravlja predlog o amnestiji in aboliciji za vse zločine razen ubojev in razbojništev. Pod amnestijo pride o tudi §§ 84, 85 in 87 srb. kaz. zakona, v kolikor niso v zvezi z ubojem in razbojništvom. Važno za svojce Amerikancev. Oddelek sa socialno skrbstvo pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja nastopni akt, katerega je prejelo preko ministrstva zunanjih zadev od našega generalnega konzulata r Ne\v Yorku, pod čigar jurisdikcijo spadajo držaje: Ne\v York, Peunsj-lvania, Ohio, New Jersey, Virginia, \Vesl-Virgiriia, Massaehusetts, Conneclicut, New Hamp-shire, Vermout, Delamare, Maryland, Maine, South-Carolina, North-Carolina, Georgla, Alabama, Mississipi, Florida, Rhode Island. Generalni konzulat v New Yorku prosi zunanje ministrstvo, naj se polom časopisja pouči občinstvo, naj se ne obrača direktno na konsulat s i svojimi prošnjami in zahtevami, ker s tem saino zavlačujejo svojo,stvar ln delo konzulata, ki nima dovolj delavnih moči na razpolago. Da bl se prišlo vsemu temu v okom, je Ireba, da se zainteresirani obrnejo tozadevno na svoje pristojne oblasti, ki jim bodo dala takoj potrebna navodila, da dostavijo konzulatu vse podatka V glavnem so ti podatki nastopni: Popolno pooblastilo konzulatu, ekscerpt iz župne malice, potrdilo belgrajske vlade, da je prosilec nai državljan, kar je potrebno posebno v onih primerih, kadar gre za lo, da zahteva rodHnn v Fvropl Imovino umrlega svojega člana lz Amerike, ker je veliko imovine naših državljanov poverjeno varstvu upr* "Mjev nepnja-teJJsVe Imovine (The AHen Property Guarodian), kateri še vedno zahtevajo takih potrdil. Z ozirom na kompenzacijo za umrle pri delu je treba poleg gori navedenega še nastopno: A. Za umrlo: Komp< zaclja se plača ženi in mp.Ioletoim, permanentno bolnim in ostalim odvisnim o*obam, ki so živele s pomočjo umrlega. V tem prlmoru morajo nasledniki predložiti overovljene dokaze, da so res prejemali od pokojnega denaruo pomoč. Te dokaze jim more dali poŠta ali banka, preko katere so dobivali denar iz Amerike. Na teh potrdilih mora stati iznos vsote, datum ln kraj odpošiljntve ln kda| je bila pošiljatev izplačana v Evropi in komu. Ce ni mogoče dati takih dokazov, tedaj mora pristojna občina potrditi, da je pokojnik res skrbel za svojce doma. Ta občinska potrdila lahko pomagajo, kadar ni drugih pravih dokazov, vendar pa niso povsem sigurna. Soproga umrlega mora priložiti potrdilo, da jo še vedno vdova. Bolni morajo imeti potrdilo od zdravnika, katero mora biti potrjeno tudi od pristojne oblasti, da so neozdravljivi, da sami no morejo skrbeti za življenje. Islo velja tudi za stare reditelje in druge. V primeru, da se podeljuje kompenzacija v mesečnih obrokih, tedaj so morajo ta potrdila obnavljali vsake Iri mesece ali pol leta, kakor lo že določajo zakoni posameznih držav. Sicer bo pa to v vsakem posameznem primeru na-značeno. B. Za one, ki so trajno nesposobni: Taki dobivajo ponekod vso kompenzacijo naenkrat, ponekod v obrokih. Trajno nesposobni morajo poročati vsako tri mesece ali vsakega pol leta, da še žive, in da so še nesposobni. Pri zahtevanju kompenzacije za umrlega morajo nasledniki vedno priložili ubožno spričevalo. Pri zahtevah lastnine umrlega morajo bili priloženi dokumenli občine. V nekaterih ameriških državah predpisuje zakon, da so mora imovina osebe, ki je neoporečno mrtva, izročiti onim osebam, ki so pozvane ra naslednico, kar je pa često drugače kakor prt naših zakonih o nasledstvu in morajo včasih te osebe za nekatere dele imovine same napkatl priznanice ln jih poslali konzulatu. Seveda se to ne more poslati naprej. V talcih primerih bo naslednikom naknadno konzulat poročal o tem, če je tudi poprej dobil o zainteresiranih že vso dokumente. pr Pevski zbor Glasbeno Malico si ustanovi svojo pevsko šolo. Vabi dame in gospode (Izven« šolske), da se prigla.se pri lajuišlvu Glasbene Matice, Gosposka ulica št. 8, 1. uadstr. — Zahteva se dober glas iu resna vztrajnost. Pojasnila istotam. Odbor. Drama. Pefek, 25. novembra: Revizor. — B. Opera. Petek, 25. novembra; Zaprto. pr Koncert g. Holodkova in ge. Vossel-Polla je bil dogodek svoje vrste. Zakaj redkokdaj imamo priliko slišali pevca i tako tehniko, tako obsežnim glasom, tako izredno drnmatiino silo in ogromno, skoro brezmejno močjo in pred vsem s tako globokim umetniškim pojmovanjem. Svoj pevski organ ima popolnoma v oblasti, tako da glas in Izraz stopnjuje do nezaslišanih viškov. Ej, ko nam bi bilo dano, da bi ga slišali v operi I Veseli smo seveda, da smo ga mogli poslušali v koncertu, veseli zaradi užitka, veseli pa tudi zato, da našo občinstvo pa tudi naši pevci-solisti enkrat slišijo resnično prvovrstno petje in se kaj uauče, ali vsaj — če imajo dobro voljo — vfaj spoznajo resnično »tališče, ki ga zavzemajo in je v mnogih slučajih precej pod umišljeno višino. — Gospa Vesselova ima blestečo tehniko, dovršeno znanje zlasti kol kolo-raturka. Vratolomne umetelnosti, ki jim kritika brez pomoči knjige niti imen ne v6, je Izvajala a čudovito prožnostjo, točnostjo in jasnostjo. Kot biseri so blesteti toni U njenega gibkega grla. Ko bi narava njenega glasu popolnoma odgovarjala tehnični usovršenosti, bi ji bilo težko najti par, ko so že zdaj redke, ki bi jo dosegale. — Zaln nam je posebno všeč, da bosta umetnika dodala še. en veter, ker upamo učakali enak umetniški užitek. iski vestnik. c P. Lavrencij Novak iz reda oo. ka-pucinov, se c po 19 letnem bivanju v Celovcu preselil iz Celovca in je nastavljen v samostanu na Krškem ob Savi. c Prvi mednarodni evharistični kongres po vojski se vrši 25.-29. maja prihodnjega leta. Po številu je to 26. evharistični kongres. 28. maja se vrši procesija v vatikanski baziliki, na kateri bo nosil Najsvetejše papež Benedikt XV. Posebna ceremonija se bo vršila v katakombah. Vestnik S. K. S, Z. Konstituiranje od' i Slov. kršč. soc. zve«e. Novoizvoljeni odbor .■•■ jo koustiluiral sledeče; Predsednik dr. Val. Ror.ič, I. podpredsednik msgr. Viktor Steska, II. podpredsednik' dr. Josip Debevec, tajnik Lojzo Vrtovec, tajnikov namestnik Janez Jalen, blagajnik svet. Albin Zajec, blagajnikov namestuik Ivan Kogovšek, gospodar Jože Lončar, gospodarjev namestnik dr. Vinko Sara bon, knjU-ničar Dore Masi<\ knjižničarjev namestnik dr. Jak. Mohorič, odboruik prof. Ivan Mazovec; namestniki? dr. Fr. Štele, p. dr. Gvido Hant, dr. Josip Puntar in jur. Trogar. Orlovski vestnik. Vsem odsekom celjskega orlovskega okrožja naznanjamo, da ae aahaja okrožno tajništvo v pisanji S. L. .S. v Celju, bolel »Beli vol«, 1. nadstr. —> Uradue uro so vsako jredo od 2. do 3. ure popoldne Opozarjamo vso Mane Orla, naj se na tajni-šlvo obračajo v orlovskih zadevali le ob za to do. ločeni uri. Vii dopisi, ki zadevajo okrožje, naj se pošiljajo na naslov: Jos. Uršič, uradnik, Celje, Kralja Petra cesta 0, i. nadslr. (»Beli vol«) — Josip Uršič, okrožni tajnik. _ Borza. Zagreb, 24. nov (Izv.) Devize: Pešta 34, Ber-lin 110—lllVi, Italija 1230—1200, London 1230 do 1235, Pariz 2130—2175, Praga 320%-327, Dunaj 405—500, Curih 57%—573/,, napob-oni 1000. Valute: Ura 12-10—1250, tunt str. 1200, dolar 805 do 307, n. a. K 500—575, carski rublji 27—30. Curih. 21. nov (Izv.) Devize: Pešta 0.57, Berlin 1.90, Italija 21.65, London 21.10, Ne\v-York 6.28, Pariz 3715, Praga 555, Dunaj 0.17, Zagreb 1.75* Varšava 0.16, Holnndsko 18790. Valute: n. a. K 0.12. I'rai;ft, 24. nov. (Izv.) Devize: Pošla 10.22K, Berlin 33.97%, Italija 3.8-1, London 380%, New York 94'/* Pariz 6.72'A, Dunaj 1.16, Curih 17.07, Zagreb 3G.C0. Valute: Ura 3.81, n. o. K 1.6. Berilu, 24. uov. (Izv.) Dev.: Pešta 3046, Italija 1161.50, London 1133.85, Nesv-York 284.46, Paru 1983, Praga 293.70, Dunaj 8.08, Curih 54.0455. Budimpešta, 24. nov. (Izv.) Devize: Berlin 827, Ilalija 3620. London 3620, Pariz 6300, Praga 90 Curih 17000, Bukarešt 1325. g Stanje Narodne banke. Metalna podlaga znaša po izkazu z dne 15. novembru 420,912.768-40 dinarjev (za 420,912.768 40 din. manj kot po poročilu z due 8. novembra). Novčanic je bilo v prometu za 4.507,412.635 dinarjev. Stanje papirnatega denarja so je pomnožilo za 7,930.100 dinarjev. g Uradni kurz zlata v Nemčiji je določen M 20 mark v zlatu = 830 mark v pupirju. Porotnemu senatu je prrededoval včeraj višji svetnik Rekar, volanta sta bila svetnik Lajovic in okrajni sodnik Avsec, državno pravdništvo je w»-stopal državni pravdnik dr. R. Ogoreutz. Tat iz navado. Jakob Vojska, rojen 1. 1893 v Ljubljani, je bil šele 14 let star, ko je bil že zaradi tatvino kaznovan. Vojska je kradel naprej in jo Inni 9. decembra sedel pred ljubljanskimi porotniki, ki so ga takrat oprostili. Ko je bil izpuščen iz zapora, je pričel ropet krasli in je okrudel Franca Papsta v Ljubljani, Andreja Kobalja v Vrhpolju, Ivana Grušo-vina in Rudolfa Štampla v Postojni, Mirka Miha-linifa v Zagrebu in Jerneja Jamnik v Ralečah. Ko jo 1. junija 1921 skutul skozi streho vlomiti v hišo Marjaue Smolo v Verju, so ga ljudje videli, ga prijeli in izročili sodišču. Med razpravo jo Vojska izvzemši tatvine v Postojni, priznat vse. Ker so porotniki potrdili vsa na nje slavljena vprašanja, je bil obsojen na 6 let težke ječe. Preiskovalni zapor se mu ni uštel, ker jo bila proti njemu Izdana tiralico. Amerikanei žrtvo brivcev. Leopold Urbane lz Tržiča, Ladislav Kurka is Zagreba, Josip Gorupoc i/. Samobora in Jakob Hočevar iz Ljubljane so služili pri brivskem mojstru Antonu Bočkuju v Kolodvorski ulici v Ljubljani. Ker jim je šlo za to, da bi lagodno živeli, so sklenili, da bodo okradli amerikauske izseljence, ki so se hodili v Bočkajevo brivaico brit. Ker imajo Amerikanei navado, da med britjem slečejo suknji?, jo Urbane vizillral žepo suknjičev ;n ukradel U njih denar; ukradeni denar so si delili. Prvo tatvino so izvršili meseca majnika 1021. Tekom časa so so zbrale zelo visoke vsole ukradenega denarja. Dne 14. sept. so se tatvine odkrile. Prišel se je brili Amerlknnec Josip Zakrajšek, kateremu je ukradel Urbanec iz žepa o bankovcev po 20 dolarjev. Ker je Zakrajšek v ogledalu videl, da stika Urbane po žepih, je to povedal mojstru Bočkaju, ki je precej preiskal Urbanca in našel pri njem 3 bankovce, ostala 2 je pa vtaknil v luknjo pri umivalniku. Gospod Bočkaj je zaprl na to bnvnlco, v kateri so bili brivci in dve osebi, ki sta se brili, in ja šel po detektiva. Porotnikom je stavil senat 11 vpratanj. Po dveurnem posvetovanju je predsednik porotnikov razglasil pravorek porotnikov, ki pa ni bil popolnoma jasen in so so mornli porotniki Se enkrat posvetovali. Po končanem remedurneni pošto-ponju je razglasil predsednik sennta g. nadsvetnik Rekar sodbo, s katero je bil Jakob Hočevar od obtožbo oproščen, Leopold Urbane, obsojen na 4 mesece Ječe, Ladislav KurUa na 5 mesecev ječe in Josip Gorupec nn 14 dni zapora. Rnrnrsva g» j« zaključila ob pol 9. zvečer. Kaj) Je Eisafiuid - to se zna! Lekarnar Feller - Stubica! i. Ph. Mo Mr, lekarnar ica Ustar« M LSoDliana, 23. novembra m. Službe išče organist - cerkovnik ki jo obenem tudi obrtnik. Naalov pore upravništvo »Slovenca« pod iter. 4308, Mlad trgovski sotrudnik mešane stroke, vojaščine proat, išče ilul-be v motu ali na delell. Gre tudi ket SKLADISCNlK. -^c - Naalov upravi liita pod štev. 4305. ALOJZIJ GOLOB krojaški mojster FRANČIŠKA ŠLIBAR POROČENA (tARAJETO SUCKA 30. novembra 1981. EIII=II2=3ll=l8l=lli=UI= Tri dobro izurjene sladčičarske pomočnike »prejme takoj s>Prva gorenjska izdelovalnica finega čajnega pe-eiva in keksa K. VIDIC, Jes®-nice-Pužine, Gorenjsko. 4812 i!SI=eil=iBl=BSI=lll=II8= ameajte .Slovgnca'1 Učenec železnino. — Ljubljana, Valraiorjov trg Jt 7. 4277 z boljšo izobrazbo se sprejme v trgovino z ERJAVEC & TURK, '-/Ji:?.« Vsem, ki so našega praljubaga, nepozabnega srina in brata, gospoda ANTDN-a BERG ANI-a strojevodjo jažne železnice spremili sa njegori zadnji poti, bodi izrečena naia najtoplejša wo»a zahvala. Posebej w zahvaljujemo Obratnemu ranKrtelJstvii jn¥ne ifc-letnice, ki je dovolilo, da eo ga njegovi kolegi mogli spremiti v tako mnogobrojnem številu, ter ge- strojevodjem za poklonjeni venec, častiti duhovščini ter gg. idravnikom, či. sestram usmiljen-kam in atrctnikom na kirurgičnem oddelku deželne bolnice za pomoč in tolažbo t dnevih njegovega trpljenja. Vsem še enkrat iz naših potrtih sro najiskrenejSa zahval«! Izvleček iz Voznega reda z veljavo od 26. oktobra 1921. 4801 Zgornja Slika, dne 2$. novembra 1021. RODBINA BERGANT. Državna železnica Odbod Iz Ljubljane 6-35 proti Jesenicam 12'— 13 34 it n »i 8-34 proti Nov, msstu 12« » 2318 .. .. b ra. » 7-40 proti Kamniku n „ Prihod v Lfnbljaao 7-10 z Jesenie 10-35 24*43 » » 3-41 iz Hov. m brc 8 03 * 20 20 „ 8-30 iz Kamnika « 80 „ Južna železnica Odhod l* Ljubljane TržJška proga ima redno r.vezo 2 gorenjskimi vlaki. 0-40 proti Dunaju, Zagrebu brz, 3-13 „ Mariboru (Zagrebu) «•17 , Zid. mostu-Belgradu S. O. E. ••40 „ Mariboru, mel. 11-33 „ Dunaju, brz. 12 00 „ Dunaju (Zagrebu) 14-20 „ Zidanemu mostu 15-31 „ Zid. mostu-Zagrebu- Belgradu brz. 17-35 „ Mariboru (Zagrebu) 23 52 „ Dunaju (Zagrebu) 0-42 proti Trstu, br*. 5-27 „ „ brz. 5-50 „ 14-25 „ Rakeku 16-30 „ Trstu, 0."S. E, 17 31 „ „ brz. 17-50 .. Prlbod v Llublfono 7-40 n* Vrhaiko "18 „ 19 20 « 0-20 z Zid. mosta (Zagreba) brz. 3-47 „ Dunaja (Zagreba) 5 03 „ Dunaja, Zagreba brz. 7-31 „ Zidanega mosta 10-41 iz Spilja (Zagreba) 14-55 „ Dunaja (Zagreba) 15-50 z Zid. most«, Belgrada O. S. E. 17-01 „ Dunaja (Zagreba), brz. 20 30 iz Maribora, meš. 2140 iz St. Ilja (Zagreba) 0-03 iz Trsta, brz. 5-44 S. O. E. 7-22 z Bakeka 10-45 iz Trsta, 1059 14-22 21-52 brz. » ti 0-23 z Vrhnike 10-20 u n ii 17 22 .. BBBBBBRBBBBBBBEStSBDBI KONCERT prvovrstnega godalnega erkestra •• vrfi v soboto, dne 26. t. m. »d 20. de 23.14 r restavraciji na glavnem kolodvoru T Ljubljani. :: Bre« rstopnine! BBBBBBBBBBBBBBBBBBBI Največjemu ponudbeniku Deteljno seme jTKJft 130 slovenskih plebiscitnih znamk t žigom j najbolje SEVER & KOMP., Ljubljana, Sprajma «• učenec in blagajničarka, ki bi bila obenem zajutrkovaJna markerka. Kavarna STRITAR. Vidordantka testa štev. I. 10. oktobra Kje, jenca« pod štev. . ove upravništvo »Slo-4281. Dve boljši sobi mogoče brez pohištva, iSČem t sredini metta. — Ponudbe pod »F V ni ta ^ ^ 99 družba z o. z. preje Brata Eberl in Jančar & Co Ljubljana, Miklošičeva 0. 4. nasproti hotela „Union". Lastni izdelki oljnati barv, flrnežev, lakov in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čopiče v, vseb potrebščin za slikarje in pleskarje. |» m I i Gotard Rott, duhovni svetnik, in Lavoslava Kersnik-Rottova, profesorjeva vdova in upokojena učiteljica, naznanjava vdanega srca v svojem in v imenu svojih sorodnikov pretužno vest, da je najina nad vse ljubljena sestra in preskrbna tetka in svakinja, gospa Antonina Motfova nadučiteljfca dekliške šole v Konjicah danes v četrtek dne 24. novembra ob 11. uri, večkrat previdena s sv. zakramenti, po daljši mukapolni bolezni, ki jo je vdano in potrpežljivo prenašala, v Bogu zaspala. Pogreb se vrši v Konjicah v soboto dne 2t>. nov. ob 16. uri. Predrago pokojnico priporočava najtopleje njenim velečislanim sedanjim in bivšim koleginjam in kolegom, njenim premnogim učenkam in učencem, sorodnikom, prijateljem in znancem v molitev in blag spomin. Naj počiva v miru! Sv. maše zadušnice za blago pokojnico se bodo brale v več cerkvah. Prosi se tihega sožalja! Konjice-Zagorje ob Savi, dne 24, novembra 1921. SSBBBBBESBBBBBBBBBBBflBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBD Velika fabrika kemične industrije