Ste«. 185. o LJubljani, v ponedeljek, dne 14. miiusta 1905. Leto mm. Velja po poŠti: za celo leto napre| K 26-— za pol leta » » za tetrt leta „ » za en mesec „ » V upravništvu: za celo leto naprej K 20-— za pol leta 6-50 2-20 za Setrt leta za cn mesec „ „ 10- 5'-170 Za polil], na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat za dvakrat za trikrat .... ■ a • • 13 h " „ • ■ ■ • 8, za v«? ko trikrat V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-Javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelj« In praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo le v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez ureanisivo j / > j..tarnox _ p^odIsI se __dvorISle nad tiskarno). — Rokopisi se ne vraJajo; nefranklrana pisma s« n« sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod flnra\)ništVO i« v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — upravništvo nar0j.nln0( Inserate In reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188. Položni v Stori Srbiji. (Izvirno poročilo) Zlo hujše • d vsakega zla. — Življenje od danes dojutri. — Razburjenost Arnavtov.— Shod v džamiji Barja k. — K 1 a-nje Srbov. — Arnavti in Veliko Oie. - Umori Srbov. — T u -holka se zavzema za Srbe. — Autoriteta" turškihoblasti. !_ Odbor „Jatoganlij ev". Mesto novcev — kroglje. — Zelja po svobodi. P r i z r e n , 7. avgusta. Ko vam odtod pišem, vam pravim: Zlo in zlo. Danes vam morem reči na žalost in nesrečo tega naroda, do sedaj tukaj ni le navadno zlo, na katero smo se že davno navadili, ampak je h u j š e od vsakega zla, kar jih poznamo in mi jih poznamo mnogo. Tako je hudo, da hujše niti ne more biti. Vsaki dan pride glas, da je poginil ta in ta Srbin tukaj in tukaj, nikjer ne objokovan; onemu so zapalili hišo, onemu odvedli ženo ali hčerko, onega pregnali in tega po nedolžnem zaprli. Zlo, zlo in zopet zlo. A nikjer ni sence nade, da bo kedaj temu narodu bolje, ker je to zlo večje od vsakega zla, ki si ga vi tam v svobodi morete misliti. Kakor sem že nekolikokrat omenil, žive Srbi tu od danes dojutri in nobenega od nas ne iznenadi, ko smo pozvani danes na pogreb človeka, s katerim smo bili sinoči v družbi. Na take pojave smo se že toliko navadili, da se nam zdi to kakor najobičnejša stvar. V zadnjem pismu sem vam poročal, da so Arnavti silno ogorčeni na Srbe še od ene strašne pogibelji na Veliki Oči v boju s srbsko četo Savatija Miloševica in da se že od tedaj pripravljajo na splošno klanje Srbov, katere pa tudi sicer vsak dan ubijajo To ogorčenje proti Srbom pa je narastlo zadnje dni, ko so Arnavti izvedeli o atentatu na sultana. Na glas, da je ta atentat izvršil kristjan — in Arnavti ne delajo razlike med Srbi in drugimi kristjani — zbrali so se Arnavti v džamiji Barjak, da se dogovore, kaj naj narede z nepokornimi kristjani, ki so se tako osmelili, da so dvignili svojo roko celo na svetega padišo. Na-hujskani od svojih hodž in ulem, se sklenili Arnavti, da pokoljejo vse Srbe, da na ta način pokažejo sultanu, kako ga ljubijo in kako gotovo bodo poklali vse „nepokor-neu kristjane. To so sklenili v petek 4. avgusta, a že v nedeljo bi se ta sklep imel uresničiti. Ko so slišali o tem Srbi, prepa-deni so pričakovali, kaj bo, gledajoč smrti v oči. A turški trgovci, začuvfii o tej grozni nameri arnavtskih razbojnikov, so se požu-rili in pregovorili Arnavte od njih namere, ker bi z umorom mnogih Srbov bili zelo oškodovani interesi teh turških trgovcev, ki so to pot ohranili Srbom glave. Da so Arnavti res mislili izvršiti klanje Srbov, služi za dokaz tudi to, da so oni svoj namen skrivali misleč, da bode klanje izvršili nenadoma, da bi se Srbi ne mogli braniti, a treba je znati, da Arnavti sicer nikdar ne skrivajo svojih namer; pri njih je vedno, kakor pravi srbska poslovica: „Što na umu, to na drumu". Selo Veliko Oče po strani gledajo ne samo Arnavti, ampak tudi Turki. Pa tudi turške oblasti prizadevajo vse mogoče težave temu narodu, kakor da bi bil on kriv, da je baš v njihovem selu poginila četa Savatija Miloševica. Arnavti se posebno hočejo osvetiti nad popom v Velikem Oču, nad porom Čekom, ki je arnavtske razbojnike že večkrat z orožjem junaško odbil od svoje hiše. Ko rou niso mogli storiti ničesar hudega s puško, ker je pop Ceka junak, ki se ne da Arnavtom, so ga zatožili pri turških oblasteh. Turške oblasti so pozvale Ceko, naj pride v Peč, kjer bi ga imeli soditi za izmišljene krivice. Pop Ceka se je ondi rodil, ondi odrastel, pa dobro pozna turške oblasti, ki so še vedno bile v službi turških razbojnikov in bil je prepričan, da ga bodo Arnavti ubili prej, predno pride v Peč. Zato je izjavil, da ne gre v Peč ne živ ne mrtev, ker vč, da so mu Arnavti tam pripravili — kroglje. Vendar pa so turške oblasti sklenile, da pop Ceka mora v Peč. če ne z lepa, pa z grda. Videč, da vsi delajo na to, da se mučno ubije ta narodni prvak in pop, se je tukajšnji ruski konzul T u h o 1 k a sam od sebe zavzel za nedolž nega popa Ceko, naj se ga ne tira v gotovo smrt, ki so mu je pripravili Arnavti. Ojster protest konzula T u h o I k e je imel uspeh, ker so Turki pustili popa Ceko; to pa je tem bolj ogorčilo Arnavte, ki so se že hvalili, da so ubili junaka popa Ceko. Pop Ceka je puščen, a življenje mu je neprestano v nevarnosti in ako se ne bode zelo čuval, mu bodo Arnavti kmalu vzeli glavo, Omenil sem že poprej, da so turški trgovci ob oni priliki rešili Srbe splošnega klanja. Splošno klanje je odloženo, a Arnavti dalje ubijajo uglednejše Srbe. V selu L'ubižde so Arnavti zopet ubili 2 Srbina, ki nista ničesar zakrivila. Ubojice so znani, a Turki jih niso zaprli, niti jih niso pozvali na odgovor. Akoravno je ru ski konzul prišel na lice mesta, kjer sta bila ubita ona dva Srba, in akoravno je odločao zahteval, naj se ubojice kaznujejo, da bi na njih drugi ne jemali slabega vzgleda, ni pomagalo ničesar. Glas Tuholke je ostal „glas upijočega v puščavi". Ako se tu že tako malo spoštuje zastopnik Rusije, si lahko mislite, koliko se oblasti ozirajo na želje in pritožbe jadne raie — Srbov Avtoriteta turšk'h oblasti ie padla na — 0. Pri vsem, kar delajo oblasti, gledajo, da ne razžalijo Arnavtov in da zadovoljč vsako njihovo željo. Da se tako godi v Peči, to je lahko razumljivo. Tam so turške oblasti brez zaščite, ostavljene na milost in nemilost krvoločnih pečkih Arnavtov, ki ist<)'ako terorizirajo zastopnike turških oblasti, kakor Srbe, vsled česar morajo oblasti storiti vse, kar jim narekujejo Arnavti Težko pa je razumeti, zakaj tukajšnje pri-zrenske oblasti poslušajo vse želje Arnavtov, ker tu je dosti vojske, ki bi lahke vzela obhsti v brambo proti Arnavtom, ki so junaki le tedaj, kadar napadajo neoboro-žene Srbe, a oboroženih vojakov bi se ne predrznili tako napasti. Turškim oblastem ne zaupajo prav v ničemur niti Turki, pa tudi ne Srbi, ker jim nikdar niso pomogle; a Srbi se drže tega načela, da ni treba moliti k onemu svetniku, ki ne pomaga. Tu je sedaj arnavtski odbor Jataganlija", pod čegar pritiskom so vse oblasti, a člani odbora „Jataganlije" ubijajo, mučijo in vrše druge zločine brez kake zapreke Arnavti Ljume so najbolj krvoločni. To so pravi razbojniki, ki ne dajo niti Bogu, kar je Božjega, niti carju, kar je carjevega, in kradejo vse, kar dobe. Trgovine po celi Stari Srbiji vodijo po večini Grki in Cin-cari (Kucovlahi) in tako je tudi v Ljumi. Te dni so Arnavti v Ljumi pre^nfeli iz Ljume vse trgovce in potem so jim vzeli vse, kar so imeli. Med temi trgovci je pa tudi več Srbov, ki so sedaj z rodbinami ostali brez vsega in žive od tuje milosti. S »tefteri" teh pregnanih trgovcev na katerih so napisani dolgovi Arnavtov, Arnavti sedaj nabijajo patrone za svoje puške. S tem hečejo pokazati, da so ti ,tefteri"*) pošteno plačani in že poročajo pregnanim trgovcem, naj se ne šalije z glavo, da po „tefterih" zahtevajo dolg, ker jim bodo Arnavti tako spravljene „teftere" v prsi izpustili, t. j. ubili jih bodo iz pušk. Uboji so ondi zelo pogosti, vrše jih Arnavti kar za šalo, a tatvine so še pogosteje. Stanku M i n i c u iz sela Ora-hovca so Arnavti ukradli dva vola Ravno isti Arnavti so mu po zimi ukradli 1 vola in tako je sedaj ta člevek ostal s celo družino brez kruha, ker so ga preživljali ti veli. Takih slučajev je nešteto in ko bi vam hotel vse našteti, bi potreboval časa in prostora. Glejte še ene slike iz življenja tega nesrečnega naroda, ki je že izgubil vsako nado, da bo tudi njemu kdaj zasinilo zlato solnce — svobode, po kateri tu bolj hrepene, ko po kruhu. Obrtni red. Dunaj, 9. avgusta VIII. Ščuke v ribniku. Odkar zboruje obrtni odsek, da izpre-meni in izpopolni obrtni red v smislu obrtniških krogov, vihajo ušesa in nosove razni prepeličarji Predbacivajo namreč večini obrtnega odseka, da hoče ovirati zdravo industrijo v naravnem razvoju ter rokodelstvo obdati s srednjeveškim kitajskim zidom. Z napadi se posebno odlikuje „N. Fr. Presse" kot privilegovana zastopnica industrije in veleobrta. Te dni je stopila na noge proti obrtnemu odseku tudi osrednja zveza avstrijskih industrijcev ter vložila kar tri pritožbe: na trgovinsko ministrstvo, na ministrstvo za notranje posle in na min. predsednika. V teh pritožbah trdijo industrijci, da jim obrtni od- „Tefter" to je palica, dolga 30—40 cm, širok 1—2 cm. V nje se zarezavajo računi, ker v onih krajih niti trgovci, niti odjemalci ne znajo brati ne pisati, da bi mogli napisati dolg. „Tefteri" so še v veliki važnosti na celem Balkanu. LISTEK. Poljsko pismo. Krakov, 8. avg. Kakšne posledice ima carski tolerančni razglas, se najbolj izpozna odtod, da je celo ▼ versko zelo mlačni Varšavi prestopilo blizu 2000 oseb iz pravoslavja v katoliško oerkev. Prestop je zelo enostaven. Vpiše se r uradno farno knjigo in dotičniku se izroči uradno izpričevalo, da je sprejet. Med 14. in 21. letom se prestop ne dovoljuje. Večina prestopivših so bivši uniati. Nekaj jih je takih, ki se iz zunanjih razlogov usko-čili v razkol; več jih je pa tudi rojenih raz-kolnikov. Veliko zanimanje je vzbudil v Varšavi dogodek z najznamenitejšo baletko S. Izginila je, da dlje časa ni nihče vedel o nji. Zdaj se je pa doznalo, da je v Novem Soču v Galiciji, kjer dela v stregem ženskem redu noviciat. Z baleta v samostan! Kako napreduje katoličanstvo vsled to lerančnega ukaza, svedoči najbolj strastni boj razkolnega svečenstva proti uniatskemu gibanju. Protojereji pošiljajo svejim duhovnikom pisma, ki v njih imenujejo vse uniate upornike in pravijo, naj nikar ne puste, da bi se prepisali v katoliško cerkev, dokler se ne pojasni carski ukaz. Iz tega se vidi, da spletkarijo na vso moč pri vladi, da bi kakorkoli oslabili carjev plemeniti čin. Nevarnost je tem večja, ker ima ruska poli cija ravno v razkolnem svečenstvu najboljše pomočnike. Uniatsko ljudstvo se pa ne da oplašiti. Kar je zvršil pri njih bič in kozaška sablja, ne drži več. V svoji priprostosti otročje zaupajo carju in med njimi se splošno širi novica, da je car s carico prestopil h katoliški veri, in da želi, naj bi vsi njegovi podložniki postali katoličani. Izredna slovesnost se je vršila dne 9 julija v Slavatičih. Pred 18= leti je vlada zaprla slavatiško cerkev sv. Mihaela zavoljo uniatskih „uporov". Ta dan se je pa zopet otvorila ob navzočnosti škofa. Veselje ljud stva se ne da opisati. Nebrojna množica je plakala in pela, objemala se in poljubljala, ko so se odprla zarjavela vrata; gnili tlak, splesnele stene so obsipali z gorkimi poljubi Tak prizor ima večji vpliv, nego kakršnakoli sila. V ljudstvu so se bujno oživila krepka čustva, ki jih nihče več ne pogasi. Kake poljsko ljudstve umeva novo dobo, svedoči najboljše sledeči dogodek. Neko noč so izginili v nekaterih krajih novominjskega okraja vsi ruski napisi s cest, županskih pisarn, mostov itd. Okrajni načelnik pride in skliče občinski odbor, ter začne nad njim grmeti v ruščini. Tu se mu približa eden izmed starejših gospodarjev, mu položi roko na ramo ter mu mirne reče, naj se ne jezi nad takimi malenkostmi. Načelnik se še bolj razjezi in kričeč zagrozi, da bo dal vsepo-zapreti. Nato mu odvrne starejšina, da ga nihče ne razume, in da naj v okraju, kjer bivajo sami Poljaci, govori po poljski; z zaporom naj pa ne grozi, ko vidi toliko edinih kmetov pred seboj. Razjarjen za-preže načelnik in se z grožnjami odpelje. Za deset dni pride iznova, a ves drugi. Z nobeno besedico se ne dotakne prešnjega dogodka, marveč malo z ruskim akcentom pezdravi kmete po poljski: Njeh bendzje po-hvaloni Jesos Hristos, ter se lepo v poljščini razgovori ž njimi. Od svoje višje gosposke se je moral medtem marsikaj naučiti. Iz tega zgleda se pa tudi jasno vidi, kako krepko je poljsko ljudstvo in kako brezuspešno je bilo dosedanje protipoljsko vladno delo. Delavsko gibanje ni estalo brez sledi med kmečkim delavstvom. V grodenski gu-berniji so posli splošno zahtevali večjo plačo. Na posestvu kneza Drucko - Lubec-kega so najemniki zahtevali po dva rublja dnine, drugod po poldrugi rubelj. sek hedi v škodo. Vlada naj torej brani in-dustrijce ter sploh ne predloži cesarju v po-trjenje novega obrtnega reda. To je pač skrajna nesramnost in umazana zavist! Obrtniki in mali rokodelci, pa tudi trgovci prosijo svoje poslance, naj jim izposlujejo zakonito obrambo opravičenih željfi in zahtev, industrijci pa kar čez glave ljudskih zastopnikov napovedujejo vladi boj, ako se spomni tudi »malega moža", ki si v zaduhli delavnici z žuljavimi rokami služi kruh za svojo družino. Doslej obrtni odsek še z nobenim sklepom ni »škodil industriji". Naloga obrtnega odseka je, da določi — v kolikor je mogoče — zakonito obrambo poštenemu delu proti izkoriščanju raznoterih umazancev, ki hočejo brez dela in truda živeti ob zaslužku stoterih in tisočerih druž;n. Noben razsoden človek ne more biti nasprotnik zdravemu razvoju industrije. A ta naj se ne razvija vedno in povsod le na škodo poštenega rokodelstva, delavskih množic in družabnega reda. Razne tuje ščuke so se vtihotapile v domači ribnik, zadušile razne starodavne obrte ter tisočere družine pognale po svetu. »Cvetoči vrtovi" človeških rok so postali puščave ali pa močvirja socialne bede, o kateri veljajo besede našega pesnika: »Jokajo se milijoni, da se eden veseli." In če se ozremo na slovenske pokrajine, moram se čuditi onim čudakom, ki vabijo v deželo tuji kapital za industrijska podjetja Ako hočemo povzdigniti, osamosvojiti naš slovenski rod v narodnem in gospodarskem oziru, ustvariti si čvrst srednji stan ter ohraniti rodno zemljo našemu oratarju, potem skrbimo, da z domačim kapitalom ustvarimo in pospešujemo svojo industrijo in svoje ljudi, da ne bodemo vse svoje krvavo zaslužene groše nosili v tuje žepe. Tuji kapital je le pijavka, ki se sam dobro redi, a izsesava po tisočerih žilah narodno bogastvo ter nalaga prihranke v tujih podjetjih, ki so in bodo velika nevarnost našemu obstanku. Naj torej nihče ne sklepa iz teh besed, da se branimo industrije. Ne, ravno nasprotno ! Ce se drugod rokodelci in obrtniki s trudom in marljivostjo pridobč nekaj kapitala in s tem razširijo svoje rokodelske delavnice v tovarniške, zakaj bi to pri nas ne bilo mogoče? Naše ljudstvo je po naravi inteligentno, prirejene so mu tako-rekoč razne ročnosti. Treba mu je le pouka, bodrila in navodila, moralne in denarne pomoči, da napreduje s potrebami časa in uporablja pripomočke moderne tehnike pri svojem delu. Ker imamo že precej urejene denarne zavode, vendar ne bodemo nosili prihranke vedno le v posojilnice ali nalagali denar v obligacijah. Treba je le previdnih, veščih in podjetnih mož, ki imajo bistro oko, srečno roko in smisel za pov-zdigo narodnega blagostanja. In s tega stališča je povsem oprav;čen klic: Svoji k svojim! To misel so v torek odločno naglašali tudi razni člani obrtnega odseka nasproti grožnjam osrednje industrijske zveze ter zahtevali od vladnih zastopnikov pojasnila. Ako se hoče vlada ozirati le na industrijo, ki jo itak brani s trgovinskimi pogodbami, železničnimi tarifi in drugimi sredstvi, potem je vse delovanje obrtnega odseka le pesek v oči, potrata časa in denarja. Dr. H a s e n o h r l je izjavil v imenu trg ministrstva in dr. vitez F r i e s v imenu ministrstva za notranje posle, da zastopata vladni načrt. Gledč raznih izprememb pa bode vladi označila svoje definitivno stališče šele pri drugem branju. Ta vladna izjava je jako nepovoljna. Vlada je imela časa dovolj, da razmišlja o posameznih načelno važnih določbah, ki so baje »nevarne" za industrijo. Ako doslej ni bila na jasnem, je tudi pritožbe industriicev ne bodo poučile, da mora država v prvi vrsti skrbeti za blagostanje onih produktivnih stanov, ki tvo rijo večino prebivalstva. Dokaz usposobljenosti Te dni je razpravljal odsek o § 14. obrtnega reda, ki govori o dokazu usposobljenosti za rokodelske obrte. Poročevavec je dunajski poslanec Schneider, ki je brez dvoma veščak v obrtniških vprašanjih. Prepotoval je razne domače in tuje dežele, koder je proučeval obrtniške razmere. Ž raznimi zgledi iz praktičnega življenja pojaš-njuje in utemeljuje svoje predloge, ki se v marsičem razlikujejo od vladnega načrta. Ker bodem v posebnem poročilu navedel razne izpremembe, omenim danes le bistvene stvari. Doslej niso v zakonu našteti posamezni rokodelski obrti, marveč le v min. naredbah iz 1. 1883, 1884 in 1886. Teh obrtov je bilo naštetih 47 vrst. Odsek pa je odobril predlog Schneiderjev, da se vsi rokodelski obrti naštejejo v zakonu. Kdor hoče izvrševati v zakonu in pozneje še v min. odredbah naštete obrte, mora dokazati svojo usposobljenost z učnim in delavskim izpričevalom o večletni uporabi kot pomočnik v istem ohrtu ali nri tovarniškem delu. Kot vajenec se mora učiti vsaj dve in ne več ko štiri leta, kot pomočnik najmanj t r i leta. Važna je izprememba glede učencev na obrtnih šolah. Veljavni zakon določa, da more nastopiti obrt kot samostojen mojster, kdor je z uspehom dovršil strokovno obrtno šolo. Odsek pa je sklenil, da mora vsak učenec obrtnih šel delati vsaj še eno leto kot pomočnik v istem obrtu ali sorodni tovarni. V zakon je tudi sprejeta določba, da delo v kaznilnicah in prisilnih delavnicah ne usposoblja za mojstra. Natančneje poročilo o tem važnem paragrafu še pride. Rusko-loponskn vojsko. Mirovna pogajanja v Ports-mouthu. Portsmouth, 12. avgusta. (Reuter.) Witte baje nima več upanja, da se sklene mir. Vprašanje zaradi polnomočja in pover-jeništva Komure je po>oljno rešeno. Portsmouth, 12. avg. Ruski od govor na japonske pogoje so carjevi pooblaščenci izročili japonskemu poslanstvu danes ob pol 10. uri v mornariškem arze-nalu. Nato se je seja takoj otvorila. Ob 10. uri 40 min. so sejo prekinili. Japonski mirovni pooblaščenci so se potem privatno sešli, da se posvetujejo, kaj naj Rusom odgovore. Svoj odgovor bodo na željo Wittovo Rusom izročili danes popoldne ali pa jutri. Popoldne ob 3. pa se je seja nadaljevala in vnel se je živahen pogovor. To si razlagajo na ta način, da so Japonci svoj odgovor imeli že pripravljen. Položaj je tak, da splošno domnevajo, da je ta seja zadnja in da se bodo pooblaščenci kmalu za vedno razšli. Maršal O jama ima vse za bitko pripravljeno in le čaka, kdaj bodo pogajanja prekinjena, da udari na Ruse. Portsmouth, 12 avg. (Reuter.) Ruski pooblaščenec Korostovec poroča uradno: Popoldanska seja je trajala do 7. ure zvečer. Prihodnja seja bo v ponedeljek ob 3. uri popoldne. Ruske in japonske izjave po seji. Pariz, 13. avgusta. »Matin" priob-čuje, da je W i 11 e domentiral vest o premirju, ki ga je baje predlagal K o m u r i. Witte je dejal, da se lahko vname svetovna vojska, ako se mirovno vprašanje povoljno ne reši. Witte označuje postopanje Japoncev za nerazumljivo Japonci niso odgovorili na rusko noto, ampak predlagali, naj se o njihovih pogojih posvetuje težko za točko. Pri popoldanski seji so se obravnavala nebistvena vprašanja. O pogojih se še ni obravnavalo. Pariz, 13. avg. »Journal" poroča: Japonci hočejo varstvo nad Korejo, otok Sahalin, vrnitev Mandžurije, Port Artur, ki naj se ne utrdi in železnico; Japonska naj se pripozna kot velesila v vrsti drugih evropskih in važne finančne koncesije. Pariz, 13. avg. .Echo de Pariš" poroča od verodostojne strani, da bo japonsko brodovje v slučaju, da se ne sklene mir, obstreljevalo ruska pristanišča v baltiškem morju. Ruski odgovor. Poterburg, 12 avgusta. Ruski odgovor odklanja vsak pogoj, k i z a h tev a vejno odškodnino inodstopitev ruskega ozemlja. To utemeljuje s tem, da Rusija ni premagana in ni prisiljena skleniti na vsak način miru. Rusija vojske ni želela in nanjo ni bila pripravljena ne v vojaškem ne v upravnem oziru. Odgovornost, da se je začela vojska, zadene Japon sko, ne Rusije. Rusija je pripravljena za nadaljevanje vojske in zamore skleniti častni mir le tedaj, če se od nje ne zahteva vojna odškodnina in kos ruskega ozemlja. Peticija s 100.000 podpisi za sklep miru. Pariz, 12 avgusta. Frederic Passy je Witteju in Komuri brzojavil v imenu odbora, ki je v prilog miru na skrajne Vzto-ku pripravil peticijo, v kateri se izraža želja po sklepu premirja in po zvršetku vojne Peticija ima 100000 podpisov, ki so bili nabrani v Avstro Ogrski, v Franciji, Holand-ski in Švici. Vtis v Peterburgu. Peterburg, 12. avgusta. Časniki označajo mir za nemogoč. Berolin, 12. avgusta. (Laffan.) Iz Peterburga brzojavljajo: Ruski finančni minister Kokovcev je izjavil, da ga japonski pogoji niso iznenadili. Sicer se še ne ve, ali japonski pogoji značijo ultimatum, ali pa se bo dalo še kaj doseči. Na vsak način se bodo pogajanja morala prekiniti, ako Japonska ne odneha. Pesimizem na ruski strani. Pariz, 12. avgusta. („Matin\) Baje Rusija tudi noče izročiti ladje, ki so inter- nirane po nevtralnih lukah in noče zmanjšati svoje pomorske moči na Daljnem Vz-toku. Zato prevladuje mnenje, da se bo vojska nadaljevala. Tudi japonski mirovni pooblaščenci ne upajo, da bo mir sklenjen. Na ruskem dvoru se je vršilo obi-teljsko posvetovanje. Velika kneza Vladimir in Nikolaj sta baje zahtevala nadaljevanje vojske. O izidu posvetovanja se še ničesar ne ve. V Mandžuriji si žele miru. Peterburg, 12 avgusta. »Novoje Vremja" poroča, da so kitajske oblasti nabile na zidove razglase, ki proglašajo, da bo kmalu sklenjen mir. Miršal Ojatna se je z inozemskimi vojaškimi atašeji podal h glavni armadi, da ji čestita na bližnjem miru. Baje se sestanejo vsi poveljniki. Rusko oklepnico nPalado(( so 12. t. m. popravljeno uvrstili v japonsko mornarico. Japonci žele miru. Petrograjskemu listu .Rus" so brzoja-vili z bojišča, da zapuščajo Japonci svoje utrdbe, ko se približujejo kazaki, mečejo v zrak svoje čepice z vskliki: »Mir, mir.» Kazaki odgovarjajo s streljanjem; tedaj hitč Japonci nazaj v utrdbe ter streljajo na ka-zake. „Novoje Vremja" o ruski moči. Peterburg, 12. avgusta. »Novoje Vremja" piše: Zdaj, ko naše tri armade predstavljajo mogočno silo, katere se Japonci bojijo, da jim ne odvzame ugodnosti vseh prejšnjih zmag, pa Roosevelt predlaga mir. Dal Bog, da ne bi washingtonska po gajanja bila za Rusijo to, kar berolinski kongres. Transvaalska vojna je trajala tri leta, in sicer dve leti za Angleže slabo. Ko bi bili Angleže prisilili sredi vojske k miru, kaka sramota bi bila to za Anglijo! In to grozi zdaj Rusiji po enoletnih neuspehih, katerim se ni bilo mogoče ogniti. Ne poslušajte naših histeričnih pristašev nauka o neprotivljenju 2lu, ki žele miru in pokoja! Dajte prosto roko mladini, ki se kaže močno! Sestanek angleškega kralja z našim cesarjem. Kralj Edvard obišče našega cesarja v Išlu jutri. Sestanek bo imel zasebni značaj. Cesar Franc Jožef kralju Edvardu ne bo vrnil obiska v Marijinih toplicah, ker ga je že lani obiskal. Slovanske vzporednice v Sleziji. Glasilo Nemcev v Moravski Ostravi, .Tagblatt", zahteva, naj vlada ustanovi v Moravski Ostravi nemško obrtno šolo, ker se ustanovi češko učiteljišče v Poljski Ostravi. Nemci hočejo na ta način v Mo-rovski Ostravi okrepiti nemški živelj. Po-milostili so sedem oseb, ki so bile obsojene od šest tednov do dveh mesecev težke ječe. Tudi ostali nemški obsojenci bodo po-miloščeni. Nemški cesar in Poljaki. Berolin, 11. avgusta. Glasila cen-truma ostro obsojajo provokatorični govor cesarja Viljema v Gnjezni. Glavno poljsko glasilo, »D-rievnik Poznanjski" piše: Cesar je bil v pozenski provinci ni pa o b i -skal Poljakov; niti bolnega nadškofa ni posetil. To je bilo za potovanje značilno; tudi to je pomenljivo, da je cesar prišel na Poznanjsko potem ko se je sestal s Poljakom sovražnim Nikolajem." Ljudsko štetje na Norveškem. Včeraj je bilo v Kristianiji povodom ljudskega glasovanja jako živahno. Že zjutraj je oblegala množica cerkve, kjer se je vršilo glasovanje, udeležba je bila med 8. in 10 uro velika. Od 10. do 12. so prenehali zaradi božje službe z glasovanjem. Mesto in pristanišče sta okrašeni z zastavami. Angleži proti Perziji. Angleži nameravajo zasesti strategično važne točke Ladis, Dasob in M i r d j a v a r ob perzijsko beludžistanski meji. Svoj čas so že zasedli Midiavar, a so ga morali vrniti Perziji. Perzijska vlada namerava odstaviti svojega komisarja, ki so ga baje podkupili Angleži, ki nameravajo jeseni zgrad ti brzojsvno prrgo na perzijskem ozemlju, ki meji ob Beludžistan. Pomiloščenja na Laškem. Rim, 12 septembra Kraljevi razglas splošnega pomiloščenia pormloščuje vse, ki so se prt grešili proti zak.inu o tisku, proti svobodi dela ; vse, ki so se ustavljali javni oblasti, koga ranili, napadli in oŠKodovali ob priliki nemirov. Vse druge kazni, dane od vojaških in civilnih sodišč ob priliki ne-i mirov, ne ztpopadane v kraljevem razglasu, se znižajo na polovico. Rusija. Krvav shod. Iz Lodza poročajo"; Okolu 2000 delavcev je imelo shod v nekem gozdu Policija je delavce obkolila in nanje streljala. Dva delavca sta ubita, 20 je ranjenih, 400 zaprtih. Napad z bombo. Na radomskega policijskega načelnika je vrgel nekdo bomb«, Načelnik je ranjen. Umorili sta dve neznani osebi s streli iz revolverjev oskrbnika Lilpopran-ševe tovarne, Mihaela Jankovskega v Varšavi. Ustava naRuskem. Splošno presenečenje je obudilo v Peterburgu, ker na piestolonaslednikov rojs ni dan ni bila razglašena ustava. »Vladni Vestnik" je poročal, da se bo o vsakem po zbornici sprejetem sklepu posvetoval še državni svet, predno bo predložen v odobrenje carju .Naša Žizn" in .Birževija Vjedomosti" naglašata, da vse nestrpni« pričakuje ustave. Iz Peterburga izganjajo vplivne osebe vsak dan. Judje se bojč, da jih začno preganjati. Novi naučni minister na Ruskem postane najbrže S a b 1 e r, bivši Pobjedonoscev pomočnik. Na smrt obsojeni dečkiv Odesi Med na smrt obsojenimi osebami zaradi udeležbe pri vstaji v Odesi sta bila tudi dva dečka v starosti 13 in 15 let Na smrt so ju obsodili, ker sta streljala na vojake. Smrtno obsodbi so tudi izvršili. Srbija. Belgrad, 12. avgusta. Za prvega podpredsednika srbske skupščine je izvoljen samostalec Širna Katic, drugim zmerni radi-kalec Nika Popovic, ki pa volitve ni sprejel, češ, da njegova izvolitev ni plod sporazuma. Začasno Stojanovičevo ministrstvo je odstopilo, ker je izvršilo svojo nalogo, volitev skupščine. Novo ministrstvo je sestavljeno iz samih pristašev samostalnih radi-kalcev, predseduje mu Ljuba S t o j a n o -v i č, ki je ob enem naučni minister; minister za unanje stvari je Jeva n Z u j o -v i č, minister za notranje stvari je J o v a n P a v i č e v i c , finančni minister dr. M a r -kovic, vojni minister polkovnik A n -ton ic, Ustava v črnigori. C e t i n j e, 12. avg. Črnogorski knez se je odločil ustanoviti narodno banko, dati tiskovni zakon in dovoliti narodno skupščino, ki se prvikrat snide meseca decembra. Grške vstaške čete. Carigrad, 11. avgusta. Grška četa, močna 60 mož je napadla kucovlaško vas Paleohoro v monastirskem vilajetu. Odvedla je seboj dva odličnjaka. Turške čete zasledujejo četo. Bolgarski listi in turški sultan. Po poročilu bolgarskega lista „Den" poslala je porta bolgarski vladi ostro noto, v kateri zahteva, naj se strogo kaznujejo tisti bolgarski listi, ki so pisali ostre članke ob ptiliki napada na sultana. Napad na argentinskega predsednika. V Buenos Ayresu, gla nem mestu južnoameriške ljudovlade Argentinije so prijeli nekega anarhista ravno v trenutku, ko je nameraval ustreliti lani izvoljenega argentinskega predsednika dr. Manuela Q u i n -t a n a. Odpad Norveške od Švedske. Švedski kralj je odobril sklep švedskega državnega zbora, da se prično z Norveško pogajanja, če se norveško ljudstvo pri glasovanju izjavi za ločitev Norveške od Švedske. Napad na sultana. Zaradi soudeležbe pri zaroti proti sultanu zaprti Belgijec se piše Joris in nejau-ris, in je edini inozemec, ki so ga zaprli zaradi soudeležbe pri napadu na sultana. Obljubili so mu prostost, če izda sokrivce, a tega ni hotel storiti. Njegova krivda je dokazana po pismih, ki so jih dobili pri njem. Tudi pri zaslišanju se je ponovno zagovoril. Jildiški krogi trde, da so jim znana imena vseh zarotnikov. Štajerske noulce. š Konjice. Na Veliko Gospojnico leta 1875 je tukaj »novo sv. mašo" pope-val ekscelenca dr Napotnik, knezoškof v Mariboru. Letos je preteklo torej trideset let od tistega dneva. Istega leta so novo mašo služili tudi gg.: B >hanec v Kri-ževcih (sedaj župnik pri svetinjah), profesor dr. Feu^ v Cezanjevcih (Maribor), župnik Hrasiel v Pougurji (Silnici). župn k dcniu ženec Inkret na Medvedovem Sulu (Loče) župnik Vodušek v C rkovcih (Vojnik), Junnik Presečnik v Mozirji (Frankolovo)-Etscelenca knezoškof je letos ustanovil iupnijskovbožni zavod po župnijah, koder *e takega zavoda imeli niso. In ravno te dni davkarnice razpošiljajo »plačilni list" od glavnice po 200 K predstojništvom do-tičnih novoustanovljenih zavodov. Se mnoga leU š Izdajaloa iščejo. Celjska Deutsche Wacht" razpisuje nagrado 200 kron za onega, ki dokaže, kdo je spisal v Domovini" članek o slavnostih Schubert-bunda v Celju. Fini so pa res ti celjski nemškutarji! S takimi sredstvi se pečajo pač le politične barabe! š Porotno sodišče v Mariboru. Pri tretjem porotnem zasedanju bo predsedoval sodišču predsednik okrožnega sodišča Lud. P e r k o , nadomestovah ga bodo deželnega nadsodišča svetnik dr. br. V o v š e k in deželnosodna svetnika A. M o r o c u 11 i in Viktor Verderber. š Izlet,Bralnega in pevskega društva Maribor* se je 13. t. m. jako lepo izvršil pri obilni udeležbi. Krasno ,e donelt slovenska pesem in slišal jo je mnog privandranec. Skoda je le, da gre g. Tanko Cirič, pevovodja tega društva iz Maribora. Vrl in požrtvovalen mož bo ostal vsem v najhvaležnejšem spominu. š St. Jurij ob juž. Zel. Vabilo k zborovanju moške podružnice »Sv. Cirila in Metoda", koje se vrši v nedeljo, 20. avg. ob 4 uri popoldan na vrtu pri »Cestnem Jožeku" v Vibnem po običajnem sporedu. Po zborovanju je veselica s koncertom, pri katerem sodeluje mešan pevski, dva tambu-raška zbora in pevski kvartet. š Mož, ki ve za zaklad. H gostilničarju Jožefu M a j c e n u v Mariboru je prišel neki Alojzij Haušel, pristojen v mariborsko okolico. Haušel je s prepričevalno besedo prepričal gostilničarja, da ve za velik zaklad. Gostilničar ga je prosil, naj ga ž njim deli. Haušel je v to privolil še-le, ko je spil pijače za 5 K 50 vin. in mu je dal gostilničar 4 krone. Končno je pa Haušel ukradel gostilničarju še kovčeg 'v katerega naj bi dal izkopani zaklad in je pobegnil š Smrtna kosa. V Celju je umrl sin posestnika kavarne »Central« M. Schmidt, star 25 let. — Na Dobrni je umrla baronica Ana Sibila Zoge pl. Manteuffel. — V Hrastniku je umrla gospa Roza Dier-m a y e r š Sokolska slavnost v Op možu bo začetkooK septembra. š Nesreča pred 100 leti v Novi Štifti na Štajerskem. Na veliki šmaren (15. avgusta) 1805 ©b eni po polnoči je bila strašna ploha v gornjegrajski in tuhinjski dolini. Voda je odnesla vse mostove, zasula je s peskom, z blatom in s skalami nad en stet težkimi vse polje ; v Snoviku je voda odnesla tri mline. V Novi Štifti je utonilo blizu 40 romarjev, ki so iskali zavetja v neki hiši. Romarji so bili iz Krašnje. š Delavski shod v Mariboru. Včerajšnji shod za slovensko delavstvo na Spodnjem Stajarskem in Koroškem je bil v mariborskem »Narodnem Domu" jako dobro obiskan. Zastopanih je bilo pet društev. Predsedoval je urednik g. dr. A Korošec. Prejeli smo o zanimiven shodu obširno poročilo, katero priobčimo. š Tožbe proti dr. Brumnu so pek Orni g in njegovi 14 tovariši umaknili. Dnevne novice. Proč od Rima ! Ta klic je „Na red" v soboto 12. avgusta slovesno proglasil kot geslo narodno-na predne stranke »Naprej v boj! Proč od Rima! To bodi odslej naše geslo!" S temi besedami smo prišli enkrat na jasno. Hinavski liberalci, ki so vedno ljudstvo slepili s tem, da se bore le proti klerikalizmu, ne pa proti katoliški veri, so vrgli krinko z obraza. Ljudje, ki so nezmožni, da bi storili najmanjšo koristno stvar za ljudstvo, ki so rojeni zdraž-barji, hujskači in zabavljači, bodo torej zda; še bolj zasramovali vse, kar je boljšega in pametnejšega od njih. In narodno-napredna stranka? Že zdaj vse njeno delo ni bilo nič drugega, kakor samo protiverska gonja; odslej lahko vsakega »Narodovca" po izjavi njegovega lastnega glasila imenujemo odpadnika. Vi ste šli proč od Rima! P o tem pa tudi molžite o Rimu in pišite sami o sebi! Padli ste popolnoma na stališče Wolfa in Schoiererja, postali ste zavezniki in pomagači pruskih vse-nemških agitatorjev. Zato nam molčite tudi o slovenskem narodu! Naša naloga je, da te odpadniške elemente ločimo od našega ljudstva v vseh ozirih! Italijansko vseučilišče. Italijani so postali needini. To je uspeh dolge agitac;je, s katero so hoteli prepričati svet, da ima biti sedež italijanske fakultete samo Trst. Klic »Trieste o niente!" izgublja svojo privlačno "silo. Na shodu VValflorianu na Trientinskem, kf mu" je predsedoval državni poslanec Delugan, so sprejeli resolucijo, da so Italijani pripravljeni privoliti tudi v kak drug sedež vseučilišni izven Trsta na italijanski zemlji". To je važna izjava in bo Tržačane hudo pogrela. Pa imela bo še druge posledice. Med italijanskimi poslanci že davno ni popolne edinosti. Res gred6 v narodnih vprašanjih vedno skupno, a vendar so Tirolci nezadovoljni s politiko naših primorskih Italijanov, ki stoje popolnoma pod vplivom judovskega liberalizma in framasonstva. Najbrže so bodo zdaj razcepili; katoliško misleči se bode nekoliko iznebili vpliva tržaških kamori-stov, ki so doslej terorizirali vso italijansko stranko. Že prej bi bili Tirolci radi videli, da bi bil sedež fakultete v Roveretu, a zaradi hude agitacije so se tudi vsi izjavljali za Trst. Zdaj je ta terorizem prelomljen in slednjič si bodo Italijani mislili: Boljše nekaj kot nič — in bodo privolili tudi v Ro-veret. Toda proti pretirani zahtevi trža ških judov in neodrešencev se niso oglasili samo tirolski konservativnejši krogi, ampak cel6 ljudje, ki sicer stojč blizu tržaškim vo dilnim krogom. Profesor Menestrina, najmlajši docent na laški pravni fakulteti, je v nekem odprtem pismu označil klic: „Trieste o nulla", za skrajno nepreviden, ker stavlja cel6 v nevarnost sedaj obstoječo pravno fakulteto v Inomostu, oziroma v Vil denu. Italijani morajo namreč po mnenju Menestrinijevem računati na to, da se parlament njihovega klica ne bo ustrašil. »Pic-colo" je sila pobit. Ne gre mu v glavo, kako je mogel poslanec Delugan podpirati tak sklep, ki ni po volji tržaškim voditeljem in se huduje nad »klerikalci«, izjava profesorja Menestrinija pa mu je kar zaprla sapo. »Piccolo" jo namreč zelo rahlo komentira — bojevitosti pa ne kaže nobene več. Italijansko vseučilišče in Trst. .Edinost« tudi pri tej priložnosti mora pokazati svojo nevednost, ki postaja smešna, kadar se ji pridružuje zlobnost. Po-vdarjoč o shodu v Valflorianu, dostavlja: To smo zabeležili sosebno še na adreso tistih ljubljanskih krogov, ki se jim je toli neznansko mudilo z junktimom med slovenskim vseučiliščem v Ljubljani in italijanskim v Trstu! Ce Italijani sami niso složni v principu .Trst ali nič!" — čemu naj bi mi Slovenci sami silili v rešitev, ki bi brez dvoma škodila naši univerzi v Ljub ljani ? ! ? Na to odgovarjamo le kratko, da po slanci »Slovanske zveze" pri junktimu niso imenovali Trsta za sedež italijanskega vseučilišča. »Edinosti" se nekaj sanja. Naj molči o stvari, kateri ona ni še nič kori stila in bi ji utegnila v svoji klepetavi omejenosti samo škodovati ! ,Heil( namestu ,Na zdar!' Jeseniška Straža" s silnim ogorčenjem poroča, da je neki Slovenec na Jesenicah klical »Sokolom« »Heil" namestu „Na zdar". Ce se je to res zgodilo, potem je dotičnik s tem skoro gotovo le hotel pokazati, da dokler so sokolski voditeljiv zvezi z Nemci v neizmerno škodo slovenskemu ljudstvu, tako dolgo je pravilni pozdrav zanje »Heil«, ne pa čisti sokolski »Na zdar!" Tudi mi opravičeno kličemo »Narodu" »Heil zveza!" Pripravljalni tečaj na škofovih zavodih pa na idrijski realki. »Slov. Narod" se jezi, ker hoče g. knezoškof na svojih zavodih otvoriti tudi pripravljalni tečaj ter pravi, da je to poniževalno za ljudsko šolo, kakor bi ljudska šola ne mogla zadostno pripraviti učencev za vstop v srednje šole. Da se bo pa »Slovenski »Narod« nekoliko pomiril in da ga pripravljalni tečaj na škofovih zavodih ne bo več razburjal, hočemo mu doslovno navesti, kaj je pred dvema letoma pisala rajna »Jednakopravnost«, ki je bila vendar vseskozi liberalna, kar je bilo mogoče, o pripravljalnem tečaju na vaši realki. V 7. štev. »Jednakopravnosti« z dne 27. marca 1903 i beremo na uvodnem mestu med drugim ' tudi to le: „V zadnji občinski seji so skle- nili napredni odborniki, ustanoviti pripravljalni tečaj za mestno realko. V poročilu, katero je sestavil g. ravnatelj Pire, je temeljito dokazano, kako potreben je za naše razmere tak pripravljalni tečaj, kateri omogoči, da se pripravijo dečki s potrebnim znanjem za srednjo šolo. Ljudska šola ni pripravljalnica za srednje šole, kakor je bila nekdaj, ljudska šola ima le namen, onim, ki se ne nameravajo višje izobraziti, dati površno splošno izobrazbo. Zato pa tudi ni ljudska šola kriva, ako učenci ne prinesti že z desetim letom s seboj tiste pod-age, katero bi za srednjo šolo potrebovali. Ako pa hočemo imeti na naši realki takih učencev, ki bodo odgovarjali vsem zahtevam šolskih predpisov, moramo sami skrbeti za to, da si pridobe učenci, že predno t stopijo na srednjo šolo, tako podlago, da lahko slede srednješolskemu pouku.' Tako so pred dvema letoma idrijski liberalci, ki so vendar verni bratci ljubljanskih liberalcev, hvalili ustanovitev pripravljalnega tečaja. Mislili bi, da bodo enako veselo pozdravili tudi namen g. knezoškofa, ki želi na svojih zavodih ustanoviti isto, kar so idrijski napredni odborniki sklenili že pred dvema letoma za svoj zavod. Toda tudi tu so zopet očitno dokazali, da jim ni prav nič za stvar samo, temveč le za osebe. Saj se poznaino! — Zagrebčani nimajo sreče s kornimi poveljniki. Kap je na lovu zadela novoimenovanega poveljnika zagrebškega armadnega zbora frol barona Malovetza na posestvu grofa Resseg-niera de Miremdol v Niskem, Galicija, kjer je bival na dopustu. Nedavno je bil imenovan za poveljnika zagrebškega armadnega zbora po nagli smrti prejšnega poveljnika grofa Feliksa Orsinija. Kakor znano je pred tedni njegovega prednika tudi zadela kap. — Sodalitas SS. Cordis. Iz Novega mesta nam poročajo, da ima Sodalitas svoj shod v Smihelu v četrtek dne 17. t. m. dopoldne. — Tržaški tatovi. Tatovi so vlomili v letovišče »Malvina« gosp. Jurija Ba-kerja v ulici Rosetti št. 638 in pokradli iz sob mnogo dragocenosti, vrednih nad 894 K. Tatov niso zasledili. — Češka radodarnost. Listi poročajo, kako visoke vsote darujejo Cehi za narodne namene. Nedavno umrla vdova prvega češkega župana v Prosnicah je darovala vse svoje premoženje, 600 000 kron, v rodoljubne namene, prej že je darovala v ta namen 32 000 kron. Ceska mesta na Mo-ravskem so nabrala v nekaj mesecih za češko narodno gledališče v Brnu 600.000 K Ceska pivovarna v Budjejevicah daruje vsako leto 5000. v Smihovu pa 2000 kron češki »Šolski Matici". Gospodarska društva ob češki jezikovni meji na severnem češkem in v Sumavi so razdelila za božična darila 60000 kron. Proračun češke šolske družbe za leto 1905, izkazuje 866.592 kron, lani je izkazoval 714.700 kron. — Sneg na koroških planinah. V jutro pretekle sobote je pobelil vrhove koroških planin precej visok sneg in se je temperatura znižala na 10 stopini R. — Zaklal jo je, ker se mu je smejala, ko je hotel izvršiti samoumor. V Zagrebu je bil obsojen Franc Premrl na pet let težke ječe. ker je s kuhinjskim nožem zaklal svojo ženo Ano, s katero je živel v vednem prepiru. Morilec se je zagovarjal, da je to storil v jezi, »ker se je žena smejala, ko je hotel izvršiti samoumor". — Nova slovenska trgovina v Gorici. Z mesecem septembrom odpreta g. J. P r e g r a d , sedaj poslovodja v trgovini K. Vanič, Celje, in g. M. C e r n e-t i č sedaj poslovodja v trgovini F. Crobath, Kranj, v goriškem »Trgovskem domu" veliko trgovino manufakturnega in modnega blaga. — Sneg. Dne 12. avgusta je sneg zapadel gore nad Kranjsko goro zelo nizko. Temperatura je padla na 11 stopinj R. — Hud vihar v Trstu. Včeraj je po Trstu divjala huda nevihta. Padala je toča, kakršne v Trstu že dolgo ne pomnijo. Pobila je skoro povsod vse šipe. Mnogo konj se ie splašilo, ulice so bile vse v vodi. — Višja strokovna šola za sinove gostilničarjev in hoteli-jerjev. Zadruga dunajskih gostilničarjev vzdržuje tako strokovno šolo, ki je menda edina te vrste v celi Evropi. Učenci se v njej nauče vsega, česar je treba za dobrega hetelijerja. Foleg tega pa se še trgovsko izobrazijo. — Otrok zažgal in zgorel. Posestniku Jakobu Lipovcu v Mevkužu pr. Gorjah je ogenj napravil 4000 K škode. Zažgal je posestniku petletni nečak, ki je v ognju zgorel „ » . — Imenovanja. Zn računskega re • videnta je imenovan računski rficiial gosp. Anton Hozhevar, za računskega ofi- cijala računski asistent g. Herman pL Salomon, finančni računski praktikant g. J. P a v š i č za računskega asistenta. — Okrajnim tajnikom je imenovan gosp. A n -t o n J a n š a v Krškem, za kancelista pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Radovljici je imenovan računski podčastnik g. Julij P a i d a s c h — Volivni imenik za občinske volitve v Domžalah je sedaj razpoložen. Domžalski Slovenci, pozor! V imeniku so, kakor čujemo, velike nepravilnosti. — Poroka. Poročil se je v Trstu gospod Josip Pečenko, c. kr. sodni kancelist v Gorici, z gdč. Marijo Skrbi č e v o. — Izlet v Bohinj priredi soška podružnica ^Slovenskega planinskega društva" dne 17. t. m iz Tolmin*. Izlet je dvodneven. — Solnčarica in odredbe pri vojaštvu. Komo poveljstvo v Gradcu razglaša, da so zdravniki nemške armade dognali, da so zanesljivi predznaki solnčarice raz ven močnega potenja in razgretja glave, močnega dihanja in ome-dlenja — tudi dozdevnega oglu-šenja, naraščajoče otrpnenje posluha.— Če se toraj pojavijo med vajami pri moštvu navedeni simptoni, utrujenost itd. — naj se moštvo glasno po imenu kliče. Kdor se takoj ne oglasi, je takoj izključen od vaj in se predstavi zdravniku v preiskavo. Na ta način se upa, pravočasno preprečiti številne slučaje solnčarice v armadi. — V naši armadi se ti poizkusi še niso izvajali. — Novonameščene gospode kaplane in druge v dušnem pastirstvu delujoče gg. duhovnike opozarjamo na književna poročila v današnji številki. Ljubljanske novice. lj Poročil se je danes na Bledu g. Uroš Krsnik, poslovodja tvrdke J. Vodnik v Sp. Šiški z gdč Olgo K o z -j e k. — Jutri se poroči gdč. Alojzija Mozetič z g Vinko Vivodom. Bilo srečno lj Petdesetletnica ,,Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani". Pri slavnostnem zborovanju »Kaiol. društva rokod. pomočnikov v Ljubljani" je bila odposlana sv. očetu udanostna izjava. Sedaj je društvo dobilo iz Rima nastopno brzojavko: Tibi tuisque consodalibus ob filiale obse-quiuem ei delatum beatissimus pater gratias agit et amantissime benedicit. Kard. M e r r y del Val. (Tebi — namreč društvenemu predsedniku — se sv. oče zahvaljuje za izraženo udanost in društvo blagoslavlja.) — Ni eminenca, knezonadškof dunajski, kardinal Ant. J. G r u s c h a je že o pričetku slavnosti razveselil društvo s prisrčno brzojavko. Na izraženo udanostno izjavo je odgovoril z novo brzojavko, s katero pošilja očetovski blagoslov zvestim sinovom Kol-pingovim". Vrhutega so poslali brzojavne pozdrave: Katol. društva rokod. pomočnikov v Zagrebu, Djakovu, Vuko-varu Draždanih, Lincu in Maribor u. Dalje iz Maribora pasar. mojster K Tratnik, iz Novega mesta d r. F r a n č i č in M. M a 1 o v i c. Pismeno so čestitala ljubljanskemu društvu kat. društva rokod. pomočnikov v Chicagi, Parizu, P a s s a v i, Gmundenu, itd. lj Velika vrtna veselica „Pod-pornega društva delavcev in delavk tobačne tovarne", ki se je vršila včeraj popoldne na vrtu pri Plan-karju, uspela je proti vsakemu pričakovanju v vsakem oziru zelo povoljno. Precej prostoren vrt je bil ob 5. uri popoldne že do zadnjega kotička zaseden, da je nastala kmalu Že prava gnječa, pa tudi primanjkovati je pri5el0 _ miz in stolov. Udeležba s strani naobraženega občinstva je bila mnogoštevilna. Pri veselici je svirala domžalska godba, ki je rešila svojo nalogo v zadovoljnost občinstva Na sporedu so bile še točke: šaljiva tombola, korijandoli korso i. dr., ki vse je zbujalo obilo smeha in zabave. Proti večeru se je prižgal umetalni ogenj, katerega je občinstvo pazno opazovalo. Cisti dobiček dobi društveni bolniški sklad, in bo, kakor smo čuli. precej zdaten. lj Koncert ljubljanske društvene godbe v korist društvenega fonda se v soboto 12. t. m ni vršil radi ' slabega vremena, ter se vrši isti danes v pondeljek z napovedanim sporedom, v hotelu Ilirija. lj Cirkus K. Lipot, o katerem smo že poročali, pride v Ljucljano v sredo dne 16 t. m z lastnim posebnim vlakom in priredi ondi že isti večer svojo prvo predstavo. lj Tlakovanje Dunajske ceste prično prihodn)! mesec nadaljevati, in i sicer od Tavčarjeve hiše na Dunajski cesti i do železniškega prelaza. Kamenite kocke so pričeli že dovažati. lj Detomor. V soboto dopoldne je opazil neki gospod svojo služkinj* Terezijo Jurjevčičevo, da je zelo slabotna in nenavadno bleda. Ker je bila Jurjevčičeva v blagoslovljenem stanu, se je gospodu zbudil sum, da je skrivoma porodila in dete umorila. Zadevo je naznanil pri policiji. Ko je detektiv preiskal njen kovčeg, je našel v neko cunjo zavitega mrtvega otroka ženskega spola. Zdravnik je konštatiral, da je bil otrok popolnoma goden in ž i v porojen, zločinska mati je potem trdila, da je porodila na stranišču mrtvo dete, ki ga je potem zaklenila v kovčeg. Jurjevčičevo se oddali v deželno bolnišnico, otročje truplo pa v mrtvašnic® k sv. Krištofu, kjer se je danes sednijsko obduciralo. Jurjevčičeva je rojena 1881. leta v Smibelu in pristojna v Hrenovice pri Postojni lj Nočni prijatelj. Po mestu se klati neki, de zdaj še neznan moški, ki se ponoči rad vtihotaplja Jskezi edprta okna v stanovanja. Do zdaj je bil trikrat prepoden. Torej pozor! Razne stvari. NajnovejSe. Za pet milijonov kron seje zavaroval nadvojvoda Jožef pri neki ogrski zavarovalnici. Velika tobačna tovarna je pogorela v Madridu. Tenorist odpeljal mili j e -narjevo hčerko. Iz Flerence poročajo, da je od ondi slavni tenorist Aleksander Bonci odpeljal 181etno gdč. Nelo Ber-telli, hčerko industrijca in večkratnega milijonarja. L i n č a n j e. V Sulphursprihtu je bil obtožen neki zamorec, da je posilil belo žensko. Vsled tega je na stotine ljudi napadlo kraj, kjer je bil zaprt, ga izvleklo, privezalo na kolec, polilo s petrolejem in zažgalo._ Telefonska In brzojavna poročila. Aretirani kamniški vlak. — Kaj se upajo na Kranjskem v dobi nemško - slovenske zveze. Domžale, 14. avgusta. V vlaku, ki se je sinoči pripeljal iz Kamnika, je eden potnikov zaupil tu „Živio". Na kolodvoru službujoča orožnika sta se takoj s postaje-načelnikom podala na vlak, da bi dotičnega aretirala. Vse občinstvo je nato pričelo klicati „Živio". Ker nimajo v Domžalah do-volj prostorov, da bi spravili toliko areti-rancev, so končno pustili vlak naprej. Postajevodja je izjavljal, da je v Domžalah .Živio" prepovedan! Take postopanje z občinstvom je tembolj obsodbe vredno, ker se od strani oblastev nad hajlanjem v kolodvorski restavraciji nihče ne spodtika. Živio na slovenskih tleh nam ne bodete prepovedovali ali pa morate zapreti vse Slovence kamniškega okraja. Ne netite ognja ! Poslanci v boj proti sistemu, ki povzroča take stvari! — Živio slovenske Domžale! za vojske med rusko armado najodiočnejše nastopa proti miru. Pariz, 14. avg. Iz Peterburga poročajo, da je dobil Witte brzojavno novih in-strukcij, s katerimi bo v današnji seji nastopil. Pogajanja bodo trajala dva tedna. Pariz, 14. avgusta. „Temps" poroča iz Peterburga, da Angleška pritiska na Japonsko, da bi slednja stavila zmerne pogoje in omogočila mir. Varšava, 14. avgusta. V Biali so bili protižidovski izgredi. Množica je poži-gala. Pogorelo je 40 židovskih in 10 krist-janskih hiš. 400 židev in 40 kristjanov je brez strehe. Bialostok, 14. avgusta. Za soboto popoldne povodom prestelonaslednikovega rojstnega dne so bile tu naznanjene velike demonstracije. Vojaštvo je zasedlo ceste. Ob 4. uri popoldne je bila proti vojaštvu vržena bomba, ki je ubila tri vojake in eno deklico ranila. Vojaštvo je streljalo in ubilo štirideset oseb, 70 pa ranilo. Peterburg, 14. avgusta. Car namerava izdati proklamacijo za ustavo dne 22. t. m., na dan obletnice prestolenasledniko-vega krsta. Shod zemstva v Moskvi bi bil torej potem brez pomena, vendar Trepov odpotuje tja, da ga prepreči. Peterburg, 14. avgusta. [Ko je car 10. avgusta alarmiral posadko v carskem selu, se je pokazalo, da mnogo poveljnikov ni navzočih. Bdi so pri zabavah v Peterburgu. Uvedena je stroga preiskava. Kristijanija, 14. avgusta. Doslej je z a ločitev Norveške od Švedske glasovalo 286921 oseb, proti je bilo oddanih 120.000 glaso/. Rim, 14. avgusta. Na centralnem kolodvoru je bil velik ogenj v oddelku spalnih vozov. Ogenj se je razširil na tovorni kolodvor Z veliko težavo so udušili požar. Sebastopolj, 14. avgusta. Od 43 mornarjev bojne ladje „Prut" j'h je 15 rešenih, 4 obsojeni na smrt, drugi v razne kazni. Obsodbo takoj izvrše. Slovenji gradeč, 14. avgusta. Pri velitvi v okrajni zastop iz veleposestva so Slovenci soglasno zmagali. Živeli slovenski volivci! Gorica, 14. avgusta. Po mestu se govori, da bo goriški deželni zbor sklican meseca septembra, da dopolni tri prazna mesta v deželnem odboru. Eno mesto je prazno po smrti, dvoje po odpovedi. IŠI, 14. avgusta. Obisk kralja Edvarda pri našem cesarju bo popolnoma privaten. Budimpešta, 14. avgusta. Tu se je včeraj vršil shod soc. demokratov. Navzočih je bilo 30.000 ljudi, zastopanih 127 mest iz provincije. Govorniki so obsojali koalicijo kot sleparsko in zahtevali občno vo-livno pravico s tajnim glasovanjem. London, 14. avgusta. Dasi ni avtentičnih poročil o sobotni seji mirovne konference, vendar je gotovo, da se je pečala z vplivom Japonske na Korejo. Japonska je baje pristala na to, da na severni meji Koreje ne zgradi trdnjav, ostale točke glede Koreje bo Rusija baje sprejela. Včeraj je seja" izostala radi splošnega nedeljnega počitka v Ameriki. Danes je nadaljevanje debate o Koreji. Peterburg, 14. avgusta. Včeraj je bil Lamsdorif nad eno uro v avdienci pri carju. Po avdienci je odšla na Witteja dolga brzojavka. Popoldne je prišla na carja Li-nevičeva brzojavka, v kateri Linevič z ozi-rem na oslabljcncst Japoncev in na veselje Klanjajoči se neskončni božji Previdnosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, daje naša preljubljena soproga, mati, sestra, gospa Marija Saje roj. Kapic danes po dolgi bolezni, večkrat pre-videna s sv. zakramenti v 24. letu starosti mirno v Gospodu zaspala, Pogreb bo v torek, dnii 15. avgusta, ob 4. uri popoldne. Jesenice, dnč 13.avgusta 1905. Jakob Sajfe, žel poduradnik, soprog. Katarina Pšenica, mati Milka Sajfe, hčerka. Alojzija Mencinger rojena Rabič, sestra. Ivan Mencinger, tovarniški delavec, svak. Meate vsasegst i tujega. na.zna.nils. Kuharica m stara pod 30 let, razumna na gospodinjstvo in posestvo, želi dobiti službo v večje župnišče na Kranjskem, Štaj., Hrvatskem in Primorskem. Zglasila naj se pošljejo na upravn. „Slovenca" pod šifro ,,Kuharica". 1594 3—3 Pritlična hiša z vrtom ob tekoči vodi se proda iz proste roke pod ugodnimi pogoji. Naslov: Josip Medvešek, gostilničar Gornji Gameljni pri Ljubljani. 1620 l-i m ^tfoA vojena C$T\p*e\\C ^u\>\jana, Atvc \5. a9g\xs\a 1905. %re3 posebnega na3nanila. 1627 l{roš tfrsni^ ^^ Olga tfrsniK ^ojsna tfožjek 1628 1-1 —poročena. Ljubljana, 14. avgusta 1905. Šiška. r^ p debi tel^ej službe pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu pri Sv. Luciji ob Soči 1621 3-2 (Goriško). Ponudbe je pošiljati c. kr. poštarju ravnotam. Kuharica dobi takoj službo -v mestnem župnišču, Plača 20 kron. 1629 3—1 Naslov pove upravništvo. • • preda njiua ležeča tik ceste nasproti tovarne za lep, (lim fabrika) meri 1 oral, 120 kvadrat sežniev. Ponudbe na nastov A. L. Breg št. 10 Ljubljana. 1550 4-4 Le nekaj dni! Z lastnim posebnim vlakom dospe v sredo, dne 16. t. m. ob 6 uri 30 minut. Le nekaj dni! Lastna, 14možbro-ječa godba. Obširni programi ter razglednice sedobepriprodaji vstopnic po 20 vin. ikaiiilinsiTiki Cirkus H. LIpčt Ljubljano, Lottermnnov drevored. V sredo, 16. avg. 1905 zvečer ob 8. uri: prva gala predstava s senzacionelnim, velikomestnim velikim programom o katerem se je govorilo na Dunaju radi velikanskega uspeha celih pet mesecev = in v Gradcu 2 meseca. - — Fenomenalna dresura konj! Le moči I.vrste! Najboljši klovni in Avgusti I Vsaka posamna točka v programu je že sama zase velezanimivost I. vrste. Vsak dan ob 8. url zvečer: Velika bril], predstava. Vsak dan nov menjajoč se program. Ob nedeljah in praznikih: 2 predstavi; Ob 4. in 8. uri. Odprto 1 uro pred začetkom. Najmanjši konji na svetu, z otoka Java se vidijo v restavracij, šotoru proti vstopnini 26 vinarjev za odrasle, 10 vinarjev za otroke. Cene prostorom : Sedež v loži K 3 —, zaprti sedeži K 2•—, I. prostor K 1'50, 11. prostor K l-—. Galerija 50 vin. Vojaki niže od narednika in otroci pod 10. leti plačajo pri popoldanskih predstavah 1. mesto 80 v., II. mesto 50 vin. Galerija 30 vin., sicer polne cene. Vstopnice se prodajajo (ne da bi bilo plačati pristojbino za predznambo) v tobačni trafiki gosp. Sešarka v Šelenburgovi ulici. K. Lipot, ravnatelj. 1625 1-1 V Priloga «85. žteir. »Slovenca" dne 14. avgusta 1905. Jesenlike novice. i Novo državno cesto od Ji h deželah. posebno hudo na Štajerskem in še naprej proti severu, še onstran Dunaja. Ali veste, ljudje božji, kdo je vsega tega ksriv? Seveda ne veste, ker ne berete ^.Naroda*;. Kriv vse nesreče je loški župnik in romarji na Sulo. Le poslušajte, kaj se liberalcem v .Narodu" iz Loke piše: „Kaj pa je Sinko vec napravil? Na 30 vozeh je naložil na vse jutro — ob štirih — (o groza!) Marijine device s fanti vred, katere je še po množil s fanti ^Rokodelskega društva", in se ž njimi odpeljal preti Železnikom, kamor je srečno device in devičarje pripeljal. Bog je pa svoj prst pri tem pokazal. B^g je vsegaveden, vedel je torej, da bodo, kakor povsodi na takih romanjih, romarji grešili in zato je poslal grom in blisk in mnogo debelega dežja na to karavano. Naj bi rajše Šinkovec leško devičarstvo doma pustil, ne bi bilo groma in dežja, ves dan bi bilo lepo vreme." Take dobesedno v „Narodu\ Ali ni sram liberalcev, da se v njihovem glasilu take neumnosti pišejo! Ko bo loška klavnica dozidana, naj se takoj začne zidati norišnica za loške liberalce in posebno za enega, ki piše take budalosti v »Narod". Gojenke škofjeloškega ur-šulinskega samostana so meseca junija t. 1. poslale po generalni prednici adreso sv. očetu, v kateri so mu izrazile svojo otroško udanostin ga prosile svetega blageslova. Sveti oče je poslal adreso nazaj, zapisavši nanjo lastnoročno te-le besede: Deus Omnipetens retribuat et repleat vos omni benedietione. Pius pp. X." (Vsemo- chenjabres und die Fastenzeit. 4 zvezki vezani K 40.82; tudi posamezni zvezki so na razpolago — GUrtler, Vollstandige Katechesen fUr das erste Schuljahr. Vezano K 2.80, - Mey, Voll-standige Katechesen fUr die untere Klasse der katholisehen Volksschule. Zugleich ein Beitrag zur Katechetik. Mit einem Anhang: „Der erste Iieicht-unterricht" K 3.60, - Schmitt, Anleitung zur Erteilung des Erstkommumkanten-Un-terrichtes K 3 12, - Schmitt, Erklfirung des mittleren Deharbeschen Katechismus 3 zvezki K 18.72, - Knecht, Praktischer Kom« mentar zur Biblischen Geschichte K 7 92, — Schuster-Holzammer, Handbuch zur biblischen Geschichte. FUr den Unterricht m Kir-che und Schule, sowie zur Selbstbelehrung 6. natis predelala dr. Sebst in dr Scbiifer. 20 sesitkov po K 1 20, — Wachtler. Christenlehr-Handbuch fur Seelsorger, Katecheten und jedes christlichc Haus. Erkliirung des Mittleren und grosen Katechismus mit vielen Beispielen. 2 zvezka K 6 20 — Spirago. Kathol. Volks-Katechismus. Vezano K 6.60, - Zbirka lepih zgledov. Du-1 hovnikom v porabo v cerkvi in v šoli. 1. zvezek (5 sešitkov) zbral Anton Kržič, 11. zvezek (5 sesitkov) zbral Alojzij Stroj, vsak zvezek velja nevezan K 6. - , v elegantni vezavi K 1.50 več. -- Naročnikom na homiletični mesečnik »Duhovni pastir- se računi ta knjiga za polovično ceno; tudi dobijo novi naročniki tega lista prejšnje letnike „Duhovm pastir" — v kolikor se še dobijo za polovično ceno. . , , , Navedli smo le najbolj pohvalna dela; v zalogi so pa tudi druge tozadevne knjige. 1573 delavskih strokovnih društev je denarno sta- — ■ povrne in vas napolni I z vsenT blagoslovom. Papež Pij X.) štveno premoženje že 2926 K, in sicer imamo 2650 K naloženih v hranilnici. Dohodkov smo imeli v dobi prvega leta, od 28. avgusta 1904 do 25 julija 1905 K 4545 74, izdali smo pa obolelim delavcem 1093 72 K, pogrebne podpore 182-42 K, potne podpore 3390 K; upravni stroški so znašali samo 9310 K. Za prireditev shodov smo izdali 23-36 K Društvene knjižice in uradne knjige so stale 25669 K. Pri veselicah smo izdali 15153 K, a dobička smo naredili 359 82 K. Na občnem zboru se je razpravljale o dru štvenih zadevah točno in natančno, tako da je imel lahke vsak član društva natančen vpogled v društveno delovanje. Trajal je od 3 ure popoldne do četrt na 10. ure zvečer. Volili smo, kakor pri državnozborskih volitvah po listkih. Izvoljeni so sledeči tovariši : za načelnika : Ivan Glavič, za njegovega namestnika Štefan Verber, za tajnika Matevžjezerc, za tajniko-vega namestnika Jožef Straž lšar, za blagajnika F r a n č i š e k Č e b u 1 j, za blagajnikovega namestnika Tomaž bon-č n a r , odborniki so: Rok Klinar, Ivan Terček, Ivan Kerošc, Andrej Kopitar, Simon Zavel-hina in Ivan Stebe. Za namestnike in nreeledovalce računov so bili izvoljeni sledeči tovariši: Karel Verhovšek, Frančišek Zontar, Ivan Svetina, Frančišek Markozeti, Frančišek More, Anton Cirar, Rok Bergel in Simon Radar.-Ene lete je za nami, leto dela in truda na združevalnem polju za naše delavstvo. Pogumno in neustrašeno stopamo v drugo leto. Vemo, da brez znoja in truda ne bo, a vemo tudi da je le v delu za naše društvo omogočena boljša prihodnost našega stanu. Onim delavcem in delavkam pa, ki se jim še niso odprle oči, kličemo : V društvo ! Počivali ne bome preje, da postane zadnji delavec, zadnja delavka naša. Naš pa je le, ki je član našega strokovnega društva, tega branika delavskih pravic v krasni bujnoča-robni naši Gorenji dolini! z vsem blagoslovom. Papež Pij X.) Slovenska Kršč. socialna zveza. Ljudska __ veselica društva sv. Jožefa v Tržiču se je nad vse pričakovanje izvrstno obnesla. V začetku sploh ni bilo upanja, da se bo veselica vršila, ker je do treh copoldne grmelo, treskalo in deževalo na vso moč. Glej, ob pol 4. se nebo zjasni, hladen vetrič zapihlja, vse je poživljeno. Ljudstvo se začne zbirati in eb pol 5. bili so vsi prostori in veliko dvorišče g Aljančiča gosto zasedeni. Videli smo v lepi slogi zbrane ed bogatega tovarnarja do priprostega delavca, od ljudstvu prijaznih uradnikov, duhovščine do vrlega meščanstva vse sloje ljudstva. Burne pohvalo so želi društveni tamburaši in pevci. Okrog odra za igre pa se je natlačilo vse polno ljudstva. Večina pa je morala obse-deti pri svojih mizah, ker ni bilo mogoče na takem prostoru vsem videti in slišati. Iz veselega smehu smo sklepali, da so tudi igralci vrlo izpopolnili svojo dolžnost. Bil je to res veselja dan in želimo, da nam to vrlo društvo, ki je obče priljubljeno, priredi še kaj takih veselic. Upame, da je društvo z gmotnimi uspehi popolnoma zado-voljno. Kat. izobraževalno društvo v Mirni. Dolenjsko, priredi veselico dne 15. t. m. ob 4. popoldne v prostorih gosp. župana Martina Kolenca na Mirni. Kaj bo? Pridite in poglejte !____ pri vinu ali mleku, konjaku, Pijte vsak dan sadnih šokih rogaški „tem Loške nouice. Izlet ,Katoliškega izobraževalnega društva* in ,Mladeniške družbe' na Sušo in v z/ililog zadnjo ne- j deljo se je prav dobro sponesel, vsi so bili zadovoljni, le loški liberalci ne. Zato so ! dali svoji jezi duška v „Narodu" in zmerjajo udeležnike z .devičarji". Da je dobil tudi župnik od njih brco zato, ker je šel ž njimi, se razume samoposebi, ker kar je besnemu bivolu Heč robec, to je loškemu liberalcu župnik Š nkovec Le po njem, mu nič ne škoduje! ..... -■ Kaj bi moral loški župnik Storiti, da bi loškim liberalcem ustregel ? Namesto peljati ude katoliških društev na božjo pet," bi jih moral peljati na ples v U- _ pljev vrelec", in dobili boste poleg prijetno žgetajočega okusa psvežcvalne pijače tudi prednost edino dietetičnega učinka, ki se pojavlja v dobri slasti, lahki prebavi in urejenem men|a-vanju snovij. 1572b 1—1 Književna poročila. Novonameščenim gospodom priporočamo za praktično porabo v dušnem pastirstvu : \Valter, Der katholisehe Priester in sei-nem Leben und Wirken. Vezano K 4.-, — Roggl, ZusprUche im Beichtstuhle nebst Bussvor- sehriften K 2.40, - Reuter, Neo-Confessanus nractice instruetus Kditio nova, emendata et aueta cura Augustini Lehmkuhl K 4.80, - Schleimnger, Grundzllge der Beredsamkeit mit einer I Auswahl von Mustetn aus der rednerisehen Lite- I tatur K 4.80, - Hammer, Der Rosenkranz cine Fundgrube fUr Prediger und Katecheten 4 ' zvezki K 17 04, (dobijo se tudi posamezni zvezki). _ Hammer, Sieben Predigten iiber des Men- schen Ziel und Ende und die letzten Dinge K 2.16, _ Diessel, Iflaria der Christen Hort. Predigten Uber die hochbeneidete Mutter des Herrn und Muttergottes-Feste 2 zvezka K 9.60, — Schmitt, Katholisehe Sonn- und Festtagspredig-ten. 2 zvezka K 15.72, - Schcrer, Bibliothek fUr Prediger. 1., 11., 111. in IV. zvezek obsega: .Die Sonntage des Kirchenjahrcs". - V. „Die l Poštni vlak Čas odhoda 9-20 1-50 5-15 7-is> 9-a9 9-53 10-»3 10-1'1 10-3^ 10-3: 10-47 11-o^ H-ll 1-01 1*19 2-03 2-2« 2-3U 3-07 3-23 3-44 4-27 5-36 6-15 1-15 5-11 9'05 ll-M 1-50 2-U3 2-13 2-M 3-07 3-15 3-23 3-S3 3-45 3-šš 4-09 4-th 4-~ 4-55 5-1C 5-32 6-13 6-30 6-43 7-04 7-15 8 05 8-59 9-56 10-25 10-30 2-2« 5-oo 8~5 10-15 10-29 10-38 11-08 11-18 11-25 11-32 11-43 11-52 12-02 12-14 12-23 12-34 12-58 1-08 1-17 1-32 2-14 2-31 2-43 3-04 3-15 3-36 4-14 5-06 5-35 7-io 7-50 8-~ 8-~ 8-M 9-TŠ g-šo 9-" 10-53 10-B o M o K *) Se ustavi samo od 1. junija do 31. avgusta. u 5* HA <8 u C a Postaje Brzovlak Poštni vlak u t Čas odhoda Čas odhoda od. Dunaj prih. MMiirzzuschl. Gradec . , , } 8-50 6-45 9-15 5-40 1-20 fi-22 4-13 6-39 2-~ 9.44 2-40 4-20 2 04 4-31 10-30 7'07 5-40 Maribor . , 2-55 12-4« 3-75 7-45 5-06 5-49 7-32 Celje..... 1-27 11-32 5-26 2-1 H-JJJ 7-15 Laški trg , . 1-13 *l-~ 5-10 6-22 7-54 Rim topi. . , 1-04 _ "1-K 5-00 2-2? 6-M 8-08 Zidani most. 12-54 11-03 1-oč 4-49 4-23 2-ut 7-Tš 8-1* Hrastnik. , . m" _ 1-šf 7-2l; 7-~ 8-25 Trbovlje . . 12-20 _ _ 4-14 8-32 Zagorje. . . . 12 13 _ _ 4-06 J.1G 7-57 8-43 Sava..... _ _ _ 3-54 1-05 8~ 8-58 Litija . . . . ! 11-56 _ _ 3-44 12-5G 8-2« 9-02 Kresnice . , . _ _ _ 3-32 12-46 8-56 9-14 . .Laze . , 3-19 3-09 12*35 9-n 9*^4 Zalog.....| _ _ 12-26 9-33 9-35 Ljubljana 11-25 11-19 9-53 9-45 11-50 11-42 2-57 2-37 2-25 12-15 11-20 9-15 MBrezovlca , . Preserje . . .A _ 9-03 _ _ 2-15 10-59 8-54 Borovnica . . — _ _ 2-06 10-4U 8-44 Logatec , . . 10 36 _ _ 1-43 10-23 8-20 Planina . . , — _ _ 1-30 10-09 8-08 Rakek .... 10-19 _ _ 1-21 9-58 7-59 Postojna . . . 10-05 _ 10-30 1-03 9-" 7-42 Prestranek . — _ 12-50 9-24 7-29 St. Peter . . . 9-47 8-22 10-12 12-40 9-13 7-20, .Divača .... 9-13 7-5T 9-32 11-56 8-23 O Nabrežina . 8-27 7-07 8-42 10-51 7-1B M 0 prih. Trst od. 7-55 6-35 8-~: 9-55 6-oo K N 9-4C 9-22 9-07 8 52 8-14 1-03 7-53! 7-36 7-22 7-08 6-51 6-30 614 5* PREVZETJE GOSTILNE. sva prMzelsT dobro^znanoZn'nCem —M™. d, go$tiln© ,pri per lc$u' v Prešernovih ulicah kjer bova postrezala cenj. gostom z izborno pijačo in dobro kuhinjo. Otvoritev bo v torek, 15. avgusta t. I. z zajtrkovalnlm Koncertom »Društvene $odbe" W brez vstopnine. Za mnogobrojen obisk se vljudno priporočata "os 4-2 J. in M. KOŠAK, Važno za vsako gospodinjstvo! Če hočete žgane kave z velearomatišklm okusom, močjo in izdatnostjo, kupujte samo žgane kave Prve ljubljanske velike pražarne za kavo KARLA PLANINSKA na Dunajski cesti nasproti ka varni „Evropu" ki spajajo vse te vrline. 1194 104—16 —- ^^ v-^ Ernest Hammersclnnidta nasledniki Hodile, (Datsclier & K 1980C 34-23 trgovina železnln In kovin Ljubljana Valvasorjev trs 6. Prešernove ulice 50. Veliko zaloga Majajnic ln denarnic ter vseh v želez-nlnsko stroko spadajoflh predmetov. Cene nizke! v Se 10 dni vam je mogoče = ceno kupiti! - pri tvrdki A. PRIMOŽIČ, Ljubljana, Mestni trg in sicer od 8. avgusta naprej ne več v prodajalni £ ampak v skladišču z vhodom zraven prodajalne skozi vežo. Svila, volneno in perilno blago, bluze, posteljne garniture, preproge za vsako sprejemno ceno! Odevala iz klota imt. svila, kos gld 3 40. 400 104-38 zadrufla 2 ne°n»eJenim poroštvom llJlfliOjIif v kjubljani |7uitfiiiiT na Dunajski cesti St. 18, na vogala »almttto^uTSllT^ obrestuje hranilne vloge po 2 52-50 4'I 2 0 brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnik. __plačuje. Uradne ure nd 8.-12. iu od 8.-4. ure popoldne. Hranilne vl.ge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilnega urada. Upravno premoženje kmetske V >7 t\n 1 0.0^ posojilnice znaša A />Uz4«/l0 ČO, "A ^ K 7,6Sl.915-4t. S K32,03976r84. ^ K 120.87815. Varnost hranilnih vlog Je tudi z^amčena po zadružnikih Postno-hranHnlčnega urada št. 828.406. -Telefon St. 185 mf Nakup ln prodaja W šega dobitka. - Fromese za vsako žrebanje Kulantna »vržilev naročil na borzi. Menjarična delniška družba »MEHC1JR" I.. Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2. Pojasnila v7edrnoh.'tnthCn^°. r~?u VI™Iln vsen spektUaolj.klh te ™ ^ papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovala pri popolni varnosti naloženih Klavnlo. tg 150 07 v vseh gospodarskih in flnandnih kurznih vrednostih vseh ipeknlaoljsklh