KA.TOLJSK CERKVEN LIST.
„Danica" izhaja vsak petek na celi poli. »n velja po pošti za eelo leto 4 pl. 20 kr . za j.ol leia 2 pl. 20 kr.. za č-etert leta 1 gl. 20 kr. V tiskarnici spre.ifmana za celo Jeto 3 gl. 60 kr.. za pol leta 1 pl. SO kr., za 1 '4 leta 90 kr.. ako zadene na ta <1an praznik, izide ..Daniea" dan poprej.
Tečaj XLIII.
V Ljubljani, 14. listopada 1890.
List 46.
Okrožnica
sv. Cčeta italijanskih škcfcv. duhovstva in ljudstva.
Leon XIII
Časlitim Brato>,) in Ijuhljenitn sinom poz<lr>ir in apostoljski
blagoslov!
(Dnlje.)
Sv. Oče so dozdaj skazovali in pojasnovali naslednje reči: 1. Kristusov namestnik kliče na pomoč zoper laško samosilstvo, ne zarad samega sebe, temveč, ker je Italija v nevarnosti, da zgubi svojo sveto katoliško vero. — 2. Cerkvi sovražna poče-njanja na Laškem se godijo v zvezi, celoti, in to je delo framasonov. prostozidarjev, ki udelujejo najhuje na Laškem. — :». Kristusov namestnik naznanja nasilnosti, ki jih sovražniki počenjajo zoper katoliško Cerkev in zoper sv. vero. — 4. Papež očitno toži sedanjo laško vlado, da ona je v službi prostozidarjev in torej počenja zoper katoliško Cerkev tisto, kar prostozidarstvo hoče in zahteva. — 5. Sv. Oče Leon XIII skazujejo. kaj je končni namen framasonov, namreč: katoliško Cerkev zatreti in Rim napraviti za središče prostozidarstva vesoljnemu svetu.
Poslednjo točko sv. Oče nadaljp izpeljujejo. Ko so namreč omenili, da namen sovražnikov je: odpraviti vsakteri verski poduk v šoli in odtegniti tudi žensko mladino duhovske m u v p 1 j i v u, naštevajo nadalje namene in počenjanje, ter kažejo, da laška vlada namčrja:
„Strogo rabiti vse sedaj v veljavi obstoječe postave, ktere zagotavljajo neodvisnost deržav-ljanskega družbinstva od duhovskega vpljiva. — Strogo spolnovanje postav, ki zadevajo zatrenje duhovskih družbinstev in raba vsili pomočkov, da se zveršujejo. — Cerkveno posestvo naj se tako vravna, da bo deržava lastnica cerkvenih dober in deržavljanske oblasti naj jih upravljajo. — Vse cerkvene osebstva naj se izločijo iz očitnega oskerbovanja pobožnih vstanov, bolnišnic,
šol, iz vsih družb, ki kakor si bodi sedajo v očitne zadeve, iz akademij, zvčz. predstojništev. družin, izključijo naj se (»d vsega, povsod, in za vselej. Temu nasproti pa naj si vpljiv prostozidarstva v vsih razmerah življenja veljavo pridobiva, ono mora povsod gospodovati in zapovedovati čez vse. Tako se bo pripravljal pot za odpravo papeštva. tako se bo Italija znebila svojega nespravljivega sovražnika: Kini pa. dozdaj središče vesoljnega bogovladstva. bode v prihodnje središče vesoljne vlade svetnjakov (..laikov . in s tega mesta se mora v obličji celega sveta oklicati veliko pismo tmagna karta človeške prostosti." . . .
To so pristni izreki, želje in sklepi prostozidarjev, ali njih shodov.
(i. Papež nadalje slovesno oporekajo zoper Ae strahotne kovarstva z naslednjimi stavki:
To je, brez pretiranja. sedanji stan in verjetna verska prihodnjost v Italiji. Mila bi nesrečna zmota, ako bi si hotlo zakrivati, kam da vse to pelje. Nasproti pa, to nesrečo v vsi njeni obširnosti spoznavati, ji z evangeljsko previdnostjo in krepostjo nasproti stopati, jasno razodevali dolžnosti, ki od tod izvirajo za vse katoličane. posebno za Nas. ki kakor pastirji moramo nad njimi čuti in jih voditi k zveličanju — to se pravi, sodelovati pri namenih Previdnosti in spolnovati, kar zahteva modrost in dušna gorečnost.
Kar Nas tiče. Nam apostoljska Naša služba naklada dolžnost, zopet slovesno oporekati proti vsenm, kar se je veri v škodo zgodilo v Italiji, kar se godi, ali se godilo bode. Kakor bramba in stražnik svetih pravic Cerkve in papeštva zavračamo žaljenja, ki se vedno godijo Cerkvi in papeštvu, imenito v Rimu. kar Nam vladanje katoliškega kerščanstva zmeraj bolj obtežuje,
in Naš stan od dne do dne bolj nevreden dela. Zastran tega kličemo in tožimo pred vesoljnim svetom. Sicer pa je Naš sklep, nič ne opustiti, kar k poživljanju in poterjenju vere med italijanskim ljudstvom in k brambi Cerkve .oper napade nasprotnikov more pripomoči. Zato pa kličemo tudi Vašo gorečnost, častiti Bratje (italijanski škotje in mašniki). in Vašo veliko ljubezen do duš, da naj Vas prešine velika nevarnost, ter mislite, kako bi se pomagalo, in delate, kolikor je mogoče. za odvernjenje nevarnosti.
(Dalje nasl;
Zveličani Peter Marija Alojzij Šanel (Chanel).
duhoven Marijinega društva misijonar in pervi mučenec v Oceaniji. Avstraliji.
I. Pripravljanje k boju.
Sedemuajtega listopada preteklega leta, osem dni po poveličanji lazarista .J. Gabriela Perbovre-ja (Perboar ja>, povzdignil se je še drug mlad spo-znovalec Jezusa Kristusa na kerščanske oltarje, sveti Peter Marija Alojzij Šanel, duhoven Marijinega društva. Šanel bil je rojen 12. malega serpana 1*0;» v Poitieru (r. Poatieru), v Montre-velski duhovniji Bellejske škofije, kot sin pri-prostib poljedelcev. Peter je bilo ime, katero je dobil pri svetem kerstu. Ime „Marija" si je dodal pozneje, ko je slišal, da ga je njegova pobožna mati še pred rojstvom izročila ljubi Materi liožji. Iz posebnega češčenja do sv. Alojzija, na čegar praznik je bil Peter birman, hotel si je pridobiti to ime.
Že od njegovih mladih nog mu je pobožna mati vcepljevala iskreno pobožnost do najsvetejše Device, katera je '.veličanca v vsem njegovem življenji odlikovala, ter ga kakor varujoč angelj spremljevala. Nikoli se ni vernil domu, da bi ne bil nabral dišečega šopka ter ga položil pod podobo Matere Božje, pred katero je navadno opravljal jutranjo in večerno molitev.
Zelo ga je skerbelo, ko se mu je bilo treba v osmem letu pervikrat spovedati: da bi se prepričal, da ni ničesar pozabil, spovedal se je naj pervo svoji materi.
Ko je nekega dne ovce pasel, prišel je častivredni gosp. župnik M. Trompier, K njemu. Ta imel je namreč navado, dobre in nadarjene dečke okoli sebe zbirati ter jih v mali latinski šoli, katero je vstanovil v svoji župnijski hiši, na duhovski stan pripravljati. Mladi vljudni Peter, kateremu se je svetila najčistejša nedolžnost v očeh, mu je bil silno všeč. Poprašal je tedaj
stariše, če bi ga mu izročili v podučevanje, in ti so mu veselo privolili.
Peter je s svojo pridnostjo, pobožnostjo in veselim sercem postal kmalu ljubljenec častitljivega g. župnika, kateri je sčasoma na »cvetlico svoje male čete,u kakor je pozneje Šanel-a navadno imenoval, obračal vso svojo skerb.
V	svojem 14. letu sprejel je Šanel pervo sveto obhajilo. S koliko pobožnostjo je to opravil, je razvidno iz več pravil, katere si je ta dan določil. Nekatera teh pravil .so: Od zdaj naprej ne smem nič več biti otrok, kateremu se v mnogih pogreških napake prizanašajo. Zdaj moram vedno pameten biti. Greha moram se najbolj ogibati. Brez Božje pomoči pa ni mogoče se ga ogibati. In več tacih lepili sklepov.
t
V	15. letu lotila se ga je neprevidoma neka otožnost in naveličal se je učenja. Sklenil je, na tihem pobegniti. Ko je že čez dvor korakal, sreča ga učiteljica dekliške šole. katera se je vedno za njega zanimala. Popraša ga. kam da gre. Vse ji natančno pove. Nato ji je moral obljubiti, da pojde prej v cerkev, predno bi se podal od doma. Peter jo je vbogal. Čez nekoliko časa vernil se je zopet v domačo hišo ter veselo rekel: „Doma ostanem!" Ta skušnjava je v trenutku zginila, in od tega časa ni nikoli pozabil Matere Božje, katera mu je v nesrečni uri podala svojo rešivno roko.
V	IG. letu stopil je Peter v malo semenišče. Pri svetih eksercicijah, 8 katerimi se je šolsko leto pričelo, spisal je več sklepov, po katerih naj bi se pozneje ravnal, lzverstna spričevala, katera so njegovega starega župnika napolnila s ponosnostjo in veseljem, kažejo, da se je po teh sklepih in pravilih tudi ravnal. Kmalu se je s svojo pripro8to pobažuostjo in obnašanjem priljubil učiteljem in součencem. 15. julija 1827 sprejel je duhovno posvečenje. Z veseljem peljal ga je dobri starček gosp. Trompier v Cros, kjer je nekdanji pobožni dijak pri veselem vdeleže-vanji cele fare obhajal pervo sveto mašo.
Kmalu nato izročil mu je preč. gosp. škof eno izmed najtežjih duhovnij svoje škofije. Pervega septembra 1828 se je moral Šanel podati v Krozet, blizo Genove. V tem kraju bilo je veliko kal vinarjev. Kristjani bili so že mlačni postali, pri spovednicah je bilo večji del prazno in tudi cerkve malo obiskovane. Mnogi so delali ob nedeljah, kakor ob delavnikih, največ jih je pa hodilo v gostilne in po plesih. Imeli so sicer učenega župnika: ali ta ni delal pametno in previdno. Ali kako dober je Bog! Mesto da bi razuzdane ljudi kaznoval, poslal jim je kot
župnika Petra Šanel-a. Ta ni bil dolgo v tej fari, in že se je vsa predrugačila.
Najpervo priporočil je Sanel nesrečno ljudstvo v varstvo nebeške Kraljice, ki je pomoč bolnikov. Cele ure klečal je pred Najsvetejšim in pred podobo N. lj. Gospe. Tako poterjen je pričel svoje delo. Šel je od hiše do hiše, ter skušal najpervo pridobiti si zaupanje ljudstva. Njegova duhovna obnaša, njegova serčna dobrota pridobila si je kmalu serca vseh. Nato nabral si je otroke, preskerbel dečkom pripravnega ker-ščanskega učitelja ter izročil deklice skerbi usmiljene sestre, kateri se je kmalu pridružila tudi njegova sestra kot pomočnica. Spoznal je novi g«»sp. župnik, da v veliki verski nevednosti je glavni vzrok zdivjanosti. Zatorej ni le redno otrokom preskerboval vernih učiteljev, temveč pridigal je ljudstvu vsako nedeljo sam po dvakrat. Njegova darežljiva ljubezen do bolnikov in neizrečena radodarnost do revežev je veliko pripomogla, da so se njegove besede z veseljem sprejele.
Eden največjih sovražnikov njegovega prednika bil je M. Girod. načelnik onega kraja, velik in olikan gospod, pa brez vsake vere. Šanel vedil ga je s svojim postrežljivim in lju-beznjivim duhom popolnoma pridobiti; ni le postal dobro prepričan kristjan, temveč tudi eden največjih pomočnikov župnikovih. Poln navdušenosti je načelnik kmalu po prihodu Sanel-a pisal škofu: „Iz serca se Vam zahvaljujem, (ja ste nam poslali tako izverstnega g. župnika. Oživili ste z njim med nami zopet gorečnost in milo krotkost svetega Frančiška Šaleškega."
(Dalje nasl.)
Modroversko kermilo zdrave omike.
(Dalje.)
III. Edinost prave vere.
15.
Kolika znamenja božja se iskrijo v kerščanstvu! Njegove visoke skrivnosti, ktere človeški um neskončno presegajo, pa mu ne nasprotujejo ; čistost in natančnost njegovega nravo-slovja, ki berzda vse strasti: jasne, določne in očitno spolnjene prerokbe, ktere so ga naznanjale: premnogi očitni in neutajljivi čudeži, po katerih so njegovi oznanovalci svoje poslanstvo spričali: njihov nizki in zaničevani stan: čudovito razširjanje sredi največih ovir, neslišana stanovitnost neštevilnih mučenikov in mučenic vsakega stanu in starosti, ki so s prelito kervjo svojo vero pričali: njena primernost človeškim
potrebam.......koliki dokazi, kterim se uklanja
um vsakega, kteri le nekaj misli.
Ui.
Pervo znamenje božje v kerščanski veri so njene nezapopadljive skrivnosti. Kar tiče um so neskončno vzvišene nad um človeški, take so: „Eno enojno nerazdeljivo božje bitje, bivajoče v treh zares različnih osebah: Sin, s svojim očetom jednak Bog, včlovečen iz M. Device, liog. ki unierje za grešnike in iz lastne moči od mertvih vstane: vstajenje vseh ljudi ob koncu sveta: greh storjen po enem in občen vsem . . . Osnova kerščanske vere tedaj nikakor ni človeško delo, ne glede iznajdbe, ne glede izpeljave. Svet preveriti toliko nezapopadljivih naukov ljudem ni mogoče brez pomoči Božje.
17.
Drugo znamenje božje v kerščanski veri je čistost in natančnost nravoslovja, ki nam nalaga najostreje in naj obsežneje dolžnosti do Boga. do bližnjega in do sebe samih.
Glede Boga nam veli nad vse reči ga ljubiti, njemu posvetiti vse djanje in opuščanje, njegovo čast staviti nad svoj dobiček, in rajše vse, tudi življenje dati. kot ga razžaliti v naj manj i zapovedi.
Bližnjega nam veli ljubiti kakor samega sebe: vsem ljudem storiti, kar si sami od njih želimo: vse opuščati, česar od njih nečemo: biti do vseh ponižnim, priljudnim, postrežnim. Ijubez-njivim: pri pregreških prizanesljivim, pri razžalah spravljivim: ljubiti celo naj veče sovražnike, gosposko spoštovati: cesarju dajati, kar je cesarjevega: tudi lagodne gospodarje za Boga voljo vbogati in rajši vse nadloge terpeti. kakor pa rogoviliti.
Glede nas veleva nam biti, treznim, zmernim, čistim: varovati se vsake slabe misli, vsake nečiste želje, vsake nespodobne domišljije, vsake nepoštene besede: tirja. sebe zatajevati, napčne nagone strahovati, zoper strasti se vedno voj -skovati, posvetnih reči ne preveč čislati, se jih voljno znebivati. Ponižba, prezir, zaničava. reve in nadloge, ki nas zadevajo, so ji blagi pripomočki k pravi sreči, ktera je čisto duševna: kajti uči nas: ^Zveličani so žalostni, ker bodo potolaženi.u (Mat. 5, ">.)*)
'Tretje znamenje Božje vere kerščanske je svedoštvo prerokov, kteri so rojstvo njenega vstanovnika in naj važneje dogodbe njegovega
*) Beati. qui lugent. tjuoniam ipsi consolahuntur. Matli.
5. 5.
življenja napovedovali v dolgi in uepretergani \eroti prerokovanj. prejasnih med seboj. Ti preroki se prikazujejo v raznih vekih kot tekavci, ktere je pošiljal veliki kralj, naj bi ljudem napovedovali prihod njegovega Sina. Narodi ga pričakujejo in po njem hrepenijo. Slednjič pride določeni čas in „v njegovem rojstvu," piše sv. Avguštin, „v njegovem življenji in nauku, v djanji in terpljenji. v smerti. vstajenji in v nebo-hodu dopolnijo se vse prerokbe prerokov.u *)
Gotovo resnična je vera. ktera se sme ponašati z vstanovnikom. čigar prihod je Bog sam po svojih služabnikih dolgo naprej napovedoval! ali kdo drug. ko oni. pred kterim so razger-njeni vsi časi, je mogel prerokom vse. kar Kristusa zadeva, razodeti več sto let pred spol-njenjem?	(Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane it Tom. Pirnat.) Sv. Martina dan ob V, Hi dopoldne je po daljši bolezni in večkrat previden s svetimi zakramenti v Gospodu zaspal verli mož g. Tomaž Pirnat. hišni posestnik. Eden ] »osebnih prijateljev mu je zapisal naslednje besede v spomin:
_Kdor se ubozega usmili, ni se mu bati zadnje ure." Te besede so se lepo spolnile nad ranjkim gosp. Tomažem Pirnatom. ki je 11. t. m. umeri. Bil je ranjki imovit mož. ki si je s pridnostjo in varčnostjo svojo in svoje soproge nekaj premoženja pridobil. Po svojem vnanjem je bil bolj resen, a njegovo blago serce je bilo polno usmiljenja do ubogih in do terpečega človeštva; on v svojem življenji ni druzega iskal, kakor časti Božje in zveličanja duš. Sedaj, ko slava inertvih ne mami, a živim služi v spodbudo, naj povemo, da je bil ranjki precej od začetka eden najbolj delavnih udov pri katoliškem društvu, zlasti pa pri Vincencijevi družbi. Darove je dajal tako. da levica ni vedela, kaj dela desnica, ker ni iskal samega sebe. marveč je izvirala njegova ljubezen do revežev iz žive vere. katero je udi očitno pred svetom spoznaval, bodisi moderno rdi ne. Lanskega leta ga je bil mertud zadel; okreval je še nekoliko. ;Ji pešal je vidno, dokler ga ni vnovič zadelo 30. p. m. Od tega časa ni več govoril, in ne kaj vžival, vendar je bil do poslednjih dveh dni pri zavednosti. V bolezni je večkrat prejel svete zakramente. in bil še toliko srečen, da so ga še 10. t. m. previdili s ss. zakramenti za umirajoče. — stal sem ob smertni postelji umirajočega, solze so i.ie oblile. ko sem videl drazega mi prijatelja ločiti se s tega sveta, pa v dno serca sem bil vtolažen, spominjaje se na besede Zveliča jeve: „ Blagor usmiljenim. ker usmiljenje bodo dosegli." Še enkrat je zdihnil. poravnale so se gube na njegovem obrazu, izročil je dušo v roke Stvarniku. Zapustil je užaljeno vdovo in hčer. ki ste mu ob njegovi bolezni z lju-
*) Venit et < hristtis. compleutur iu eius ortu. vita. dietis, um tis. pas:>ionil>u«>. inorte. resurra-tione. asoeusione omma praeconia prophetarnni S. Augnstini ap. ad Volus.
beznjivo skerbjo stregle; nam pa je zapustil v svojem bogoljubnem življenji lep izgled, kako se nam je. z dobrimi deli pripravljati za srečno smert.
Bog mu daj večni mir!
Z Dolenjskega. 2. listop. Večkrat spomladi sem se vozil po železnici, od Zaloga proti Ljubljani. Bil sem zelo bolehen in večkrat sem se oziral skoz okna železničnih vozov proti Mariji. Kraljici sv. rožnega venca na Šmarno goro, in prosil za ljubo zdravje; obljubil sem se to leto, ako bom le toliko bolj zdrav, iti k Mariji. Kraljici sv rožnega venca na Šmarno goro. na božjo pot, da se zahvalim usmiljeni Materi za ljubo zdravje, in se nji za novih milost priporočim. Ozdravel sem zlo, tako, da sem mogel storjeno obljubo lahko spol niti. Torej se namenim romati na god Marije. Kraljice^ sv. rožnega venca, kar je bilo to leto 5. oktobra. Že 3. oktobra se napravim na pot. sabo vzamem svojo že precej odraslo hčerko; vsedeva se v železnični voz in se peljeva 12 postaj do Ljubljane. Deklica ni se mogla lepe Ljubljane nagledati, in posebno lepih cerkva, ker sem ji vse razkazal. V soboto, 4. oktobra, napotiva se iz Ljubljane proti Šmarni gori; bila je soparna vročina in huda suša.
V Šmartnem pod goro obiščeva ljubeznjivega gospoda župnika, katerih že gotovo 25 lčt videl nisem. Zelo prijazno so nama postregli, in veliko iz svojega življenja povedali, ker so že 79 let stari, in so tako brihtni kot mladenič, le da bi imeli nogo zdravo! Bili so se povozili. Narbolj čudil sem se, da tako dobro vidijo, kot mlad človek, narbolj drobno berilo. Kar sem jest z očali težko razumel, so gospod s prostimi očmi tako naglo brali, kot kaki mlad deček; pač res, človek se čuditi mora toliki bistrosti. pa zdravemu umu pri tolikih letih. Upam, da mi ne bojo zamerili, ako nekoliko ponovim, kar so pravili. Rekli so meni: zato sem tako zdrav, ker že pred 29 leti je bila meni smert namenjena, in me je milost božja po čudni poti rešila. Hudoben Človek, kateri je mene sovražil, ne vem zakaj ? ko sem bil za župnika na Kočevskem, napravil je nekega malo neumnega človeka, da naj mene umori, dvakrat je prišel z nabrušenim nožem mene v farovž iskat, da bi me umoril; ali nobenkrat me ni dobil doma; enkrat, na čuden način, me je mestna ženska rešila smerti. obljubil sem bil namreč oni pobožni ženi v drugi fari. ko je bila bolna, da bom njo prišel pokopat, in dobil sem poročilo, da naj grem spolnit, kar sem obljubil; šel sem, ali ravno tisti dan je hudobnež bil prišel me v farovž iskat, da bi me umoril; tako me je Bog po čudnem potu smerti rešil. Čez 20 lčt po tistem bil je na Kočevskem sv. misijon v tisti fari, kjer sem jest služil. Kaj se zgodi?.. Neki človek začne glasno kričati v pričo vsega ljudstva tam: „Pogubljen sem. pogubljen! Očitno se hočem spovedati; — moj strašen greh! . Duhovni in ljudje ga tolažijo, — ali ne da se utolažiti, ter je očitno pred vsem ljudstvom povedal, da je pred 2G leti podkupil hudobneža, malo neumnega človeka, da bi mene umoril. To je očitno razodel; ali tedaj mene ni milost Božja varovala, da me ni dobil ?.. Še veliko so ljubeznjivi gospod pripovedovali, pa gnalo me je hitro na goro.
Ogledal sem še prelepo Šmartensko cerkev. Malo je nji enacih, tako je snažna, okinčana. Kar nisem mogel iz nje, in veliko bi moral pisati, ako
bi hotel jo le nekoliko poznamnjati. Kakor je predstava čudeža sv. Martina na velikem oltarji, kaj tacega se pač ne vidi na Kranjskem (Delo pok. slikarja Šubica) itd. Prečastitemu župniku gre hvala za tako lepo in zalo cerkev.
Ko ogledava lepo cerkev sv. Martina, greva počasi v hrib k cerkvi na Šmarni gori. kjer sem bil parkrat v svoji mladosti, pred 45 leti, ko sem bil še šolar. Precej greva v cerkev zahvalit se Mariji roženkranski za vse prejete milosti in posebej, da me je tudi zdaj še rešila in ohranila v pomoč moji ljubljeni družini. Potem si ogledam lepi razgled po Gorenjskem, in vidim, kako ljudje zlagoma prihajajo z vsih krajev, in bilo je kmalo precej romarjev na gori.
Očitno je, da sem se užejil gredč s hčerko v vročini v hrib, pa pograjati moram, da nikjer ni bilo od ljudi dobiti požirka vode, tudi za denar ne. To je bilo za-me toliko huje, ker ne pijem vina; poslednjič se me je usmilila neka dekla in mi je tako rekoč skrivaj podala loček vode.
Zvečer so bile litanije z blagoslovoma in potem sta spovedovala dva gospoda. Kakega prenočišča ni bilo dobiti, tudi malo slame ne. Več ljudi je bilo celo noč v cerkvi; mi smo bili v družinski hiši čast. gosp. duhovnega oskerbnika; luč nam je gorela vso noč, kar je prav pametno. Bili so nekteri prav pošteni možje s Horjulskega. Polhograškega . .., s kterimi smo se modro in kerščansko pogovarjali; vendar je bila dolga noč.
V cerkvi je bila drugo jutro ginljiva pobožnost in zelo lepa pridiga; večina romarjev je bilo pri spovedi in pri sv. Obhajilu. Priporočevali smo se usmiljeni Materi Mariji pred odhodom za pomoč vsak v svojih potrebah. — Prišlo je zjutraj z bližnjih krajev veliko ljudstva, ter jih je bil po pervi sv. maši poln hrib. Prišlo je pa tudi posebno veliko prodajavcev s podobicami in medenino, le-teh toliko, da jih nisem še v nobenem kraju videl toliko skupaj. Og^dujem listke in vidim, da imajo veliko pobožnih napisov, ali vmčs tudi grešne napise. (Tedaj ima tudi tam gori zraven svetišča Matere Božje „antikrist svojo kapelico!") — Ko na to opomnim enega ključarjev, se mi prav laskavo odgovarja, da so že skušali to zatreti, pa ne morejo lahko, — kar ni res; na onih krajih, kjer ima cerkveno predstojništvo pravico oddajati prostore za prodajo, tam se prodajanje grešnih, pohujšljivih listkov pač lahko ustavi: prostora ne dati takemu, pa je prodaja zaterta. Kdo bi mislil, da na takem božjem potu, kakor je na Šmarni gori, se prav okoli cerkve grešne spake prodajajo, — to je vendar preveč! .. . Res je Šmarna gora prijeten kraj, že davno Marijinemu češčenju posvečen, cerkev prav lepa; nekaj pa je še graje vrednega, namreč: po vsi cerkvi, odznotraj in od-zunaj, je vse počečkano in gerdo popisano krog in krog, z vsako verstnimi imeni; kamor se ozreš, vidiš zgoli podpise, — tako visoko, kakor more človek doseči, je vse počečkano. To ni lepo, to zlo kazi pri svetišču božjem; — kako, da se ti popisi ne pobelijo? —
Pristave k. Čečkati na zidove, na stene in kjer je prostor, je vse graje vredna razvada nespre-mišljene mladine in večkrat tudi odraščenih, ki ne pomislijo, da je to znamnje srovosti, krastave olike, toraj sramota za mazača. V Ljubljani po več hišah
s tem odvračajo to nespodobnost, da pri tleh dajejo poslopjem taki omet, na kterega se ne da čečkati. Čutiti je pa, da tudi mladina to nespodobnost po nekoliko že opušča, pomnijoč pregovora: Nomina stultorum scribuntur ubique locorum. Tepec in bedak Čerta se na vogel vsak
Imejmo tedaj spoštovanje do svetišč, do cerkev, znamenj; pa tudi privatna poslopja pustimo čista, snažna, bodi si kjer koli. Tudi vi mali „\velt-burgerčki-', ki komaj hlače dobite, že vas gospodje začnejo „vikati", pokažite, da ste tega vredni, ter se povsod obnašajte olikano, pošteno, snažno; pa tudi razne „predmeteu pustite snažne, čedne, ne-pomazane in nepoškodvane!
(Konec nasl.)
Fužine (na Gorenjskem), 7. novembra. Zadnjo nedeljo mesca oktobra obhajali smo pri nas lepo slovesnost, — namreč blagoslovljenje križevega pota.
—	Blagoslovit so prišli iz Ljubljane č. g. gvardijan o. Jožef Bizavičar. Slovesnost pričela se je s tem, da so bile ob določeni uri podobe križevega p« »ta v procesiji slovesno prenesene iz farovža v cerkev. Posamezne podobe nosila sta po dva fanta, kteri m so ob straneh svetile deklice. Prišedši v cerkev so se razverstili pred velikim oltarjem, kjer se je ver-šilo blagoslovljenje po določenih cerkvenih obredih
—	Po končanem blag:»slovljenji in opravljeni pervi pobožnosti sv. križevega pota stopijo č. g. gvardijan na lečo. Slovesnosti primerno razlagajo v pervem delu svojega mojsterskega govora, po zgodovinski poti, nastanek sv. križevega pota; v drugem delu pa vernim na serce pokladajo, kako zamore vsak, tudi neučen, lahko in s pridom moliti sv. križev pot in z vso vnemo priporočajo, prav pogosto opravljati to, s tolikimi odpustki obdarovano pobožnost. Vse je pazljivo poslušalo in marsiktero oko se je ginjenja porosilo nad priserčnimi besedami. Bog plačaj trud prečast. blagemu Patru! Bog daj svoj blagoslov, da bi tako iz serca govorjene besede pridigarjeve našle tudi pot v serca naših vernikov in če ne stoternega, saj nekaj sadu obrodile! — Lep kinč je dobila naša cerkev s križevim potom. Okvire k starim podobam, o kterih so se veščaki izrekli, da bi jih bilo škoda zavreči, ker je staro mojstersko delo. je izdelal po-dobar Matevž Kokelj iz Cirknega na Primorskem, po primerno nizki ceni. Izdelani so v gotiškem slogu, vsi pozlačeni, po 2 metra visoki. Precej na pervi pogled se delo vsakemu prikupi in mojstru dela čast. —
Naj še omenim, da je bila ob tej priložnosti vstanovljena tudi „Družba treznosti." No, saj je že čas, si bo marsikdo mislil, kdaj že jih imajo drugod! Res je. A kdor tukajšne razmere pozna, se ne bo čudil. Koliko prigovarjanja, koliko priporočevanja, odkar so se začele te družbe vstanovljati, bilo je treba od strani župnikove. da se jih je vendar saj zdaj oglasilo in pristopilo na dan vstanovitve: pet udov. Do danes pristopilo je še drugih šest, tako. da imamo zdaj vsega skupaj: 11 udov. Kaj je vzrok temu pičlemu številu? Ali so morebiti drugi sami terdovratni pijanci? Nikakor ne! Teh je primeroma prav malo. Vzrok je — mlačnost. To je poglavitno zlo, poglavitna napaka tukajšnjega prebivalstva — mlačnost v včrskih in cerkvenih zadevah. Drugod
majo ljudje saj kaj veselja do cerkvenih slovesnosti. Kako težko pričakujejo večjih praznikov, kako se vse pripravlja na nje. Tukaj se to pogreša. Mnogi se tudi tukaj veselijo praznikov, a ne veselijo se jih zarad cerkvenih slovesnosti, temveč, ker se v praznik na vse kriplje gode in pleše. Za ples in kar je za pijačo in želodec, zato imajo pač veselje, čas in denar, a v verskih ozirih je vse preveč zaspano — oterpnjeno. Se vč. da tudi tukaj ni brez dobrih, gorečih kristjanov, a žal, da jih je tako malo! Pri mlačnih ne izda ne prošnja, ne svarjenje, ne podu-(Vvanje, in kako tudi bi — saj ne pridejo poslušat. I »ruzega ne moremo, kakor prositi: Bog nas varuj mlačnosti!	J.
Kako pijanec spolnnje svoje verske dolžnosti.
Bilo je popoldan zahvalno nedeljo. Verniki so se vračali s pokopališča, kamor so šli pomolit na grob svojih ranjcih. Tužna in žalostna oblačila — žalostna serca! Marsikdo je ves ta dan bolj v večnosti s svojimi mislimi, kakor na zemlji. Ni čuda, saj grob je najbolj ostra pridiga za človeka.
Med drugimi ljudmi je bila tudi Ivanka iz G., deklica pri šestnajstih letih. Žalostni, bledi obraz, objokane oči. černo krilo in čemi robec na glavi je pričal, da je tudi njej previdnost Božja koga uzela v t» m letu. I rnerli so ji mati. Ležala je na postelji eel«» leto in im< la je grozno bolezen — raka V hiši je bilo pomanjkanje. Ali hčerka je stregla, kolikor je mogla Po dnevu je hodila pomagat sosedom, da si je prislužila kak sold; po noči je čula pri materi. Nikdar ni pozabila tega. kar pravi četerta zapoved Božja. Imela j<- brata, ki sta bila enako dobra Služila sta v bližnjem tergu in Bog je njima dal srečo, (''e sta le mogla, sta kaj poslala bolni materi. Kupila sta ji celo kravo, da so imeli doma mleka. V resnici: dobri otroci! Ali oče — oče — bil je pijanec. Kedar je bilo doma pomanjkanje največje, je on po žganja-rijah posedal in tam zapravljal krajcarje, katere je jemal izpred ust svoje bolne žene.
Pa vernimo se nazaj, kjer smo bili na pokopališči. Ivanka je šla po smerti svoje matere služit. Brata priskerbela sta ji dobro hišo. Za „verne duše" j »a je prišla vkljub slabemu vremenu in daljni poti v domačo faro. da obišče grob svoje ljube ranjce matere. Vračajoča se jokala je blaga deklica. Ko jo nekdo tolaži, naj ne joka. materi se zdaj gotovo bolje godi. kakor se njim je prej godilo na zemlji, je dekle žalostno odgovorilo: rKako ne bom jokala! očeta ni na grobu. Danes in včeraj celi dan so pili. Poslala sem nekaj krajcarjev, kar sem si težko prihranila. da bi dali za nekaj ss. maš za ranjco mater — zdaj pa tako delajo." In solze so jo polile.
I "bogi otrok, ki ima tacega očeta: pa tudi ubogi oče. kako bo dajal odgovor pred Bogom V
Razgled po svetu.
Praga. Oziroma na božje pota je ondotno nadškofijstvo do čast. gg. duhovnih pastirjev dalo času primerno naredbo. Zahteva se, da gg. župniki
naj božjepota bolj resno nadzorujejo, ker vravnav^i božjepotnih obhodov delajo večkrat odveč svojevoljno, neopravičeni denar zbirajo, rabijo neprimerne molitve in pesmi; v božjepotnih cerkvah pa se večkrat obnašajo preveč prosto, velikrat nepristojno, in zgodi se sploh na taki način, da božjepotovanje, ki je samo na sebi dobro in koristno, utegne škodovati namesto da bi koristilo. Za vsako skupno božjepotovanje toraj zahteva nadškofijski ukaz. da se mora pri gosp župniku naznaniti: vodi ga župnik sam. ali njegov pomočnik, ali pa kak zanesljiv mož. Izhajati mora iz farne cerkve in sploh veršiti se pobožno in spodobno.
Trier. Vgodna vravnava ljudskih miši-j o n o v Ondotni škof Korum v škofijskem listu naznanja željo, da vsako leto naj bi se v vsaki dekaniji saj na dveh ali treh krajih obhajal ljudski misijon, in naj bi se zastran krajev tako menjavalo, da v teku (>—8 lčt se vsem vernikom nakloni prilika misijona se vdeležiti. Gg. dekani naj se posvetujejo o tej zadevi z gg. župniki in za zdaj vravnajo zver-stenje misijonov po dekanatih.
Tirolski deželni zbcr je enoglasno sklenil do vlade poslati prošnjo. „da naj hitro, kar je le moč, predloži osnove o šolskem nadzorstvu, o vstanovi šol in vravnavi pravnih razmer učiteljev z ozirom na posebne razmere in potrebe na Tirolskem." S tem je nedavno oddani predlog prostomišljakov o vravnavi pravnih razmčr učiteljev odstranjen in postal brez pomena Vlada je sicer že enekrati izročila tirolskemu deželnemu zboru osnove za šolske postave; toda zbor jih nobenkrat ni mogel sprejeti, ker ti predlogi nobenkrat niso obsegali potrebnega poroštva za katoliško odgojo mladine. Dežela tega nikakor ne more sprejeti, da bi n. pr. katoliške otroke učil jud ali protestant, ali pa da bi jih taki človek nadzoroval. sej še turk nemuhamedovcem tega ne vsi-luje. —
Nemško. (Kdaj protestantje kličejo jezuite?) Na Nemškem se pri vsem svojem rožljanji z orožjem in vojaštvom boje nemirov, zato so tudi začeli misliti, kdaj so dobri misijoni in jezuiti? Pred .">0 leti je bil Viljem I jezuite poklical na Nemško. Ta imenitni gospod je bil takrat .pruski princ" in kot taki je zaterl rogovilstvo na Badenskem. Rogo-vileži. kakor Bamberger idr. so bili pobegnili, po zunanjem se je kazalo vse mirno. Veselil se je tega .princ", rekel pa je svojim zanesljivim možčm: .kako pa čemo ljudstvo zopet v red spraviti in pomiriti?" Svetovali so marsikaj ti in uni. pa vse ni bilo nič vredno. Slednjič reče general Schrekenstein: „Po moji misli bi utegnili ljudski misijoni to doseči, kar Vaša visokost želi." Obravnavalo se je dalje o tem predlogu in pripominjalo se, da pri tem so dobri posebno jezuiti. Princ pristavi: „0d kod pa bi jih mogli dobiti?" Odgovor je bil: .Prav prav od blizo, iz Alzacije. Vsled tega so bili patri poklicani — misijoni so se obhajali, serca so se umirile in vernil se je red. Ravno s tem pa so jezuiti zadeli v gnjezdo republikanskih seršenov. kteri so jeli strašno brenčati ter iskali se zmaševati.
Rim. (Nunske šole ljudstvu koristne.) Tako imenovane „sive sestre" so pred nekimi leti v Rimu vstanovile hišo v brambo ženskih poslov. S
tem so postale velike dobrotnice za družine in za mlade poljske in nemške kerščenice, ki ondi službe iščejo. To dobo pa verle sestre redovnice spopolnujejo svojo napravo s tem, da vstanovljajo še novo napravo. ktera bode družinam zlajševala izrejo mladih hčer, ker 15 oktobra so pričele djanski tečaj ter šolo za ženska dela. In čudo: kakor osorni in resasti so laški framasonski petelini, vender ni bilo slišati, da bi tako koristno šolo iskali spodkopati, kakor skušajo nekteri ljubljanski prostomišljaki podobno uršulinsko šolo v nič djati!
i. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec november (listopadi.
a)	Glavni nameni: Češčen je svetih p'it r ono c.
b)	Posebni nameni:
20.	S. Feliks Val. Cerkev na Francoskem. Vredua oprava cerkva in oltarjev presv. Sen u Jezusovemu posvečenih. Odstranjenje sužnjosti.
21.	Darovanje Marije Device. Češčenje Matere Božje. Razširjanje katoliških dijaških društev in marijanskih kongregacij kupcev.
22.	S. Cecilija. Pospešitelji cerkvene glasbe. Zabra-nitev pohujšanja. Več zaročenih in poročenih. Predniki redov in njihove zadeve.
23.	S. Klemen. Duhovni in obhajanci. Zadeve mnogih dušnih pastirjev iu spovednikov. Osebe od mertuda zadete.
24.	S. Janez od križa. Španjsko in Portugalsko. Izseljenci. Božjastni in neozdravljivi. Mnogo duhovnov.
25.	S. Katarina. Cerkev v Braziliji. Zabraujenje mešanih zakonov. Mlada dekleta, ki so brez varstva. Razni samostanski vstavi.
26.	S. Konrad. Obvarovanje pred brezbožno iu proti-kerščansko književnostjo. Jako potrebno zidanje cerkva. Važno učenostno podjetje.
27.	S. Virgil. Soluograško iu Koroško. Več protestantov, ki so blizo prestopa k Cerkvi. Cerkven dostojanstvenik.
28.	S. Rufij. Inozemski misijoni. Katoliška društva -delavcev in pomočnikov. Kerščanski nauki.
29.	S. Saturn in. Visokočislanje čistosti. Posli in tovarniški delavci. Priporočene časne zadeve.
30.	1. adventna nedelja. Hrepenenje po kraljestvu Kristusovem. Vse poslane, pa še ue uslišane zadeve. l*dje molitvenega apostoljstva in bratovščine presv. Serca Jezusovega, ki so umerli v mescu novembru in ki umerjo v mescu decembru.
41 Bratovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, uaših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno
odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje iu vse nečistosti. sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Bolen mladeneč, da bi po priprošnji M. B. sv. Jožeta, sv. Frančiška in sv. Antona Pad. dobil ljubo zdravje, če je B volja. (Op. Denar za sv. mašo oddan v cerkev presv. Jezusovega Serca. Vr.I — Dušni pastir v dušnih in telesnih potrebah, iu mnogo njegovemu pastarstvu izročenih moških, delaj oči h v gojzdih v Bosui. Serbiji. na Sedmograškein iu Madjarskem. ki celih 6 mescev in še delj ue bodo pri božji službi Marsikteri nesrečnež se poda pijan po svetu in prepit se verne domu. ..Perversi ditfieile coriguntur," in so molitve toliko bolj potrebni. — Razuzdanega, kakor obsedenega sina. strašnega preklinjavca serčno piiporoea žalostna njegova mati za spreobernjenje.
Zahvale.
Sprejmi, draga Danica, teh malo verstie preserčne zahvale v čast najsvetejših Sere Jezusa. Marije, sv. Jožefa iu sv. Ane, iu še posebej ljube kraljice sv. rožnega venca. Le po molitvi k Njim. oziroma prošnjah, več pobožnih oseb je prav čudežno (sme se tako reči), bila previdena s ss. zakramenti neka žena, katera mnogo let ni hotla od te svete dolžnosti nič vedeti in tudi še ne v svoji starosti in uevarni bolezni. O! presvete. vse ljubezni iu usmiljenja polne Serca! ne zapustite je tudi zanaprej. posebno se je usmilite njen« zadnjo uro ! Ča st in hvala vekomaj !	^ -
Listek za raznoterosti.
Novosti. »Drobtinice*4, 24. letnik. Vredil dr. Fr. Lampe, vodja v Marijanišču, založila „Katol. družba za Kranjsko" 1890. Ta letnik je posvečen visoko-rodnemu gospodu bar. \Vinklerj u, c. kr. deželnemu predsedniku Kranjskemu, v spomin lOletnice njegovega predsedništva. Delo je polno lepega in podučljivega blaga, kar nalašč pripravno za branje o nedeljah in zimskih večerih. Na čelu imajo .Drobt." podobo „Marijanišča, sirotišča za dečke" na spodnjih Poljanah, in na drugem listu podobo „Sv. Jožefa", patrona Ilirije in vesoljne katoliške Cerkve. Obseg je vseskozi zelo koristen in zanimiv, kakor: A Duh sv. Frančiška Sal. — B. Življenjepisi: kn škofa S t e-pišnika; bar. Winkler, kot deželni predsednik; Karol Tedeschi, župnik; Jože. pobožen kmet. C. Raznoterosti: Tri ure v Vatikanu. Rožno ve nška Mati B. v Pompeji h. Trinajst podučnih dogodb (med temi n. pr.: _Kje ni nobenega prostomišljaka?"». Dalje je nekaj pesem, in poslednjič spisek: .Katoliška družba za Kranjsko." njena kratka zgodovina in zapisnik vsih udov po posameznih dekanijah. — Želeti je, da bi se „Drobtinice" po vsem Slovenskem prav močno razširile.
Družba sv. Mohoija je zopet razposlala svojim udom cel kup bukev, ki so: Volčičevo Življenje Marije in sv. Jožefa, IX. snopič; — Pastirski listi Ant. Mart. Slomšeka; — Občna zgodovina J. Staretova, XIV. snopič; — Domači živino-zdravnik Fr. Dularjev; — Slovenske večerni ce; Koledar družbe sv. Mohorja. — Tu je res silo blaga za en sam rajniš na leto!
Koledarji za novo leto 1891 vse v „ Katol. bukvami."
Velika pratika kmetijske družbe, cena 15 kr.
Mariannliill-Kalender. to je koledar Tomaž-Ak vinske tiskarne v Natalu. v južni Afriki. Mora se reči, če kteri. je ta koledar izviren in vseskozi zanimiv. Vender pa najdeš v njem tudi vse veče avstrijanske s«'jme, celo: Tomin, Boljunec, Dolina itd. Cena 35 kr.
Einsiedler Kalender, 51. letnik, z nepopisljivo lepo podobo ..Die hI. Dreifaltigkeit" na čelu. C. 30 kr.
Regensburger Marien-Zalender. rBilder aus dem heil. Lande Panorama von Jerusalem. Das vierte Ob-1 Hmstus oder Mohammed" itd. C. 30 kr.
Grlockleins-Kalender Za častivce sv. Frančiška Seraf. — Komu ali černu je kak mesec posvečen? Prav pod učljive dogndbe. Cena 25 kr.
Skerbi za dušo! Molitvenik za pobožne Slovence. Spisal K Č(igon>. duhoven goriške nadškofije. Podučni del. Molitveni del. Premišljevanja resnice in priporo-čivne molitve, tudi pesmi.
Gospod Anton Grlobočnik, svetnik deželne vlade itd., občnospoštovani rojak in poštenjak, je o priliki svojega umirovljenja nad 40letnega vseskozi koristnega službovanja povzdignjen v plemeniti stan. k čemur mu še posebej kot prijatelju iz mladih let iz serca čestitamo.
Zalivala. 1 'rečast. gospod Jakob D o 1 e n e c. župnik na Igu, so po mojem ranjkem soprogu Francetu Govekarju, poprej nadučitelju na Igu. samo zn JIBog-plačaj:i preskerbeli cerkveno zvo-nenje. opravili zanj velike bilje in ga farmanom v molitev priporočali. Bog Njim obilno poverni to lepo delo kerščanskega usmiljenja, s katerim so meni, užaljeni vdovi, in otrokom veliko tolažbo napravili.
Marija Tiovekar. vdova.
Poterdilo. Prečastiti in velespoštovani gospod! Včeraj sem prejel 150 gld.. zbirko v _Zg. Danici." za naše pogorelce. Vsem preblagi m dobrotnikom izrekam najpriserčnejšo zahvalo z iskreno prošnjo, da jih dobrot Iji vi Bog obvaruj enakih žalostnih položajev
Z največjim spoštovanjem
Na Radovici 7/11. 1890. Franc Schueiger.
župnik.
Ambrns, Vil. 1M»o. (Poterdilo) S hva ;žnim sercem, Vam. prečastiti g. kanonik, poterjujem prejem zbirk _Zgod. Danice" za naše pogorelce: 140 gld. in .">o kr. a. v. kot pervo Vašo pošiljate v. in 73 gld. 40 kr. kot 2. pošiljatev 28. 10. Izražajoč stoterno zahvalo vsim blagim dobrotnikom v ime siromašnih pogorelcev.	Josip Lavrič. župnik.
Dobrotni darovi.
Za dijaško mizo: C g. župnik Kr. Sera!'. Stupica 10 gld. 75 kr. — H. V. 60 kr. — K. S. 2 gld. — Č. £ župnik Mart. Narok- 5 gld — _ Jezus, usmiljenje !J 1 gld. 50 kr. — <\ s. župnik Peter Vartol 2 gld. 07 kr. — Č. g. Fr. Tavčar 2 irld — <\ g. župnik Jan. Demšar 4 gld. — <'. g. župnik Tom. Potočnik 5 sld.
Za pogorelce v A m b r u s u : Č. g. župnik Mart Narobe 1 gld. — S Stare Loke preč. g. dekan M. Kožuh 10 gld. — K. S. 2 gld — Vaška fara po Čast. g. župniku 5 gld. — Fara Stari terg pri Ložu po čast. gosp župniku A. Ponikvarji 5 gld.
Za pogorelce na Radovici: K. S. 2 gld. — Preserje po čast. g. župniku Ign. Podobniku 6 gld. 40 kr.
—	Č g Karol Čigon 3 gld. - Č. g. Mart. Narobe 1 gld
—	S Stare Loke prečast. g. dekan M. Kožuh 10 gld. — N. N. 1 gld. — Vaška fara po č. g. župniku 10 gld. — Stari terg pri Ložu po č. g. župnika A. Ponikvarji 5 gld.
Za pogorelce v D a n j a h : Vaška fara po Čast. g. župniku 5 gld. — K. S. 2 gld.
.Za pogorelce v R a d 1 e k u . v Bloški fari: Č. g. župnik Mart. Narobe 2 gld. — Čast. g. L. Krištofi? 2 gld. (nam. 1 gld. 50 kr. v zad. listu) — Tri dobrotne osebe 1 gld. 60 kr. — Č. g. duh. pastir Andr. Stritar 5 gld. — K. S. 2 gld.
Za pogorelce v Drenovem dolu (?). S Stare Loke preč. g. dek. M Kožuh 8 gld.
Za pogorelce v H i n s k i fari: Č. g. župn. Mart. Narobe 1 gld.
Z Brezovca došlo 12 gld . in sicer zaznamnjano: 5 gld. za Radlek: 3 gld. za Danje; 2 gld. za dijake: kam pa ostala 2 gld.?
Za sv. Očeta: Nabirka v Mekinski fari po čast. g. župniku J Kderji 7 gld. — lz Dražgoš 1 gld. — S Stare Loke preč. g. dek. M. Kožuh 36 gld. — Št. Helena po č. g. župniku Fr. Stupicu 5 gld.
Za sv. Detinstvo: Iz Dražgoš 1 gld. — Čast. g. župnik Fr. Jereb 5 gld. 86 kr
Za Marijanišče: Po preč. g. dekanu M. Erjavcu nekdo 5 gld.
Za s r e d n j e - a f r i k a n s k i m i s i j o n :*) J. E. 7 gld. (Op.: Če ni za Mariannhil? Vr.)— Zbirka 5 gld. z Jesenic po č. g. župniku.
Za katoliške misijone: Po čast. gosp. župniku Fr. Stupicu 5 gld.
Za bratovščino N. lj. Gospe presv. Serca: Preč. g. vikar Kar. Čigon 1 gld.
Za najpotrebniši misijone: »Jezus, usmiljenje!"
1 gld.
Za misijonsko hišo v Kočevji: Čast g. Andr. Karlin 5 gld.: č. g. Val. Eržen 5 gld. — Neimen. 5 gld.
Za afrikanski misijon: K. S. 2 gld. — L. Velkaverh 1 gld.
Za Bosno: K. S. 2 gld.
Za usmiljene Sestre v Adrijanopolu: J. E. 8 gld. - M. J. 5 gld.
Z a d r u ž b o sv. Bonifacija: M. J. 5 gld. Za zatirane redovnice na Italijanskem: M. J. 10 gld.
Za v s t a n o v i t e v stalne večji rezidence čč. oo. Jezuitov v Ljubljani mesto sedanjega ^provizorja": N. B vdrugič 15 gld. — Gospod P. M pervi pot 110 gld. - S. 5 gld.
Popravek. Pmerl je v Lincu č. P. Jož. H o ter S. J. (Op. Tako naj se bere v prejšni št. namesto nBuchman," ki je zadet od mertuda, umeri pa še ni. Vr.)
*) Op. Ker zdaj mnogi dajo tudi za misijon. ki je v Mariann-hil-u. ki je tudi v Afriki, zato prosimo, naj se vselej pri pošiljavi zaznamnja. fe je za ta ali uni misijon?
Odgovorni /rednik: Lika Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožel Blazuikovi nasledniki v Ljubljani.