8B konoplan ilidliplati glasilo delovne organizacije ™ induplati jarše LETO XXX. JUBILEJNA ŠTEVILKA JULIJ-AVGUST 1982 30 let Konoplana KONOPLAN GLASILO KOLEKTIVA „INDUPLATI“ JARŠE Cena Din 5*- Jarše, dne 12. julija 1952 3AVNO SE BOMO POGOVORILI os izidu tovarniškega .konoplan-.■ ježe, kPnf> p:« kaj * Teboj? ga vprašan« zaelajif; k«> sva škt v ■-- "/•i j». sveže kalorije. Nič. na veliko :ni <-igo v-,-n! so o1 imel nalogo zbirati in organizirati dopise. Skratka edbor bo skrb?! za trh-nično ir. vsebinsko stran časopisa. Ti boru kar povedal kdo so li tovariši: Odgovorni je tov. dr Jeiovec. za pogonski oddelek tov. Slabe, za tkalnim tov. Strojan, za predilnico tov. Zorn Iztok, za nameščenec pa tovarišica Vavškova. Jože je hi; upravičeno radoveden - pa čepntv je hll že lačen. kot mi je kakšno nalogo in vlogo no.j ima ta-le naš KONOPLAN-, kdo bo pisal jn kakšen urspeh naj pričakujemo. Kar med kosilom sva nadaljevala razgovor tako. da re mi je polenta parkrat v grlu zataknila. Vsak časopis v novi Jugoslaviji tnm prvenstveno nalogo, da vse delovno ljudstvo Vseh krajev naše do-movtne informira kaj sc dogaja na vseh področjih našega življenja. Izmenja razne delovne izkušnje kolek tlvov. da n-.s organizira, v velike delovne akcije, nas pcznntja skratka o vsem in od vsepovsod. Naš Kono- plan • nas ho podobno organiziral irt vzpodbujal V. uspehom. pomagal bo pojasniti razne nap-ikc« ras informiral o kulturnem, flzktdtuencni, gospvlar-.••kem življenju, nant pomagal razumeti naš današnji politični položaj, vnašal sklepe delavskega sv..-La. uprav nega odbora, sindikalne, mladinske ter partijske ' niznvlje. sprejemal in odgovarjal bo no razna vpraš -.r.. ; članov kolektiva. Zato )rO Konoplan : razdeljen na več Viktorjev. kier se ho vnatolo‘oziroma zrcalilo življenje nas vseh. K iz .. rubrike ko: pravimo so: T*oIitlčna. gospou.ii. ka in V tutno-prosvrtna ter flzkultttrua vprašFO.:i. razpo:.-! kino predstav, pravna posvetovalnica, zdravni k« svetovalec. zabavni kotiček ter vazne drobne objave Seveda pa bo Konoplan L zanimiv in ren.ično z: našega pivljcnja, alto bo vsak sodeloval ne aaino k -t naročnik, ampak tudi, kot dopldovalrr. A ko ne b..mo znali sami. te bomo pa s podatki obrnili i.« edgovem-ali p.- bomo svoje misli predložili doni - nika v j v.riške m odboru. Vidiš, Jože. preje si sv jezil. da nvkat-.-n s-:.'. • c bi raje druge ljudi, ravno »Konoplan ■ omn bo flošel <;•• se homo kar javno pomenili. No. pa naj ko::-čam. pa š- drugič kaj. Tebe. Jože. pa vab-.::., up. po*.v»2 čim preje kakšen dopis novemu urodniskenujjrodbo-u piši-5 o oddelku kjer delaš m skratka kar Vidiš *n .vikaj pametnega misliš. j&iatČti- tii toucLzilice.! Paiitc, da Oie- Aftcc^tedali utc&ene, Ičeuiilce „ItfM&ploj/ia u katerem to Milet uiak izmed ms kaf takeg-a., kac ga Lo ianwnalo. Uc&LmIIu. odioc ie fidp-ozoca. viakgM.% ievnid ucu ia picilfieuke, ki fiA Lovno- uvcitiL. u wxl Cut KAKO TRGU3EMO? Situacije tržišča tekstilnih proizvodov je na svetovnem trgu začasno v znamenju večjega zastoja. Celo v tehnično močno razvitih državah, kakor so Anglija. Amerika in Avstralija,' niso mogli preprečiti pojavov stagnacije, to je zastoja v prodaji, ter so prešli na skrajšan delovni čas, oziroma na 3 ilo 4 dnevno tedensko tlelo, tur s tem zmanjšali proizvodnjo. Ne bi bnei namen trditi. da bo pri nos prišlo do istega stanja, vendar jc potrebno poudariti sledeče: Vedno in povsod bo dobro in ceneno blago naVio kupca. Nasprotno bo slabo blago obtičalo že. v skladišču proizvajalca, odnosno pri trgovski mreži. Namen tega članka, je, da upoznamo naš delovni kolektiv s stanjem, ki trenutno vlada v-svetu Ir. pri nas. ter gn pravočasno opozorimo na to. kaj je treba v danem primeru hitro podvzeti. i je naša prva In glavna dolžnost, če hočemo obdržati trg. vložiti vse sile v to. da M izdelovali solidne izdelke, to je brez napak, madežev, artikle prave L>. t •• •' - ■ ? • ' ' A' ' . * A... ... . . ..... širine, lepih vzorcev in barv. pri tem pa pazili, da ušte-tlimo čim več materiala, tako preje kot barv in kemikalij. zmanjšamo odstotek odpadkov in s tein znižamo prodajno ceno. Ti Momenti ugodno vplivajo na ceno in s tem nnm je možno obdržati konkurenčno ceno ln naše proizvode prodajati. Kakšen vpliv ima prekomerno število napak v tkaninah je nnm vsem znano iz slučaja v art. SOI ša-torsko platno, ko smo dosedaj že morali odstopati od . tuišc prodajne cene in smo na ta način izgubili več stotisoč dinarjev, kar bi lahko v nasprotnem primeru bilo v prid vsemu našemu kolektivu. Strožje mere. katere so v pogledu tkanja artiklov « podvzete. že kažejo poziUvno stran in je upati, da se bo odstotek slabih tkanin vedno bolj krčil. Dobro štren . take proizvodne'politike bo sleherni član kolektiva občutil. ker se bo la odražala na računu dobička, ki se bo -delil med Članstvo. Mavko Jože Toliko je obletnic in praznovanj, da za manj pomembne ni časa za slavljenje. Naš Konoplan je tokrat v središču teh uvodnih vrstic, katere pišem zato, da se boste vsaj spomnili na zavidljivo dolgost življenja, ki bo sredi letošnjega poletja znesla okroglih 30 let. Spoštovane bralke in cenjeni bralci, ponosni smo na to obletnico in vemo, da se upravičeno prištevamo med najstarejše obveščevalce kolektiva v naši ožji domovini. Ne obsežnost lista in ne njegova kvaliteta nista pri tem merodajna, ampak poslanstvo, ki ga ima v samoupravni ureditvi potek obveščanja. OBOJESMERNO INFORMIRANJE POGOJUJE SAMOUPRAVLJANJE. Kjer ni obveščanja, tam tudi o samoupravljanju ne more biti govora. S to ugotovitvijo smo imeli vseh 30 let podporo v samoupravnih organih in pri strokovnih službah. Tudi vedno večji stroški, za izdajanje glasila, niso bili ovira, da bi začeli razmišljati o ukinitvi izhajanja Konoplana. Vi potrošniki naših sporočil in mi, ki ta sporočila pripravljamo vemo, da je zgodovina naše delovne organizacije od leta 1952 naprej celovito ohranjena le na straneh Konoplana. Mlajši, nekateri ste veliko mlajši kot Konoplan, boste našli v dosedanjih številkah odsev nekdanjih dni. Kot napet roman boste brali o naši zgodovini in kdaj pa kdaj podvomili o »tistih« časih. Vi starejši, vi, ki hranite globoko v vašem spominu tiste davne dni, prelistajte Konoplan, kadar vam bo to čas dopuščal. Že sedaj vam povem, da boste nehali šele pri današnji številki. ČASOPIS JE SEKUNDNI KAZALEC ZGODOVINE, nam je neštetokrat ponovil profesor v šoli. Takrat smo si to misel zapomnili zavoljo njega, danes zato, ker je dejansko tako. Bolj ko je nek časopis star, več je vreden. Prvo številko hrani le sedem lastnikov. Vse številke jih ima še manj. Faksimile prve strani smo ponatisnili v današnji številki. Vsaka drugačna oblika, kako vam jo predstaviti, bi bila neizvedljiva. 1. stran Konoplana pred 30. leti DIREKTOR DIPL. ING. SREČO BERGANT: Probleme moramo reševati sami Velika bremena, katere _ nalaga družba gospodarstvu, zadevajo tudi našo delovno organizacijo v celoti. Kako nam gre po šestih mesecih zaostrenih pogojev pri gospodarjenju, smo vprašali našega glavnega direktorja. To priliko smo izkoristili tudi za njegovo oceno o pretoku informacij in misli ob 30-Ietnici izhajanja našega glasila Konoplan. Z direktorjem inženirjem Bergantom se je pogovarjal v četrtek 17. junija naš sodelovec O. Lipovšek. Povejte nam oceno o delovnih uspehih naše delovne organizacije! Kljub težavam, ki nas spremljajo — pomanjkanje reprodukcijskega materiala iz domače proizvodnje in iz uvoza — predvidevam, da bodo vsi tozdi zaključili polletje s pozitivno bilanco. Posamezniki bodo dosegli celo zavidljivo dobre rezultate, s katerimi smo lahko še posebej zadovoljni. Pri ocenjevanju uspehov, merjeno v metrih ali kilogramih pa z doseženimi rezultati ne moremo biti zadovoljni. Manj, smo izdelali zato, ker nam je primanjkovalo osnovnih surovin; tudi občasni zastoji ali prekinitve strojnega dela, zaradi pomanjkanja ustreznih nadomestni' delov, so vplivali na končni rezultat. Preskrba s surovinami pa tudi z rezervnimi deli, kemikalijami in pomožnimi sredstvi, je izjemno težavna tako iz domačih virov kot iz tujine. Razlogi za to so znani. Doma so dobavitelji v podobnih stiskah kot mi. Omejitve uvoza pa so znane. Ostanimo pri rezultatih in povejmo, da lahko vsi ti današnji lepi rezultati v drugem polletju zbledijo, ker ni obetov za izboljšanje situacije, več verjetnosti je, da se bo ta še bolj zaostrila. Sodim, da je zato več kot umestno opozoriti vse delavce v delovni organizaciji, da postopajo z materialom pazljivo iin da stroje vzdržujejo tudi sami in tako preprečijo možne lome in podobno. S skrajno varčnim postopanjem s surovinami pa si bomo podaljševali delo, ker ni nemogoče, da bi moral ostati v nasprotnem primeru ta ali oni sodelavec doma brez dela. Rešitev mnogih problemov je odvisna od nas samih, potrebna je še boljša organizacija dela in skrbna poraba vseh materialov, kar nam lahko pomaga iz sedanjih težav. Prepričan sem, da naši sodelavci poznajo situacijo v kateri smo in že znano opozorilo k temu, da nam nihče od zunaj ne bo v teh časih priskočil na pomoč. Probleme moramo rešiti sami na najbolj preudaren način! Razčlenite te uspehe po tozdih! V vseh tozdih so delavci, če so imeli za delo potrebne pogoje in surovine, doprinesli k doseženim uspehom. V temeljni organizaciji konfekcija so dosegli dobre rezultate tudi zato, ker so bili s surovinami dobro založeni. Doma izde- lane tkanine smo najprej dostavili temu tozdu. To sodelovanje je omogočilo, da so v konfekciji že izpolnili z letnim načrtom, za ta čas, zastavljene naloge. Tudi prodajalne našega tozda maloprodaja smo vedno založili z domačimi izdelki. Poslovni rezultati zato niso izostali. V tozdu restavracija pa so organizirali večje prireditve in si tako pomagali do boljših rezultatov. Njim se je rahlo načet položaj zopet izboljšal in je sedaj stabilen. Boj za trg je boj s konkurenco. Povejte kaj o tem! V danih okoliščinah ni problem plasirati blago, zato tudi boja s konkurenco ni. Seveda nas ta okoliščina ne sme uspavati. Konkurenca je prikrita in dela morda celo v boljših pogojih. Pri tem obstoji možnost, da nas konkurenca izrine iz tržišča, ker mi ne uspemo prodati kupcu tega kar želi iin potrebuje. Znano je, da kupca pridobiš takrat, ko blaga na trgu priman j kuje in ne, ko ga je v izobilju. Večja in težja je bitka s konkurenco na tujih tržiščih. Na Zahodu so nam konkurenti pri prodaji šotorov iin našim podobnih izdelkih Vzhodne države. V zadnjem času se uveljavljajo na Zahodnem trgu proizvajalci iz Dal j njega Vzhoda. Zato se moramo pojavljati na konvertibilnih trgih s tako kvalitetnimi izdelki in s tako oblikovanimi, da nam konkurenca ne bo mogla slediti. Drugo vprašanje je zbijanje cen, kjer so Vzhodnjaki zelo vsiljivi in — uspešni. V kolikšni meri smo uspeli z izvoznimi načrti? V Občinskem poročevalcu so posebej omenjene 4 delovne organizacije, ki so dosegle pr: izvozu »izjemne« uspehe. So res toliko pred nami? Naši izvozni načrti za II. polletje 1982 in za I. polletje 1983 so zelo smeli. Žal se bojim, da veliko ne bomo za izvoženo blago iztržili, če pa nam bo ostalo le 30 % deviznih srdestev od prodanega blaga, bo to premalo za devizno pokrivanje našim dobaviteljem, kar spet pomeni, da ne bomo mogli izpolniti niti proizvodnih načrtov, ki so izvozno usmerjeni. Računica kaže, da s tako pičlimi sredstvi ne bo mogla uspešno delati nobena delovna organizacija, ampak bodo obsojene na počasno ustavljanje proizvodnje. Omenjena količina 30 % deviz ne zadošča niti za nabavo osnovnih surovin, da na nakup rezervnih delov in nove opreme iz uvoza niti ne pomislim. Glede izjemnih dosežkov drugih delovnih organizacij v okolici ne morem soditi, če gre za izjemne dosežke ali ne. Nam je znano, da In-duplati ni izvoznik šele od včeraj, ampak, da se je pričel z izvozom baviti že v šestdesetih letih. V zadnjih letih pa se izvoz zelo povečuje in smo z njim zadovoljni. Investicije, kam? Naši srednjeročni investicijski načrti so izdelani in od samouprav-ljalcev potrjeni in sprejeti. To pa ni zagotovilo, da bomo te načrte tudi izpolnili. Nujno bi bilo treba zamenjati zastarel strojni park v predilnici in v tkalnici, toda v tem času na to niti pomisliti ne smemo. Nekateri zlonamemeži med nami širijo govorice češ »stari bo s svojo generacijo odšel v pokoj, nam pa zapustil staro tovarno. Zato se za nakup novih strojev ne briga!« Tem, ki tako govorijo ali mislijo odgovarjam z naslednjim: Kdor je takšnih misli, ne pozna naše situacije ali pa je zloben! Vemo za dotrajanost kotla v naši toplarni. O tej sedaj najbolj nujni investiciji že imamo izdelane potrebne načrte, povedati pa je treba hkrati, da nas bo veljal nov kotel — po današnjih cenah — 50 milijonov dinarjev, novih seveda. O obnovi strojnega parka zaokroženo še to: v podobnih težavah smo nekoč že bili. Takrat smo se oklenili najboljšega predloga in se rešili. Prepričan sem zato, da bomo rešitev našli tudi v sedanji situaciji vendar ne preko noči, ampak preudarno in načrtno. O sodelovanju z gospodarsko politiko občine Domžale (glede gradnje stanovanj): Induplati z gospodarsko politiko v občini dobro sodeluje, kar pomeni, da se povsod vklapljamo v skupne načrte in prizadevanja. Ne vidim, da bi tu prišlo do težav ali oviranj. Kar zadeva gradnjo stanovanj, je politika vseh merodajnih v občini razumljiva »graditi tam, kjer so zato že odobrene lokacije in urejene komunalne naprave.« Kako bo z gradnjo našega novega stanovanjskega bloka (zaenkrat le v načrtu) pa bomo videli kasneje, morda šele koncem letošnje jeseni. Kako ocenjujete potek informiranja v delovni organizaciji Indupla- Konec na 3. strani Na ZZD SOb Domžale smo obravnavali... Zbor združenega dela skupščine občine Domžale je na svoji 3. seji dne 17. julija 1982 obravnaval naslednjo problematiko: — Razprava m sklepanje o poročilih organov: — Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani — enota Domžale — Temeljnega sodišča v Ljubljani — enota v Domžalah — Občinskega javnega pravobranilstva v Ljubljani — Občinskega sodnika za prekrške Domžale — Družbenega pravobranilca samoupravljanja — Sodišča združenega dela v Ljubljani — Postaja milice Poročila omenjenih organov so prikazala njihovo delo v letu 1982, ki je bilo, kljub porastu zadev, prostorskim in kadrovskim težavam tekoče, saj je padlo število nerešenih zadev. Sprejet je bil sklep, da je potrebna širša družbena aktivnost tako na področju družbene varnosti kot odgovornosti do družbene lastnine, na področju vzgoje in izobraževanja (porast mladinske kriminalitete v naši občini), na področju varnosti v cestnem prometu. — Dopolnitev odloka o prispevnih stopnjah za financiranje družbenih in gospodarskih dejavnosti v občini za čas od 1. 1. 1982 do 31. 12. 1982. PROBLEME MORAMO REŠEVATI SAMI Nadaljevanje z 2. strani ti? Vaše misli ob 30-letnici izhaja n ja Konoplana. Pretok inormacij je v kolektivu dobro urejen. Papirju že dolgo ne dajemo prednosti, ampak sporočamo sveža obvestila in informacije ustno na zborih delovnih ljudi, družbenopolitičnim organom in sa-mouprvaljalcem. Vse te hitre novice pa objavlja mesečnik Konoplan v povzetkih. Kdor posluša in kdor prebere Konoplan, je lahko obveščen o vsem, kar se v kolektivu dogaja ali o njegovih delovnih in finančnih uspehih. Konoplanu želim za sedanjo obletnico, da bi izhajal vsaj še nadaljnjih 30 let. Mladi generaciji posredujem željo, da bi ga vsaj tako dobro urejala kakor ga je sedanja, 30-letna generacija. Vsem tistim, ki so kakorkoli sodelovali pri oblikovanju ali izhajanju lista izrekam priznanje. Novim sodelavcem pa, tistim, ki so šele na začetku poti, želim veliko poguma, kar bo jamstvo, da bo Konoplan izhajal še naprej. Samoupravna stonavanjska skupnost je predlagala sprejem odloka, s katerim bi se prenesle pristojnost obračunavanja in pobiranja prispevkov za stanovanjsko gradnjo od občanov, ki samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost in pri njih zaposlenih delavcev na upravo za družbene prihodke, kar bi pomenilo racionalnejšo organizacijo dela in poenostavitev postopkov. Odlok je bil sprejet in se uporablja od 1.7. 1982 dalje. — Sklepanje o predlogu odloka o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Sprejet je bil sklep, da se od 1. 7. 1982 uporablja nove vrednosti nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča in sicer: a) zazidano stavbno zemljišče: stanovanja, garaže 0,42 din m2; poslovni prostori 1,11 din m2 b) nezidano stavbno zemljišče: stanovanja, garaže 0,14 din m2; poslovni prostori 0,42 din/m2. — Sklepanje o predlogu sporazuma o dodelitvi bistriškega ribiškega okoliša v upravljanje Ribiški družini »Bistrica« Domžale. Sporazum je bil sprejet brez pripomb. Potrjen je bil tudi ribiško- gojitveni načrt Ribiške družine »Bistrica« za obdobje 1981—1985. — Razprava o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih. Predlog omenjenega zakona je bil objavljen v Poročevalcu skupščine SRS z dne L 6. 1982. Sklep: sprejme sc predlagani zakon. — Razprava o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Predlog omenjenega zakona je bil objavljen v Poročevalcu skupščine SRS z dne L 6. 1982. Sklep: sprejme se predlagani zakon. — Izvolitev sodnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani. Predlog za izvolitev sodnikov so obravnavali člani komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve pri SOb Domžale in niso imeli pripomb. Zbor združenega dela je sprejel sklep, da se za sodnike Temeljnega sodišča v Ljubljani izvolijo: Darko Jerše, Katja Peče, Maruša Primožič in Sava Samec. Majhenič FRANC VELEPEC NOVI UREDNIK Naneslo je, da smo v maju letos zamenjali večino članov dosedanjega uredniškega odbora. Na lastno željo smo razrešili tovarišico Bernardo Pavlič uredniških nalog za naše glasilo. Nasledil ji bo, delavski svet delovne organizacije Induplati je to že potrdil, tovariš Franc Velepec. Franc Velepec se je rodil leta 1956 v Ljubljani. Po osnovni in srednji šoli se je odločil za študij ekonomskih ved in končal prvo stopnjo. Naš sodelavec je že tretje leto. V tem času je spoznal naše delo predvsem »skozi cifre«, kar pa zadostuje moji trditvi, da ga poznamo manj, kot pozna on nas. S svojim mirnim značajem zna premostiti vse prepreke. Prav lahko razumemo, da si je najprej utrdil poznanstvo z mladimi. Mladina ga je zato že pred letom izbrala za svojega predsednika. Zadnji sestanek uredniškega odbora Konoplana v torek 15. junija je že vodil novi urednik. Bil je še nespreten, kako ne, če je brez izkušenj. Rabil bo pomoč in dobil jo bo. Najprej bo moral prehiteti čas za 15 dni, kolikor preteče od zaključka redakcije do izida številke. To pomeni, da bo moral misliti na zgodovino jutrišnjega dne in to zgodovino, primerno razčlenjeno posredovati svojim reporterjem in drugim, ki bodo s članki in komentarji, z reportažami in feljtoni bogatili vsebino Konoplana v prihodnjih desetletjih. Nam starejšim, ki smo to delali doslej, nekateri veliko let, je to uspevalo včasih boljše, potem zopet manj dobro. Z odgovornostjo pa smo pisali zgodovino Induplati polnih trideset let in tako ustvarili edinstveno kronologijo. Odločitev, da prepustimo urejanje glasila mladim je pravilna. Trdno smo prepričani, da je izbor tovariša Velepca za mesto urednika dober. Ustvarjalni polet pa bo lahko razvil le, če ne bo obkoljen s starimi člani v uredniškem odboru, ki bi zagovarjali dosedanji koncept dela in pisanja. Sodim, da bo pol leta za uvod dovolj, potem bi morali zapustiti uredniški odbor tudi tisti, ki so iz tega iali onega razloga tokrat še ostali v njem. Če boste po telefonu klicali urednika, storite to od 1. 6. 1982 naprej na številko (061) 721 911 notranja zveza št. 42. Otmar Lipovšek Dosedanji uredniki 1952 - 1982 Dr. Franc Jerovec t Alojz Batič Otmar Lipovšek Jože Klešnik % 1. Jošo Gagel Anica Lajevec Katja Tabemik Janko Ukmar Tuli j Budau Ingo Paš, dipl. iur. Mira Dobravec K0S3PUH KONOPLAN Ulili 1970-71 Doslej izšle številke Konoplana vezane v 14 knjig KONOPLAN Bernarda Pavlič Ivana Seifert Sedanji urednik Franc Velepec Skozi tri desetletja so list urejali Obdobje Julij 1952—februar 1953 April 1953—december 1953 Januar 1954—december 1960 Januar 1961—september 1963 Oktober 1963—junij 1968 Julij 1968—avgust 1969 September 1969—november 1970 December 1970—september 1971 Oktober 1971—september 1972 Oktober 1972—maj 1973 Junij 1973—november 1973 December 1973 Januar 1974—december 1974 Januar 1975—maj 1975 Junij 1975—september 1975 Oktober 1975—november 1976 December 1976—februar 1980 Marec 1980 April 1980—marec 1981 April 1981—junij 1982 Urednik Franc Jerovec Lojze Batič Otmar Lipovšek Jože Klcšnik Otmar Lipovšek Jošo Gagel Ingo Paš Anica Lajevec Katja Tabornik Janko Ukmar Tulij Budau Janko Ukmar Otmar Lipovšek Tulij Budau Otmar Lipovšek Mira Dobravec Ivana Seifert Otmar Lipovšek Anica Lajevec Bernarda Pavlič Cilka Mrdjenovič Starejši odhajajo Na zadnji seji Konoplana bi nas moralo biti enkrat več kot sicer. Pa nas je bilo komaj za skromno večino enega uredniškega odbora. Kljub temu smo se morali posloviti od članov starega odbora in to od Cilke Mrdjenovičeve, Bernarde Pavličeve, Majde Vrhovnikove, Inga Paša, Janeza Kosmača, Alojza Pušlarja in Janka Ukmarja. Dva med njimi sta bila zelo dolgo sodelavca uredništva: Cilka Mrdjeno-vičeva lin Janko Ukmar. Tovarišica Cilka Mrdjenovičeva je 26 let skrbela za distribucijo lista po oddelkih, obratih in v zadnjih letih po tozdih delovne organizacije Induplati. Njena naloga je bila tudi, da odpošlje nekaj sto izvodov lista tistim, ki smo jim to dolžni poslati, tistim, s katerimi zamenjujemo svoje glasilo in vsem našim upokojencem. Veliko dela je bilo s tem in to stalno; vsak mesec, vsa leta. Za svoje delo je dobivala simbolično nagrado, kar pa Cilke ni odvrnilo od njenega dela. Uredniki so se menjavali — v tem času, ko je distribucijo Konoplana vodila tovarišica Cilka, jih je bilo enajst — in člani uredniškega odbora so prihajali in odhajali. Nekateri na druga delovna mesta, nekateri v pokoj. Komaj kdo je od njih vprašal kako opravlja in kako teče delo okrog razdelitve lista. Nekateri tega vprašanja niso nikoli niti zastavljali in zato za Cilkino delo niti vedeli niso. Zakaj tudi, ko pa je teklo brez zapetljajev. Sedaj, ko po tolikšnem času tega dela ne bo več opravljala, ji lahko rečemo hvala! Tistim, ki smo vedeli za njeno delo bo le za hip težko, ker je prišel tudi naš čas. Le dokončni odhod odpira mesto mlajšim in njihovemu delovnemu zanosu. Otmar Iz uredništva Konoplana Konoplan bodo poslej razpečevali, tako je sklenjeno, v kadrovsko-organizacijskem sektorju naših skupnih služb. Tovarišico, ki odpremi j a pošto, bo odpremijala v prihodnje tudi Konoplan. Menjava je le organizacijska zadeva, da o njej vedo, pa je pomembna predvsem za upokojence iin tiste, ki bodo odšli v pokoj v prihodnjem času. Spremembe naslova in druge želje, v zvezi z našim glasilom naslovite odslej na prej navedeni naslov, če pa to želite opraviti po telefonu, pokličite Induplati in zahtevajte notranjo zvezo št. 15. Dopise, v katerih so vaša vpraša-šanja ali članki za Konoplan, rešitve objavljenih križank in podobno, na- slovite odslej na urednika tovariša Franca Velepec, ki dela v ekonom-sko-analitskem sektorju skupnih služb. Po telefonu ga dobite na notranjo zvezo številka 42. Od julijske številke (julij 1982, leto XXX) naprej urejuje Konoplan nov uredniški odbor. Sklep o tem je sprejel delavski svet delovne organizacije in smo ga objavili že v junijski številki. Danes opozarjamo naše spoštovane bralke in cenjene bralce, da je v kolofonu objavljen celotni sestav novega uredniškega odbora. Redakcijo Konoplana bodo objavljali v prihodnje tovarišici Katja Kham (TOZD Proizvodnja) in Gordana Gardaševič (TOZD Konfekci- ja) ter tovariša Matjaž Pavlin (skupne službe) ter Franc Velepec (urednik). Popravki: V junijski številki smo na drugi strani po napaki preimenovali tovarišico Francko Dajčar-jevo v Franco. Zato, ker je njeno pravo ime Francka jo prosimo, da nam napako oprosti. Pripetila se je tako, kot pri drugih napakah, za katere nam ni prijetno, a jih moramo priznati. Naslovna slika v junijski številki je ostala brez podnapisa. Škrat ga je postavil na 6. stran, tja, kjer bi moral biti podnapis s tem besedilom: Tudi Hribarjeva hiša se bo morala umakniti novi cesti. (Menda se je to medtem že zgodilo; Dobili bomo nov računalnik V maju mesecu smo izvedeli, da je naš sedemletni trud za zamenjavo računalniške opreme poplačan — konec leta bomo zamenjali dosedanjo že povsem zastarelo opremo premajhnih kapacitet za nov, moderen računalnik istega proizvajalca. Zamenjava ne pomeni nove investicije, ker bo računalnik še naprej v najemu, najemnina pa enaka dosedanji. Ekranski terminal Čeprav je problematika naše elektronske obdelave podaktov marsikomu dobro poznana, si jo — glede na to, da je zdaj zamenjava računalnika realno dejstvo — na kratko oglejmo še enkrat. Naša delovna organizacija je pred enajstimi leti, ko so dotedanji klasični mehanografski stroji povsem obnemogli, vzela v najem takrat enega najmodernejših manjših računalnikov IBM S/3. Ker je bila po pogodbi z dobaviteljem predvidena stalna možnost večanja zmogljivosti pa tudi zamenjave posameznih enot, smo najeli računalnik le v velikosti, kakršno smo v tistih letih potrebovali. Na ta način smo privarčevali precej deviz, ker najemnino plačujemo v dolarjih. Z leti so se potrebe naših uporabnikov povečale, treba bi bilo torej povečati zmogljivosti računalnika. Spremenjeni predpisi pa to od leta 1976 niso več dovoljevali. Prav v teh letih pa je računalniška tehnologija izredno napredovala. To in mednarodna konkurenca sta povzročili tudi velik padec svetovnih cen. Proizvajalec nam je zato že pred leti ponudil — v zamenjavo za isti denar — računalnik, ki omogoča daljinsko (terminalsko) delo. Pri tem načinu ima uporab- nik možnost neposrednega pristopa v računalniške podatke, jih proje-cirati na terminalski ekran in preko njega neposredno obravnavati. Odpade torej velik del popoldanskega in nočnega pisanja računalniških list, ki pogosto naslednji dan, ko jih uporabnik dobi, niso več povsem na tekočem, ker so se podatki med tem že delno spremenili. In zdaj bomo tak nov računalnik končno le dobili. To bo, IBM sistem (38 s petimi ekranskimi in enim printerskim terminalom. Res je, da bi terminalov že takoj potrebovali trikrat toliko. Žal pa je to ena od uvoznih omejitev in moramo počakati na domačo proizvodnjo. Terminale bodo zato lahko uporabljale le nekatere službe, drugi pa bodo morali biti kakšno leto ali dve še zadovoljni z izpisi na papirju. Vendar se bo kljub temu kvaliteta obdelave bistveno izboljšala za prav vse uporabnike. Že omenjena terminalska možnost neposrednega obravnavanja informacij, istočasnost večjega števila obdelav, še enkrat hitrejši tiskalnik s terminalskim pomočnikom in novi opremi prilagojene obdelave zagotavljajo boljše in hitrejše informacije, pa tudi nekaj novih obdelav za najbolj kritična področja. Sama zamenjava pa nam bo prehodno povzročila tudi nekaj težav. Ko novi računalnik pride, moramo starega takoj vrniti. Vzporednega dela na novem in starem računalniku (to traja ponekod tudi tri leta) pri nas torej ne more biti. V oddelku za elektronsko obdelavo se moramo zato na novo opremo priprava ti vnaprej. Priprave so obširne in zahtevne (šolanje, predelava obdelav, testiranje na edinem dostopnem sličnem računalniku v Ajdovščini itd.) in bomo le z dodatnimi napori v letošnjem poletju in jeseni dosegli, da bo sicer težaven prenos obdelav na novi računalnik čim manj opazen. Če pa bo do motenj le prišlo, pričakujemo, da bodo naši uporabniki to razumeli. Razumevanje bosta namreč poplačala kvaliteta obravnavanja informacij in povečan obseg dela v prihodnjih letih. B. Novak Povzetek s seje Kulturna skupnost občine Domžale je imela 24. junija 1982 drugo skupno sejo zbora uporabnikov in izvajalcev. Na dnevnem redu je bila najprej izvolitev delovnih teles skupščine: (delovno predsedstvo, verifikacijska komisija, zapisnikar). Tekla je razprava o vplivu Kulturne skupnosti za boljši izbor filmov v kinomatografu Domžale. Sprejeli smo zapisnik s prve seje in obravnavali sprejem čistopisa Samoupravnega sporazuma ter sprejem predloga Statuta Kulturne skupnosti Domžale. Tu so bile določene pripombe o spremembi in dopolnitvi le tega. Pri odločitvi o upravičenosti ustanovitve službe družbeno pravne pomoči občine Domžale smo sklenili, da se osnutek elaborata ponovno poda, ker je dosedanje pomanjkljivo in iz njega niso razvidni odgovori na mnoga vprašanja delegatov. Za ali proti ustanovitvi službe pravne pomoči naj bi se po ponovni obravnavi odločili na naslednji seji. Podan pa nam je bil tudi osnutek programa ukrepov in aktivnosti v občini za zagotavljanje odplačevanja obveznosti za najete kredite v tujini in za vzdrževanje procesa proizvodnje na področju gospodarstva. Eden od ukrepov predvideva združevanje sredstev za investicije na področju družbenih dejavnosti. O tem pa več v poročilu s prihodnje seje. Darja Spoznali smo jih... Člani likovnega društva Peter Loboda iz Domžal so razstavljali svoja dela v jedilnici v Jaršah Veliko nas je takih, ki le redkokdaj zaidemo na razne slikarske razstave. Zato je toliko bolj dobrodošla zamisel o razstavah slikarskih del v prostorih jedilnice. Razstava je tu dosegljiva vsem delovnim ljudem in nam pomeni kulturno sprostitev. Nehote ti pogled zdrsne na lepo sliko in mislim, da je to veliko lepše kot zreti v bele stene, ah pa v krožnik pred seboj, V vsako sliko je vloženo veliko truda dn ljubezni. Mogoče je razumeš prav, mogoče ne, o njej sa ustvariš določeno mnenje. Spoznavaš slikarje, ki ti sedaj niso poznani in nehote si širiš znanje in zanimanje na tem področju. Od 9. do 22. junija smo imeli možnost ogledati si dela članov Likovnega društva Petra Lobode iz Domžal. To društvo deluje že 9 let, trenutno šteje 16 članov, njihov mentor pa je vseskozi akademski slikar Danijel Fugger. Člani društva veliko razstavljajo po okoliških krajih, šolah, tovarnah... in nam skušajo približati in predstaviti svoj način likovnega izražanja. In kakšni so vtisi o tej razstavi? — »Razstava mi je všeč, sicer pa zavisi od posameznika, kako kdo sliko vidi, jo razume lin doživlja.« — »Mislim, da na tej razstavi najde vsak nekaj zase...« . — »Želim da bi bilo navedeno, ah so slike naprodaj in kakšna je cena!« — »Razstava je izredna poživitev za ljudi v delovm organizaciji.« — »Glede na to, da so to amaterji — ljubitelja, imajo visoko stopnjo likovnega izražanja. Se posebno so mi všeč slike Ide Rebule in Toneta Ravnikarja.« — »Podobnih razstav si še želim, zanimiva pa bi bila tudi razstava ročnih del naših sodelavk: makrame, gobelini, vezeni prtički...« Takšna so mnenja. Mnogi pa so odgovorih kar na kratko samo: »všeč mi je« in mislim, da nam te besede povedo dovolj. Darja Vrtec na obisku V mesecu juniju so nas obiskali otroci iz radomeljskega vrtca. Ker imajo vzgojiteljice v svojem učnem programu tudi ogled delovnih organizacij, so se odločili, da nas obiščejo. Šestintrideset otrok v starosti od 4—7 let si j,e ogledalo predilnico, tkalnico in oplemenitilnico. Posebno zanimiv je bil tudi koridor, saj takega velikega »šotora* še niso imeli prilike videti. Pri ogledu so pokazali veliko zanimanje, večje kot marsikateri šolarji, ki prihajajo na ekskurzije. Se posebno doživetje je bilo za tiste otroke, ki imajo pri nas zaposlenega koga od staršev, saj si sedaj lahko v živo predstavljajo, kam hodijo in kje delajo njihovi starši in zakaj morajo otroci v tem času v varstvo. Marica Jerman Otroci iz radomeljskega vrtca za primer nezgode Znanje IX. občinsko tekmovanje in preizkus usposobljenosti ekip za prvo medicinsko pomoč CZ krajevnih skupnosti in OZD v občini Domžale je bil izveden 5. 6. 1982 v osnovni šoli Šlandrove brigade. Namen tekmovanja je bil: L vzpodbujati pri članih ekip težnjo po čimboljšem znanju in obvladanju veščin iz prve pomoči; 2. vzgajati člane eklip v duhu patriotizma in socialistične solidarnosti; 3. seznanjati člane ekip s tradicijami partizanske sanitete; 4. s kvalitetnim osvajanjem znanja iz prve pomoči krepiti obrambno moč naše skupnosti; 5. s pripravami na tekmovanja in udeležbo na njih obnavljati teoretično in praktično znanje članov ekip in s tem vzdrževati njihovo trajno usposobljenost za nudenje prve pomoči; 6. s pripravami ekip za prvo pomoč na tekmovanja in z udeležbo na njih razvijati pri članih ekip izurjenost za vsklajeno delo v okviru ekipe pri prvi pomoči ob najrazličnejših poškodbah; 7. med predavatelji prve pomoči vzpodbujati težnjo po čimboljšem izvajanju prve pomoči ob upoštevanju sodobnih učnih metod in sodobnih dosežkov v prvi pomoči; 8. razvijati med prebivalstvom, članii rdečega križa, pripadniki CZ v DO in drugih organizacijah ter skupnostih zanimanje za prvo pomoč ter dejavnosti rdečega križa in civilne zaščite v celoti. Organizatorja tekmovanja — Sekretariat za ljudsko obrambo in Občinski odbor rdečega križa Domžale — je letos presenetilo izredno število prijavljenih in udeleženih ekip. Bilo jih je 38 z razliko od preteklih let, ko jih je bilo maksimalno 15. Naša ekipa, ki smo jo predstavili v predhodni številki Konoplana, je pričela tekmovati, kljub močni konkurenci, samozavestno, saj je bila oborožena s solidnim znanjem in zaradi urejenega izgleda, ker je bila oblečena v predpisano uniformo. Slednje j,e bilo deficitarno na treh predhodnih tekmovanjih, ki smo se jih udeležili leta 1972, 1973 in 1977 v civilnih oblekah. Zasedla je četrto mesto. Čestitamo! Majda Škrinjar Večja pozornost inovatorstvH Pol leta je minilo, kar je iniciativni odbor sklical ustanovni občni zbor Društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Domžale z željo, da bi bili člani tega društva najuspešnejši nosilci ustvarjalnosti v svojih delovnih sredinah. Izvolili smo izvršni odbor, predsednik društva pa je postal Milan Trbižan (doktor metalurških znanosti). Iz naše delovne organizacije je šest članov društva, v 10 DIATi pa je Karolina Puhan, predsednica odbora za spremljanje inovacijske dejavnosti in zbiranja prijav v Indu-plati. Člani 10 društva pripravljajo samoupravni sporazum o inovacijski dejavnosti v OZD, ki mora biti usklajen z zakonom o združenem delu in v katerem naj bo natančno opredeljeno, kaj je izum in kaj tehnična izboljšava. Zapisane naj bodo odgovornosti DO in pravnih oseb ter sankcije v primeru, da te kršijo določbe iz samoupravnega sporazuma. 10 je imenoval štiričlanski odbor, ki naj pripravi osnutek razpisa za nagrade inovatorjem tehničnih izboljšav. Nagrade bi predvidoma podelili že letos ob Dnevu republike. V odbora je predstavnica Induplati Zdenka Seliškar. Društvo organizira strokovne ekskurzije (prva je bila ogled jedrskega reaktorja v Podgorici, 11. junija 1982) in predavanja. Zanimivo predavanje o »inovaciji v proizvodnem procesu« je pripravil direktor NOVtJM iz Ljubljane, Jože Jan. Odbor za spremljanje inovacijske dejavnosti in zbiranje prijav, ki ga je imenoval delavski svet DO v juniju 1981 (predsednica Karolina Pu- han, članici Gordana Gardaševič in Zdenka Seliškar) se sestaja po potrebi. Prvi sestanek je bil v oktobru 1981, ko smo ugotavljali upravičenost prijave tehnične izboljšave na varilnem stroju FIAB VF 10 kw. Tehnična lizboljšava je uspela in tov. Viktorja Lamberška smo zanjo nagradili. V juniju 1982 smo dobili drugo prijavo tehnične izboljšave pri strojih za tanjšanje aluminijastih cevi tov. Viktorja Lamberška. Odbor je imenoval tričlansko komisijo v sestavi: Alojz Pušlar, Janez Rainer in Tone Videnšek, ki naj do konca junija preuči izboljšavo, poda odboru strokovno mnenje in izračuna prihranek. če je tehnična izboljšava uspela, bomo avtorja nagradili po izračunu, ki ga določa samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za OD ter skupno porabo, iz sredstev TOZD Konfekcija. Na vseh področjih našega delovanja premalo vključujemo inventivno dejavnost v politiko ekonomske stabilizacije. Inovacijski način mišljenja in inovacijska dejavnost morajo postati sestavni del vsakega delovnega procesa. Ustvarjalnost potrebujemo pri vsakem delu, v industriji, obrti, v družbenem in zasebnem življenju. Zato ponovno pozivamo vse tiste, ki imate veselje do izumiteljstva, da prijavite našemu tovarniškemu Odboru za spremljanje inovacijske dejavnosti svoje izume, tehnične izboljšave in koristne predloge. Z. Seliškar Ureditev prejemam Mnogi sodelavci, ki gredo mimo nekdanje belilnice, se sprašujejo, zakaj je bila potrebna adaptacija tega prostora. Del prostora, ki smo ga prezidali v manjši prostor, bo vzorčni oddelek, ki se sedaj nahaja v prostorih nabave. Pokazale so se tudi potrebe po večjem prostoru zaradi dela in shranjevanja vzorcev. Večji prostor, v katerem smo porušili predelno steno, pa bo služil za pregledovanje, čiščenje in navijanje bombažnih tkanin. Ker sta tehnologiji oplemenitenja bombažnih in sintetičnih tkanin različni, bomo tako ločili bombažne in sintetične tkanine takoj pri prvem prevzemu. Tako bomo bombažne tkanine transportirali v novo pridobljene prostore, kjer bodo pre-gledovalne mize. Po čiščenju in pregledu bomo tkanine navili in tako bodo pripravljene za nadaljnjo predelavo. Vse tkanine bomo prevažali z vozički tako, da bo odpadlo vzdigovanje in prenašanje težkih kosov. Pozidali smo tudi severno steno, kjer so bila sedaj okna, zaradi požarne varnosti, ker je v sosednjem prostoru stari širinsko razpenjalni stroj. Alojz Pušlar Novice iz konfekcije Bliža se višek turistične sezone, kar pomeni, da bi morala biti proizvodnja turističnih šotorov in pri-grad konačna. Lahko ugotovimo, da se je to v veliki meri tudi uresničilo. Nekaj malega je sicer še za dokončati, da bi program šotorov ’82 uresničili, tako na področju izvoza, kot tudi na domačem trg Čeprav smo izvozu dali veliko prednost, je zaradi težav z materiali prišlo včasih do zakasnitve z ozirom na dogovorjene roke izdobave. Za sezono '82 smo začeli z izdelavo šotorov za domači trg zelo zgodaj in sicer že takoj po kolektivnem dopustu leta 1981, vendar kljub pravočasnemu začetku določenih tipov prigrad na začetku letošnje sezone še ni bilo v naši trgovini. Tukaj gre predvsem za manjše pri-grade tipa 310, 330, 410 ter za šotore split in izoia. Primanjkovalo nam je tkanine za strehe, tako da so izgotovljeni šotori brez streli stali na zalogi v obratih. Različne tipe šotorov in prigrad smo izdelovail v vseh štirih oddelkih konfekcije: — V Mokronogu so bili najbolj zaposleni s šotori za izvoz. Teh so Ivan Pirc in Marjan Mali pri konstruiranju izdelali 7300 kom. velikih in 2200 kom. majhnih, poleg tega pa še za domači trg 1890 kom. prigrad in 394 kom. malih šotorov tipa izletnik, tabornik in podobno. — Oddelek v Mengšu je zastopan s 1000 komadi velikih izvoznih šotorov, 1100 kom. velikih šotorov za domači trg ter skupaj z oddelkom v Pečah z 822 komadi malih šotorov. — Oddelek v Radomljah je poleg izdelkov posebnega pomena, kateri predstavljajo glavnino radomeljske produkcije, izdelal še 563 kom. prigrad različnih velikosti. — Oddelek notranje opreme v Mengšu, ki izdeluje prte in garniture, je v preteklem obdobju imel težave zaradi pomanjkanja materiala, kar se pozna tudi v mesečnem obračunu proizvodnje po Nh. Tako smo v vseh oddelkih konfekcije izdelali poleg ostalih izdelkov 11.853 komadov velikih šotorov in 3416 komadov malih šotorov. Gordana Gardaševič Seminar za vodstva OOZS in konferenc OOZS na Trojanah Dne 11. in 12. 6. 1982 je bil na Trojanah organiziran seminar s strani Občinskega sindikalnega sveta za predsednike OOZS in konferenc OOZS. Organiziran j c bil predvsem zato, da se predsedniki OOZS in predsedniki konferenc OOZS seznanijo z metodami in oblikami političnega dela, poleg tega je bil namen seminarja tudi ta, da si predsedniki in drugi udeleženci seminarja izmenjajo izkušnje in mnenja o delu v OOZS, in da bi tako lažje reševali probleme v OOZS oziroma probleme delavca v ZD. Med številnimi temami, ki smo jih obravnavali na seminarju naj omenim le nekatere: — Gospodarska situacija v državi, republiki in občini — Metode in oblike političnega dela — Družbena vloga, organiziranost in delovanje Sindikata — Obravnava osnutkov, dokumentov in dogovorov o predkongresnih aktivnostih. Pod prvo temo smo obravnavali novi zakon o deviznem poslovanju s tujino in pa spremembe Zakona o delovnih razmerjih v ZD. Ker je zakon o deviznem poslovanju več ali manj vsakomur znan, naj navedem najbolj pomembne točke spremembe Zakona o delovnih razmerjih: — Zagotavljanje 42-umega tednika ne več kot tedensko obvezo, temveč v daljšem razdobju (mesečno, trimesečno, letno). To pomeni, da bomo lahko in morali delati enkrat več drugič manj, zaradi zagotavljanja nemotenega poteka proizvodnje. — Možnost prestavitve iz ene 1 OZD v druge TOZD v okviru iste DO, SOZD in tudi izven okvira DO, SOZD v primeru, če ne bo dela v domači TOZD, d mg j c pa bo potrebno delati več. — Usklajevanje dopustov glede na potek proizvodnje. — Novi Zakon poudarja tudi večjo disciplino, pa tudi večjo pristojnost disciplinske komisije. Drugi dan smo obravnavali temo: nacionalno vprašanje v SFRJ. Obravnavali smo nacionalizem v SFRJ. Osnovna misel je bila, da ni sprejemljivo, da bi v SFRJ katerikoli narod aii narodnost prevladovala nad drugimi narodi ali narodnostmi. Samo z enakopravnostjo vseh narodov in narodnosti bomo lahko premostili sedanji položaj v državi. Udeleženci seminarja smo sprejeli tudi sklep, da se bomo borili proti vsem oblikam nacionalizma v SFRJ. Razpravo na to temo pa smo zaključili z mislijo tov. Tita: »Nobena nacionalnost ne more napredovati brez enotnosti z vsemi narodi v SFRJ.« Za zaključek seminarja je bilo organizirano delo po skupinah. S člani Občinskega sindikalnega sveta smo se pogovarjali o regresiranju in reševanju problema prehrane med delom in o izplačevanju vrednostnih bonov za prehrano in o drugih problemih, na katere naletimo pri vsakdanjem delu, kot na primer premajhna povezanost OOZS s strokovnimi službami in o premajhni aktivnosti članov OOZS pri reševanju težkega likvidnostnega položaja SFRJ oziroma pri reševanju problemov delavcev v ZD. Naj na koncu navedem še nekaj svojih vtisov z dvodnevnega seminarja. Moje mnenje je, da je organiziranje takšnih seminarjev potrebno in zelo koristno. Zato se čudim, da je bil Sindikat tovarne Induplati zastopan samo s člani OOZS predilnice, tkalnice, konfekcije Mengeš in DSSS, čeprav vemo, da je v naši DO 11 OOZS. Rajko Birk Kaj je novega v OITT Jarše V mesecu maju in juniju so za dejavnost društva inženirjev in tehnikov tekstilcev Jarše pomembni trije dogodki: 1. Sestanek predsedstva, izvoljenega na 17. redni letni skupščini, in samoupravne kontrole DITT Jarše 28. maja 1982, kjer smo imenovali tajnico društva — Viko Logar in blagajničarko — Božo Baškovič. V delovni program društva smo vključili naslednje: štiri predavanja, tri strokovne ekskurzije, ogled sejma in športna srečanja. Predloge za teme predavanj bo pripravila komisija za izobraževanje in kulturo na osnovi želja, ki jih bodo zapisali člani društva na anketnem listu. V okviru strokovnih ekskurzij smo predvidevali ogled Rudnika urana na Žirovskem vrhu ter delovnih organizacij LIO Osijek, Teksti-lana Kočevje, Beti Metlika, od bližnjih pa Papirnico Količevo. Ustanovili smo tri komisije, da bi poživili dejavnosti društva na posameznih področjih: Za šport in rekreacijo: Predsednik Rajko Kavčič, IPI Člana Franc Repnik, Trak Slavko Klopčič, Tosama Za izobraževanje in kulturo: Predsednica Zdenka Seliškar, IPI Članici Herta Mikek, Univerzale Metka Jeretina, Tosama Za družbenopolitično dejavnost: Friderik Anzi, Tosama 2. Predavanje urednika in komentatorja Dela, Marjana Sedmaka, o problematiki na Poljskem in o falklandski krizi je bilo 10. junija 1982. Na predavanje smo vabiH poleg članov društva tudi vse delavce delovnih organizacij Induplati, Tosama, Univerzale, Trak in File. Ob koncu zanimivega predavanja in razgovora smo se s tovarišem Sedmakom dogovorili za ogled nove stavbe »Dela« na Titovi v Ljubljani. 3. V soboto, 12. junija 1982, je bila v dvorani Tekstilne tovarne Prebold skupščina Zveze inženirjev in tehnikov tekstilcev SR Slovenije. Skupščine se je udeležilo sedem delegatov DITT Jarše. Ob tej priložnosti je bila slovesnost ob 140. letnici Tekstilne tovarne Prebold. Za prijetno razpoloženje sta poskrbela moški in mladinski pevski zbor iz Prebolda ter prisrčen pozdrav in spremna beseda direktorja Tekstilne tovarne Prebold Ivana Žagarja. Magister Rino Simoneti nas je seznanil z rebalansom plana za obdobje 1981—1985. Sprejeli smo statut ZITTS, izvolili novo predsedstvo ter častne in zaslužne člane. Za predsednika Zveze inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije je še za eno mandatno obdobje izvoljen Peter Šubic, za tajnika Jože Debevc in za blagajnika Jože Barbič. S sestanka OOZMS Induplati Z. Seliškar Trpek nasmeh ob slovesu... Nem in zamišljen strmiš predse. Zazreš se v svoje življenje. Koliko lepih in težkih trenutkov sestavlja sedaj to celoto — 20, 30 let in več. V tej celoti si pustil del sebe samega, svojih zamisli, idej, svojih žuljev. In tu je trenutek slovesa. Adela Bulič Pepca Lamberšelt Marija Vozel Ivan Kurent — Anton Opara — Jože Raspet Dne 16. junija so se od delovne organizacije poslovili naši sodelavci: Nežka Ropič — skladišče gotovih izdelkov, Pavla Kokalj — skladišče gotovih izdelkov, Vinko Makovec — tkalnica, Julijana Kočar — tkalnica, Adela Bulič — tkalnica, Jože Raspet — oplemenitilnica, Ivan Kurent vratar, Terezija Kos — pripravljalnica, Zofija Šarc — tkalnica, Suzana Maček — tkalnica, Antonija Galjot — sukalnica, Anton Opara — oplemenitilnica, Slavka Ručman — pripravljalnica, Marija Benda — pri-prvaljalnica, Francka Stopar — oplemenitilnica, Marica Rahne — sukalnica, Dorlica Kranjc — tkalnica, Alojzija Škofič — predilnica, iz konfekcije: Pepca Lamberšek — Radomlje in Marija Vozel — Mengeš. Po uvodnem nagovoru tov. direktorja je stekel pogovor, dokaj tiho in nesproščeno. Neke vrste »trema« — pred čim? Le kdo bi uganil takrat misli vseh posameznikov! Ob tej priložnosti so bili v Restavraciji prisotni tudi: Matjaž Pavlin — vodja kadrovske službe, Janko Ukmar — vodja TOZD Proizvodnja, Ivo Sešek — predsednik DS DO in Janez Rainer — vodja TOZD Konfekcija. Težko je ob takih trenutkih govoriti o svojih občutkih. Iščeš besede, misli se prepletajo, veliko je stvari, ki bi jih rad po vedah Vse naenkrat — v »eni sapi«. Potem se za hip ustaviš in vprašaš: »Le kaj je tisto, tako pomembno, kar naj bi povedal?« In navsezadnje izpovedi naših upokojencev zvenijo nekako takole: Nadaljevanje na 11. strani iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiimiiiiiiiiimiiiiii Trpek nasmeh... Nadaljevanje z 10. strani PAVLA KOKALJ MARIJA VOZEL Živela sem na Koroškem in delala na kmetiji. Potem sem se poročila, prišla na Vir in se zaposlila v Induplati. Delovne dobe imam le 20 let in mi je žal, da sc nisem prej zaposlila. Najprej sem delala v mokri predilnici, potem pa vse-skozii v lahki konfekciji. Utrujena sem od dela, večkrat bolehna, tudi avtobusna zveza iz Vira do Mengša je slaba, zato sem vesela, da grem v pokoj. Vendar bom službo pogrešala, posebno zjutraj, ko bom poslušala ropot s ceste in pomislila — v službo gredo ... Sodelavke so bile zelo dobre z menoj, zato si bom vzela čas in jih kdaj obiskala. Dela bom imela veliko tudi doma, saj imam precej zemlje, pazila bom na vnučke. Rada imam rože, rada šivam in berem, zato bom z veseljem čakala na Konoplan in še naprej spremljala, kaj bo novega v tovarni. ALOJZIJA ŠKOFIČ Občutkov, ki jih doživljam ob slovesu, ne morem in ne znam izraziti z besedami. Še vedno vsak dan pomislim na delo in na sodelavce, saj smo se zelo dobro razumeli. Sedaj sem delala v predilnici — v previ-jalnici. Še naprej pa v mokri predilnici. Delali smo veliko, kot mladinka sem veliko delala udarniško. Tudi doma mi ni dolgčas. Dela je vedno dovolj: na vrtu, pazim vnučke ... Pokojnima je majhna, zato bo treba živeti bolj skromno. Pa bo že, da bi bilo le zdravja dovolj. ADELA BULIC V 33 letih se nabere veliko spominov. Bilo je mnogo lepih in težkih trenutkov. Rada sem delala, še rajši sem ostala doma. Delala sem v mokri predilnici, potem v težki konfekciji, ko se je le-ta preselila v Radomlje, pa sem odšla v prejemamo. Veliko je bilo dela, nadur, veliko kriznih obdobij, ko ni bilo elektrike, vode, materiala, pa vendar, iz vsake krize se izvleče. S sodelavkami sem se povsod dobro razumela. Sedaj se bom bolj posvetila dmžini, pazila bom vnučke, sicer pa dela tako nikoli ne zmanjka. Veste, v času pred, v in po vojni je bilo zelo slabo; človek se tega nekako navadi, postane skromen in tak tudi ostane. Zadovoljna sem z majhnimi stvarmi. Želim si, da bi to pokojnino res uživala v zdravju. Rada hodim na izlete in tudi izletov z upokojenci se bom udeleževala. Saj, če ne hodiš v službo, je treba iti med ljudi, v družbo, da se malo sprostiš. Bila je bolj redkobesedna sogovornica. Imam le 21 let delovne dobe, pravi. Po 6 letih dela v prejemami sem odšla v skladišče gotovega blaga. Zelo sem vesela upokojitve. Dela je doma dovolj. Ob prostem času rada pletem in delam gobeline. Dolgčas mi ne bo, mogoče samo po sodelavkah, saj smo se dobro razumele. ZOFIJA ŠARC Odhajam po 35 letih delovne dobe. Začela sem kot poenterka, nato pa sem bila vseskozi na delovnem mestu tehničnega administratorja. V službo sem rada hodila. Eila sem razpoložena, znala sem se pošaliti. Rada sem bila med svojimi ljudmi, zato je sam odhod, oziroma slovo težko. Bila sem dokaj aktivna: v upravnem odboru, članica delavskega sveta, udeleževala sem se tekmovanj STIPI. Odnos do predpostavljenih je bil bistveno drugačen kot je danes. Še naprej želim obdržati stike, zato se bom udeleževala izletov z upokojenci, pa tudi na sindikalni izlet s tkalnico grem še. Kljub skromni vsoti sem s pokojnino zadovoljna; vse sodelavce lepo pozdravljam in jim želim veliko uspehov. MARI RAHNE Imam 35 let delovne dobe. Začela sem v mokri predilnici ‘in tam delala 20 let. To so bila leta odrekanja in vsem so poznani težki delovni pogoji. Potem sem odšla v novo predilnico, kjer sem bila do upokojitve. V vseh teh letih so se delovni pogoji bistveno izboljšali. Me- ni osebno je težko zapustiti delovno sredino, s sodelavci sem se lepo razumela. Prosti čas preživljam doma in najbolj se veselim srečanj z upokojenci. Pokojnina je v primerjavi z visokimi življenjskimi stroški precej skromna. Vsem sodelavcem želim mnogo zdravja — DO pa veliko delovnih uspehov. PEPCA LAMBERŠEK Kaj naj vam povem ob slovesu, se je potiho vprašala. Oči ima vlažne — kot da bo kanila solza iz njih. Spominja se: »Delala sem rada, dela je bilo veliko, veliko je bilo udarniških ur. Za to smo prejemali razne nagrade in priznanja in bili veseli teh uspehov. Najprej sem delala v mokri predilnici, to je bil čas, ko smo se s sodelavkami rade šalile in pele. Pa tudi sedaj, v konfekciji smo se vedno dobro razumele. Le kaj bi se prepirali, saj tako več časa preživimo v službi kot pa doma pri družini. Šele sedaj, ko sem doma, se bom res vsa posvetila družini in vnučkom. Z veseljem bom še naprej spremljala novice iz Konopla-na. Svoje sodelavce lepo pozdravljam. DORICA KRANJC Tovarna je bila moj drugi dom, sedaj jo zapuščam težko bolna. V pokoj odhajam invalidsko po 32 letih delovne dobe. Začela sem v tkalnici, po 17 letih dela pa sem odšla v prejemamo. Delala sem rada, delovna disciplina je bila včasih veliko boljša kot je danes. S sodelavkami sem se razumela in jih vse lepo pozdravljam, ob tej priložnosti pa še posebno dr. Šiško in medicinsko sestro Škrinjarjevo. SLAVKA RUCMAN Kar prehitro je minilo teh 35 let. Kje so že leta, ko sem hodila še Konec na 12. strani Letošnji upokojenci: Zofi Šarc, Mara Rahne, Vinko Makovec, Alojzija Škofič, Ivan Kurent, Nežka Ropič, Slavka Ručman, Anton Opara, Jože Raspet, Francka Stopar, Adela Bulič, Pavla Kokalj, Marija Vozel, Terezija Kos, Dorica Kranjc, Suzana Maček, Pepca Lamberšek. Finska, dežela 1000 jezer Finska — kot jo poznamo iz slik Že vrsto let izkoriščam veliko prostega časa za udejstvovanje v Akademski folklorni skupini France Marolt iz Ljubljane. Poleg redne rekreacije, ki jo omogočajo različni plesi naših narodov in narodnosti s svojo temperamentnostjo in prijetnega občutka, da prosti čas (izkoriščam za spoznavanje naše kulturne dediščine, me je plesanje v tej skupini popeljalo v mnoge dežele, ki jih drugače ne bi videl. Takšna potovanja v tujo deželo so zanimiva z več strani. Vedno je prisotna primerjava načina življenja pri nas iin tam, kamor nas je peljala pot. Vtisov je nešteto in je zelo težko vse strniti v nekaj misli. Prve dni junija je bila folklorna skupina povabljena, da obišče Finsko. Tam smo se udeležili dveh festivalov folklore in plesa. Težo nastopom je še posebej dajalo spoznanje, da istočasno na festivalu nastopajo tudi Moderni balet pariške opere in Moskovski klasični balet ter več svetovno znanih plesnih solistov in solistk. S plesom na visoki ravni, z raznolikostjo plesnih korakov in barvitostjo narodnih noš smo dostojno predstavljali Jugoslavijo in prejeli obilo pohval ter občudovanja. Zelo nas je presenetilo dobro poznavanje plesne kulture finske publike. Noben zanimiv detajl plesne postavitve jim ni ušel in bili smo deležni nešteto vprašanj, kaj posamezni koraki ali figure pomenijo. Da ne bi samo opisoval naših uspehov in doživljajev, bom v nadaljevanju napisal nekaj vrstic o finski deželi, za katere mislim, da so zanimive. Kot narod so Finci eden od najmanjših v Evropi. Z druge strani pa je po površini njihova dežela ena naj večjih na naši celini. To je dežela presenečenj in dogodivščin ter prijetnih vtisov. Ugoden geografski položaj, zmerno podnebje, bogata izbira kultumo-zgodovinskih in naravnih dobrin ter gostoljubnost ljudi je le nekaj dejstev, ki uvrščajo Finsko med dežele, ki so redke v današnjem modernem svetu. Po 600-letni vladavini Švedov in 100-letni vladavini Rusov je Finska šele v tem stoletju dosegla svojo nacionalno enotnost in samostojnost. Po drugi svetovni vojni se Finska gospodarsko močno razvija. S svojo nevtralno zunanjo politiko zavzema Finska zgledno mesto v svetu in skuša z vsemi deželami razviti dobre prijateljske odnose. Finski pravijo, da je to dežela 1000 jezer. V resnici ima Finska 62.000 jezer večjih od 100 metrov v premeru. Jezera so razsuta po celi deželi. Svetlikajoče površje jezer, dostopne obale in obilo gozdov, ki jih obkroža, omogoča ne samo vizualno ugodje, ampak tudi možnost rekreacije in popolnega počitka. Na obalah jezer je nešteto kampov in počitniških hišic. Pomemben del finskega življenja, še posebej pa živ- ljenja na jezerih, je sauna. Za Fince je to več kot kopalnica. Predstavlja jim zdravje, humor, osrednjo točko socialnega in političnega življenja in nekoč so se Finci celo rojevali v savni. Posebno doživetje so Helsinki. Skrb za naravo in zaščito okolja je ena od g'avnih odlik naroda, tako da sc veliko pozornosti pri grad nji novih objektov polaga temu vprašanju. Arhitekt mora biti obenem tudi oblikovalec, da bi svojo gradnjo prilagodil pogojem okolice in uporabil materiale, ki so tu: les in kamen. Glavno mesto Finske je antologija moderne arhitekture. Modernim Helsinkom je svoj veliki prispevek dal znani finski arhitekt Alvar Aalto. Poseben vtis na obiskovalca naredi Temppeliaukio cerkev, znana kot »kamnita cerkev«. Brata Tirno in Tuomo Suomalainen sta, z miniranjem velike skalne gmote, v njeni notranjosti oblikovala edinstveno gradbeno šolo. Vinko Kurzvveil TRPEK NASMEH OB SLOVESU . . . Nadaljevanje z 11. strani peš iz Domžal v službo? Začela sem v predilnici, zadnjih 15 let pa sem delala v sukalnici. Opažam, da pri mladih sedaj ni preveč delovne vneme in pravega odnosa do materiala. Doma dmam dela več kot preveč. S sestro gradiva hišo, imava vrt... Izletov z upokojenci se bom udeleževala. Pozdravljam vse sodelavce. Povem pa naj še to, da se mi zdi pokojnina prenizka. FRANCKA STOPAR Sem zadovoljna, ker odhajam v pokoj. Delati sem začela v predilnici, potem pa zaradi prometne nesreče nisem bila sposobna za vsako delo in sem bila večkrat premeščena. S sodelavkami sem se razumela — včasih bolj, drugič ne. Saj veste, veliko je ljudi in vsak je razpoložen po svoje... S pokojnino pa nisem zadovoljna. IVAN KURENT Ni ti vseeno, ko zapustiš podjetje. V toliko letih delovne dobe, (39 let) spoznaš ljudi v dobrem in slabem. Najbolj so mi ostala v spominu prva težka leta po vojni. Dobil sem delo v prejemami in naše geslo je bilo: »Narediti čim več za boljši jutri!« Zadnjih 15 let sem bil vratar. Delo je bilo zanimivo in pestro, vedno se je nekaj dogajalo. Kot sedaj doma. Nikoli mi ni dolgčas. Kratek čas mi delajo vnuki, rad delam v vrtu, kolesarim, nabiram zelišča... Tudi stikov s sodelavci si še želim, udeleževal se bom srečanj z upokojenci. Prav vse pa lepo pozdravljam in jjm želim veliko uspeha pri delu. Darja TRADICIONALNEGA 20 KILOMETROV DOLGEGA SMUČARSKEGA TEKA za pokal Grossglockner se je udeležil tudi naš sodelavec Frenk KAVKA. Tekmovanja, ki je v okviru Inter šport turneje organizirano na evropski ravni, se je letos udeležilo okoli 1500 tekmovalcev. V tako močni konkurenci je bil uvrščen naš sodelavec Kavka med prvih sto. Kot na mnogih drugih je tudi na tej prireditvi Frenk nastopal z zaščitnim znakom Induplati in tako dal svoj prispevek k še večji afirmaciji naše DO ter reklami njenih izdelkov. (Na sliki: tik pred startom na ledeniku pod vrhom Grossglocknerja.) Hrup v tekstilni industriji Po definiciji je vsak hrup moteč, neprijeten in nezaželen. Stopnja te nezaželenosti je psihološko odvisna od posameznika in ima različne stopnje od neprijetnega zvočnega dražljaja do različnih stopenj popolne izgube sluha. Razen primarnega vpliva se lahko pojavljajo še sekundarne posle-sledice, tj. nezgode, ki nastanejo zaradi nepazljivosti, utrujenosti ali zaradi tega, ker ne slišimo opozorilnih signalov. S hrupom se srečujemo povsod, na ulici, na delovnem mestu in doma. Hrup je sestavina človekovega naravnega, delovnega in bivalnega okolja. Pospešen industrijski razvoj in vzporedna koncentracija hrupnih strojev in naprav povzročata, da je ekvivalentni nivo hrupa, ki smo mu podvrženi iz leta v leto višji. Statistični podatki nam kažejo, da je od tega večji procent poklicne naglušnosti kakor tudi različne psihofiziološke poškodbe zaradi škodljivega vpliva hrupa, si lahko predstavljamo pomembnost boja proti hrupu. Pri obratovanju strojnih naprav ah piti ročnem delu začno trdna telesa nihati zaradi mehaničnih vzrokov. Nihanje se prenaša na zrak v okolici in se v obliki sprememb zračnega tlaka širi dalje v obliki zvočnega valovanja. Mehanično nihanje sc tudi lahko prenaša na trdne dele okolice preko točk, na katerih so stroji pritrjeni, od tod pa kot telesni zvok na strope, tla in stene. Kot posledica nastajanja v zraku nihanje zračnega tlaka in s tem zvok, ki ga prenaša zrak, z oddalje- vanjem od vira sc zmanjša gostota moči zvočnega valovanja. Na ovirah sc valovanje odbije. Odboji so 'izraziti v zaprtih prostorih. Na človekovo uho deluje vedno zvok, ki ga prenaša zrak. Število nihanj gostote zraka ali tlaka v sekundi, kar pomeni število zvočnih valov v sekundi (en val v sekundi = = je 1 hertz, Hz) je mera za višino tona — imenujemo je frekvenco (f). /. — dolžina vala v m c — hitrost sirjenja zvoka (mš’) f — frekvenca Hz Naše uho jc najbolj občutljivo na frekvenco med 400 Hz in 5000 Hz. Na žalost pa se v praksi vsi spektri hrupa v delovnih prostorih pojavljajo v frekvenčnih območjih med 200 Hz in 4000 Hz. Moč ah jakost nekega tona npr., pri frekvenci 1000 Hz je lahko neznatna, da ta zvok komaj .dišimo, lahko pa ta zvok tako pojačamo, da nas zaboli v ušesih. Ločimo torej spodnjo mejo sluš-nosti in zgornjo mejo slušnosti ali tudi mejo bolečine. (Še o hrupu v prihodnji številki) Ismeta Nikolič V hrupu delajo nekatere stoje 30 let in več ZAHVALA Ob smrti moje drage mame MARIJE KIMOVEC se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem prejemame za izrečeno sožalje in podarjeni venec. Hčerka Plevel Slavka ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta ANTONA KONCILIJA se zahvaljujem sodelavcem iz skladišča gotovega blaga, skladišča konfekcionamih izdelkov in komercialnega sektorja za izraze sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč in spremstvo na zadnji poti. Sin Koncilija Andrej ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta ANTONA CERARJA se iskreno zahvaljujem sodelavcem oplemenitilnice za izraze sožalja, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoča hčerka Tončka Pele obvestila iz kadrovske službe TOZD PROIZVODNJA Vstopi : 1. Bec Marjeta, predilnica, vstopila 3. 6. 1982, 2. Korošec Matjaž, električar, prišel iz JLA dne 3. 6. 1982, 3. Korošec Maks, elekrtotehnik, prišel iz JLA dne 14. 6. 1982, 4. Hribar Vinko. del. v oplemen. vstopil 21. 6. 1982i 5. Strmljan Viljem, transp. del. v priprav., vstopil 21. 6. 1982. Izstopi: L Opara Anton, mojster v oplemen., upokojen 30. 6. 1982, 2. Vozel Manija, del. v konfekciji, upokojena 7. 6. 1982, 3. Arsič Draga, tkalka, izstopila 10. 5. 1982, 4. Selimagič Kemal, del. v oplemen., izstopil 15. 6. 1982, 5. Gabrovec Zdravko, pom. mojstra, izstopil 15. 6. 1982, 6. Škofič Alojzija, del. v sukalni-ci, upokojena 16. 6. 1982, 7. Benda Marija, snovalka, upokojena 30. 6. 1982, 8. Rahne Marica, predilnica, upokojena 30. 6. 1982, 9. Stopar Francka, del. v oplemen,. upokojena 30. 6. 1982. POROČILO O GIBANJU OD ZA MAJ 1982 Vrednost točke je ostala nespremenjena in je znašala v btto vrednosti din 0,09. Povprečni osebni dohodki so se gibali sledeče: TOZD Proizvodnja — din 11.675 TOZD Maloprodaja — din 13.361 TOZD Restavracija — din 13.399 TOZD Konfekcija — din 10.945 DSSS —din 18.514. Pregled osebnih dohodkov za mesec maj za delo v polnem delovnem času, ob normalnih delovnih pogojih in polni oceni zahtevnosti del in nalog: Razred TOZD Proizv. TOZD Malopr. TOZD Restav. TOZD Konfek. sssa 7G00—8000 17 9 8000—9000 26 49 9000—10000 67 1 61 10000—11000 130 3 2 53 3 11000—12000 106 5 2 36 5 12000—13000 56 10 5 23 7 13000—14000 33 5 4 17 4 140C0—15000 19 2 12 11 15000—16000 17 5 7 16000—17000 18 2 2 11 17000—18000 11 2 2 6 nad 18000 12 2 1 8 53 Naj nižji OD 7376 10262 9935 7330 10355 Naj višji OD 28968 24711 23203 26945 35204 Povprečni OD 11675 13361 13399 10945 18514 BOLNIŠKI IZOSTANKI V MESECU MAJU 1982 TOZD KONFEKCIJA Nii bilo sprememb. TOZD MALOPRODAJA Ni bilo sprememb. TOZD RESTAVRACIJA IN POČITNIŠKI DOMOVI Nii bilo sprememb. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Vstopi: Dipl. ing. Pustovrh Danica, tehnolog v razvoju, vstopila 7. 6. 1982. Izstopov ni bilo. REDAKCIJO SMO ZAKLJUČILI V PETEK, 25. 6. 1982 PRIHODNJA ŠTEVILKA KONOPLANA BO IZŠLA V TOREK, 14. SEPT. 1982 Uredništvo TOZD 5= > i 5 I S ,s ■ >u . trt > O 0 O. « s m > S« z I Nega > s -g =• | pi ~ 3. 3 2 - cn > D. P 3 5 Proiz. izd. iz sintetičnih vlaken 536 5,45 0,24 0,38 0,12 0.12 7,31 6.889 sintetičnih vlaken 536 5,45 0,24 0,33 0,12 0.12 7,31 6.889 Maloprodaja 29 2,79 6.90 9,69 511 Restavracija in domovi 19 6,48 6.48 224 Konfekcija 290 6,01 0,69 0,34 0,34 2.41 9,79 5.004 Delovna skupnost skupnih služb 112 2,60 0,97 0,12 3,57 7,26 1.432 Povprečni izostanki za celotno podjetje: £***********************! zapos]enih 986 delavcev in 2 vajenca. VELIKO SONCA IN POČITKA NA DOPUSTU VAM ŽELIJO ★ ★ * ★ * ★ ★ ★ SODELAVCI * * * Ar * * •9- 9-* 9-9- V fr************-***********! Izostanki zaradi bolezni Izostanki zaradi nesreč Izostanki zar. noseč, in poroda Izostanki zar. pod. por. dop. 5.83 % 0,33 % 0,85 % 1,08 % SKUPAJ: 8,09 % ISKRENE ČESTITKE OB DNEVU VSTAJE 22. JULIJ ★ * ★ ★ £ * * ★ ★ ************************: OGLAS V četrtek 10. 6. 1982 sem na poti iz jedilnice v tkalnico izgubila 1000 din. Poštenega najditelja naprošam, da jih proti nagradi vrne v uredništvo Konopla-na pod šifro »Tisoč«. Izdaja v 1400 izvodih DO INDUPLATI Jarše r. o. Uredniški odbor: Darja FORTUNAT, Hilda FRELIH, Gordana GARDAŠEVIČ, Katja KHAM, Vida KOŽELJ, Marjan MALI, Matjaž PAVLIN, Kristina PUNGERČAR m Franci VELEPEC, odgovorni urednik. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72) od 8. 4. 1974).