284. številka. Ljubljana, v soboto 12. decembra. XVIII. leto, 1885.
Uhaja vsak dan avešer, iaimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstri j sko-ogersko deiele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljabljano brez pošiljanja na dom z\ vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jedeu me»;3c 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po .iO kr. aa četrt leta. — Za t nje deželo toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopno poiit-vrsto po 6 kr., čo se oznanilo jedoukrat tiska, po 5 kr., Č<j se dvakrat, in po 4 kr., če bo trikrat sli večkrat tiska. Dopifi naj ie izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo.  Uredništvo in upravništvo ja v lindolfa Kirbiša hiši, „Glt daliiika stolna". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, u j. vae administrativno stvari.
Deželni zbor istrski.
(VI. seja dne 7.decembra 1 885.)
Predsednik dr. Vidulić naznanja, da je došla prošnja vasij Zabiče, Podgraje i Fabce okr. Pod-gradskega, da bi se odcepile od Istre i prudružile Kranjskoj zarad bližnje sodnije i davkarije Bistriške.
Ker treba stvar dobro premisliti, odda se ta prošnja deželnemu odboru v poročanje za bodoče zasedanje.
Poslanec Jenko stavi vladi sledečo interpelacijo.
Že od davna imajo vasi Velike in Male Mune in Žejane, jedine v Avstriji, predpravico, prodajati po hišah kis. A te pravice posluževati so se pričeli stoprav zadnjih 10 let v večjej meri iz razloga, ker jim je vlada glede na obstoječe razmero prestrogo zabranila gozd, ker se so jim zabranile koze, a se ni prav nič storilo, da bi se jim na kakov način nadomestili oni prihodki, kateri so jim neobhodno potrebni. Kajti od tega, kar se pridela na skromnih zemljiščih imenovanih vasij, oni nikakor ne morejo preživeti se preko leta, nego samo nekatere mesece. A da bi se moglo od njih pričakovati, da si iz svoje moči pomagajo, na to ni misliti, kajti bili so do sedaj zanemarjeni, kakor sploh Slovani Istre. Dve leti sem pa se omejuje izdavanje dovolenj za prodajo kisa in kakor se je izrazil g c. kr. okr. glavar Volovski, namerava se odpraviti popolnem. Poznavajoča razmere in videča nevarne posledice, ki morajo nastopiti, ako so imenovanim vasem še ta zaslužek odvzame, izročila sva zastopnika Volovskega okraja pri c. kr. namest-ništvu spomenico na nj. eksc. gosp. ministra trgovine, v katerej sva natanko opisala razmere, ki vladajo sedaj in ki bi mogle nastopiti v vaseh županije Munske. A v rešenji te spomenice izjavlja trgovinsko ministerstvo, da se ne more na njo ozirati.
Ravno tako brezvspešna bila je prošnja Mun-cev in Žejancev, da bi c. kr. vlada odposlati izvolila izvedence, kateri naj bi se prepričali o njihovih razmerah in vladi poročali. Kajti vlada nikakor ne more poznati ondotnih razmer, ker že mnogo let ni bilo na Murnih in v Žejanah nobenega političnega uradnika, izjemši gozdne, koji idejo samo po svojem poslu.
Na podlagi tega obrazloženja in na podlagi omenjene spomenice, dovoljujemo si vprašati vis. c. kr. vlado:
1. Je li istina, da hoče prodajo kisa zabraniti?
2. Hoče-li se prepričati o razmerah v vaseh Munske župnije, kakor so zdaj in kakor bi mogle nastati, ako se jim odvzame jedini zaslužek?
3. Kaj namerava storiti, ako potrdi prvo vprašanje te interpelacije?
Poreč 4. decembra 1885. Jenko, Laginja, Križanac, Zamlić, Spinčić.
Poslanec Jenko nadalje utemeli samostalni predlog, naj deželni odbor priporoči predsedništvu višje sodnije, da se za Podgradsko sodnijo sistemi-zuje mesto še jednega kancelista.
Da se večina ne bi izgovarjala, da ni razumela, ponavlja poslanec dr Laginja v italijanskem jeziku, da v Podgradu ni notarja ni advokata, da se mora vse na zapisnik vsprejemati, da je civilnih in kazenskih pravd mnogo, mnogo posla z zemlj. knjigami itd.
Vsprejme se naposled dr. Constantinijev predlog, naj deželni odbor pošlje Jenkov predlog in utemeljenje deželni nadsodniji v preudarek in odločbo.
Poslanec dr. C a m pite 11 i predlaga v imenu finančnega odbora, da se vsprejme proračun za leto 1886. Finančno stanje da je ugodno in da se vidi očiten napredek v deželi, tako tudi dobra volja in lepo upravljanje deželnega odbora.
Prične se generalna debata.
Poslanec prof. Spinčić v dolgem hrvatskem govoru razlaga, zakaj ne more glasovati za proračun.
Temeljito opisuje stanje Hrvatov in Slovencev v Istri in mnoge nespodobnosti, ki se dogajajo. Ako se kaj navidezno dobrega ukrene, stori se to onim starim načinom, kakor so nas nekdaj strahovali, noseči v jednej roki sveti križ, a v dru-gej meč.
Poslanec dr. Laginja spomina najprej italijanski, da je on prijatelj vsakemu pravemu in poštenemu Italijanu. Opomina večino, naj sestavlja proračune tako, da bodejo odgovarjali jednakosti italijanskega in slovanskega naroda v Istri. Spomina Dalmacije in Lape ne. Ta je pri zadnjih držav-nozborskih volitvah izdal program, v katerem pri-poznaje popolno jednakopravnost hrvatskega in ita-
j lijanskega jezika in vendar je propal. Lapena je prekasno pripoznul  pravice hrvatskega naroda.
i (Nadaljuje hrvatski. Utis tega govora bil je velik, ker je večina večkrat čula upletene italijanske opombe in je mogel vsaki razumeti, o čem govori).
Nemiloarčno šibal je poslanec dr. Laginja brez razlike vse, kateri so krivi slabega stanja hrvatskega in slovenskega naroda v Istri.
Opisal je, kako se taji naša starina, kako mora narod propadati pod to upravo, kako se postopa s šolami, kako se hujska in draži narod, kako so bili lani nahujskani Kastavci, kako je skoro kri tekla, kako se črni Slovane istrske, kako se pišejo lažnjive knjige o našem narodu in kako se podpirajo takovi pisatelji; kako oblastnici postopajo v gozdnih zadevah, da mora narod stradati pri onem, kar so mu očetje zapustili.
Narod ne veruje in tudi jaz ne, pravi, da cesar ve za vse to, kajti mej narod in mej cesarja postavili so se izdajice, kateri ne pripuščajo, da bi cesar čul našo besedo: „Gospodar! Umirajoči mi te pozdravljamo!"
Dr. Laginja govoril je *U ure in zbor in galerija poslušali so ga mirno, kakor tudi profesorja Spinčiea.
Slovenski poslanci dotaknili so se najobčutljivejše strani in vsled tega vihar zvečer. A stanje v Istri je tako, da je bila zadnja doba, povedati celo istino.
Predsednik dr. Vidulić opomni dr. Laginji, ako je nanj meril, da njegova (Vidulićeva) mati ni govorila hrvatski.
Ko še govori poročevalec, preide se v specijalno debato.
Pri III. točki predlaga poslanec Jenko: Iz jednacih razlogov, kakor je bilo predlaganih letos 5 zakonskih osnov, s katerimi se je okrajnim kmet-Bkim zadrugam zagotovil redni dohodek, posebno pa za to, ker šolo obiskujejo jako ubogi otroci, katerim manjka vsega, najbolj pa v zimskem času obutve in obleke, a jako redko kje dobijo podpore, predlagam:
i j
Visoki zbor izvoli skleniti:
Pozivlje se deželni odbor, da v bodočem zasedanji predloži zakonsko osnovo, vsled katere bodo šolske kazni pripadale krajnim šolskim svetom za učne pripomočke ali za obleko ubozim učencem in učenkam onega šolskega okrožja, kamor kaznjenci spadajo.
Ugovarja poročevalec.
K IV. točki nasvetuje dr. A m o ros o, naj bi vlada nastavila v Poreči okrajnega zdravnika.
Pri VII. točki predlaga poslanec prof. Spin-Čič, naj deželni odbor dela na to, da bodo uradniki pri eno-pomologični postaji poznali razen italijanskega jezika tudi hrvatskega ali slovenskega.
Ugovarja poročevalec.
Pri VIII. predlaga dr. Constatini, naj se vlada naprosi, da pride garnizija deželne brambe zopet v Pazin.
Poslanec dr. Laginja stavi na predlagatelja tuka vprašanja, da ga spelje na led. Dr. Constatini namreč pripozna, da se je velika kasarna s troškom 50.000 gld. zidala in uredila, ko je bil on župan. Tak velik trošek prevzeli so na se, ker so se bali, da pride garnizija v Rovinj. (Dr. Constatini je Rovinjec). A iz kratkega razgovora bilo je jasno, da se občina takrat z vlado ni tako stalno dogovorila, da bi bil potrošeni znesek zagotovljen in bi se obrestoval.
Pri XXI. točki stavi poslanec Jenko sledeč predlog:
Pri proračunski razpravi minolega leta vršil se je pri tej točki kratek razgovor cest. gg. La-ginje, dra. Campitellija in dra. Amorosa. Zadnji zatrjeval je, da bode visoka vlada predložila letos zakon glede gozdnih čuvajev in da bode v tej osnovi tudi določba, da gozdne kazni pripadajo občinam za plačevanje čuvajev.
A v zakonu, kojega je vlada predložila, o takej določbi ni sledu.
Ako pa bi tudi bila v njeni imenovana določba, osnova je, gospoda, taka, da pravi zastopnik naroda za njo nikdar glasoval ne bi.
Ker dosezajo gozdne kazni v nekaterih okrajih zelo visoke vsote, je bolj nego umestno, da se dotičnim okrajem v korist porabijo.
Zato predlagam:
Vis. zbor izvoli skleniti:
Pozivlje se dež. odbor, da v prihodnjem zasedanji predloži osnovo zakona, po katerem se stekajo kazni v onih sodn. okrajih, kjer je po jedna ali več okr. gospodarskih zadrug — po zakonu 8. sept. 1884 — onej gospodarski zadiugi, h katerej pripada občina, v katerej se je kazen naložila, ali, ako tacih zadrug ni, deželnemu gospodarskemu zakladu.
Odgovarja mu dr. Amoroso. Večina vsprejme proračun. Glasuje se potem o posameznih predlogih. Prvi predlog poslanca Jenka pade. Predlog posl. dra. Amorosa vsprejet, zanj tudi manjšina. Predlog posl. prof. S p in čiča večina zavrže. Vsprejme se potem predlog poslanca dr. Constatini j a, za katerega manjšina zopet glasuje. Drugi predlog poslanca Jenka tudi pade, dasi od večine zanj glasujejo: bar. Lazzarini, dr. Doblanović, lvančić in Beinbo.
Ko še poslanec dr. Scampischio priporoča prošnjo necega učitelja za povišanje penzije od »/e na 8/8, pretrga se seja, da se nadaljuje ob 5. uri popoludne
61
Deželni zbor kranjski.
(IV. seja dne 2. decembra 1883.)
Predseduje deželni glavar grof Thurn, vlado zastopa deželni predsednik baron VVmkler.
Mej nuioLTimi drugimi izroCJ se tudi prošnja deželnih uradnikov in služabnikov za zboljšanje plač. Odda se finančnemu odseku.
Deželni glavar grof Thurn naznanja, da mu jo došlo poročilo gozdarsko-tehnišk« komisije o omejitvi hudournikov Da Gorenjskem.
V največji nevarnosti so Rateče in treba je za urejenje hudournika 13.800 gld. Za ta kraj je treba v prvi vrsti pomoči. Nekoliko na boljšem a tudi jako v nevarnem položaji je po hudourniku Plešivci Kranjska gora in tudi tu ni nikakor čakati s pomočjo, sieer se zgodi lahko še večja nesreča. Za urejenje Plešivce trebalo bi vsaj 3900 gld. Delo bi izvrševal gozdno-tebniški urad v lastni režiji po že BkuSenifa delavcih. Tudi za urejenje voda v Be-lipeči, znanih pod imenom VVeiseubach in Sclnvar-zenbach, bi bilo silno treba, kaj storiti ker sta isti jako nevarni. Deželna vlada misli, da bi vsi skupni stroški z odkupom zemljišč vred iznašali do 1G.00O gl. Poslanec Luckmann nasvetuje, da se obe poročili natisneta in razdelita mej poslance.
Deželni predsednik baron \Vink!er naznani vladni predlogi o razdelitvi skupnih zemljišč in uravnavi dotičnih skupnih pravic glede rabe in oskrbovanja takih zemljišč, potem postavo o sestavi deželne komisije za očiščevanje gozdov, tujih med-mesnih kosov in za uravnavanje gozdnih mej. Slovenski prevod teh postavnih načrtov izročil se bode žele pozneje
Poslanec Šuklje utemeljuje svoj samostalni predlog glede uravnani a spodnje Krke. Predlagatelj pravi, da je ranjki dr. Razlag blagega spomina 1. 1874 prav pohleven predlog stavil, naj bi se deželnemu inžeuerju naročilo, da spodnji del Krke tehniško preišče. Deželni zbor je temu predlogu pritrdil s tem, da na) bi deželni odbor s c. kr. kmetijsko družbo kranjsko, iu iste podružnicama v Krškem in Ratečah, zasebnimi udeleženci stvar pre-iskaval in poročal, se li uravnava Krke sploh želi.
Dasi se je v obče izrekalo, da bi bila uravnava jako koristna, zaspala je vsa zadeva tako rekoč v aktih deželnega odbora, iti nikdo se ni več brigal zanjo. In vendar je urejenje Krke jako potrebno iz gospodarskih uzrokov, v prospeh živinoreje, ker se mnogo mrve uničuje po povodnjih, kakor tudi iz zdravstvenih ozirov in pa zategadelj, da bodo do* lenjski kmetovalci v teh krajih sploh še kaj davka plačevati mogli, kajti največji dohodek dolenjskega kmetovalca, vinograde, uničila je deloma že trtna uš. Tedaj je jedino sredstvo, ako se hoče še kaj blagostanja ustvariti na Dolenjskem, da se skrbi za kmetijstvo, posebno pa za živinorejo. Govornik ne dvomi, da bode vlada njegov koristni predlog pri ministerstvu dobro in prepričevalno, podkrepila in nasvetuje, da se isti izroči upravnemu odseku.
V imenu gospodarskega odseka poroča poslanec,, dr. Papež o uravnanji potokov Šiee in Do-brovke. Poljedelsko ministerstvo je dovolilo za načrt uravnave 300 gld. in nekaj malega bode dodal še deželni zaklad. Delo pa bode, ker tehniške moči pri deželni vladi nemajo časa, izvršiti moral . deželni inžener g. Hraskv, kakor hitro dovrši svoja dela v „Rudulfinum-u", kar se. v kratkein zgodi, tako da prične gospod Hraskv še to zimo delati načrt o tej zadevi..
Poslanec dr.,vitez Bleivveis Trstemt&i, za-hvaljevaje, se vladj za podporo izprošeno od. kmetijskega ministorstva, gorko, priporoča naj bi se delo hifto P^jSelo, kajti občine okolu teh voda, So bile za^nji.paSiVečk.raf zopet, .preplavljene,,... Predlog se potem vsprejme.
Pq nasvetu poslanca S vqtca izkopi se.zadeva bivšega Jvaiunogoriškega župana,,, ka^pri bi imul še nek,aj v občinsfco olagajnico plačati, kar pa panikaw v konečno, rešitev.dežejue.mu odgpru.,
(DhJjm prih.)
Poročilo deželnega odbora kranjskega
o združenji nekaterih zemljišnih parcel občine Spodnje Šiške z mestno občino Ljubljansko.
Slavni deželni zbor! Mestni magistrat Ljubljanski se jp s prošnjo od 16. novembra 1. 1885. št. 18.789 obrnil do deželnega odbora, da bi on slavnemu deželnemu zboru predložil postavo, po katerej naj se:
1. parcele št. 502, 503/1, 503/2, 504, 505, 506, 507, 508, 509, 510, 511, 512, 513, 514, 515. 516, 517, 51£, 519, 520, 521, 522, 523, 524, 525. 526, 527, 528, 529, 530, 531, 532, 533, 534/1, 534/2, 535/1, 535/2, 536/8, 536/9, 537, 538, 539, 540, 541, 542, 543, 544, 545, 546, 548, 549, 550, 551, 552, 553, 554 in 555, iz katerih obstoji mestni grad Podturn in katere skupaj 129 oral in 531 kvadratnih sežnjev merijo in 917 gld. 22 kr. čistega dohodka donašajo,
2. parcele št. 497, 498, 499, 500 in 501, ki skupaj 4 orala 527 kvadratnih sežnjev merijo in 18 gld. 41 kr. čistega dohodka donašajo, na katerih je sezidan Kolizej in so last Josipa Viktorja Wit-halm-a,
3. parcela št. 536/1, ki meri 1 oralo 8S2Q sežnjev in donaša 26 gld. 38 kr. čistega dohodka, na katerej je sezidan deželni muzej in je last dežele Kranjske,
4. parceli št. 536/2 in 530/3, ki merita 961 □ sežnjev, donašati 7 gld. 47 kr. čistega dohodka in sta last E. Mayer-ja, ki ima na parceli št. 536/3 sezidano svojo vilo,
5. parceli št. 536/4 in 536/5, ki merita 569Q sežnjev, donašata 5 gld. 67 kr. čistega dohodka in sta last Karola Cambiaggio, ki ima na parceli 536/5 sezidano svojo vilo,
6. parceli št. 536/6 in 536/7, ki merita 59 5Q sežnjev, donašata 5 gld. 80 kr. in sta last Viljema Vollheira-a, kateri ima na parceli 536/7 sezidano svojo vilo.
7. parcele štev. 493, 494, 495 in 496, ki so lastnina c. kr. priv. družbe južne železnice, merijo 2 orali 1517Q sežnjev in donašajo 32 gld. 91 kr. čistega dohodka. Na prvih treh zidane so stražnice južne železnice in zadnja parcela je pa železnična proga,
8. parcela štev 547, ki meri 168 □ sežnjev, donaša 89 kr. čistega dohodka in je lastnina Petra Lassnika,
9. parcele štev.: 680, 681 in 682, ki merijo 12380 sežnjev in so lastnina c. kr. cestnega erara. Te parcelne številke ima cesta poleg deželnega muzeja do vojaške oskrbovalnice pri glavnem vhodu v Lattormannovi drevored in pa od Kolizeja do mestne meje pri Koslerjevi zimski pivarni,
10. parceli številka 716 iu 717 je pot poleg državne ceste od Kolizeja do Koalerjeve letne pi* varne,
11. parcele štev. 718/1, 718/2 in 718/3 ima cesta od cerkve nasproti Kolizeja mimo tega in ob | vojaški oskrbovalnici do ceste pri glavnem ubodu v Lattermannovi drovored,
12. parceli štev. 719 in 720 ima cesta od državne ceste memo Lassnikovega posestva do Viške meje. Parcele štev. 716, 717, 718/1, 718/2, 718/3, 719 in 720 merijo 1 oralo 1051 □ sežnjev in so lastnina občiue Spodnja Šiška, — odločijo iz ka-tastralne in politične občine „Spodnja Šiška" in pridružijo mestnemu okrožju Ljubljanskemu in sicer ka-tastralui občini kapucinskega predmestja.
Odkar je mesto Ljubljansko leta 1865. kupilo grad Podturn, tudi Tivoli imenovan, želelo je združiti to svoje posestvo z mestnim okrožjem.
/Dalje prih.)
Bolgari;jo in Srbijo. Srbska bode priznala zje-dinenje Bolgarov, ako le tem ne bodo nasprotovale cesarske vlasti in se Srbiji dovoli jeden del Vidin-skega okrožja. — Srbi so po 9. t. m. v dveh krajih napali bolgarske predstraže. V obeh krajih so jih Bolgari odbili. Bolgarska vlada je to takoj naznanila konzulom. — Srbi in Bolgari so se dobro utrdili v svojih postojankah. Napravili so si nasipe iz prsti, tako, da bode napad jako težaven, ko bi se od katere strani poskušal. Bolgari so se tako utrdili v l'irotu, da skoro ni misliti, da bi jim ga mogli vzeti Srbi, ko bi tudi to poskusili. Pa tudi pri Vidinu sedaj Srbe čakajo velike težave. Bolgarska posadka dobila je 3000 vojakov podkrepljenja, kar za tidnjavskimi zidovi že nekaj izda. Poleg tega bode zima jako ovirala vojevanje. Zategadelj se najbrž ne začne zopet boj. To tem manj, ker Avstro-Ogerska ne bode Srbom pustila, da bi zopet začeli boj, kakor je objavil avstrijski diplomatiški agent v Sofiji. Ko bi se pa zopet začelo vojevanje, Bolgari ne bodo dalje prodirali po Nišavskej soteski, kakor so sprva nameravali, ampak bodo skušali čez Banjo priti v Aleksinac, da tako pretrgajo zveze mej Belim gradom in Nisem. Razen tega bode pa od sedanje južnobolgarske vojske močan oddelek odrinil proti Vidinu, da prežene iz Bolgarije generala Lje-šanina. Velik del bolgarske vojske se je že pomaknil proti Knjaževcu. Srbi bodo morali premeniti svoj operacijski načrt in utrdbe, katere so delali že dolgo časa v Nišavskej soteski, bi jim nič ne koristile.
Na brzojavko velikega vezirja, s katero je naznanil prihod Madjid paše kot turškega odposlanca, kateri se ima sporazumeti s knezom bolgarskim zaradi sklepanja miru s Srbijo, odgovoril je knez, da pogoji, katere misli staviti Sibiji, ne nasprotujejo 2. in 36. članu Berolinske pogodbe. Turčija tedaj ni imela prav nikakeršnega povoda imenovati svojega odposlanca, ker je Srbija neposredno knezu napovedala vojno in se je Turčija ni udeležila niti aktivno niti pasivno.
Srbija je naznanila z okrožnico velevlastira, da so pogajanja z Bolgarsko bila nevsppšna, kajti poslednja stavi take pogoje, ki so ne strinjajo s častjo in interesi Srbije. Vendar Srbija ne misli začeti vojevanje, ker se nadeja, da bodo velevlasti skrbele, da se ohrani veljava Berulinskega dogovora.
Kijevski metropolit Platon dobil je od Plov-divskega škofa Gervasi.ja brzojavko, v katerej se obrača do njega, da poprosi carja, da pritrdi zjedi-nenju ISolgarije in Vk boduje ltuuielije. Metropolit je hitro odposlal brzojavko Pobiedonoševu in sam odpotoval v Peterburg.
Kakor je izvedel nek Berolinski list iz Londona, sedanja angleška vlada ne misli odstopiti,1 če tudi so volitve zanjo neugodno izpale. Ako jej bode opozicija izrekla nezaupnico, bode razpustila parlament in razpisala nove volitve. To se bode tudi zgoditi moralo, kajt Parnell ne bode dolgo podpiral konservativcev.
Politični razgled,
Notranje dežele.
V Ljubljani 12. decembra.
V moravskim deželnem zboru predlagal je Čeh Helcelet, da bi se osnovali okrajni zastopi, kakor, so v nekaterib družili deželah. Ta predlog je zagovarjal namestnik grof Schonborn v jako. dolgem„ in temeljitem govoru. Ker levičarji neso bili z njimu zadovoljni, bil je predlog zavržen. Proti je glasovala tudi srednja stranka. Ker ima velika večina Moravske češko prebivalstvo, bi se na noben način ne dalo .zavreti, da bi večina teh zastopov ne imela češke večine. Svet bi tedaj spoznal, da večina mo-ravskega prebivalstva ne simpatizuje z Nemci, tega se pa boje Nemci, kateri hočejo le sami gospodovati v deželi.
Konservativec grof Brandis predlagal je v
firolskrui   iic/- iiKin   zboru,   da  m-   voli odsek
sedmih udov, kateri bi imel preiskavati ljudskošolske razmere dežele iu staviti primerne predloge. V ta odsek bili so voljeni večinoma konservativci.
VflMiij«; države.
Kakor je „Budapester Correspondenz" izvedela od jako zanesljive strani iz Belega grada, bode diplomatično posredovanje, ki se jo začelo v Belem gradu in Soliji, najbrž vspešno. Pričakovati je, da se v kratkem času sklene premirje in mir mej
Dopisi.
lat <*ratlca 11. decembra. [Izv. dop.] (Štajerski deželni zbor.) Že zdavnaj vemo, da so naše slovenske posojilnice najhujši trn v peti nasprotnikom. Kajti dobro čute, da se jim glavna tla njihovega gospodstva spodmaknejo, če se Slovenci v gmotnem oziru postavljamo na lastne noge in če našim ljudem ni treba moledovati in klečeplaziti okolu nemških denarnih zavodov. Zato o vsaki priliki beremo v časnikih o napadih na slovenske posojilnice in na tiste može, katerim se je zahvaliti, da se čedalje več takih zavodov ustanovi in se širi njihov delokrog po vseh slovenskih pqkrajinah. Zlasti štajersko-slovenske posojilnice so postale prave narodne trdnjavice, katere se ne dado več prezirati, tem manje podirati.
V poslednji seji deželnega zbora bila je razprava o poročilu deželnega odbora zastran ■ hipo-tečnega kredita. Poročevalec Krepesch nasvetuje, da naj deželni odbor poizveduje pri vladi, kakšne postavne i olajšave bi se dovolile deželni hipotečni banki. Obžaluje tudi, da se zadruštvo (posojilnice) ni.že bolj. ukoreninilo in; razširilo mej ljudstvom.
G. Vošnjak pravi, da «je le deželni odbor kriv, ako. ni dobil računskih sklepov od vseh posojilnic, ker jih ni zahteval. Potem poudarja, težavno stanje kmetskega stanu vsled nizkih cen za vse kmetske pridelke in ,vsled konkurencije Ogerske, proti kateri ni, kakor nekdaj, meja. zaprta. S tem, da so štiri največje hranilnice suižale obresti od 5 na 47fl°/o, prihrani se dolžnikom na obrestih 172.000 gld. Štajerska hranilnica je bila iz početka tako rekoč deželni zavod ter je imela svojo pisarno v deželni hiši. Konečno nasvetuje: Deželnemu odboru se naroča: 1. da stopi v dogovor s štajersko hranilnico, ali bi ne hotela in s kakšnimi pogoji hranilnico z zastavnico izročiti v last in oskrbovanje štajerske dežele; 2. da v posebni okrožnici opozarja
Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskemn Narodu" št.
občine na veliko važnost zadružnih kreditnih društev in da podpira njih ustanovljenje.
Govor in predlogi g. Vošnjaka bili so liberalni večini tako neušečni, da so se zaganjali v slovenske posojilnice češ, da ne predlagajo jasnih računov in Vogel iz Ljubnega je osobno napadal g. Vošnjaka, da je v zvezi s posojilnicami, ki jemljo po 12%. Imenoval ni nobene, ker bi je ne mogel, pa takim ljudem je le za sumničenje in natolcevanje, Če prav sami vedo, da se lažejo. Čuditi se pa moramo g. glavarju, da ne brani poslancev pred takimi surovimi osobnimi napadi. Mar so slovenski poslanci v Graški zbornici „vogelfrei"?
Poslanec Jerman pritožil se je o silnih stroških, katere imajo dolžniki pri hranilnicah, kadar zamude obrestne roke. Hranilnični advokat pošilja jim tiskana pisma, katera se jim drago zaračunajo in konečno pride vsled teh stroškov do eksekutivne tožbe in dražbe.
Krepescb meni, da kredit, če bo tudi bolj po ceni, ne bo zboljšal gospodarskih razmer na kmetih. Vošnjakovih predlogov ne more priporočati, ker bi se glede štajerske hranilnice morali upniki, to je uložniki hranilnih ulog vprašati, ali bi jim bila povoljna taka sprememba v organizaciji.
Predlog Vošnjakov ni bil vsprejet.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani 11. decembra.
Predseduje župan Grasselli. Navzočnib 17 odbornikov. Overovateljema zapisnika imenujeta se odbornika Fr. Ravnibar in Valentinčič. Župan naznanja, da je presvetli cesarici čestital o priliki nje imendneva po g. deželnem predsedniku in da je presvetla cesarica blagovolila po nje najvišjem dvorniku izreči svojo zahvalo. Mestni zbor je stoječ poslušal to naznanilo vsprejel isto s občnim odobravanjem. Društvo avstrijskega rudečega križa vabi k pristopu. Letnina znaša le 2 gld. Župan bode po posebni poli vabil mestne odbornike in magistratne uradnike k pristopu.
Odbornik dr. Dolenec poroča v imenu personalnega in pravnega odseka o povabilu Dunajskega mestnega magistrata naj bi se: mostni magistrat Ljubljanski pridružil prošnji Dunajskega mestnega magistrata, da se prenaredi zakon o vojaški taksi. Izterjevanje vojaških taks napravlja v večjih mestih posebno v 13. in 14. razredu, v katerih se najnc-znatnejše vsote plačujejo, jako mnogo dela in stroškov, ki neso v nikaki razmeri s fiuancijalnim re-sultatom. Prošnja gre tedaj na to, naj se i3. in 14, razred opustita, zato pa večje vsote odmerijo v bogatejših razredih, mesto 100 gld. tudi 200, 300 in več gold. Poleg tega pa naj mestnim magistratom ostaja 10% izterjane vojaške takse. Poročevalec nasvetuje, naj se mestni zbor tudi pridruži prošnji mestnega magistrata Dunajskega, prošnjo na državni zbor, gosposko zbornico in deželnobrambovsko mi-nisterstvo pa naj sestavi mestni magistrat in odpošlje. Vsprejeto.
Po nasvetu dr. Dolenca dovoli se udovi umrlega mestnega ekonoma Podkrajška pokojnine 266 gld. na leto, za dva otroka pa po 40 gld. na leto.
V imenu stavbenega odseka poroča g. Pa kič, da se določi g. Goljašu za njegovo hišo na svetega Petra cesti stavbena črta in se mu zato, da odstopi šest sežnjev in nekaj več za razširjenje sv. Petra ceste, ki je ravno ondi jako ozka, dovoli 185 gld. odškodnine vsega vkupe. Obvelja.
Za klavnično ravnateljstvo poroča dr. vitez Bleivreis Trsteniški in nasvetuje, da se nadzorniku in oskrbniku mestne klavnice dovoli brez. plačna kurjava, ki znaša za oba na leto 72 gld. Vsprejeto.
Odbornik profesor Toma Zupan poroča v imenu šolskega odseka o dopisu c kr. deželnega šolskega sveta glede slovenskega poučnega jezika v Ljubljauskih slovenskih in glede slovenščine v tukajšnjih nemških ljudskih šolah. Po zadržaji dopisa uvede se s prihodnjim šolskim letom pač slovenski učni jezik, od tretjega razreda pa ima biti, kakor je to sklenil mestni zbor Ljubljanski, nemški jezik za vse učence obligateu predmet, dočim je na nemških mestnih ljudskih šolah le za tiste učence in učenke slovenski jezik obligateu, katerih s ta riši to izrecno zahtevajo. Poročevalec profesor Zupan nasvetuje, naj mestni zbor ta dopis c. kr. deželnega šolskega sveta vzame na znanje.
Odbornik Hribar pa nasvetuje po kratkem stvarnem utemeljevanji sledečo resolucijo: Glede na dopis c. kr. deželnega šolskega sveta iz dne 10.
284. 12. decembra 1885.
avgusta t. 1., iz katerega je razvidno, da na mest-n»h nemških ljudskih šolah slovenščina ne bode obvezen učni predmet za vse učence brez razločka in z ozirom na določbo člana 19. državne osnovne ustave, vsled katerega se noben državljan ne more siliti, da bi se učil jezika druge narod .osti, Bklene se prošnja do c. kr. deželnega šolskega sveta, naj bi za mestne slovenske osnovne šole veljalo reci-prokno isto pravilo, kakor za nemške, namreč, naj bi na njih nemščina bila obvezen učni predmet od tretjega razreda naprej le za ono učence, katerih stariši bi si to izrecno želeli.
Resolucija se vsprejme, torej odpade šolskega odseka predlog.
Služba sluge (laboranta) na Ljubljanski veliki realki podeli se po predlogu mestnega odbornika Valentinčiča, kot poročevalca šolskega odseka, Josipu Simončiču z letno plačo 350 gld. in stanarino 80 gld. Potem se javna seja sklene.
Domače stvari.
— ("Posnemanja vredno.) Znani podpornik vseh koristnih in blagodejnih narodnih podjetij, gosp. Ivan V11 h ar, je pristopil prvi Ljubljanski podružnici „Družbe sv. Cirila in Metoda" z doneskom 100 gld. kot pokrovitelj.
— (Pojasnilo.) K notici „Ljubljanskoga pohajkovalca" v štev. 282. našega lista dobili smo sledečo pojasnilo: Ker ima g. R z dotično trgovsko hišo v Bremenu stalni »conto-corrent* ni odposlal denarja, ampak pisal je v Bremen, naj dotičnemu Kočevcu preskrbe prosto vožnjo domov in potem troške naznanijo, da se takoj poravnajo. Slučaj je nanesel, da dotična Kočevka g. R. dvakrat ni dobila doma. Ko je prišla tretjikrat, izročil jej je denarje „bona fide", češ, ako ga je mej tem trgovska hiša v Bremenu za stroške obtožila, je bode že pozneje od Kočevke povrnjene dobil. Najbrže je vsej nepriliki krivo to, da dotičnoga Kočevca v Ameriki našli neso.
— (Izpred porotnega sodišča.) Včeraj dopoludne bila sta na vrsti Marija Zemlič, poštarica iz Loža, in nje mož Josip Zemlič, poštni odpravnik zaradi hudodelstva uradnega poneverjenja in tatvine. Poneverilo se je pri c. kr. pošti v Loži kakih 600 gld. Josip Zemlič, mlad, vesel, za igro, kozarec in drugo posvetno veselje navdušen mož, vzel je priletno udovo, gotovo ne iz ljubezni, ampak ker mu je pošta dišala. A ni bilo veselih ur v Zembčevi hiši, ko sta se vzela. Gospod odpravnik imel je zmiraj mnogo novcev premalo. Ako istih ni bilo v privatni blagajnici, no, služiti je morala c. kr. poštna blagajnici. Večkrat je žena primanjkljaje v poštni blagajnici poravnala, si denar izposodila, poleg tega pa za obresti dobivala tako trde dokaz o na svoj hrbet po nehvaležni Zemličevi roki, da je morala neštevilnokrat pobegniti iz stanovanja in c. kr. poštne pisarne. A vsega je jedenkrat konec. Ubogi pošta-rici ni bilo več mogoče dobiti denarja na posodo in slednjič posegli so višji uradi v to zadevo, pošta se jo Zemljičevej gospej odvzela, vse drugo pa se je izročilo c. kr. državnemu pravdništvu. Zagovornik dr. Hrašovec je Marijo Zemlič z govorniško silo zagovarjal, s pravim pravnim prepričanjem. Porotniki (načelnik g. Viktor Recher) sojo krivo spoznali le zaradi prestopka uradnega ponevovcnja in obsojena je bila na 8 dni ostrega zapora. Jože Zemlič pa je bil krivim spoznan hudodelstva uradnega izneverjenja in obsojen na osemnajst mesecev težke ječe. Hudodelstva tatvine bila sta oba oproščena. — Popoludue bil je obsojen kočar J. Kos iz Predoselj, kije kmetskoga fanta Kanina pri prepiru v g08tilnici trikrat z nožem sunil v prsi, da je Karun mahoma umrl, zaradi hudodelstva uboja na štiri leta teške ječe, poojstrene s postom. — V četrtek zvečer zatožen je bil Jože Forlese, GO let stari laški palir zaradi hudodelstva posilstva. Obsojen je bil na pet let težke ječe.
— (Strah na Vižmarski gmajni.) Prebivalci na Vižmarj h in v okolici so baje zelo vznemirjeni, ker se na „gmajni" že kake 4 tedne prikazuje čudna luč. Vidi se sedaj tu, sedaj tam in skoro vsako uro v noči. Nekega žganjopivca je ta prikazen tako pretresla, da je bil takoj trezen in je ves U8opihan pribežal domov. Čudno se nam zdi, da Vižmarci, ki so precej premeteni, to luči neso že upihnili.
— (Rudolfovo:) Dolenjsko pevsko društvo v Rudolfovem bode imelo svoj občni zbor 20. dan dec. t. 1. v prostorih prvega „Narodnoga Doma" v Rudolfovem. Pričotek točno ob dveh popoludue.
Spored: Nagovor predsednika; poročilo blagajnika, tajnika in arhivarja; shodni predlogi in volitev novega odbora. K temu zborovanju se uljudno vabijo vsi p. n. domači in zunanji udje.
— (Odbor slovenskega bralnega in podpornega društva v Gorici) vabi uljudno gospode društvenike v letni redni občni zbor, ki bo dne 20. decembra t. 1. točno ob 2. uri popolu-dne v društvenih prostorih, v pritlični dvorani Mar-zinijeve gostilne v Gorici, s sledečim dnevnim redom: 1. letno poročilo odborovo; 2 računski sklep za leto 1886.J 3. proračun za leto 1886; 4. predlog za imenovanje še jednega zdravnika; 5. morebitni predlogi gg. društvenikov; fi. volitev novega odbora. Po občnem zboru bo prosta domača zabava na istem mestu. Gospodje društveniki, ki nameravajo staviti pri občnem zboru kak predlog, naj blagovole naznaniti ga prej odboru, vsaj do uštevno 18. dne t. m.
— (Dražba.) Dne 21. t. m. predpoludne prodajal se bode tako imenovani „Lagantski dvorec" (Lehenbof) z zemljiščem vred, v Braslovškem trgu v Savinskej dolini na prostovoljni dražbi. Cena jo 7000 gld.
— (Pri kralj, podžupan i ji v Karlovci) bode 21. decembra 1885 ob 11. uri dopoludne obravnava zaradi zakupa mostarine na novem mostu preko Kolpe pri Vinici in Pribancih. Pobiranje mostarine oddalo se bode na tri leta od 1. januvarja 1. 1886. naprej, lzklima cena zakupnine znaša na leto 300 gld., jamščine je pa treba uložiti 10°/„ od ponujene triletne zakupnine.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 12. decembra. „Pol. Correspon-dez poroča iz Belegagrada v 11. dan t. m.: Vnanji minister odposlal je vnovič velcvlastim noto, v kateri predlaga, naj se v rešitev pre-pornega vprašanja odpošlje mejnarodna vojaška komisija, da se naredi konec sedanjemu položaju, ker bi se sicer bojevanje zopet moralo pričeti. Nota prosi velevlasti, da se temu predlogu pridružijo.
London 12. decembra. „Times" naznanjajo, da se sme orijentsko vprašanje dejanski rešenim zmatrati. Vse tri cesarske vlasti opustile so željo, da bi se zopet ustanovil „status quo ante."
Sofija 12. decembra. Nota vnanjega ministra na vlasti razpravlja razloge, zakaj se srbski predlogi za premirje neso mogli vspre-jeti in izraža upanje, da bodo vlasti vspešno pritiskale, da se sklene premirje in potem časten in trajen mir.
Dolenjska volitev.
	5.	junija	12.	decembra
	Šuk-	Marg-	Šuk-	Marg-
Črnomelj	lje	heri	lje	heri
	75	— 16	84	— 12
Metlika	112	— 6	108	— (i
Novomesto	45	— 84	64	— 62
Kočevje	14	— 76	13	— 64
Ribnica	11	— 55	18	— 34
Višnjagora	17	— 13	22	— 6
Kostanjevica 18		— 23	13	— 20
Krško	23	— 39	21	— 37
Šuklje ima	315	— 310	343	— 241
	torej	102 glasa	večine.	
Narodnogospodarske stvari.
Posojilnisko poslovanje.
Gospod Hribar očital je v dopisu iz Ljubljane v „Slovenci" št. 277 od 3. t. m. slovenskim posojilnicam nepravilno in protinačelno postopanje, katero utegne prej ali slej imeti za denarno naše gospodarstvo žalostne nasledke. To očitanje jo neosnovano, ali vender bi utegnilo koga motiti, zato so čutimo primorane, da javno dokažemo neosnovanost g. Hribarjevih trditev in zaključkov.
Omenjamo, da nesmo prišli k načelu današnjega poslovanja menda v kaki nepremišljeni uri, nego sedanje poslovanje je resultat večletnih skušenj voditeljev slovenskih posojilnic.
Te skušnje pokazale so:
Pri naših posojilnicah, ker so kmetske, menica v o b č e n i p r i m e r n a o b l i k a z a z a d o I • ž n i c e.
Od kmetskoga ljudstva nad 50°/0 no zna pisati; trebalo bi torej vedno notarja pri podpisih, ker nepoverjeno podkrižanje stori menico neveljavno. Pri vsakem podaljšanji roka za meniško terjatev, jo treba nove menice; mora torej priti ne lo dolžnik sam, ampak ž njim tudi vsi poroki, da
zopet podpišejo novo menico. To bi se ponavljalo vsake 3 oziroma G mosecev. Skušnje pa so kazale, da pri takem podaljšanji no tratijo samo dolžniki in poroki časa, nego dolžnik mora porokom povrniti še stroške za pot, jim po krčmah dobro postrezati in vrhu tega dostikrat še plačati kako nagrado za poroštvo.
Nasprotno pri dolžnem pismu; pri tem so dolžniki in poroki zavezani jedenkrat za vselej tako, da pri podaljšanji roka pride le samo jedna osoba s knjižico, da plača obresti in amortizacijo; nobenega povoda pa ni za nove stroške, ker ni treba niti nove zadolžnice, niti porokom pota.
Znano je, da kmet navadno ne drži točno rokov tako, da bi prišel v tisti dan, ko ima rok plačati, nego pride navadno par dnij kesneje. V vsakem takem slučaji bi se moral po notarji napraviti protest. To bi pouzročilo na leto velikanske vsote katere se našemu ljudstvu sedaj pri dolžnih pismih prihranijo. P o s 1 o v a n j e z dolžnimi pismi omogoči t o raj posojilnicam, da dobijo kmetje posojilo z najmanjšimi tro š k i, da jim je kredit pri posojilnicah najceneji, ter da so posojilnice zaradi tega kmetom zares koristne.
To da dozdaj navedeni uzroki sami za se ne bi nikoli opravičili, da so se upeljala dolžna pisma, ko ne bi bila dožna pisma ob jednem tudi ista vrst zadolžnic, ki omogoči, da so posojila dana kmetom varnejša, a so poleg tega ven de r kapital bistveno v i s te m č a s u m o b i 1 i z u j e, kakor pri men i ca h,
Slednjič je glavni uzrok ter leži uprav v naravi zavodov, kot kmetskih posojilnic, samih.
Preudarjati se mora namreč; da je menica sad trgovstva in uprav ustvarjena za promet premakljivega blaga; za to se terjajo menice največ po mestih, posebno pa pri trgovcih, da se more v nevarnih časih hitro zarubiti dolžnikovo imetje, obstoječe večinoma v premakljivem blagu.
Naši kmetje pa imajo v obče prav malo premakljivega blaga, vzlasti če se pomisli, da se ne sme rubiti „fundus instructus."
Včasu nevarnosti se tedaj terjatev le da rešiti, ako moremo terjatev uknjižiti na zemljišče; to pa se mora zgoditi še tisti dan, da, tisto uro, ko se izve, da preti nevarnost, kajti preteče nevarnosti ne izve samo posojilnica, ampak tudi ostali upniki. Sedaj velja, kdo izmej upnikov se more prvi uknjižiti. Prvi pa bode uknjižen tisti, ki ima za to pripravno listino. Meniška terjatev mora se najprej še iztožiti, in uknjižiti še le tri dni potem, ko se je izročil dolžniku plačilni nalog. Z menico v rokah zamoremo uknjižiti in stemzava rovati dotično terjatev še le po preteku kakih šestih do osemih dnijod dne, ko se jeo preteči nevarnosti izvedelo.
Vse drugače je to pri dolžnem pismu.
V vsakem dolžnem pismu, kakor jih imajo v rabi slov. posojilnice, more dati dolžnik dovoljenje, da si mora posojilnica uknjižiti svojo terjatev na vseh njegovih posestvih, kadar hoče ; — intakose zamore v času nevarnosti vsaka posojil-niška terjatev uknjižiti se lisi o uro, ko se o nevarnosti izve.
Ta vspeh se doseza jednako z dolžnim pismom s poverjenimi, kakor tudi ne poverjen i ni i (ne-legalizovanimi) podpisi, kajti na podlagi ne-poverjenega dolžnega pisma dovoli se predznamba in to da isto varnost in v istem trenutku, ko uknjižba sama.
Sicer pa imajo slov. posojilnice mnogo dolžnih pisem z legalizovanimi podpisi, kar se navadno terja pri večih tirjatvah ali če se dvomi o istinitosti pod pisateljev itd,
Z dolžnimi pismi poslujejo torej slov. posojilnice dosti varnejše, kakor bito mogoče bilo z menicami.
Naj s i j a j ni š i dokaz temu je, da vsled tega poslovanja, kolikor mi vemo, ne-majo slov. posojilnice dosedaj nobene izgube.
Dolžna pisma se glasijo ravno tako na tri ali na šest mesecev, kakor menice, za to se pa da kapital bistveno mobi 1 iz o vat i s temi dolžnimi pismi v istem času, kakor pri menicah.
Drugo bi bilo, ko bi posojilnice dajale »dolgi kredit" na zemljišča, kakor na pr. hranilnice; tedaj, pa le tedaj bi se smelo reči, da ne morejo posojilnice „v razmerno kratkem času" svojega kapitala mobilizovati.
Posojilnice pa so osnovane, kakor vsakemu znano, na načelo „kratkoga kredita".
Obrtnikom in trgovcem pa itak posojilnice ne dajejo posojil na dolžna pisma nego izključljivo na menice.
Tako je poslovanje naših posojilnic kot sad mnogoletnih skušenj.
Načelništvo zveze slov. posojilnic goji za to prepričanje, da so slovenske posojilnice na tak način najbolje zavarovane zoper vse eventuvalno nezgode narodnega gospodarstva, zoper vse denarne krize, in da bodo, ako bi nastale v Avstriji denarne krize naše posojilnice zadnji denarni zavodi, ki bodo pali.
Ce se torej kdo spodtika nad tem, da naše posojilnice dajo pri kmetskih dolžnikih prednost, dolžnim pismom pred menicamij ali če kdo „oštrini",
nad „navadnim nelegalizovanimi" dolžnimi pismi, kaže le, da o stvari ni dobro poučen.
V Cel ji, dne 7. decembra 1885.
Za odbor zveze slov. posojilnic.
Mihael Vošnjak, Dr. Josip Sernec,
predsednik. odbornik.
Zahvala.
O priliki Hlklavieveg* dno podarili so tukajšnji Auli uri;. Matija Lil v to ući č, Josip I n o cen t o in Anton Vol ko-vrh iz Postojine za nfine pripomočke dva in pol goldinarju, Podpisani zahvaljuje so v imenu šolsko mladino za ta znosok.
Krajni šolski svet v Trnji,
dne 9, decembra 1885.
Štefan .Telenec, predsednik.
Poslano.
Bolezni vsake vrste, zlasti bolezni živcev, pn-illco, l»■» 11-«-iiii- v želodci, nervozno šumenje po UMCHili, Ir-uuj«' po iincmIIi. n1»1» posilili, glavO* bolje, migreno, bledico in mrlvlrn ozdravlja po r:i-ciJDiiiilncj /..'mesijivi metodi. Pri bolnih mi pljunili in iiiMliiNljivili dosežemo v štirih tednih čudovito vspehe. Prosimo obširno poročilo poslati nam s pridejano marko za odgovor.
Privatna klinika „Freisal" (708) v Solnogradn. (Avstr.)
Tržne cene r
dne 12. decembra 1.1.
		li-	kr.	Apeh povojen, kgr. .		kr.
Pšenica,	hktl.  .   . .	li	ii		—	.11
Bež,	p ...	5	68	Surovo maslo, fl		841
Ječmen,	» ...	413!)		J:ijee, jedno ....	—	g
Oves,		8	0	Mleko, liter ....	-	8
Ajda,	m ...	4	Oti	Govoje      meso, kgr.	—	64!
Proso,	n ...	5	04	Telečjo         „ „	—	66
Koruza,	o ...	4	87	Svinjsko       „ „	—	18
Krompir,	n ...	2	86	KoitniDovu   „ n	—	86
Leča,	» ...	8		PiSaneo.....	—	46
Grah,	n      .    * •	8	—		—	17
Fižol,	» ...	8	BO	Seno,  100 kilo   . .	i	06
Maslo,	kgr, .	—	88	Slama,   |     .      . .	2	Ofl
Mast,	n	—	79	Drva   trda, 4 □ metr.	1	80
Spoh frišon, „		—	50	n   mehka,   „ „	5	60
Meteorologično poročilo.
9 iCMOPa-Laromotra 2 i zovania Q I       y     v mm.
2 |7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
Temperatura
Vo-trovi
Mo-Nebo j krina v I mm.
732-73 mm. 734 04 mm. 786 20 m.
— 7-8" O
— 7-0JC
— 8 8'C
si. sv/., megla si. j z. i megla si. zah. jas.
000 mi.
Srednja temporatura — 7 9', za 7 3n pod normalom.
ID-u-rLajsl^a "borza
dne" 12. decembra 1.1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta..........
Srebrna renta ..........
Zlata renta...........
5°/0 marčna renta.........
Akcije narodno banke .......
Kreditne akcijo........
London ............
Srebro...........
Napol .......i      . .
0. kr cekini ,.........
Nemško marke.........
4°/0 državne srečko iz I. 1854 250 gld Državne srečke iz 1 1864        100 gld
Ogrska zlata renta 4°/0......
„   papirna renta 5°/0......
6*/0 Štajerske zemljišč odvez oblig . . Dunava reg srečko 5°/fl . . 100 gld Zcmlj.obč avstr, 4'/i°/o zlati zast, listi , Prior, oblig Klizabetine zapad železnico Pr or. oblig Ferdinandovo sov. železnico
Kreditne srečke.....100 gld
Rudolfov« srečko.....10 r
Akcije anglo-avstr, banke .   .  120 , Tramm way-društ vel j  170 gld a v . .
89 gld. 70
83 „ 20
109 n -
99 ., 90
874 ., —
293
196
kr.
9
61 127 169 »9 90 104 119
196
115
10r> 179 18 101 195
75 7 j
97'/,
98 '
7)
76
75
10
95
50 60 40 50 76 25 I O 75
Zahvala.
Za mnotfOBtranske odkritosrčno poj.vo blagega lOČUtatva za časa bolezni in smrti naše pre-Ijubljeue hčerke
H I £s £> B
in za mnogobrojno spremstvo k zadaj mu počitka in 7.h darovane krasno vence i Tekamo tem potom vsem presrčiio zalivalo.
Žalujoči starlil (786) Adolf in Josipina Gustin.
It u dol ovo, dno 5. decembra 1885.
V NARODNI TISKARNI v LJUBLJANI
dobi so knjižica I
ii
lenimi
HpiMitl duhovoii ljul>l jiumlce Kl<oli|«-.
Cena lO Isr.
Cisti dobiček te knjižico namenjen Je v podporo slovenskoga šolstva osnovani „Družbi sv. Cirila In Metoda". (5i8-lj
Slovenci! Pozor!
Nov, izvorno iluatrovan šaljiv in satirsk list
(mCm
pričel bode z novim letom izbajati po dvakrai na mesec in sicer 1. in 15. dan na eell poli (oseisi strani) velike četvorke.
Naročnina 3 gld. za celo leto, I gld. 50 kr. za polu leta in 80 kr. za četrt leta blagovoli naj se poSiljati (7.13-1) upravništvu „ROGAČA"
v Izubijani, na Kongresnem trgu, v R, Klrbischevi hi.ši.
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
sta izšli knj;gi:
5&bs<pz 8crel>rjaiil«
Roman. Spisal grof A. K, Tnhioj, poslovenil J. P. — Ml 8°, 609 Strani), Cena 70 kr, po pošti 80 kr.
•9 ii itak ulaska čngat«
Boama Spisal M. Umbtttoi, poslovenil ,/. P, — Ml. 8°,
964 strani j.   Cena 40 kr., po pošti 46 kr. Proda se i/, prosi r roke
hiša v Vnanjih goricah št.3
pri Rreiovi' i, v d ibrem stanu, s G sobami, podom, tremi obokan mi štabnr, oliokanini lilevom, vodnjakom 11 sežnjev globokim, prodajalnico, za gostilno ali kupčijo pripravno, z velikim lepo nasajenim vrtom, proti dobri kupni pogodbi, da se plača v obtokih. — Natančneje se Izve pri g. .T41-nosBtt z«l«'H!i t-- j i, po domače »Tapotj^nu, v Vnanjih gorleah it« so, pošta LJubljana, (717—2)
47 oral
je na prodaj.
Kdor ga hoče kupiti, naj se oglasi pri meni do 17. decembra IHSfi.
(73G) Luka HTaveMi*.
Najgotovejfie, najhitrejše In n%]oen3jSe srni < stvo -/M čiščenjo iu zboljšanje vina m popravljanje bolnega vina Je
prava francoska galerta
tvrdkc COIGNET Sc C. v Parizu, Ljonit, Marseilla.
To zajamčeno sredstvo z navodilom, kako Je rabiti, se vedno dobiva pri tvrd ki
1. U .MITJI \ W r Ljubljani,
pisarna v Tavčar-jevl palači. (587—20)
"~H. BRANČHETTA
zaloga klobukov
v 9.jaC»i jaai. na Kongresnem ir^u št. 7,
poleg" grled.all''ič:a,
priporoča svojo bogato zalogo svilnatih in klobukov lz klobučlne, kap, specijalitet klobukov za dečke, slamnikov vsake vrste. (4U5—18)
CHAPEAUX-CLAQUES
domače in inozemske izdelke, po najnovejši obliki in faconu. N'ii j K11 Iu 11(11 |ins(i'<-/.1i:t s c /:i ■,'(»! 11 \ - ju.
rs.i\ no let
na Dunajskem trgovišei obstoječa iu na najboljšem glasu stoječa tvrdk 1 za sukno mi debelo
,Pri dobrem pastirji'
(j£um p,iile3i I Hir t en)
poprej
!P1
DUj\AJ
I., Itotlionllittrois1 raase Sr. II
pri da vso njeno zalogo
^\T^Brnskega volnenega blaga
ostaukib za celo obleko za gojpode, j).>j> 1 111 < ni /..ulnsEi za eelo »blebo.
in slo ir suknjo, klade in telovnik, v vseh barvah in nerOEtr^ljivn bnže po sledečih d voli nizkih, irilno določen h eenali, in sloors
IX. baze za v o obleko .   .   .  gld. 3.50,
I. baze „   „     „    .  .  .    „ 4.50.
Od t;h ostankov ne morejo se pošiljati niknki u/.orci, a zavežein so javno, da vsako ne Ugajajoče lilago brez ugovora nazaj vzamem.
Blugo se razpošilja, ne d;i lii rc kaj zaračiinilo E&vijanje, protj predpoftl^atvl zneska ali pa proti povzetju. (721—2;
MF
Služba se išče.
Mladenič, ki je kupčijsko Solo z dobrin uspehom dovrši In zdaj za knjigovodjo služi, rad bi izpremenil svojo dozdanjo službo ter stopil v kako drago, njemu bolj primerno. Posebno rad bi šel k špediciji v kako tovarno, ali pa h kakemu drugemu podjetju za pisarja Ako treba, zmožen je tudi kavcijo polotiti
Več 0 njem se i/, prijaznosti poizve pri g. F. O. V Študentovskih ulicah it. 13 v Ljubljani. (637—7)
Primemo
za Božična darila
priporoča
prikrajšane klavirje
s povprečnimi in ravnimi «.(runitiiii  po jako znižanih cenah (734)
FERD. DRAGATIN, nlmaioc glašovirov,
Ljubljana, Floijanske ulice št. 38.
(680-9)  Vsega zdravilstva
D"' V, GREG0R1Č,
%nn\\ ženskih in itnilik Meni.
Ordinira od 2.-4. ure.
Dunajske ulice št. 3, I. nadstropje.
Otel___u1^ UA— t&rE---^»^r
Zahvala in priporočilo.
Zahvaljujoč so za mnogostransko zaupanje mojim častitim kupovalcem in naročevalcem izmej mcstjan-stva in velečastite duhovščine, si usojam naznanjati, da imam za
J
11
v zalogi najboljše angleško, francosko in moravsko blago in so priporočam tedaj v.dečastiteuni p. n. občinstvu za narejanjo oblek po najin ulernej • Šcm kroji z zagotovilom jako reelne in kolikor mogoče oeno postrežbe. (509—14,
Z velcspoštovanjem
F. *\iSSB<;il.?I.i.VV
v Ljubljani, Gledališke ulioe it. 6, v Pau-schin-ovej hiši
iccoli-eva esenca za želodec,
: *p.,'i;-,*.katerc pripravlja •'
..G..PIC'CQLI,lokar v Ljubljani.
Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem
iu zdravniških spričeval bolezni v Želodcu in ud.uhu, bodenje, krč, želodečno in premen-javno mrzlico, zabasanje, hemerojlde, zlatenico, migreno Itd. in je najboljši pripomoček zoper
gliste pri otrocih. Pošilja Izdelovatelj po pošti v škatljicah
po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri veoem Številu dobi se primeren odpust.
Oeua steklenioi 10 novo
Konkurenca
slepariji s konjskimi žebrakami.
Že 50 lot obstoječa
c. k. deželno ^jjf pooblaščena
tovarna za žebrake in koce
je nam naročila, da se naredi korenito konec konkurenci,
ki se je pokazala, njene iideike solidnega, reeluega In ' dobrega lil aga
•   1 •
od dane« dalje
siamč)'po' gld. 1.60 komad
velike, debele, Široke, nepo
končljivo ;:1
prodajati. To žebrake so 196"" centimetrov dolge in 130'coatt •< metrov široke, z barvastimi . krajei, debelo kakor deska, tedaj res nepokoiičljivo. Razpošiljajo se proti gotovemu plačilu ali poštnemu povzetju. Vsak dan le razpošiljajo vso kraje sveta in so povsod hitro priljubijo, ker so dajo'rabiti tudi za po* eteljno odejo iu bo poprej stale dvakrat toliko, — Naslov:
Exportwaarenhaus „zur Austria'*,
Wien, Ober-Dobling, Mariengasse 31,
V lastnej hiši.
JaJSF" Prosi Be, dobro paziti na i.asluv.
(731—1,
Vabilo na naročbo
Jurčičevih zbranih spisov.
N n J t> o 1J n o t> l ta gol
Velika zaloga
^9 G
Jurčičevih „/branih spisov stoji:
I. zvezek, nevezan po
elegantno vejsan po.
II. zvezek, nevezan po
elegantno vezan po.
III. zveze'., nevezan po
elegantno veian po.
IV. zvezek, nevezan po
elegantno vezan po. V. zvezek, nevezan po
elegantno vezan po.
Ako pa tudi od-dajemo vsak po s -mi-čni zvezek, vender se priporoča, pošiljati naročnino za več zvezkov skupnj. Naročnina znaša zi I.—\Vnevezani zvezek ligi. 50ki*. Za vseh prvih pel I po
vetanih zvezkov (i gi
. . .    . gld. l —
.   .   .      .     „ 1-60
.....070
.   .   .     .     „ 1-20
. . . . „ 0-70 • . . . „ 1-20 .  .   .     .     „ 0-70
. . .   .  , m
.  .  .     . •   „ 0<0
. . .    .    , 1*90
Naročnina za do X. zvezek stoji lino* 3 gld ; za i le-gantno velanih dragih pot sveikov (VI.—X. ivezek) samo 6 gld. 50 kr.
Name dua za I.
do X nevezani zvezek stoji u gld. /a
vseh prvih deset lepo vezanih zvezkov pa 11 kIiI. — Na; ročnimi se pošilja najprikladneje s poštnimi nakaznicami pod nislovmu: gospod Jos. Stare v Ljubljani, Marije Terezije cesta 5.
Naročniki prejemajo knjige franco. (22—351) Dijaki dobivajo Jurčičeve „/hrane spise" po (II) kr. izvod, ako si naroče skupno po 10 izvodov ter zanje pošljejo gosp. dlH. Jos. Sturetu v Ljubljano naročilno svoto
G fi"1'1- Odbor za JurSioev spomenik.
Za lovce!
Peafioa (Vorsteh) V 3. letu se v ceno »rodu.
Pavel IFotoItear-,
714—3> Itotnis Jouar fit. 49, I. ul»l JHiia.
I
A. SCHWEIGER,
zobozdravnik,
Fran Josipova cesta št. 5, I. nadstr., ordinira od 9. <lo ViL ure dopoludne in od 3. <lo 5. ure popoludne.   «>76—6) _
klobukov
za fjcspcd.e od 2 gold. 20 kr. rtfe, za dečlce od 1 gold. 50 kr. više.
Zaloga srajc in spodnjih hlač za gospode, vratnikov, kravat i. t. d.
J. SOKL1Č,
v Ljubljani, Gledališko ulico !i. št. (i.
Vnanja naročila se hitro in v ceno izvrže
i v
V:
i\.i|holjNe blago!
r
♦
i
3
zaloga čevljarskega blaga, *
Židovske uliee št. a.
♦ priporoča častitemu občitistvu svoje lastnoročne iz-, -j delke čevljarskega b aga za uoMpodt', utoMpe \\\, I otroke v najlepših izdelkih in po najnižjih oanak, f3
♦ — Dalje opozarja Imenovana firma na svojo bo^uo ♦ & zalogo . 17) £
5    čevljev za dečke in deMiirf1 5
■ ki se Izjemoma po jako /.nI/imej <vni razprotfiMofo. g. nn^eHI^«ne#H»eBia«-eHeo ♦♦ikWe*iiln
Skozi 40 let preskušenol!
C. kr. izklj. pr v. in prva ainer. iu angl patentovana
Matem zobna in ustna voda
dr. .i: <«. I*o»p-a,
'c. kr. dvornega zdravnika 7a zobe, Dunaj, .....si«,
i HogiicrgtiNiie 2.
Anathcrln ustna voda pomaga v specijalnih I slučajih, katere tu ob kratkem naitejemo:
I. Cisti zohe in usta sploh. S. Pomaga, k-.dar se že začuo delati vinski
•kamen (zobni kamen).
3. Zobeiu da prejšnjo naravno barvo.
4. Ohrani čiste umetne zobe.
5. Olajšuje in odpravlja trganje po zobeh in bolečine, katere napravljajo otli zobe.
6. Odpravi gobasti dlesen.
7. Utrdi majajoče zobe.
8. Pomaga proti lahkemu krvavljenju dlesna (m proti goiiju dlesna.
9. Daje lep duh sapi in odpravi smradljivo sapo. ,
10. Pomaga proti gljivicam v grlu,' ki včasih iakb bolečo uplivajo na govoiila. )(
II. Ozdravi škorbut v ustih, za kar bo posebno priporoča potnikom po morji.
12. Olajšuje zobenjo pri otrocih.
13. Neobhodno jo potrebna pri rabi mineralnih
"voda.
14. Pokazala se je kot dobra za Spiranje grla pri kroničnih boleznih in difteritidi. Velika steklenica velja gld. 1.40, srednja gld. 1.— iu
l< mala 50 kr.
Vkiv zdravnika za zobe dr. Popp-a •.zobni- prašek SVltr*0 lobo jttko b0,e>
' VAhttfft" iWctsi *' skl4t|Ji(;;lh P°P,d- L2'2 08veži
/iOiMlrl puota usttt ju ima prijetni aroma. >/m!>»o lkiL'i.i aromatična, nareja zobe bleščečo /ilMIIld belo. OenajB kr.
,„..Iino «ilAmliiJllprakti6Qp srodstvo, s katerim -ZODna piODmai^l |llhko vsakdo sam plom-bujo otlo zobo. Cona gld. 2.10. ,
zemljišfeno mM SSMgfe,ffii
in bradi, izpuŠčajeuJ, boleznim in nečistostim a<>žo ■s sploh. Cuna 30 kr. (326—3;
j Dobiva se u Ljubljani pri lekarjili J. Swoboda, V. Mayr, JJ. pl.Trnkoe.z^, E. Birschitz, G. 1'iocoli, dalje pri tr-|govcih' O.Kannger,' Vaso Petričif, Ed. Mahr, P. Lhss-nik, bratje Krisperj.p Postojini: Pr, Baccarieh, lekar; ,tia Krškem;' F. BOmchei, lekar; v Idriji: J. Warto, lekar; ti Kranji: K. Šavnik, lekar; v Škofjej Ijoki: C. Pabiani, lekar j 'v Koievji: J. Brauno, lekar; v ;\jdov-siini: M. Giighelmo, lekar; r Litiji: J. Beneš, lekar; v Metliki: Pr. Wacha, lokar; t' liadovljici: A. Hoblek, jekar; v Norem mestu: J. Bergman, D. Hi/.zoli, lekarja; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Trebnjem: J Rup-reeht, lekar; v Crnomlji: .1. P>lažek, lokar; v Vipavi: A. Leban, lekar P. n. občinstvo se prosi zahtevati izrecno c. kr. Tvornega zdravnika za zohe Popp-a preparate in vzeti lamo take, ki imajo mojo varstveno znamko, "^aj iftT Ver poiup'ejalcev in proilnjaleev na Diiuaji iu lnsjiruku  lijln je  nedavno  obsojenih   k ohčutnim kaznim.
Največja zaloga
JAM. JAX.
Iijiii>ljaiiii,
HfftEfL" E'VROfA"?
.Na meaeeue obroke pm
t do ."> glđi (818-lfli
Šestletno jamstvo. Pouk brezplačno.
J iz pivovarne
si ('»—4^J prtpo|ooa
J   v zabojih po 25 in 50 steklenic l      A. MAYER-jeva
H trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani, j--
Kdor dvomi, katero sredstvo bi rabil proti revmatizmn ali bolečemu trganji po udih,
kupi naj za 10 kr. steklenico
/ ini.i si, i ni inii, I. um.
Sodemnajatletna skušuja in inno^obrojtii vspejj| :|.iiin'.iio, da se 40 kr. iu zastonj izdalo. Dobi a<: --ko fi\) v vseh kkatiiHh*   Glavna tajogai kokaina pri
Zlatem levu v Pragi, Staro mesto. * V Ljubljani: E. Pirsebitz, lekar. V Mariboru: .J W. KOnlg. lekar. ('»[3-10)
8^
-SPRTE'-
ne smel bi manjkati v noberiej bolul* ; £kc) Iu iiiroej-j Nohi: on je desin-i fekeijsko tredstvo veličastnega pristnega ' duha po gozdu in prinaša v sobo ozoni-] zovan kislec in jo posebno priporočaj pri : otročjih boleznih, za v sobah otročnic in I ]>ri epidemijah. — Ker Ima Bittnerjev co-} nifernf sprit v sebi kot zdravilno znano t balzamieno-smolnate in eterično-idinate . snovi, priporoča se pri plučnih in vratnih., j boleznin, kakor tudi pri boleznih živčne sisteme. Ilittnrr-Jov coniferui sprit se dobiva samo pri
Jul. Bittner-ji, lekirjl v \\wbu\i S|».At.
in v spodaj navedenoj zalogi. Cena steklenici 80 kr., <» steklenic velja 4 gld. Patentovani razpišilni aparat 1 gld.-SO kr. .."»3f>—8)
Zaloga za Kranjsko pri U. pl. Trnkoozy-Jl, lekarjl. Dsticfnn comn * varstveno znamk"! Pa« rilblcil odlilU tontovanl rszprsMnl aparat ..,i u,    u uto: „Blttner, Reiciienau, N.-be."
juuusBirrutR
AfatNcttr ia Rctthcnau % I Uflxim'^<Ff4;n:r ^
00
Kdor pristno Brnsko volneno blago
dobivati želi, obrne naj se z zaupanjem na
(517-15)
nji j >» t n i'4*|*"»o HniMlto tirmo aia Mitično
Meter po 2—7 gld.   MORITZ BUM v BRNU.
Ustanovljeno 1822.
0» VN*
. univ. dr. Julij Schuster,
^en&slii in otroški zdravu i k,
^y se nsoj*. naznanjati svojim klijentom, da orlinuje od sedaj samo popoludne v
Od 2. do 4. ure v svojem stanovanji
(728-2) «
Polnivec za vinske in pivske steklenice
s. kr.
s samozapornlm kavč. ventilom. S pritiskom na gumb otvori se na konci cevi kavčukov veutil; tekočina se počasi vzdiguje v steklenico, tedaj se pivo preveč ne peni. — Ker se samo zapre, ie ne zgnbl nič  vina ali piva.
OiF~ Lahko ae nauči vsakdo rabiti. ~mt
Kovinske vinske in piv-Fa(fnt-        ske pipe
za pritiskanje s samozaporom. Ne morejo se akisatl, kakor leseno pipe, tedaj so neškodljive. Praktična <»bilka, solidno dolo, Ker so trajne, /. *-dustuje, da se Jedenkrat nap avijo. tedaj se mnog« ,/sr prihrani proti lesenim pipam. Se trduo zapirajo, se ni bati, da bi pozneje pijača tekla ter lahko sna/, i j o.
Cene i Polnivec /.a steklenice s kavčukovo cevjo vred gld. 2.20. Zavijanje 20 kr. — Pipa za likere gld. 2.50. — Fipa za desertna vina gld 3.50. — Točilna pipa A gld. 4.50. — Sodna pipa B gld. 5.50. — Sodna pipa C gld. 6 50. — Sodna pipa D gld. 8.50. — IluBtrovaui ceniki zastonj in banko.      (719—2)
♦♦♦♦
33. HUTTEK,
DUNAJ. IX.. Maximiiianplatz 3, poleg Votivne cerkve.
Prodajalcem na drobno daje ie rabat. — Agentom za tukajšnji trg dober zaslužek
*
i
: :
♦ e
♦
♦
i ♦ ♦ o o ♦ ♦
: :
♦ ♦
♦ ♦
z
Resolvirno milo,
katero je izumil in lastnoročno naredil
Fran Pichler, c, kr. živinski nadzuravnik v avatro-ogerskej vojski,
ozdravi vsak vnanji nodostatek in spuščaj pri vsakoj domači živini, ozdravi VSak pogrelek, ki se tiče rabe ali lepote konj, ozdravi vsako pokvečenje, naj bode novo ali staro, zlasti je radikalno sredstvo pri ileznih in bolečinah na nog-ab. posebno vnetji kit, odrgnenji komata al sedla.
Resolvirno nulo je radi izvrstnih kakovosti in naglega zdravljenja že večkrat s čaatilnimi sprioali in priznalnimi zahvalnimi plami odlikovano od kmetijskih društev, živinozdravnikov in mnogobrojnih posestnikov. 1 kos resolvirnegn mila, 50 gramov čiste teže, zu 10 bolnih konj, gld. 1.20. 1   »i » h    120     „        „      „    „ 25    „       „     „ 2.40.
Vsakemu kosu resolvirnega mila pridelan je v deželnem jeziku navod, kako
je rabin'.
4» lavna razprodajalnien za vse dele sveta pri lVasilen*kem (720—2) «fc 1'iluskem v Varšavi.
Glavna zttlogn zu limuJako pri Viljemu Mayer-ji. lekar j i v Ljubljani, na Marijinem trgu. Nadalje se dobiva v l.juMjitni pri Mihi Knstner-ji, prodajalnioi z materijalnim blagom, iu v skoro vseh lekarnah in droguenjah Kranjsko.
dsc Da se ponarejanju izogne, ima vsaka škat-Ijiea resolvirnega mila /.raven stoječo, znkonito deponirano varstveno znamko z našim imenskim počrkom.
Wasilewski & Pilaski v Varšavi.
zraven rotovža v Ljubljani,
hkratu
HOME OP ATIĆN A LEKARNA,
flsF~ zaloga vseh domačih in tujih specijalitet.
priporoča sledečo izdelke. Vsakemu izdelku pridene se navod, btko je rabiti.
ANATERIN USTNA VODA, l steklenica 40 kr. BABY POVVDER, Stupa za otroke in odraščene debele ljudi, 1 škat-Ijiea 3U kr. BERGERJEVA KOSMETIČNA IN ZDRA-
VILSKA MILA. VIJOLČNO GLICERINSK0MILO,40kr OBRAZNO LEPOTiLO,imenovano „Dainen-
toilette". 1 steklenica 30 kr. POMADA ZA LASE, po katerej lasje hitreje rasteto, po prof. Pithu, k 60 kr. TINKTURA ZA LASE, po katerej lasje hitreje rastejo, a 85 kr. TINKTURA ZA KURJA OČESA, 1 steklenica 40 kr. s čopičem vred. KOLINSKA VODA. v originalnih stekleni-
:cah a BO kr. in 1 gld. * ŠMARNIĆNI PARFUM, 1 steklenica 1 gld., X     kakor tudi drugi parfumi po proizvolj-
♦ nih cenah.
J MALAGA VINO, katero neposredno dobi-X     vauio, v steklenicah po 30, 60 kr. in
♦ 1 gld. 10 kr.
% MALAGA S CHINO, proti pomanjkanju
+     slasti do jedi itd., 1 steklenica 70 kr.
♦ MALAGA Z ŽELEZOM, proti bledici, po-Z     manjkanju krvi itd., 1 steklenica 60 kr.
SLAJEVI CUKRČKI, a 10 kr. in po pro-
GLICERINSKO MILO, k 18 in 12 kr., kakor MANDELNOVO, PEŠČENO MILO itd. FRANCOSKO ŽGANJE, 1 mala steklenica 20 kr., 1 velika steklenica 40 kr. BALZAM ZA OZEBLINO, 1 steklenica 30 kr. PARIŠKI PRAŠEK ZA DAME, beli in ru-
deči, a 30 in 40 kr. RUM, ki ga neposredno dobivamo, a
30, 60 kr. in 1 gld. SALICILNA USTNA VODA IN ZOBNI PRAŠEK, 1 steklenica 50 kr., I škatljica 30 kr., do sedaj nedosegljiv izdelek, ki se pa ne sme zamenjati s salioilno kislo ustno vodo in zobnim praškom. TRPOTCEV SOK IN CUKRČKI, proti kašlju, hripavostl itd., ki so se že dostikrat za dobre izkazali, 1 steklenica 50 kr., 1 skatljica 80 kr., kakor tudi PELINOVI, SUZNI, GUMI IN SALMIJA-KOVI CUKRČKI po proizvoljeuib cenah. ČAJ RUSKI, katerega neposredno dobivamo, v zavitkih po 30 in 50 kr. OGERSKO MAZILO ZA BRADO, originalni zavitek, (novo), se nikdar uc posuši, a 20 kr.
ZOBNI PRAŠEK IN ZOBNA PASTA razne trste.
t
♦ izvoljenih cenah.
♦ jpej- Ti izdelki in druge tu neomenjene specijalitete prodajajo se 1 po ceni in razpošiljajo slednji dan po pošti. (644—7)
TF
„ii.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
zavarovalno društvo u iiTljiijg v Londona.
Filijala za Avstrijo:     |     Filijala za Ogerako:
Dunaj, Giselastae št. 1, i Pešta, JJranz - Josefsplatz
v hiši društva. št, 5 in 6, v hiši društva.
Društvena aktiva..................frank. 87,284.420-^
Letni dohodki na premijah in obrestih dnč 30. junija 1884 .   . .
Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848) več kot..............
V slednjej avanajstmesecnej poslovalnej perijodi uložilo se je pri
društvu za..................
ponudb, vsled česar znaša skupni zneBek za obstanka društva
na uloženih ponudbah več kot...........
Prospekte in druga razjasnila daje
Glavna agentura v LJubljani, na Tržaškej cesti Si 3, II. nadstropje pri Val. ZeneliUotu. (315—8>
17,134.226 05. 149,800.000-— 63,992.275-— 1.324,770.129-55.
S
se da posestvo v najem.
Podpisani krajni sovet in oBkrbništvo krajnega premoženja kupila sta Bortoln Tomšiča posestvo nu Rnkeku in bodeta dala
v ponedeljek 28. decembra t. I. ob 10. uri dopoludne
sledeče predmete posebe ali vkupe po dražbi za več let v najem.
1. Pritlični prostori hiše it. 63, obstoječi iz prostornega stanovanja, veliko kleti, produjnlnice /a mešano blago in velikega predvežja.
2. V bližini nahajajoči se hlev z velikim predhlevjem in pred ognjem Varnim, solidnim liiagaeinom.
3. Obširni prostor za les, na katerem je sezidana z opeko krita župa, katera je naišlo zu skladanje lesa zgrajena.
4. Takoj zraven velik travnik z dobro košnjo, ki so pa lahko porabi za skladanje lesa ali pa v druge namene.
Nadalje je omeniti, da ima to posestvo izvrstno pitno vodo tor jako ugodno leži ob okrajni cesti Rnkek-Cerknicu ter jo pred njim vsak četrtek tržni dan za les.
Vse od 1 do 4 imenovane prostoro in zemljišča lahko se prevzame v porabo I. aprila 1886. (704—3)
1 Krajni šolski sovet in oskrbništvo krajnega premoženja,
* dne 24. novembra 1885.
r       Fran liitvriO. Lovro Šebenikar. ^j)
A ..... v. m&^^*m^&ć#*-
lf   Ivana Hoffa slađni izvleček osvobodil m je
telesne slabosti.
Lastne besede gospe rentierice CJelbur v Eberswalde.
V čast resnici priznavam, da sem se z uživanjem tloflovegu sdraviteljnega piva znebila moje splošne telesne slabosti in popolnem okrevala. Gospa udova Gebur, rentie.ica.
Hietzing, v januvarji 1881, Hetzendorferstrasio 18. Iz vseh krajev sveta doposljalo se je že gospodu Holfu toliko zahvalnih besed, da se tudi jnz čutim dolžno, pridružiti se onim, ki so svojo toplo hvaležnost Izrazili V besedah, ker so njim vsem, kakor meni pomagali izvrstni sladni izdelki Ivana Hoffa. Mene sta s I ml no pivo in sladna Čokolada po porabi 18 steklenic piva in 1 kilo čokolade hitro in popolnem ozdravila plnčnegu katara. Sladni bonboni pomirljivo upllvajo. .laz nadaljujem zdravljenje, da se tako varujem upliva slabega vremenu, prosim tedaj za novo pošiljutev. Z gorko in dolžno hvaležnostjo podpisuje se
Marija barouka tlu JE oni. roj. grof. Batthyany.
Berlin, 1. julija. Kot 701etni starček bil nem na telesu jako slab in trpel na živcih. Vaše zdravilno pivo iz sludnegu izvlečka, katero sem delj časa pil za svoje oki-cpoanje, me je pomladilo.  Prosim, da mi ga zopet pošljete. i., pl. Šcliirp, baron, ritmajster i z v, si.,
hi rgniansttasse 107. Njega Veličaš! vo kralj je z veseljem opazil zdravstveni upliv Vašega sladnegu izvlečka in sicer nu sebi kakor na več članih svoje hiše.
K o d a ti j itd. KusteiiHUloId.
Njega VeliČnstvo kralj grški Jurij utemeljil je podelitev naslova dvornega založnika „kot priznanje Vašega sladnega izvlečka".
Od Nj. kraljeve visokosti princa VValeskega došla je sledeča brzojavka: „Za Nj. kraljevo visokost princesinjo Wulesko prosim takoj doposlati Vašega izvrstnega sladnega piva".
Gospodu Ivanu lloflo, po izumljenji po njegovem imenu imenovanih Ivana Hoffa zdravilnih izdelkov iz Bladncga izvlečka, c. kr. svetniku, imejitelju zlatega zaslužnega križca s krono, vitezu visokih pruskih in nemških redov, lastniku tovarn v Bcrolinu in na Dunaji: Graben, Briiunerstrasse 8. (693 - 3)
Opomba.  Sladni izvlečki se ponarejajo, na kar mora paziti zdravnik in bolnik. Pristni sladni izdelki Ivana Hoffa morajo imeti varstveno znamko (podobo izumitelja Ivana Hoffa in podpis Ivana Hoffa). Vse prodajalnioe so za prodajo na drobno pooblaJ6ene z litografovanim barvastim plakatom.
Glavna zaloga v Ljubljani: Peter Lussiiik.
V Kranji: Josip Dolenc. V Postojini: Doxat & Dietrich. V Kočevji: Ed. Hoffmann. V Gorici: G. Cristofoletti, c. kr. dvorna lekarna. V Krškem: Rup. Engelspcr^er. V Rudolfovem: Dominik Kizzolli, lekar. V Zagrebu: Salvatorjeva lekarna, knezoškofijska lekarna in lekarna usmiljenih bratov. V Celji: Marek, Kupforschmidt, lekarja, J. Matic. V Reki: N. Pa-vacič, F. Jechel, G. Catti, lokarji. V Celovci: W. Thunmvald, lokar. V Maribora: F. P. Holašok. V Ptuji: J. Kasimir. V Palji: G. B. Wasser-manu, lekar. V Trstu: Francesco S. Prinz, via Aquodotto, Carlo Zanetti, J. Serravalo, lekarji. V Beljakn: Dr. Kumpf, F. Scboh, lekarja, R. Cana-vall. V Zadru: Cristoforo Mazzocco.
r
v
I
i
k
K
ina- bv^sj
M
k A A Am
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'.
1964