Itev. 292.
POLITIČEN LIST Zft
I NAROD.
Leto mil.
k
Urednli vo jV % Kopitarjevih ulicafc štev. 2. .'vhod Ces 4<7*Hiit »ad tlikarn.).
Z urednikom je magoit govoriti le od
10,—SS. ure dopoldne. 8okop;si «e ne vračajo; nefraakiran» pisma se ne sprejemajo. C/rudniškega telefona i»e». /«

V Lijubljani, v četrtek, 22. decembra 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemšl ic<ie?.je ln prasaik«, ob polu i>. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, & glavico leta 1J *a ictrt Itta 5-50 K, ta 1 mescc 2 K 20 b. Vupravništvu prejeman: *lo lato 20 K, •£» s>ol leta tO K, *« ietrt leta P K, sa t nr.ese« 1 K 70 v. Za pošiljanje v Ljubljani aa dom is i>3tavuine 70 h. - P!a6ujt ae vnaprej.

Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
Veprejema naročnino, Inserate ie reklamacije. — luieiall se računalo enostopna petitvrsta (dolžina J3 Milimetrov) za enkrat 13 b. za Jvakrat J* h, s« trikral
9 b. za več kol trikrat a b. V reklamnih noticah itane enostepna garmondvrsta SJ k. - Pri večkratnem ob|avl|ea|s prlaieren popust.
Upravntikota telefona itev. iSS. ........ -1" -
pomlajenje Italije.
Rim, 19. dec.
Duhovi v katoliški Italiji so veselo razburjeni. Novo življenje se obeta in vse hrepeni, da bi za dobo mrtvila zadnjih desetletij nastopilo krepko delo v javnosti Slovenec" je sporočil že o novem vetru, ki veje med Vatikanom in Kvirinalom. Sicer sprava med obema še davno ni narejena, a veleva-žen dogodek je, da je predsednik katoliškega izvrševalnega odbora pozval v okrožnici somišljenike, da se naj katoličani vpišejo v volilne imenike za državni zbor.
Tega Medolago-Albani ni storil na lastno odgovornost brez vednosti svetega očeta. To je jasno. A s tem je namestu „non ex-pedita" nastopilo že njegovo nasprotje: „Expedit!a — kaže, da katoličani nastopijo v državni zbornici
Druga važna izjava je članek p Antona Pavišiča v „CiviM Cattolica". Pavišič je jezuit, Dalmatinec iz Spljeta. Študiral je v Inomostu, bil rektor v Gorici in pozna dobro nemške in italijanske razmere. Opozarja Italijane na politično organizacijo nemških katoličanov, zlasti na njihov „Volksverein". Ker je „Slovenec" že večkrat pisal o tem društvu, mi ni treba navajati podrobnosti iz Pavišičevega članka. Omenjam le sledeče misli:
Pavišič pravi, da je glavna moč nemških katoličanov v politični organizaciji kmečkega ljudstva, katero je najboljši jez proti socialni demokraciji. Ko je dne 3. maja 1903. — piše p. Pavišič — se pomikal od palače Odescalchi na rimskem Korzu vele-častni sprevod, ki je nemškega vladarja spremljal k obisku Leona XIII. v Vatikan, in je rimsko ljudstvo burno pozdravljalo cesarja, ki je hotel svoje poklonstvo do glavarja katoliške cerkve obdati z vsem sijajem svojega vladarskega veličanstva, tedaj so prijatelji in sovražniki papeštva spoznali, da ima ta obisk velik političen pomen. A niso vedeli za razlog temu dogodku. In vendar ni nič umljivejšega nego to: Za ono krasno kočijo s pozlačenimi orli in za vsem tem pompom je stalo katoliško ljudstvo nemških dežela, katerega politična moč je v fizični in moralni sili zavednega in organiziranega kme-t a. Res obsega socialna in politična organizacija nemških katoličanov vse sloje, in je ravno zato tako mogočna in zmagoslavna A kmečki element je vendar najmočnejša bramba proti protestantizmu, liberalizmu in socializmu: katoliški kmet je poslal Bis mareka v Kanoso in je Viljema II nagn 1, da je šel po Scali regii v Vatikan.
Pavišič nato Italijanom podaje načrt organizacije v treh točkah: Najprej morajo imeti določen socialen program, potem disciplinirano slogo vseh socialnih organizacij, in slednjič veliko centralo za delo in organizacijo, kakor jo je ljudsko društvo ustvarilo v Miinchen-Gladbachu.
Posebno interesanten je pa naslednji dogodek iz zadnjih dni. Novoizvoljeni katoliški občinski svetniki rimski so vprašali papeža, ali se naj gredo tudi oni poklonit italijanskemu kralju v Kvirinal. Papež je odgovoril, da mu je žal, da tega ne more
dovoliti, ker se vrši sprejem v palači, katera je papežu odvzeta. Katoličani niso šli v Kvirinal Ko so pa šli drugega dne h kralju liberalni in socialistični občinski zastopniki, jim je Viktor Emanuel III. izjavil, da jako nerad stanuje v Kvirinalu, kateri nikakor ni pripraven za kraljevo rezidenco. Ta zgradba, pravi kralj, je bila sezidana za čisto drug namen, namreč za sprejem papeža in kardinalov pri konklavu.
Mladi italijanski kralj ima prav, da ni zadovoljen s svojo rezidenco. Sicer pa ne stanuje v nekdanjih papeževih prostorih ampak v Palazzinu, ki ga je že njegov ded, Viktor Emanuel II., prizidal h Kvirinalu. Ta namreč tudi ni hotel prebivati v nekdanji papeževi posesti. Dolžili so ga vsled tega, da je babjeveren. Papeški prostori se že dolgo rabijo samo za stanovanje gostov in za dvorne svečanosti.
Neprijetne sitnosti so imeli tudi pri krstu prestolonaslednika. Lepa pavlinska kapela na Kvirinalu je v interdiktu, kapela v Palazzinu je premajhna za večje svečanosti; zato so morali prirediti za krst neko dvorano Vsaka kraljeva palača ima svoj« lastno župnijo, tako v Turinu, Neapolju, Monzi, Palermu itd. Samo Kvirinal je nima in je podložen najbližnjemu mestnemu župniku pri sv. Vincencu in Anastaziju, ki je bil pri krstu. To so sitnosti.
Gotovo soglašajo katoličani in papež z italijanskim kraljem, ko izjavlja, da mu to stanovanje ni všeč. Tako se pa tudi vedno bolj pripravlja pot za nadaljnje zbližanje.
Sicer pa je težišče položaja v mladi katoliški organizaciji. Italijanski kmet bo rešil spor med Vatikanom in Kvirinalom.
Rusko-japonska vojska.
Boj za Vshodni KikvanSan
London, 21. dec. Nekatere podrobnosti priobčujejo o boju za Vzhodni Ki-kvanšan današnji jutranji listi Japonski prostovoljci, ki so vedeli, da gredo v gotovo smrt, so si navezali o^og rok bele in rdeče krpe ter napisali svoja imena na čepice, rokave ler na drugo obleko, da tako omogočijo identifikacijo; kajti dobro so vedeli za strašne učinke granat ter so bili pripravljeni na to, da bodo razmesarjeni. Prvo kolono je pokopala prst, ki jo je vrgla kvišku eksplozija min. Druga kolona je planila najprej skozi vrzel, napadla Ruse z bajoneti ter po knavem boju vrgla Ruse iz prvih permanentnih utrdb. Junak dneva je bil general Samejima, ki je s svo jim junaškim zgledom izpremenil poraz v zmago.
Rusko brodovje v Port Arturju uniOeno?
Neka brzojavka iz Tokia z dne 20. t m. pravi, da zadnje ruske torpedovke gore. „Sebastopol" se je še bolj pogreznil.
Z dne 21. t. mes. poroča iz Londona Reuterjev urad, da se je „Sebastopol* nagnil za 10 stopinj, najbrž vsled zadnjih torpednih napadov.
Prlsori med premirjem pred Port Arturjem.
Neki ruski častnik, ki je došel v Čifu, je pripovedoval, da je branilo „203 m. grič", pri katerem so Japonci imeli tako grozne izgube, le 600 Rusov. To se ne sklada popolnoma s poročilom poveljnika Micenova,
ki govori o izgubi 2000 mož. Interesantno je, da tudi tu, kakor ob Sahu, ljuta sovražnika ob času premirja tako prijazno občujeta, medtem ko v boju ni nikakega p a r-d o n a. Rusi so presenetili Japonce, ki so med premirjem prišli izza svojih okopov, z dvema steklenicama konjaka. Japonci so se revanžirali ter so dali Rusom osem steklenic piva, ki ga imajo v Port Arturju. Ko so japonski častniki dejali Rusom: „Vi ste hrabri!", je dejal general Smirnov, poveljnik utrdbe: „Mi nismo hrabri, a znamo svojo stvar." Rusi pravijo, da so imeli priliko, precej natančno oceniti število japonskih mrtvecev. Ob „203 m. griču" so izgubili Japonci 18 000 (?) mož, pri utrdbi Bordi 10.000 (?) mož in pri Icušanu 9000 (?) mož. Ruski častnik se je pritoževal, da so japonske granate uničile vse biljarde v Port Arturju.
Dnevno povelje Grippenbergovo.
General Grippenberg je pri prevzetju j poveljstva izdal dnevno povelje, v katerem i pravi, da bo dal ustreliti vsakega častnika | in vojaka, ki brez povelja gre nazaj. Kar | se njega tiče, ne bo on nikdar dal povelja j za umikanje Lahko ga ustreli vsak čast-j nik ali vojak, če bi iz njegovih ust prišla | kaka taka beseda.
Kuropatkinovo poročilo.
Kuropatkin brzojavlja z dne 19. t. m.: Na našem desnem krilu so šli prostovoljni i lovci v noči na 14 t. mes. na poizvedbo v neki gozd. Ko so bili okrog 600 korakov oddaljeni od naših vrst, jih je sprejel sovražnik z groznim streljanjem, da so se morali umakniti. Lovci so imeli dva ranjenca, ki so ju vzeli seboj. Medtem je sovražnik čisto od blizo streljal na umikajoče se lovce. V noči na 16. t. m. so šli lovci zopet na poizvedbo v isti gozd, odkoder so pregnali sovražnika ter zasedli ondi se na-hajajočo japonsko utrdbo.
V	noči na 17. t. m so prišli lovci do utrdbe, ki je oddaljena 150 korakov južno-vzhodno od lesa Lovci so našli ondi v ruskem jeziku pisano pismo, ki prigovarja Rusom, naj se udajo Japoncem.
V	noči na 19. t. m. so pregnali lovci Japonce iz njihovih okopov, ki krijejo železniški most čez Saho, ter razdrli vse utrdbe. Na naši strani je bilo ranjenih šest vojakov. To podjetje, ki je imelo namen, preprečiti promet Japoncev čez most, so lovci pripravljali tri noči. Ob hudem ognju
j so lovci napravili s pomočjo vreč, polnih peska, prsobrane, izza katerih so lahko streljali na most. To delo se je izvršilo na ini-cijativo in pod vodstvom stotnika Perako-pova.
V Mandžuriji.
Dopisnik „Birž Vjed." poroča iz Mukdena 20. t. mes, da je stanje japonske armade z vsakim dnem težavnejše, medtem, ko je samozavest ruske vojske vsak dan večja. Nihče ne misli več na umikanje.
Kuga v japonskem taboru.
„Rusj" poroča iz Mukdena, da japonski uskoki pripovedujejo, da divja v japonskem taboru neka nova bolezen, ki jo imajo ruski zdravniki za kugo.
„Birž. Vjed." poročajo, da je ruska armada dobro preskrbljena s kurivom. Cene so padle za 25 odstotkov.
Hunhusi.
Ruski brzojavni urad poroča iz Mukdena 20. t. m.: Deset tisoč mož broječi hun-huški oddelek v dolini reke Liao, ki so ga vodili japonski častniki, se je zmanjšal za dve tretjini, ker ga Japonci niso plačevali.
Rusko in Japonske pomorske bojne sile.
Kakor znano, je pričela Japonska morsko vojsko s šestimi bojnimi ladjami prvega razreda, in sicer: , Mikaza" (15
tisoč 362 ton, zgrajena 1. 1900), „A z a h i" (15 443 ton, 1.1899), „Š i k i š i m a " (15 tisoč 40 ton, 1. 1899), „ J a š i m a " (15 080 ton, 1. 1898), „Fuj i- (12.649 ton, 1. 1898), „Hacuze" (12.517 ton, 1. 1896), ter z dvema bojnima ladjama drugega razreda: „Čin-Jen" (7335 ton, 1. 1881), ki so ga Japonci vzeli Kitajcem, in „ F u z o " (377 ton, 1. 1877).
Od teh oklopnic sta zadeli, kakor smo poročali že spomladi, dve na mine. „ H a -c u z e " se je potopila, »Fuji" pa so komaj rešili; jMtr je še sposobna za plovbo, vendar ni vyr Josti vredna Nedavno se je oficijelno »riznanilo, da se je potopila rJ a-š i m a " in sedaj se je potopila pred Port Arturjem tudi „Sikišima",kije bila že 6 marca poškodovana pred Port Arturjem.
Ostanejo le še .M i k a z a" in „A z a-h i ", ki sta bojni ladji popolne vrednosti, „ F u j i " je manj vredna, „Čin-Jen" je zastarela in mali „ F u z o " skoraj ne šteje več.
Tem ladjam postavijo Rusi nasproti lahko 5 bojnih ladij prvega razreda in sicer: „Knjaz Suvarov", „ B o r o -dino", »Orel" in , A 1 e k s a n d e r III." (te vse so zgrajene v letih 1901 in 1902. ter imajo po 13 516 ton), .Osljab-1 j a " (12.600 ton, leta 1898). Nadalje dve bojni ladji druzega razreda: „ N a v a r i n" in „S i s o j V e 1 i k i", ki imata po !0 000 ton ter sta zgrajena v 1. 1894. in 1891.
Glede križaric je razmerje sledeče: Japonska je imela ob pričetku vojske 8 križaric in sicer: „Ivate' (9906 t., 1 1900), , I c u m a " (9906 t., 1. 1899), „A c u m a" (9456 t., 1. 1899), • J a k u m o " (9800 ton, 1. 1899), „ A z a ra a " (9855 ton, 1. 1898), „ T o k i n a " (9855 ton, 1. 1898), „ K a -žuga" (7700 ton, 1. 1903), „ N i s i n " (7700 ton, 1. 1902). — Zadnji dve je kupila Japonska od Argentinije. — Potopila se je „A c u m a"; poleg tega so bile pa vse druge več ali manj poškodovane; vendar so najbrže že popravljene
Rusija postavi temu brodovju nasproti sledeče ladje: Oklopna križarica B Dimitrij D o n s k o j " (6600 ton, leta 1891), „0 1 e g" (5800 ton, 1. 1903), „A u r o r a" (6600 ton, 1. 1898), „ Z e m č u g " (6600 ton, 1. 1903), „ I z u m r u d " (6600 ton, 1. 1903), „ A 1 m a s " (6800 ton, 1. 1903 ) Poleg tega bo morda sodelovala tudi križarka , D i a n a ki se že nahaja v francoski luki Saigun, in „ Askold", ki je sedaj v Šangaju Naposled pride v poštev „ R o s i j a " v Viadivostoku, ki je največja ruska križarica s 13675 tonami. Bodočnost bo pokazala, ali se bo tudi kaka ladja portarturškega brodovja udeležila boja. Ravno tako najbrže pride v poštev še „G r o m o-b o j " (13 220 ton) in „ B o g a t i r ".
Toda Rusija nima ničesar postaviti proti z oklepi nezavarovanemu jap. brodovju, ki obstoji iz 12 križaric do 4900 ton ter iz približno 20 topničark; poleg tega imajo Japonci še nekaj malih in zastarelih obrežnih križaric.
Na morju.
Iz Tokia poročajo, da je dne 19. t. m. japonska ladja »Asagiri" zaplenila angleški parnik „King Arthur", ki je zapuščal Port Artur. Baje je pripeljal parnik v trdnjavo živila. Imel je na krovu ruske pomorske častnike, ki so izkušali priti k baltiškemu brodovju. Ladjo so odpeljali v Saseho. — O ladji »Nigretia", ki so jo zaplenili Japonci, poročajo, da je vozila v Vladivostok kontrebandno blago. Na njenem krovu so bili tudi ruski častniki in moštvo, ki so pobegnili iz Šangaja; med njimi tudi poveljnik rušilca „Grozoboja", ki je imel pri sebi važne listine. Katere narodnosti je „Nigretia", se še ni moglo dognati. V listi Llovdovih ladij tega imena ni najti.
Časopis na fronti.
Poročnik Šnabievskij izdaja na pozicijah svojega polka hektografiran list, v katerem priobčuje vse važnejše in zanimivejše dogodke. V neki notici pripominja, da ne-more jamčiti za redno izhajanje svojega lista.
»List, ki vofikrat menja barvo«.
Dnevnik „Novi Kraj" v Port Arturju, ki izhaja še vedno vzlic oblegovanju, je v neki številki, ki je slučajno dospela v Evropo, priobčil nastopno: .V bližini sobe za stavce je »poginilo" dvanajst granat. Razne eksplozije so pokvarile zidove, dočim so druge razbile okna. Naše besedilo se tiska na papir nedoločne barve. Nimamo vedno dobrega, belega papirja na razpolago, ampak smo prisiljeni rabiti večkrat višnjev, rdeč in oranžast papir Vojaki na nasipih čitajo pa vedno naš list z velikim veseljem,"
Kapitan Klado o hullakem dogodku.
Ruski kapitan Klado se je izrazil, vozeč se v Pariz k hullski komisiji, dopisniku pariškega »Journala", ki se mu je pripeljal nasproti do belgijske meje o hullskem dogodku sledeče: Izrecno je povdarjal svojo dolgo službeno dobo, svoje znanje ter izkušnje; vsled tega se ne moti, ako trdi, da so bile gotovo navzoče torped. in sicer jap. Takrat ni bilo nikake megle, pač pa je svitlo svetel mesec, kar mu je omogočilo natančno opazovanje. Vsi Rusi so videli isto in Roždestvenski je poročal carjvi v tem smislu. Kapitan obžaluje, da so bili zadeti tudi ribiči. Ako se je pa streljalo, nihče ni mogel vedeti kam gredo streli. Sploh pa, pravi kapitan, kaj so imeli ribiči opraviti pri torpedovkah ? Za pomoč ni bilo časa; kajti brodovje je imelo povelje, naj vozi, kakor mogoče, hitro. Poleg tega je ostala ena sovražna ladja več ali manj nepoškodovana ter je lahko rešila druge. Nadalje je dejal, da brodovje ne bo dospelo na bojišče pred 2 mesecema ter se spustilo v boj. Načrt Roždestvenskega je izvrsten, a ima vsled numeričnih vzrokov enako šans za poraz ali zmago. Vsled tega je zagovarjal Klado v časopisih odpošiljatev tretjega brodovja. — Šele potem bo Rusija dovolj močna, da si pribori na morju zmago.
Cesar v razstavi »Leonove družbe".
Včeraj je cesar obiskal drugo razstavo avstrijske »Leonove družbe". Cesar se je mudil skoraj eno uro in pol v razstavi in se je o njej izjavil jako pohvalno.
Nižjeavstrijski deželni zbor
je imel včeraj sejo, da izpremeni vsled želje vlade nekatere točke jeseni sprejetega zakona o šolah. Poročal je deželni odbornik dr Gessmann. Rekel je, da se popolnoma strinja z željami vlade, ki ne izpremeni bistveno načrta. Nikakor ne nasprotuje državnemu nadzorstvu šol, samo to zahteva, da bi država res povsod izvrševala nadzorstvo. Soc. dem. poslanec Seitz je izjavil, da so izpremembe, ki jih zahteva vlada, nezadostne. Obžaluje, da ni imela vlada več smisla za zahteve ljudstva (soc. dem vajencev. Op. uredn.). Predlagal je več izprememb. Namestnik grof Kielmansegg je naglašal, da je novi šolski zakon v polnem soglasju z državnim šolskim zakonom. Go vorili so še baron Freudenthal, Schvvarz, dr. Marchet in Volkl. Poročevalec Gessmann je v ostrih besedah zavračal napade na novi šolski zakon. Prosil je zbornico, naj pritrdi izprememki. Živahno odobravanje med kršč. soc. poslanci in na galeriji. Zbornica je z veliko večino odobrila predlog dr. Gessmanna.
Trgovinska pogajanja z TsTeinčijo.
„AUg. Zeitung" poroča, da bo že danes odločeno, če se bo sklenila trgovinska pogodba z Nemčijo. Sedaj se gre zgolj za določila o prometu živine. Če se poverjeniki obeh dižav sporazumajo, ne bo Nemčija niti odpovedala sedanje trgovinske pogodbe, marveč bo v novi pogodbi določilo, da stopi s 1. januarjem 1906 nova pogodba v veljavo.
Dogodki na Ogrskem.
Budimpeštanska korespondenca priobčuje razgovor svojega poročevalca z Andra-ssyjem. Rekel je, da bi bil razpust zbornice sedaj kršenje ustave in kraljeve prisege Z novimi volitvami ne bo uničeno delovanje opozicije.
Nova zbornica bo obstajala zgolj iz poslancev, od katerih bo en del hotel na vsak način uveljaviti Danielov predlog, a opozicija bo izkušala za vsako ceno preprečiti Danielov predlog. Lahko pride do tepežev in morda bodo streljali z revolverji.
M mo delovanje in zborovanje v novi zbornici je popolnoma izključeno. Andrassy je izjavil, da hoče storiti vse, da pride do sporazumljenja med strankami Opozicionalne poslance prihodnje volitve jako skrbe. Več najradikalnejš h poslancev je bilo pri Ko-šutu Prosili so ga, naj vpliva, da ne bodo sedaj razpisane volitve. Košut je rekel, da sedaj nestrpneži žanjejo, kar so sejali. Leta in leta jih je svaril, naj ne tirajo obstrukcije do skrajnosti.
Med zaupniki opozicije in liberalcev se vrše pogajanja, da bi se preprečile nove volitve. Liberalci zahtevajo rešitev važnih predlog, opozicija pa Tiszov odstop. Tisza je baje izjavil, da odstopi, če zbornica sprejme vse izpremembe in tudi poostrenje poslovnika. Liberalci ne upajo, da se stranki sporazumeta.
„Veto" pri papeževi volitvi.
Poljski listi poročajo, da je bil v Rimu kardinalu Puzyna vročen papežev odlok, v katerem se preti onim kardinalom s strogimi kanoničnimi kaznimi, ki bi proti izvolitvi kakega kardinala za papeža vložili ugovor kake vlade.
Italijanski senat
je s 70 proti 15 glasovom odobril trgovinsko pogodbo med S/ico in Italijo.
Francoska zbornica
je odobrila zakonski načrt, da bosta praznika ponedeljeka po Božiču in Novem letu.
Kandidat Bieuaime.
Radikalni krogi trde, da je toulonski mornariški prefekt podadmiral Bienaimč zato prosil za umirovljenje, ker hoče kan-didovati za poslanca v drugem pariškem okraju, katerega je zastopal rajni Syveton. Volilni odbor nacionalcev je že ponudil Bienaimčju kandidaturo.
Nabava novih topov na Srbskem.
Nameravana nabava novih topov je povzročila, da je srbsko javno mnenje razdeljeno, kje nabaviti topove. Mnenja so različna, naj li se topovi nabavijo v Avstriji, Nemčiji ali na Francoskem. Kralj želi, da bi bilo vprašanje o novih topovih kmalu rešeno.
Škof proti „Taglielie Rundschau".
Valencijski španski škof Nozaleda je tožil berolinski dnevnik „Tagliche Rund-sch iu" zavoljo razžaljenja časti. Sodišče je urednika obsodilo. Kako je bilo že pri nas z dekanom Erjavcem?
Syvetonova smrt.
Oče umrlega poslanca Syvetona je včeraj vložil tožbo proti neznanemu morilcu svojega sina Syvetona. Nacionalno časopisje, osobito „Intransigeant" in „Libre parole", namigavajo, da smatrajo za Syvetono-vega morilca neko s Syvetonom v ozki zvezi stoječo osebo. Rochefort priobčuje v „Intransigeantu" pismo gospe Menartove, pastorke Syvetonove, v katerem jako ljubeznivo piše o rajniku in toži o svoji materi. Rochefort sklepa iz tega pisma, da so bile obdolžitve proti Syvetonu z ozirom na njegovo pastorko izmišljene.
Z Balkana.
Ponoči dne 20. t. m so zgorele pisarne bolgarskega eksarhata. Zgoreli so skoraj vsi papirji.
Iz Italije.
Italijanski senat je 20. t. m. po kratki razpravi odobril zakonski načrt o pomno-žitvi karabinierov, policije in mestnih straž.
Povratek Marcela Haberta v Pariz.
Voditelj lige francoskih domoljubov se je 19. t. m. povrnil v Pariz. Navdušeno so ga sprejeli njegovi pristaši. Ob 9. uri zvečer je bil shod, na katerem je odstopil vodstvo stranke poslanec Galli zopet Habertu. Ha-bert je izjavil, da obžaluje, ker je moral pustiti Deroulčda v prognanstvu. Rekel je, da bodo domoljubi pričeli z odločno akcijo proti bloku francoske vlade, da se bo dovolil povratek iz prognanstva tudi Derou-lčdu. Zahteval bo, da se izvrši revizija svoje -časne sodnijske obravnave proti njemu.
v
Sfnjerskt- nomm,
š Občinski odbor na Humu pri Ormožu izvolil je blag g. c. kr. dvornega svetovalca dr. Miroslava P 1 o j a, državnega in deželnega poslanca, veleposestnika itd. v priznanje posebnih zaslug enoglasno svojim častnim občanom.
š Rudniški ravnatelj Robert Drasch v Trbovljah gre na rudnik v Kočevje. Rdečkarjem je bil v želodcu, a drugi so ga radi njegove narodne nepristranosti, dasi je bil Nemec, spoštovali.
š Razširjena ljudska iola na Vo dah, zdaj Srazredna deška in 5razredna dekliška, je obdržala svoj nemški napis: „Werk-schule - Knaben - Miidchen". Solo pohajajo slovenski otroci, večinoma rudarski, učni jezik je slovenski; zato je pač samonemški napis na šoli lepa ironija.
š Elektrarno zidajo — kakor nam poročajo iz Trbovelj — na Vodah pred staro glažuto. Preskrbovala bo z elektriko tudi Hrastnik in Zagorje. Želeti je, da jo napeljejo tudi v Trbovlje. Te bodo potem res moderne. Čudno pa je, da poštna uprava še ni oskrbela za Trbovlje posebnega listo-noše. Stranke si ga morajo same plačevati. Niti nabiralnika ni nikjer. To pa menda ni moderno dandanes, ko že vsaka gorska vas ima poštnega sela. Kdo je kriv?
š Za zadnje deželnozborske volitve so dobili trboveljski demokrati iz Zagorja 100 K agitacijske podpore. Tako poroča „Rdeči prapor", kateremu obljublja Miha uobal pomoč iz Trbovelj in Zagorja, ako se preseli iz Trsta v Ljubljano. Bomo videli.
š Ljutomer. Hišo s posestvom je kupil tukaj slovenski podobar G o 1 o b i č, Križanov zet pri sv. Trojici v Slovenskih goricah.
š Ptuj. Novo železnico dobimo. Dež. poslanec Ornig bo predlagal v dež. zboru zgradbo nove železnice Rogatec Ptuj Sv. Tro-jica-Purkla. Ornig se že dogovarja s posameznimi občinami o tej zadevi. Ali bo kaj obilo kruha iz te moke? Dvomimo!
š Tovarna na dražbi. Papirnica v furkloštru pri Rimskih toplicah pride 14. januarja t. 1. na dražbo. Tovarna je cenjena na 30.418 kron, pripadki pa na 10 930 K.
š O. Karol Mtkel, štajarski rojak, ravnatelj realke v Kromerižu, je imenovan za ravnatelja v šestem činovnem razredu.
š Kako se lovi tatove. Imejitelju posestva Gorice pri Celju je nekdo vedno kradel drva. Na noben način posestnik ni mogel tatu zaslediti Končno jo razne kose lesa zvezal z žico in konce žic zvezal z električnim zvoncem v svoji spalnici. Prihodnjo noč je že pričel zvoniti zvonec. Tat je bil zasačen.
š Divji lovci Pred celjskim sodiščem so bili obsojeni znani lovski tatovi 49letni posestnik Jožef G o r i š e k iz Zelš pri Vojniku na 2'/»letno ječo, njegov nezak. sin Jožef G u z a j in 30 let stari posestnik Jožef Grilc pa vsak na 11 mesecev težke ječe. Ko so jih zasačili, so se branili s puškami.
Koroške novice.
k Naš poslanec g. Fr. Grafenauer je v zadnjem deželnozborskem zasedanju vsega skupaj govoril 28krat. Pristaši nem. kršč. soc. stranke so vsi trije skupaj se oglasili k besedi 25krat. Kolikrat pa so povzeli besedo nemškutarski kimovci? — Slovenci imamo najpridnejšega in najsposobnejšega poslanca.
k O čistem dobičku .Miklavževega večera" z dne 11 t. m. se je zadnjič pomotoma poročalo, da se obrne ves znesek v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Sklenilo se je to svoto deliti, in sicer dobi polovico t. j. 43 K 3 v. „Slov. kršč. soc. delavsko društvo v Celovcu", druga polovica pa se je poslala kot božični dar »Čitalnice" in slov. delav. društva za šentru-perško „Narodno šolo" pri Velikovcu društvenemu vodstvu v Ljubljano.
k Velika nesreča se je prigodila na postaji Žabnica dne 20. t. m. Tovorni vlak, ki vozi zjutraj ob 7. uri proti Ukvam, ima navadno dve ali tri lokomotive; dve ima spredaj in jedna zadej pritiska. Ko se prične vlak pomikati s postaje, se odtrga pri jed-nem laškem vozu zaklopenjač pri verigi, vlak vozi naprej z nekaterimi vozovi za gramoz. Ko v hitrosti zapazijo, kaj se je zgodilo, vozi nazaj ne vedoč, da zadnja lokomotiva pritiska zadnji del vlaka naprej. V tem trenotku trčita oba dela s tako močjo skupaj, da so prazni vozovi za gramoz jeden na drugega poskakali. Več vozov je polomljenih. Za lokomotivo je bil voz za vlakovodjo, v katerem so bile tri osebe, dva uslužbenca in vlakovodja. V trenutku, ko je vlak skupaj trčil, je vrglo prazen voz za gramoz s sprednjimi kolesi na voz, v katerem so bile osebe. Uslužbenca sta jako poškodovana; jednemu je odlomilo nogo in vsega zmečkalo, drugega tudi hudo ranilo, vlakovodjo pa vrglo ob steno. Ponesrečenca so z brzovlakom odpeljali v bolnišnico v Št. Vid. Na lice mesta je prišla komisija, vlaki so imeli velike zamude.
k V proslavo Brezmadežne sta v
celovškem bogoslovju slovenska in nemška akademija skupno priredili v nedeljo 18. t. m. slavnostno predstavo, katero je počastil tudi mil. g. knezoškof s svojo navzočnostjo. Najprej so udarili tamburaši slovenske akademije : „Pozdrav Mariji". Nato je zapel s tujimi močmi pomnoženi zbor nemške akademije Mozartovo: „Slava Bogu". Prvi govornik je navajal svete očete o brezmadežnem spočetju Device Marije. Moški zbor slovenske akademije je zapel krasno himno Hladnikovo : »Brezmadežni Devici". Ud slovenske akademije g.JankoŠder je v lepem govoru dokazal, da je dogma o brezmadežnemu spočetju veliko bojno znamenje proti najhujši hereziji sedanjega časa proti naturalizmu. Slavnost je zaključil orkester nemške akademije s Schubertovo: „Ave Marija!" Premil. g. knezoškof se je pohvalno izrazil o lepo uspeli slavnosti in opominjal bogoslovce, naj ne pozabijo, da človek sam iz sebe brez milosti božje ne doseže ničesar.
Dnevne novice.
V L j ubljan i, 22. dec.
P. n. gospodom naročnikom! Današnji številki »Slovenca" smo zopet prilo-
žili položnico poštno-hranilničnega urada za vse one p. n naročnike, ki jim s koncem decembra poteče naročnina. Dobili jo bodo radi lažjega poslovanja tudi vsi oni, ki list plačujejo mesečno, in imajo event. že druge položnice pri roki. Prosimo naj vsak čim preje obnovi naročnino za naprej in vpošlje obenem tudi event zaostali znesek, da bomo mogli z novim letom redno nadaljevati s pošiljanjem
Novi župan v Zagrebu. Iz Zagreba, 20. decembra : Danes je bila izven-redna seja mestnega zastopstva, v kateri je bil izvoljen za mestnega župana d r. M. A m r u š Dobil je 30 glasov, dočim so vsi privrženci čiste stranke prava glasovali za svojega druga Gasparovica, ki je dobil 15 glasov.' Občinstvo je sprejelo izvolitev dr. Amruša z velikim zadovoljstvom V svojem nagovoru je v kratkih potezah omenil, kaj naj se čim preje izvede v korist meščanstva. Novega župana čaka veliko dela, toda on je odločen mož, zato upamo, da bode tudi izvel, kar je obljubil. Dr. Amruš je že bil župan zagrebški pred dvanajstimi leti, a poznato je, da so se vsa dela, katera so že deloma končana pod upravo zadnjega župana, zasnovala še pod županstvom Amru-ševim. Dr. Amruša je odstranil bivši ban Khuen Hedervary. ker je hotel na vsak način zatreti opozicijo v mestnem zastopstvu. To se mu je seveda tudi posrečilo ter je tako zagospodovala mažaronska večina v mestnem zastopstvu. To gospodstvo je trajalo 12 let, in zdaj se vrača zopet dr. Amruš na župansko stolico. Meščanstvo zagrebško je s to volitvijo zadovoljno, ker je novi župan dober in varčen gospodar ter z vso natančnostjo varuje koristi meščanov. Nas veseli njegova izvolitev pa tudi zato, ker je novi župan odločen katolik, kar je dokazal s svojim delovanjem na prvem katoliškem shodu. Nadejamo se, da se b>de kraljevi Zagreb pod upravo novega župana vedno lepše razvijal.
—	Is Trzina. V bližnji Loki je bila pretečeni petek volitev župana. Ko bi si Ločani sami med seboj izbrali župana, bi mi nič ne imeli proti temu. Toda v župansko volitev se meša graščinski oskrbnik barona Lichtenberga, Riedl, ki je zaradi svoje neuljudnosti znan od Trzina do Mengša. Riedl je pridobil na svojo stran polovico odbornikov, da bodo volili župana, kakor bo baron hotel. Kdor je neodvisen, ne bo šel na Riedlove limanice. Vsi kmetje na Kranjskem so se že odtrgali od graščinskega jerobstva ali naj samo še Ločani služijo nemškemu baronu? Slovenski kmet, ki mu dela in seka cel ljubi dan v gozdu, ta dobi od tega nemškega milijonarja celih 55, reci petinpetdeset krajcarjev na dan. Ubogi kmet, ki nima po zimi druzega zaslužka, mu dela kot neumna živina in sedaj hoče ta visoki gospod, oziroma njegov oskrbnik Riedl še pri županski volitvi imeti prvo besedo ter izvoliti tacega župana, da bo tak<5 plesal, kakor bo Riedl godel. To se ne sme zgoditi! Baron Lichtenberg je poslanec in kot tak je v nemški-slovenski zvezi, katera ima namen, da kmetu krajša njegove pravice. In vi kmetje boste še pomagali, da vam bodo tem preje nov jarem naložili? Povsodi se kmetje združujejo, vi pa hočete z graščakom držati, vam ne privošči večje pravice. Kdaj ste še videli barona in njegovega Riedla v loški cerkvi, katero imata pred nosom, pa bosta ta dva vam ukazovala? Ali more kak pošten Slovenec dati glas Nemcu, ki je takrat, ko je v habaški kozolec strela vdarila, tako klel, da so se vsi zgražali. In tak tujec naj ukazuje našemu kmetu? Ločani, če imate kai korajže, izvolite moža po svoji volji. Nikar ne bodite tako boječi, saj vam nič ne more Če imate večino v odboru, bo konec Riedlove slave!
—	Imenovan je rač praktikant pri dež. odboru g. JožefBregant za rač. oficijala druzega razreda, rač. praktikant istotam g. JožefSarabon za rač. oficijala druzega razreda in volonter g. Ivan P e k 1 e n k za rač. praktikanta.
—	V Kranju je umrl 20. dec. t. 1. ob 11. uri ponoči Anton Slamber-g e r v 20. letu svojega življenja. Pokojnik, edini sin c. kr. notarja Antona Šlambergerja, je bil zelo nadarjm, odličen dijak. V preteklem šolskem letu je dovršil 8. razred na tukajšnii gimnaziji, mature se zaradi bolezni ni mogel udeležiti s svojimi sošolci. Odlikoval se je tudi po lepem vedenju. V dolgotrajni bolezni je večkrat prejel z vidno pobožnostjo svete zakramente sveto popotnico poslednjič nekaj ur pred odhodom v večnost, kamor sta se mu pred malo leti preselili mati in najmlajša sestra Pogreb je bil v četrtek, 22. t. m., ob 3. uri. Udeležila se ga je vsa gimnazija in mnogo ob-
činstva. Večna luč naj sveti blagemu mladeniču !
—	Nov poStni urad se ustanovi na Savi, okraj Radovljica.
—	S d»lit»tis sa starološko da kanijo ima shod 29. t. m. v S e 1 c i h ob 10l/, uri dopoldne.
—	Jugoslovanski almanah. Sinoči so sklenili udeležniki sestanka za »Jugosl. almanah", da bo slovenski del razdeljen v tri dele, in sicer bo vsak nosil firmo enega treh leposlovnih listov »Dom in Svet", „Zsron" in »Slovan*. Vsak del izvoli svoje razsodišče za spise svojih sotrudnikov. — Spisi se odpošljejo dne 1. januarja.
—	Razpisana je nadučiteljeva služba v Velikem Podlogu.
—	Lepo gorko vreme imajo v Trstu. Morje je mirno.
—	S»lst*o v Pulju. Puljski dnevnik »Omnibus" je priobčil zanimivo statistiko o šolstvu v Pulju. Pulj ima 36 000 prebivalcev. Po znani statistiki je okolo 23.000 Italijanov, 8500 Slovanov in 4500 Nemcev. Italijanske šole raznih vrst štejejo 2530 otrok nemške šole pa 1435 učencev. — Po statističnem razmerju bi Italijani morali imeti 2750 šolskih otrok, Slovani 1000 a Nemci okolu 500. Medtem pa vidimo, kako so nemške šole pogoltnile okolu 1000 otrok. Slovani pa nimajo v Pulju niti enega razreda Njihovi (večinoma hrvaški, nekoliko tudi slovenski) otroci morajo hoditi v italijanske in nemške šole. Evo, take so istrske šolske razmere! Značilno je, kako močno je tukaj ponemčevanje.
—	Novice is Amerike Nesreča
Er i delu. Anton Cmok, doma iz t. Jurja ob juž. žel., se je pri delu težko poškodoval To poroča njegov prijatelj iz Sev. Amerike. — Smrt na tuje m. Iz Kansas City, Kas., se javlja, da je tamkaj umrl Ivan Ferlič, doma iz Poljan pri Skofji Loki. V Ameriki ostavlja soprogo in štiri nedoletne ntroke — Dete z dvema glavama. Žensko dete z dvema glavama, rojeno v East Sommerville, vzbuja mnogo pozornosti med bostonskimi zdravniki. — Potniški vlak padel v potok. Iz Holdena Mo v Ameriki se poroča, da je ponoči vlak, ki je bil poln potnikov in ki je vozil iz St. Luiza padel v izušeno poto-kovo strugo. 150 oseb je ranjenih, med njimi 80 težko.
—	Boj sa slovenski nagrobni napis. Pred časom smo bili povedali, kako je laško starešinstvo v Gradišču ob Soči prepovedalo tukajšnjemu učitelju v kaznilnici g. Bajtu napraviti na grobu svoje matere na pokopališču v Gradišču slovenski napis. Vsa reč se je vlekla dolgo naprej potom rekurzov, ali končna rešitev, ki je bila dognana pred kratkim, se glasi, da sme gosp. Bajt postaviti v laškem Gradišču slovenski napis na grob svoje matere. Prav tako!
—	Ljudske knjižnice, ki bi se prenašale iz kraja v kraj, napravi laško društvo „Unione dei Giovani Friulani". Prvo. tako knjižnico postavijo v Tržič (Monfal-cone).
—	Tisoče kron podarite naši siroti miljenki, šolski družbi sv. Cirila in Metoda, ako vsi prilepite na vsako pošiljatev, pismo, dopisnico, razglednico, kar jih odpošiljate sedaj prigodom božičnih praznikov in novega leta, enega, dva, tri, pet, sedem, deset in več narodnik kolekov. Tako nasvetuje vrla reška Hrvatica za svoje istrske brate. Kaj nas ovira, da ne bi tudi mi sprejeli nje nasveta? Naši slovenski šolski družbi bi mnogo pomogli!
—	Gra&ki občin, svet ima premalo dela, zato se vtika tudi v stvari, ki ga nič ne brigajo. Protestiral je proti novemu nižje-avstrijskemu šolskemu zakonu.
—	D»r. Gospod župan Ivan Hribar je daroval 200 kron za trzinske in mengeške reveže.
—	Ljudsko šolstvo. Iz druzega v prvi plačilni razred so pomaknjeni : Marija Schweiger, Jakob Pertnar, Ivan Leveč. Nežika Zupan, Marija Marovt, Klo-tilda Golf. — Iz tretjega v drugi plačilni} razred: Konrad Mally, Mih Poklukar, Anton Levstek, Ivan Likar. Jožef Reich. Ema Ravnacher, Frančiška Jankovič, Kristina Demšar, Aleksander Lunaček, Ivan Schober, Valentin Zavrl, Franc Marolt, Luka Kmfic, Franc Hogler. — Iz četrtega v tretji plačilni razred: Anton Kos, Franc Čuk, Frančiška Pogačnik, Viljem Tschmkel, Jož Tratar, Rudolf Schiller, Jožef Beigant, Janez Zupančič, Gizela Eisen-hardt, Mat. Jug. Marija Justin, Terezija Ko vačič Liudmila. Buko\vitz, Marija Račič, Marija Dovgan, Eleonora Deu, Ema Petsche, Frančiška Furlan, Franc Delcot, Konrad Barle, Edvard Markošek, Evgenija Pehani, Vilibald Ru«, Karniina Klemenčič, Pavla Brezovšek. Ena Žerjav Vin encij Berce, Vincencii Krek, Friderik Jazbec, Marija Arh, Mat. Primnsch.
—	Trž*<£*o bombe pred dunaj sitimi porotni tel Dunaiski porotniki se bodo pečali s tržaškimi bombami. V prvi razpravi, ki bo meseca februarja, bo obtožen diurnist na tržaškem magistratu, Felice
Vidusso, član društva »Vita dei giovanni"i veleizdaje, ker je širil veleizdajske spise. V drugi razpravi bodo pa na zatožni klopi : akademični slikar Napoleon Cocci, oficial tržaškega mestnega davčnega urada Oskar Suban, bivši lastnik kavarne Martellus de Paul, in dimnikar Justus Salatei. Dolže jih, da so vedli za bombe, ki so se našle v društvenih prostorih razpuščene „Societk ginnastica". Prestaviti morajo vse spise iz italijanščine v nemščino. Pri razpravah bodo posredovali tolmači.
Ljubljanske ilovice
Baron Hein je nastopil daljši dopust ter je v spremstvu svoje soproge odpotoval v Sicilijo.
Pogreb obč. svetnika Ivana Skerjanca
se je vršil včeraj jako slovesno. Pri pogrebu, ki se je razvil od mrtvašnice pri sv. Krištofu, jd svirala .Društvena godba", ki je tudi na grobu zasvirala žalostinko. Udeležila so se pogreba društva : .Sokol" z zastavo, »Slavec" z zastavo, »Ljubljana" z zastavo, »Glasbena Matica", deputacija ognjegasnega društva in več drugih depu tacij in občinstva. V slovo so pokojniku zapeli združeni pevski zbori pod v dstvom g. Razingerja. — Poroča se nam, da je izmed gospodov, katerim je pokojnik zapustil nekaj legatov, včeraj g. D e č m a n daroval ed dobljenih 500 kron 300 kron družbi sv. Cirila in Metoda. Upati je, da bodo tudi ostali gospodje posnemali ta zgled [in obdarovali družbo sv. Cirila '.in Metoda ter še kako drugo dobrodelno društvo. Tako bsdo najlepše služili pokojnikovim intencijam, dobri stvari pa koristili.
Iz Amerike se je včeraj pripeljalo 15 Hrvatov in Slovencev. — Z Vestfalskega je prišlo 50 iz Podbrda pa 70 Hrvatov. — Na Hrušico je šlo 40, na Jesenice 25 na Vest-falsko pa 30 Hrvatov.
Kmečka posojilnica za ljubljansko okolico na Gorupovem vrtu ob Dunajski cesti ne bode zgradila nameravanih poslopij, nego ima zdaj dotičnih 12 st. parcel na prodaj. Vseh stavbišč je ondi vsled parcelacije 18.
Tlak iz kamnitih kock so položili na prehodu Miklošičeve ceste in Sodnijskih ulic pri Bahovčevi hiši, preostaje ga položiti še od vegla dr. Krisperjeve hiše proti parku.
Dunajsko cesto bodo prihodnje leto tlakovali od hiše župana Hribarja do konca Gorupovega vrta, a 1. 1906. pa zadnji del, t. j. do železniškega prelaza. Dotični stroški so obrokoma v drž. proračunu.
S stavbišča II. drž. gimnazije prično po novem letu odvažati prst in drug materijal, kar ga je odveč, v višini 1 m. S kopanjem temelja pa se prične kasneje.
Posipanje čast. Trnovčan nam piše: Te dni so posuli ceste na Trnovskem nasipu in Opekarski cesti. Le na »Stradon" so pozabili. Žj štiri leta ni bil posut. Ob deževju stoji voda po jamah, kakor v gorski vasi. Ljudje kar v čevlje zajemajo vodo. Se večji reveži so otroci, ki hodijo v šolo. Prosimo torij, naj se tudi nas na Stradonu spomnijo gospodje.
Velika nesreča preprečena. Včeraj do poldne je hotela zakuriti v peči Reisner-jeva dekla na Resljevi cesti štev. 7, a spočetka ni hotelo goreti. Naenkrat se je pa zasvetilo in nastal je velik pok, po sobi pa je začelo smrdeti po plinu. Preiskovati so začeli po vzroku in poklicali delavce iz pli-nove tovarne, ki so začeli pred hišo kopati, da bi prišli do plinove cevi. Med kopanjem je eden delavcev zadel s krampom ob kamen in povzročil s tem iskrco, nakar se je z velikim pokom vnel plin v zemlji in goreti je začelo po vsej že izkopani jami. — Ognja pogasiti niso mogli toliko časa, da so prekopali od dveh straneh in potem zamašili plinove cevi. Pripetila bi se bila lahko velikanska nesreča, ko bi se stvari ne bilo pravočasno opazilo.
Dobrotnikom in prijateljem živali Pred-sedništvo društva za varstvo živali v Ljubljani objavlja: Plemenita srca prebivalcev mesta Ljubljane, kakor cele Kranjske dežele so v svoji splošno priznani milosrčnosti že opetovano s hvalevredno darežlji vostjo po možnosti olajšala bedo živali, zlasti ptičev Zima preti z vsemi neprili-kami ubogim ptičkom, katerim je usojeno prezimovati pod milim, a v tem času pač bolje rečeno nemilim nebom, v prosti naravi. Poklicani se čutimo toraj prositi vse dobrotnike in prijatelje pomoči, po leti s svojim petjem nas razveseljajočim, a po zimi trpečim ptičkom-trpinom, in sicer nujne pomoči, Ali kako? Pristopite k našemu društvu in nam omogočite podpirajoč nas s svojimi prispevki napraviti ubožcem nove in več krmilnic ter preskrbeti za mrzlo in dolgo zimo dovolj ptičje krme. Ta smoter našega društva se pa da le tedaj doseči, ako nas plemeniti prebivalci mesta Ljubljane, kakor cele dežele Kranjske z vsestranskim pristopom k našemu društvu podpirajo s svojimi prispevki. Dovoljujemo si toraj še enkrat vse kar najsrčneje in naj-udanejše prositi, da naš smoter v navedeni smeri v svoji dobrosrčnosti po možnosti podpirate. Bog naj vsem obilo poplača
Pristop k društvu naj se naznani »društvu za varstvo živali v Ljubljani" samemu ali pa sledečim gospodom: Rudolf grof Mar-gheri, predsednik; Alojzij Paulin, društveni tajnik ; Ferdinand Schulz, odbornik ; Karol Benedikt, odbornik in Miha Frančič, vsi stanujoči v Ljubljani. Društveni prispevek je 4 K za celo leto, kateri naj se dopošlje društvenemu blagajniku Miha Frančič-u pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Ljubljani.
Red sv. mašnistva je prejel včeraj v škofijski kapeli v Ljubljani P. Krizogon T i s c h 1 e r iz frančiškanskega reda. — S u b d i j a k o n a t pa sta prejela cister-cijana iz Zatičine Fr. Štefan Geyer in Robert Senn.
Umrla je Marija Rožič, železniškega čuvaja žena, 78 let, Poljanska cesta 32, osta-relost.
Za božične praznike sta se preskrbela.
Danes ponoči je ukradel neznan tat Oro-slavu Dolencu, svečarju v Wolfovih ulicah iz veže škaf medu — pitanca, vrednega 75 kron 60 vin. — Jakobu Dolencu, posestniku v Konjušnih ulicah št. 6 je bilo ukradenega sinoči med 5. in pol 6 uro iz vrta okrog 6 kilogramov prašičjega sala, vrednega 8 kron 40 vin. Oba uzmoviča sta mislila najbrže na božične praznike.
Ljubljanski obč. svet. V včerajšnjem poročilu o seji ljubljanskega občinskega sveta naj se popravi besedilo v govoru gospoda Predoviča tako, da je imel pri 9 vagonih prašičev 100 ne pa 900 K dobička
Književnost in umetnost.
# »Življenje sa carja". Pri današnjem drugem in zadnjem koncertu Nadine Slavjanske se bo igrala historična drama »Življenje za carja". Glasba (orkester tuk. pešpolka št. 27) je sestavljena po kompozicijah Glinke (iz istoimenovane opere), Ru-binsteina, Berestowskega itd. V boljše ume-vanje, prinašamo našim čitateljem vsebino drame: I. Prizor: Leta 1613. o priliki začasne, vlade v Rusiji dospeli so Poljaki do velike moči. Po zmagi pri Smolenskem korakali so proti Moskvi. Njih namen je bil razven tega, da s silo odvedejo ruskim čarom izvoljenega Bojara Mihajla pred Te-odorovica Romanova (utemeljitelja sedanje ruske dinastije) iz njegovega grada Dom-nina pri Kostromi ter da ga kakor ujetnika privedejo v glavno taborišče v Vilno. V to svrho določena poljska četa vojakov zašla je v pragozdih Kostrome ter je tako prišla v vas Domnino. ki je spadala k posestvom Romanovov. V koči seljaka Ivana Susanina se ie zbirala vaška mladina na igro in ples, da proslavi izvolitev svojega graščaka vladarjem Rusije. Prihodom poljskih vojakov je bila pokvarjena radost in veselost razposajene mladine. Poljski častnik je zahteval, naj mu pokažejo pot, ki vodi v grad Domnino ter ponujal v to svrho visoko svoto denarja. Susanin je navidezno sprejel ponudbo, ali istočasno poslal svojega unuka Vanja k carju, da ga posvari. II Prizor: Drugi prizor igra v starih, nepregaznim, globokim snegom pokritih pragozdovih Kostrome, kamor je Susanin zavel Poljake ter jim odkrito priznal, da jih je tja dovel, da carju omogoči beg. Poljaki, ki so videli svojo pogubo pred očmi, osvetili so se ter ubili Susanina, zvestega slugo svojega gospodarja. III. Prizor: Tretji prizor se igra zopet v koči Susanina Antonida se ne more umiriti, ker nima vesti o usodi svojega očeta in Vanje. Poslednji slednjič pri-drvi v kočo z veselo vestjo, da je carjevo življenje rešeno. Istočasno prinesejo truplo ubitega Susanina. — Epilog: Ulica v Moskvi pred carskim dvorom. Narod čaka na prihod kronanjskega sprevoda ter prireja carju burne ovacije.
II a/ne stvari.
Najnovejše od rasnih strani.
Strašen vihar je divjal te dni ob portugalskem obrežju. 18 ribičev je izgubilo življenje, 600 ribičev je v silni bedi. Tudi mnogo drugih ljudij je ponesrečilo.— Nesreča v tovarni. V tovarni Spo-dio na Sušaku je bila eksplozija. Plameni so napolnili ves prostor za stroje. Od 8 delavcev sta dva popoloma zgorela, pet delavcev je težko ranjenih. — VBerolinu vzbuja pozornost, da je zopet izginila neka osem let stara deklica. — En milijon zaigral. Solastnik knji-gotržnice C a I v a y v Berolinu dr. G o 11 -h e 1 f je izginil iz Berolina. Zaigral je en milijon. — Društvo proti klepetanju in obrekovanju so ustanovili v Insterburgu. — Nov brzojavni aparat sta izumila ogrska inženirja Antal P o 1 1 a c k in Jožef V i r a g. Stroj tekst v latinici zapisuje.
Telefonska In hrtojavrss poročila.
Celjo, 22. dec. Okrajni zastop celjski danes razpuščen. Posle prevzame višji komisar Lehmann.
Dnnaj, 22. dec. V današnji seji nižje-avstrijskega dež. zbora je bil danes velik vihar. Galerija je vpila na Seitza, da so pri zadnji demonstraciji sodelovali samo lopovi in postopači. Seitz je na ves glas protestiral. Ko je Kolisko govoril proti kršč. soci-alcem, mu je zaklical Gessmann, naj vprsša Derschatto v kakem razmerju je nemška ljudska stranka z vlado. — V o 1 k e 1 : »Derschatta je pošten mož ter nima nobenega reda." Bielohlavek: ,Za Vas bi bil jazbečarjev red". Nakrat se začuje močno lajanje, a ne opazi se, odkod prihaja. Voel-kel kriči na kršč. socialce: »Le lajajte, vsaj ste psi!" Kršč.-socialni poslanci planejo proti Volklu ter mu groze s pestmi. Nekateri poslanci mu kličejo: »Pobili vas bome kakor steklega psa!" Sklican je bil takoj disciplinarni odsek, ki je Volkla izključil iz današnje seje.
Dunaj, 22. decembra. Razsodba proti defravdantu Jenner ju in tovarišem se razglasi še danes
Inomost 22. decembra. Danes sta bila dva tukajšnja SchOnererijanca obsojena vsak na petdnevni zapor, ker sta dopisnika laškega lista iz Milana dr. Albertinija v noči od 4. na 5. nov. obdelavala z brcami.
L?ov. 22. dec. Poljski listi odklanjajo predlog o koalicijskem ministrstvu Barn-reither Krama f.
Sofija, 22. dec. Jutri se otvori tu razstava bolgarskih umetnikov, na katero so povabljeni tudi Hrvatje. Več hrvaških književnikov in umetnikov pride v Božiču sem.
Berolin, 22. decembra. O pomenu od Japoncev zavzete utrdbe Kinkvanšan so mnenja razdeljena. Utrdba baje ni velike važnosti, ker jo Rusi z bližnjih holmov lahko obvladujejo. Južno-vzhodno ležeči grič, katerega so Japonci zavzeli, nima velike važnosti.
London 22. dec. ..Morningpost" poroča iz Tokia: Iz luke Yokosuho odhajajo vsak dan tovorne ladje s topovi, streljivom ter z drugimi vojnimi potrebščinami proti Ribiškim otokom. Za guvernerja tega otoka je bil imenovan general Horjo. V japonskih pemorskih krogih se govori, da namerava rusko brodovje napasti te otoke, da si tako napravi na njih svojo podlago.
Berolin, 22. dec. Soc. dem. listi poročajo, da v neki danski tovarni orožja blizu Kodanja izdelujejo za rusko armado brizgalke krogelj, ki so izum danskega voj. ministra in najnovejše delo na vojaškem polju. Ta naprava se baše avtomatično ter se iz nje lahko izstreli 100 krogelj v minuti. Rabijo jih lahko tudi jezdeci.
Berolin, 22. decembra. Iz Peterburga se poroča, da je na prvem tehnološkem plesu romanopisec Gorkij provzročil škandal. Gorkij, obdan od kakih trideset kmečko oblečenih tovarišev, je vdrl v dvorano, pojoč revolucionarne pesmi. Ker ni hotel iz-lepa dati miru, je glasba nehala, dame so šle proč, moški so pa Gorkega pretepli in vrgli vun.
Peterburg, 22 dec. Minister notranjih zadev je ustavil za tri mesece izdajanje anti-semitskega lista „Besarabec".
Peterburg, 22. dec. (K u.) Predsednik zemstva Černigov je carju 19 t. m. poslal brzojavko, v kateri prosi za reformo ustave. Car je na brzojavko zapisal: Ta brzojavka je predrznost in breztaktnost, zadeva državnih postav ni stvar zemstva, ki ima svoj delokrog v postavah natančno začrtan.
Pariš, 22. dec. Oče Syvetona bo tožil udovo svojega sina, češ, da mu je ona sina umorila. Razni listi pravijo, da je žena umorila Syvetona, ker se je polakoannila zavarovalne svote 150.000 frankov.
Pariš, 22. dec. Državni pravdnik Josip Menard je že uložil obtožbo proti Syve-tonovi soprogi.
Carigrad, 22. decembra. V Logači v okrožju Gevljev so zažgali vstaši hišo pa-triarhistiškega popa ter njega, njegovo ženo in njegovo dete ubili.
Ltpik, 22. dec. Uprava tukajšnjega kopališča je ponudila ruskemu poslaniku na Dunaju, da je pripravljena sprejeti 300 obolelih ali ranjenih ruskih častnikov za polovico navadne oskrbovalne cene.
2132 10—1
proda se
prostovoljno na Spodnjem Šfajarskem
se nahajajoča, dobro idoča čez 70 let stara
usnjarija
z zalogo blaga vred.
K isti spadajoča poslopja so močno zidana in dobro ohranjena; krog odjemalcev je veliki; usnjarija je od železnice in pošte oddaljena 5 minut, leži pri farni cerkvi in blizo šole; z usnjarijo je tudi združena prodaja
drobnega Špecerijskega blaga. '-Mg
Naslov pove upravništvo Slovenca!
Prodajalko,
izurjeno v špecerijski stroki,
in
uccnca
iz dobre hiše in poštenih starišev, sprejme takoj 2130 3-1
tvrdka Jos. Jebačin v Ljubljani.
■j Vsem onim, ki so se v toliko
častnem številu udeležili današnjega fi. J pogreba pokojnega gospoda
Ivana Skerjanca
občinskega svetnika, hišnega posestnika itd. v Ljubljani,
izreka se tem potom najiskrenejša zahvala. Posebno se pa še srčno zahvaljuje za zadnje častno spremstvo ljubljanskemu županu gosp. Ivanu Hribarju, gg. članom občinskega sveta ljubljanskega, ki so polnošte-vilno izkazali zadnjo čast svojemu pokojnemu tovarišu, g. Franu K o 11-inannu, predsedniku ..Mestne hranilnice ljubljanske", gg. uradnikom stolnega mesta ljubljanskega, slavnim deputacijam vseh pri pogrebu zastopanih društev in posebno še društvom ^Ljubljanski Sokol", Slavec" in ,Lj ubljana", ki so poslala k f pogrebu številne deputacije z dru- 1 štvenimi zastavami, nadalje združe- j nemu pevskemu zboru ^Glasbene Matice*, „L j ubij a ne" in .Slavca" za ganljivo petje pri kapeli in ob odprtem grobu, Ljubljanski društveni godbi" za tolažilno godbo ter končno vsem darovalcem prelepih vencev.
V L j ubljani, 21. decembra 1904.
Zaščitna znamka: „Sidro"
Liniment. Capsici comp.
Nadomestek za
Pain - Expeller
je splošno priznano kot izvrstno bol blažujoče mazilo; cena 80 v., K 1-40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škat-ljah z našo zaščitno zDamko „Sicro" iz Richterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek. RICHTERJEVA LEKARNA
k ,,zlatem levu" v Pragi
Elizabethgasse štev. 5 nova. Dnevno razpošiljale.
Globoko užaljeni naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo v svoji neskončni previdnosti našo preljubljeno mater, staro mater in taščo, gospo
Ano Terpinc
po dolgi, mučni bolezni prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, danes dne 21. dec. ob 6. uri zvečer, v 78. letu svoje starosti, k sebi v boljše življenje poklicati.
Truplo predrage rajnice se bode preneslo v petek, ob '/s4. uri popoldne, na pokopališče Zale, k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Nepozabljivo rajnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Kamnik 21. dec. 1904.
Avgust, Ivan, Fran, in Jakob Terpinc, sinovi. - Fran j a Vidmar, roj. Terpinc hči. — Janko Vidmar ces. kr. poštni kontrolor, zet. — Franjn Terpinc roj. Isllč, Julija Terpinc roj. iriič, Helena Terpinc roj. Le-vičnlb, Jusipimi Terpinc, roj. Kuc-ler sinahe — Ivanka, Mlaka, Av-trust, Franja, Karol Terpine in 15o-gomlla, Vladimir, Mira, Stana, Vera Vidmar, vnuki in vnukinje.
Franc Stupica,
Ljubljana, Marije Terezije cesta 1, r Ančnikovi hiši poleg Figovca.
Priporoča slamoreznioe, mlatilnioe, čistil nloe, gepeljne, preše za grozdje in sadj« pluge io brane najboljšega izdelka ter samokci nlce. Dalje : Sesalke za vodo jn gnojnloo, po cinkane, asfaltirane in svinčene oevl za napeljali vode, razne tehtnice z uteži, filedllnike vse; vrst, kuhinjsko opravo, nagrobne križe, n» kovala, prtvljake, žage, kotle za klajo 11 žganje.
Portland in Roman-oement, železnlifer šine in traverze, poljski maveo.
Mizarsko, tesarsko in ključavničarski« orodje ter vse druge v železno stroko spat!p joče predmete.
Velika zaloga vedno svežega Spo 676 52-36 cerij skega blaga.
Klobuke, cilindre,
cepicc
in raznovrstno
perilo
za gospode
priporoča
G. Čadež.
2115 5—2

Pasi
za podgane, dihurje krte, miši itd.
patentirani najnovejši amerikanski sistem
prodaja in razpošilja trgovina	2088 26—3
STREL v Mokronogu, Dolenjsko.
Presenečeni uspeh lova se garantira. Cene jako nizke.

im mm
v.\-<yw,
\w. \vy, S/>S/>
'.V- .v> \W. vv<
vrni Mtiž
Otvoritev kavarne „pri Zajcu"!
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril v prostorih svoje restavracije
„pri Zajcu" na Rimski cesti št. 24
(t. j. na vogalu Rimske, Bleivveisove ia Tržaške ceste)
•- —= kavarno	~~
kjer mi bodo možno vstrezati z najboljšo kavo, kakor z raznimi gorkimi in osvežujočimi pijačami, kot tudi z raznimi svetovnoznanimi likerji in d-iugimi finimi in pristnimi domačini žganimi pijačami.
V zabavo so vse dovoljene igre, posebno pa se odlikuje moderni biljard. — Na razpolago je mnogo časopisov kateri se oddajo v sub-abonement. — Ob enem slavno občinstvo opozarjam, da imam kakor vedno, najbogatejšo izber raznih pristnih namiznih, stekieničnih ter tu in inozemskih desertnih in medicinalnih vin. Toči se vedno sveže najbolj priljubljeno pivo. — Postreže se ob vsakem času z raznimi gorkimi in mrzlimi jedili, ter vse po zmernih cenah. — Oddajo se vse pijače in jedila čez ulico. — Sprejemajo se abonenti na hrano, kakor naročila za razne gostije po poljubnih cenah.
Za vsesttansko blagonaklonjenost in obisk moje restavracijo in kavarne se najudaneje priporočam
.V>
m-mm
</v\W.
•A-^-l •/--A.v?
m m. mm mm
t/.
sv/.
»•IV.VI
2128 5—1
Auguštin Zajec.
•A-.\ .v> '/—> s .v. y>.\ > .v. 7-i> .\V> .v✓> > .y. > .v. v-a .v> < .v. /--A *A-.\ „v>	.\y> .\*/» v~>.v> .\/>

Istrska vina
lastnega pridelka,
nova,
muškateljee, belo, rdeče in teran. Specijaliteta: belo vino za svete maše.
Dobiva se edino-le pri pridelovalcu in lastniku vinogradov a ntonu Ferlan di Giorgio, Rovinj Istra. 2053 20-4
•••••• •••••••••••••••••••••IHMHMMMHMI
......,«......»•.....«.....6«....«.....«..•«•
SJSSSSMJSUStSttSSISSfSJtJJttStSSJJStSStSStt

2077 4 ■ 4
Žive ribe
se dobe v trgovini z ribami in delikatesarai
J. C. Praunseiss, Ljubljana
1200 kg. v zalogi.
Zunanja naročila se izvršujejo točno.
\jsaKsfro;
ima fo varstveno znamko i
»lil«

mimmMi^«,
zavarovano
V LJUBLJANI
, Sv. Petra cesta številka 4

or.
j _ rj
Radi Uredno velike zaloge
oddajo se do 1. januv. 1905 vsi zimski predmeti po zelo
= znižanih cenah: =
K
V
M
zimske suknje ulstro, športne suknje suknje s kožuhovino kožuhov, za v mestu
in potovanje obleka za gospode in dečke
jopice paletoti
(lubl- ovratniki dežni plašči koljeri iz kožuliovine otroški plašči otroški ovratniki
S A
s
v Angleškem skladišču oblek
Ljubljana, Glavni trg štev. 5.
2123 3-2	Velespoštovanjem	O. BernatOViC.
-^M a. - M I t*-M mr'L-Mm.-m~M*ra-A	""-ji	JI
................................................................................................................................................................................................
Vinogpad:
Krško, Trškagopa.
Jeglič ~eva vinska klet
Pred škofijo št. 1
Vinograd:
Osredek.
::::
::::
m-••••
•••
pfipopoca svoj lastni in odlikovani pridelek:	2124 4-2
Cviček novi rdeči liter 36 kr., stari beli liter 40 k r., stari rdeči liter 48 ki*., kakor tudi stara in nova istrijanska, štajerska in ogrska vina po 24 — 64 kr. liter.
3ffimmmmnffi?m