PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102
Uradno glasilo slovenskih občin
Št. 35	Maribor, četrtek	13.6.2024
OBČINA BLED
704. Popravek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o urejanju cestnega prometa v Občini Bled -11
Na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o Uradnem listu Republike Slovenije /ZUL/ (112/05 - uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 109/09, 38/10 - ZUKN, 60/17 - ZPVPJN-B in 3/22 - ZDeb) dajem
POPRAVEK ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O UREJANJU CESTNEGA PROMETA V OBČINI BLED -11
V Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o urejanju cestnega prometa v Občini Bled -11 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/2024) se v 1. členu v besedilu med narekovaji popravi označitev odstavkov tako, da se »(2)« nadomesti s »(3)«, »(3)« nadomesti s »(4)« in »(4)« nadomesti s »(5)«.
Številka: 032-5/2024-15 Datum: 13. 6. 2024
Občina Bled Anton Mežan, župan
OBČINA HOČE - SLIVNICA
705. Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Hoče - Slivnica
Na podlagi 81. člena Statuta Občine Hoče-Slivnica (UGSO, št. 61/18, 27/20, 31/23) v zvezi s 24. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 - ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 -odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 - ZPOmK-2 in 18/23) je
ISSN 1854-2409 / 2386-0448	Leto XX
Občinski svet Občine Hoče - Slivnica na 12. redni seji dne 12.6.2024 sprejel
PRAVILNIK
O OHRANJANJU IN SPODBUJANJU RAZVOJA KMETIJSTVA, GOZDARSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI HOČE - SLIVNICA
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen (vsebina pravilnika)
(1)	Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje, vrste pomoči s posameznimi ukrepi in druge ukrepe Občine Hoče - Slivnica za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja.
(2)	Sredstva po tem pravilniku se dodelijo za:
•	državne pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2022/2472 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 327 z dne 21. 12. 2022, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2023/2607 z dne 22. novembra 2023 o popravku Uredbe (EU) 2022/2472 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 2023/2607 z dne 23. 11. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 2022/2472),
•	pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 2023/2831 z dne 15.12.2023; v nadaljnjem besedilu Uredba Komisije (EU) št. 2023/2831) ter
•	druge ukrepe občine.
Izdajatelj:
Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30, 2000 Maribor
T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-locaKs.info | www.lex-locaKs.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1177
2.	člen
(način in višina zagotavljanja sredstev)
Sredstva za izvedbo ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Hoče - Slivnica (v nadaljnjem besedilu: občina) se zagotavljajo v proračunu občine. Višina sredstev se določi z odlokom o proračunu za tekoče leto.
3.	člen (oblika pomoči)
Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za posamezne namene kot nepovratna sredstva v obliki dotacij in/ali v obliki subvencioniranih storitev.
Pri pomoči v obliki subvencioniranih storitev se kot znesek pomoči upošteva bruto ekvivalent nepovratnih sredstev takšne pomoči.
4.	člen (opredelitev pojmov)
Pojmi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
(1)	»pomoč« pomeni ukrep iz 10. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
(2)	"mikro, malo in srednje podjetje" pomeni fizične in pravne osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in izpolnjujejo merila iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
(3)	"kmetijski sektor" je sektor iz 8. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
(4)	"kmetijski proizvod" je proizvod iz 7. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
(5)	"primarna kmetijska proizvodnja" je dejavnosti iz 44. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
(6)	"predelava kmetijskih proizvodov" je dejavnost iz 45. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
(7)	"trženje kmetijskih proizvodov" je dejavnost iz 35. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
(8)	"kmetijsko gospodarstvo" je enota iz 2. točke 3. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 - ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 - odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 - ZPOmK-2, 18/23 in 78/23; v nadaljnjem besedilu: ZKme-1);
(9)	"nosilec kmetijskega gospodarstva" je nosilec iz 3. točke 3. člena ZKme-1;
(10)	"podjetje v težavah" pomeni fizično ali pravno osebo, ki opravlja gospodarsko dejavnost in izpolnjuje merila iz 18. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1);
(11)	"opredmetena sredstva" so sredstva iz 55. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
(12)	"intenzivnost pomoči" je odstotek iz 12. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
(13)	"standard Unije" je standard iz 60. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
(14)	"naložbe za skladnost s standardom Unije" so naložbe iz 33. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
(15)	"nezahtevna agromelioracija" je agromelioracija, kot je opredeljena z veljavno zakonodajo, ki ureja področje kmetijskih zemljišč;
(16)	"mladi kmet" je kmet iz poglavja 4.1.5 Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 za Slovenijo, ki je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave in na spletnem mestu skupne kmetijske politike;
(17)	"enotno podjetje" pomeni fizične in pravne osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in so med seboj povezane v skladu z drugim odstavkom 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2023/2081;"naravne nesreče" so pojavi iz 38. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
(18)	"slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami" so vremenske razmere iz 2. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
(19)	"druge slabe vremenske razmere" so vremenske razmere iz 41. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
(20)	"škodljivi organizem rastline" je organizem iz 43. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
(21)	"zaščitena žival" je žival iz 47. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
(22)	"biogorivo na osnovi hrane" je biogorivo iz 28. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472.
5. člen (vrste pomoči in ukrepi)
Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v občini se finančna sredstva usmerjajo preko pravil za državne pomoči, ki imajo podlago v uredbah, navedenih v drugem odstavku 1. člena tega pravilnika in omogočajo izvedbo naslednjih vrst pomoči oziroma ukrepov:_
Vrste pomoči
Državna pomoč po skupinski izjemi	v
kmetijstvu v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472
Pomoč de minimis v skladu z	Uredbo
Komisije (EU) št. 2023/2381
Ukrepi:
UKREP 1: Pomoč za naložbe na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472);
UKREP 2: Pomoč za naložbe v zvezi s premestitvijo kmetijskih poslopij (16. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472);
UKREP 3: Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (17. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472); UKREP 4: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (28. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472); UKREP 5: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih (36. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472); UKREP 6: Pomoč za dejavnosti izmenjave znanja in informiranja (21. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472);_
UKREP 7: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja UKREP 8: Pokrivanje operativnih stroškov transporta iz odročnih krajev
6. člen (upravičenci do pomoči)
Upravičenci do pomoči so:
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1178
•	pravne in fizične osebe, registrirane kot kmetijska gospodarstva, ki so mikropodjetja in so pri ukrepih 1, 2 in 4 dejavne v primarni kmetijski proizvodnji, pri ukrepu 3 v predelavi in trženju kmetijskih proizvodov, pri ukrepih 5 in 6 pa v kmetijskem sektorju;
•	pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja v primerih ukrepov za pomoči de minimis po Uredbi Komisije (EU) št. 2023/2831, imajo stalno prebivališče oz. sedež na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev.
7.	člen
(izvzeta področja uporabe Uredbe Komisije (EU) št.
2022/2472)
(1)	Do pomoči po tem pravilniku v okviru ukrepov v skladu z Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472 niso upravičeni subjekti, ki so:
•	naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Evropske komisije, s katerim je pomoč, ki jo je dodelil organ iz Republike Slovenije, razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;
•	podjetja v težavah.
(2)	Pomoč po tem pravilniku se ne dodeli:
•	za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;
•	če je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.
(3)	Pomoč po tem pravilniku v okviru ukrepov v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 se ne dodeli za davek na dodano vrednost, razen kadar po predpisih, ki urejajo davek na dodano vrednost, le-ta ni izterljiv.
8.	člen
(način, pogoji in merila za dodeljevanje pomoči)
(1)	Državne pomoči in pomoči de minimis se dodeljujejo upravičencem na podlagi izvedenega javnega razpisa, objavljenega na občinski internetni strani, skladno z veljavnimi predpisi s področja javnih financ ter tem pravilnikom.
(2)	V javnem razpisu se opredelijo posamezni ukrepi in višina razpoložljivih sredstev za posamezen ukrep, kot to določa odlok o proračunu občine za tekoče leto.
(3)	Podrobnejša merila za dodeljevanje državnih pomoči in pomoči de minimis ter zahtevana dokumentacija za posamezne ukrepe po tem pravilniku se določijo v javnem razpisu.
9.	člen (spodbujevalni učinek)
(1)	Za ukrepe v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 se pomoč lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek. Pomoč ima spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti.
(2)	Ne glede na prejšnji odstavek se pri pomoči iz ukrepa 5 ne zahteva spodbujevalni učinek.
(3)	Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
•	ime fizične osebe oziroma naziv pravne osebe;
•	velikost podjetja;
•	opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca;
•	lokacijo projekta ali dejavnosti;
•	seznam upravičenih stroškov;
•	vrsto (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivi predujem ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost ter
•	izjave vlagatelja glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 7. člena tega pravilnika.
10.	člen (dodelitev sredstev)
(1)	O dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku odloča pooblaščena oseba na predlog strokovne komisije, ki jo imenuje župan.
(2)	Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku 8 dni od prejema sklepa/odločbe. Odločitev župana je dokončna.
(3)	Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo.
(4)	Datum dodelitve pomoči je datum pravnomočnosti sklepa/odločbe.
11.	člen (izplačila sredstev)
Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca. Zahtevek mora vsebovati naslednjo dokumentacijo:
•	dokazila o plačilu obveznosti (račun/situacija in potrdilo/dokazilo o plačanem računu),
•	druga dokazila, določena z javnim razpisom.
12.	člen (združevanje pomoči)
(1)	Največja intenzivnost in najvišji zneski pomoči po posameznih ukrepih iz 13. do 19. člena tega pravilnika ne smejo preseči največje intenzivnosti pomoči in najvišjih zneskov pomoči iz 4., 14., 16., 17., 21., 28. in 36. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472, ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Evropske unije.
(2)	Pomoč po tem pravilniku v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 se lahko združuje z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo samo, če se s takim združevanjem ne preseže najvišje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472.
(3)	Pomoč po tem pravilniku se v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 ne združuje s plačili iz drugega odstavka 145. člena in 146. člena Uredbe (EU) št. 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrt SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/1468 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o spremembi uredb (EU) 2021/2115 in (EU) 2021/2116 glede standardov dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev, shem za podnebje, okolje in živali dobro počutje, sprememba strateških načrtov SKP, pregled strateških načrtov SKP ter izjeme od nadzora in kazni (UL L št. 2024/1468, z dne 24.5.2024), v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s takim združevanjem presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 2022/2472.
(4)	Pomoč po tem pravilniku v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 se ne združuje s pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s takim združevanjem presežena intenzivnost pomoči ali znesek
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1179
pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 2022/2472.
II. UKREPI V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) ŠT. 2022/2472
13. člen
UKREP 1: Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472)
(1)	Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev:
•	izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;
•	izboljšanje naravnega okolja, higienskih pogojev ali standardov za dobrobit živali;
•	vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem s trajnostno energijo, energijsko učinkovitostjo, oskrbo in varčevanjem z vodo.
(2)	Pomoč se ne dodeli za:
•	nakup plačilnih pravic;
•	nakup in zasaditev letnih rastlin;
•	dela v zvezi z odvodnjavanjem;
•	nakup živali;
•	ožičenje ali polaganje kablov za podatkovna omrežja zunaj zasebne lastnine;
•	že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije;
•	investicije, ki se izvajajo izven območja občine;
•	stroške, povezane z zakupnimi pogodbami;
•	obratna sredstva;
•	dela in opremo v zvezi z namakanjem;
•	naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, povezana s proizvodnjo biogoriv ali proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na kmetijskih gospodarstvih.
(3)	Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva v zvezi s primarno proizvodnjo se lahko dodeli za:
•	Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev,
•	Podukrep 1.2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov.
(4)	Pomoč za naložbe se ne dodeli ob kršenju kakršnih koli prepovedi ali omejitev, določenih v Uredbi (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 671), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o geografskih označbah za vino, žgane pijače in kmetijske proizvode ter zajamčenih tradicionalnih posebnostih in neobveznih navedbah kakovosti za kmetijske proizvode, spremembi uredb (EU) št. 1308/2013, (EU) 2019/787 in (EU) 2019/1753 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1151/2012 (UL L št. 2024/1143 z dne 23. 4. 2024), v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 1308/2013), tudi če se take prepovedi ali omejitve nanašajo le na podporo Evropske unije, določeno v navedeni uredbi.
(5)	Intenzivnost pomoči znaša do 65 % upravičenih stroškov. Intenzivnost pomoči se lahko poveča na največ 80 % upravičenih stroškov, če je upravičenec mladi kmet.
14.	člen
Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev
(1)	Pomoč se lahko dodeli za naložbe v kmetijska gospodarstva v povezavi s primarno kmetijsko proizvodnjo.
(2)	Upravičeni stroški:
•	stroški gradnje, nakupa ali izboljšanja nepremičnin na kmetijskem gospodarstvu, kupljena zemljišča so upravičena do pomoči le v obsegu, ki ne presega 10% skupnih upravičenih stroškov naložbe;
•	stroški nakupa strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;
•	splošni stroški v zvezi z izdatki iz prejšnjih alinej, kot so stroški honorarjev arhitektov, inženirjev in svetovalcev ter honorarji, povezani s svetovanjem o okoljski in gospodarski trajnosti, vključno s študijami izvedljivosti;
•	pristojbine za pridobitev, razvoj ali uporabo računalniške programske opreme, računalniškega oblaka in podobnih rešitev ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;
(3)	Pogoji za pridobitev pomoči:
•	predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;
•	dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 1 ha kmetijskih površin v uporabi;
•	predložitev projektne dokumentacije za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
•	za naložbo, v zvezi s katero mora biti opravljena presoja vplivov na okolje v skladu s predpisi o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, mora biti navedena presoja opravljena še pred datumom dodelitve individualne pomoči in pridobljeno soglasje za zadevni naložbeni projekt;
•	predložitev ponudbe oziroma predračuna za načrtovano naložbo;
•	predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel;
•	predložitev mnenja o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba.
(4)	Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči znaša 2.500,00 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto.
(5)	Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
15.	člen
Podukrep 1. 2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov
(1)	Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov.
(2)	Upravičeni stroški:
•	stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki);
•	stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije;
•	stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo;
•	stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino.
(3)	Upravičenci do pomoči so:
•	posamezna kmetijska gospodarstva ali več kmetijskih gospodarstev, vključenih v skupno naložbo, ki ležijo na območju občine, oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine.
(4)	Pogoji za pridobitev pomoči:
•	urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov se mora izvajati najmanj na 0,5 ha kmetijskih zemljišč v uporabi.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1180
•	predložitev ustreznega dovoljenja oziroma projektne dokumentacije za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
•	predložitev predračuna stroškov, za katere se uveljavlja pomoč;
•	predložitev kopije katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč ali nezahtevna agromelioracija;
•	dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča.
(5)	Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči znaša 2.500,00 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto.
(6)	Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo.
16.	člen
UKREP 2: Pomoč za naložbe v zvezi s premestitvijo kmetijskih poslopij (16. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472)
(1)	Premestitev kmetijskega poslopja mora biti povezana z doseganjem cilja javnega interesa, upoštevaje prepovedi in omejitve iz Uredbe (EU) št. 1308/2013.
(2)	Upravičeni stroški so stroški razstavljanja, odstranitve in ponovne postavitve obstoječih stavb.
(3)	Premestitev na podlagi javnega interesa mora biti opredeljena v določbah občinskega predpisa.
(4)	Intenzivnost pomoči:
•	do 100 % dejanskih nastalih stroškov, kadar premestitev kmetijskega poslopja zajema razstavljanje, odstranitev in ponovno izgradnjo obstoječih objektov;
•	če ima premestitev poslopja v javnem interesu za posledico modernizacijo teh objektov ali povečanje proizvodne zmogljivosti, se v zvezi s stroški, povezanimi z modernizacijo objektov ali povečanjem proizvodne zmogljivosti, uporabljajo intenzivnosti pomoči iz petega odstavka 13. člena tega pravilnika;
•	zamenjava obstoječe zgradbe ali objekta z novo sodobno zgradbo ali objektom, ki ne vključuje bistvene spremembe zadevne proizvodnje ali tehnologije, ne šteje, da je povezana z modernizacijo.
(5)	Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči znaša 2.500,00 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto.
(6)	Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
17.	člen
UKREP 3: Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (17. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472)
(1)	Cilj ukrepa je sofinanciranje naložb, ki se nanašajo na predelavo in trženje kmetijskih proizvodov z namenom povečanja konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev, pospeševanja pridelave in uporabe doma pridelane hrane.
(2)	Pomoč se dodeli za naložbe, ki upoštevajo prepovedi in omejitve iz Uredbe (EU) št. 1308/2013.
(3)	Upravičeni stroški:
•	gradnja ali izboljšanje nepremičnin, namenjenih predelavi in trženju kmetijskih proizvodov, kupljena zemljišča so lahko upravičena do pomoči le v obsegu, ki ne presega 10% skupnih upravičenih stroškov;
•	nakup novih strojev in opreme;
•	splošni stroški v zvezi z izdatki iz prejšnjih alinej, kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja v zvezi z okoljsko in
ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti;
•	stroški nakupa in razvoja računalniške opreme ter patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk.
(4)	Pomoč se ne dodeli za:
•	obratna sredstva;
•	že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije;
•	stroške, povezane z zakupnimi pogodbami;
•	naložbe v zvezi s proizvodnjo biogoriv na osnovi hrane;
•	naložbe za skladnost z veljavnimi standardi Unije;
•	ožičenje ali polaganje kablov za podatkovna omrežja zunaj zasebne lastnine.
(5)	Pogoji za pridobitev pomoči:
•	predložitev dokazila o registraciji dopolnilne dejavnosti in izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti (v kolikor upravičenec še nima registrirane dejavnosti, jo mora registrirati v dveh letih od prejema pomoči);
•	predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;
•	predložitev projektne dokumentacije za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
•	naložba mora biti skladna z zakonodajo Evropske unije in nacionalnimi predpisi s področja varstva okolja;
•	za naložbo, v zvezi s katero mora biti opravljena presoja vplivov na okolje v skladu s predpisi o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, mora biti navedena presoja opravljena še pred datumom dodelitve individualne pomoči in pridobljeno soglasje za zadevni naložbeni projekt;
•	predložitev ponudbe oziroma predračuna za načrtovano naložbo;
•	predložitev mnenja o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba;
•	dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 let po zaključeni naložbi.
(6)	Intenzivnost pomoči ne sme presegati 65 % upravičenih stroškov.
(7 ) Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči znaša 2.500 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto. (8) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
18. člen
UKREP 4: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (28. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472)
(1)	Cilj pomoči je sofinanciranje dela stroškov zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje, z namenom kritja izgub zaradi naslednjih dejavnikov:
•	naravnih nesreč;
•	slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami in drugih slabih vremenskih razmer;
•	bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin;
•	zaščitenih živali.
(2)	S pomočjo se spodbuja kmetijske pridelovalce, da zavarujejo svoje pridelke pred posledicami škodnih dogodkov iz prejšnjega odstavka.
(3)	Upravičeni stroški so stroški zavarovalnih premij, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov.
(4)	Pogoj za pridobitev je veljavna zavarovalna polica, z obračunano višino nacionalnega sofinanciranja.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1181
(5)	Pomoč po tem pravilniku skupaj s pomočjo po nacionalni uredbi o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje ne sme preseči 70% stroškov zavarovalne premije.
(6)	Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči znaša 2.500,00 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto.
19.	člen
UKREP 5: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih (36. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472)
(1)	Cilj pomoči so naložbe, katerih cilj je varovanje in ohranjanje značilnosti kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih.
(2)	Upravičeni stroški:
•	stroški naložbe v opredmetena sredstva;
•	investicijska dela.
(3)	Upravičenci do pomoči iz prve alineje 6. člena tega pravilnika so lastniki objektov, vpisanih v register nepremične kulturne dediščine.
(4)	Pogoji za pridobitev:
•	stavba mora biti vpisana v register nepremične kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kulturo;
•	predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo naložbe, v kolikor je le to potrebno;
•	predložitev ustrezne dokumentacije za izvedbo naložbe s predračunom stroškov;
•	upoštevanje prepovedi in omejitev iz Uredbe (EU) št. 1308/2013.
(5)	Intenzivnost pomoči znaša do 100% upravičenih stroškov.
(6)	Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči znaša 2.500,00 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto.
20.	člen
UKREP 6: Pomoč za dejavnosti izmenjave znanja in informiranja (21. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472)
(1)	Namen pomoči je kritje dejavnosti poklicnega usposabljanja in pridobivanja strokovnih znanj, vključno z usposabljanji, delavnicami in mentoriranjem, ter predstavitvene dejavnosti in dejavnosti informiranja v povezavi s primarno kmetijsko proizvodnjo, predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov. V sklopu sofinanciranih dejavnosti bo podan poudarek na pridobivanju specialnih znanj s tega področja, ki so potrebna za uvajanje sodobnih tehnologij in digitalizacije.
(2)	Upravičeni stroški so stroški izvedbe programov poklicnega usposabljanja, vključno z usposabljanji, delavnicami in mentoriranjem, ter stroški predstavitvene dejavnosti in dejavnosti informiranja v povezavi s primarno kmetijsko proizvodnjo, predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, ki jih izvede za izobraževanje registrirani izvajalec.
(3)	Pomoč se ne dodeli:
•	za stroške storitev, povezane z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve, oglaševanje ali obveščanje kmetov;
•	za strokovne ekskurzije.
(4)	Finančne določbe:
•	pomoč se dodeli do 100% upravičenih stroškov usposabljanja;
•	pomoč se dodeli v obliki subvencionirane storitve in ne vključuje neposrednih plačil upravičencem.
(5)	Izvajalci dejavnosti izmenjave znanja in informiranja zagotovijo ustrezno zmogljivost v obliki usposobljenega in rednega izobraževanja osebja za opravljanje teh
dejavnosti, kot določa šesti odstavek 21. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472.
(6)	Pomoč je dostopna vsem upravičenim podjetjem na zadevnem območju, kot določa sedmi odstavek 21. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472.
(7)	Izvajalec dejavnosti se izbere v postopku javnega naročila.
III. UKREPI DE MINIMIS V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) ŠT. 2023/2831
21.	člen
(splošne določbe de minimis Uredbe Komisije (EU) št. 2023/2831)
(1)	Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831 niso upravičena podjetja iz sektorjev:
•	ribištva in akvakulture;
•	primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije;
•	predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije v naslednjih primerih:
a)	če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg;
b)	če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.
(2)	Pomoč ne bo namenjena izvozu oz. z izvozom povezani dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo.
(3)	Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi.
(4)	Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države.
(5)	Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki so po zakonu, ki ureja prisilno poravnavo, stečaj ali likvidacijo, v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.
(6)	Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831 ne sme preseči 300.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije.
(7)	Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prvega odstavka tega člena, ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih, ali opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 2023/2831, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 2023/2831.
22.	člen
(kumulacija de minimis pomoči)
(1) Pomoč de minimis,dodeljena v skladu z Uredbo komisije (EU) št. 2023/2831, se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1182
(2)	Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2832 z dne 13.12.2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske Unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (UL L št. 2023/2832 z dne 15.12.2023).
(3)	Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (300 000 EUR).
23.	člen
Ukrep 7: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja
(1)	Cilj pomoči je doseganje višje ravni strokovne izobraženosti in usposobljenosti kmetov in njihovih družinskih članov s področja nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja kmetijskih proizvodov, ki niso proizvodi primarne kmetijske proizvodnje.
(2)	Upravičeni stroški:
•	stroški kotizacije in šolnin za tečaje, seminarje, predavanja in strokovne ekskurzije, povezane z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov;
•	stroški prevoza in stroški vstopnin za strokovne oglede, povezane z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov;
•	stroški strokovnih gradiv, pomembnih za izobraževanje in usposabljanje, povezane z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov;
•	stroški udeležbe na sejmih, povezanih z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov.
(3)	Upravičenci do pomoči:
pravne in fizične osebe ter njihovi družinski člani, ki se ukvarjajo z nekmetijsko dejavnostjo ter predelavo ali trženjem na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in deluje na območju občine.
(4)	Pogoji za pridobitev sredstev:
predložitev računa oziroma dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč;
predložitev programa izobraževanja oziroma usposabljanja povezanega z nekmetijskimi dejavnostmi na kmetiji, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov; izpolnjevanje drugih pogojev, opredeljenih z javnim razpisom.
(5)	Intenzivnost pomoči:
•	do 100 % upravičenih stroškov. Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči znaša 2.500,00 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto.
(6)	Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz šestega odstavka 21. člena tega pravilnika.
24.	člen
UKREP 8: Pokrivanje operativnih stroškov cestnega tovornega prometa iz odročnih krajev
(1)	Namen ukrepa je pokrivati operativne stroške cestnega tovornega prometa na odročnih, razpršenih območjih občine.
(2)	Cilji ukrepa:
•	ohraniti dejavnost transporta in transportne mreže na odročnih krajih.
(3)	Predmet podpore:
•	financiranje stroškov tovornega prometa za prevoze, ki niso ekonomsko upravičeni.
(4)	Upravičenci:
•	subjekti, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti cestnega tovornega prometa.
(5)	Splošni pogoji upravičenosti:
•	upravičenec mora predložiti dokazilo o opravljenem tovornem prometu na odročnih območjih, z navedbo lokacij (prog) in razdalj;
•	ustrezno letno število prevozov;
•	zagotavljanje ustreznega in kakovostnega tovornega prometa, skladno s področno zakonodajo.
(6)	Upravičeni stroški
•	operativni stroški tovornega prevoza/kilometer v odročnih krajih.
(7)	Finančne določbe:
bruto intenzivnost pomoči je do 50 % upravičenih operativnih stroškov tovornega transporta. Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek 100.000 EUR/upravičenca oziroma na enotno podjetje v kateremkoli obdobju treh poslovnih let, kot je določen za dejavnosti cestnega tovornega prometa.
(8)	Občina bo znesek pomoči za ukrep in območja, ki so upravičena do podpore (odročna območja) določila z javnim razpisom.
25.	člen
(obveznosti prejemnika pomoči in občine)
(1)	Prejemnik podpore mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji.
(2)	Prejemnik mora k vlogi predložiti:
•	pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu;
•	pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovilo, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih;
•	seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja;
•	izjavo o ločitvi dejavnosti oziroma stroškov, vezano na določilo sedmega odstavka 18. člena tega pravilnika.
(3)	Občina bo s sklepom/odločbo pisno obvestila prejemnika:
•	da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbe Komisije (EU) št. 2023/2831;
•	o odobrenem znesku de minimis pomoči.
IV. NADZOR IN SANKCIJE
26.	člen
(1)	Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini, pridobljenih po tem pravilniku oz. javnem razpisu, spremlja in preverja pri prejemnikih občinska strokovna služba, pristojna za področje kmetijstva, lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan. Namenskost porabe lahko preverja tudi Nadzorni odbor občine.
(2)	V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, če se ugotovi:
•	da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena;
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1183
•	da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke;
•	da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva.
(3)	V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, upravičenec izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.
(4)	V primeru, da upravičenec odobrenih sredstev v pogodbeno določenem roku ne izkoristi, bodisi, da je le tega iz neupravičenih razlogov zamudil, bodisi, da se ugotovi kršenje pravil razpisa, izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.
V.	HRAMBA DOKUMENTACIJE
27.	člen
Občina bo hranila evidence in vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev državnih pomoči in de minimis pomoči po tem pravilniku, deset let od datuma zadnje dodelitve pomoči.
VI.	KONČNE DOLOČBE
28.	člen
Z dnem uveljavitve tega Pravilnika preneha veljati Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Hoče - Slivnica za programsko obdobje 2015 - 2020 (MUV, št.15/2015).
29.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin.
Številka: 330-0004/2023 Datum: 12.6.2024.
Občina Hoče - Slivnica dr. Marko Soršak, župan
706. Pravilnik o dodeljevanju sredstev za spodbujanje podjetništva v Občini Hoče -Slivnica
Na podlagi 21. člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 -odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), Uredbe o namenih in pogojih za dodeljevanje državnih pomoči ter določitvi pristojnih ministrstev za upravljanje posameznih shem državnih pomoči (Ur. l. RS, št. 38/2003) in Statuta Občine Hoče - Slivnica (UGS, št. 61/2018, 27/2010, 31/2023) je Občinski svet Občine Hoče - Slivnica na 12. redni seji, dne 12. 6. 2024, sprejel
PRAVILNIK
O DODELJEVANJU SREDSTEV ZA SPODBUJANJE PODJETNIŠTVA V OBČINI HOČE - SLIVNICA
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik podrobneje določa namene, upravičence, ukrepe in pogoje za dodeljevanje sredstev, upravičene stroške in njihovo višino, postopek dodeljevanja in nadzor nad porabo sredstev za spodbujanje razvoja podjetništva v Občini Hoče-Slivnica (v nadaljevanju: občina).
2.	člen
Sredstva po tem pravilniku se dodeljujejo z namenom:
•	vzpodbujanja usposabljanja in izobraževanja zaposlenih v podjetjih,
•	vzpodbujanje samozaposlovanja in ustvarjanja novih delovnih mest,
•	vzpodbujanja ugodnega podjetniškega okolja za razvoj podjetništva s podjetniškim svetovanjem,
•	vzpodbujanja naložb v nakup nove opreme in nematerialnih investicij.
Za uresničevanje ciljev občine na področju razvoja podjetništva se sredstva po tem pravilniku razdeljujejo po pravilih dodeljevanja pomoči de minimis skladno z Uredbo Komisije (ES) št. 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L, 2023/2831, z dne 15.12.2023).
3.	člen
Sredstva za pomoči po tem pravilniku se zagotavljajo v proračunu občine za namene in v višini, ki je določena z odlokom o proračunu občine za posamezno leto.
4.	člen
Upravičenci do pomoči po tem pravilniku so:
•	podjetja, ki imajo poslovni sedež na območju občine (mikro in majhne gospodarske družbe),
•	fizične osebe s stalnim bivališčem v občini kadar gre za sofinanciranje samozaposlitve.
5.	člen
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
•	»podjetje« je gospodarski subjekt, organiziran kot gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik;
Mikro gospodarska družba je podjetje, kjer:
•	povprečno število zaposlenih v zadnjem poslovnem letu ne presega 10 zaposlenih;
•	čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 eurov in vrednost aktive ne presega 2.000.000 eurov.
Majhna gospodarska družba je podjetje, kjer:
•	povprečno število zaposlenih v zadnjem poslovnem letu ne presega 50 zaposlenih;
•	čisti prihodki od prodaje ne presegajo 7.300.000 eurov in vrednost aktive ne presega 3.650.000 eurov.
6.	člen
Do de minimis pomoči niso upravičena podjetja iz sektorjev:
•	primarne proizvodnje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, opredeljene v členu 5, točki (a) in (b), Uredbe (EU) št. 1379/2013,
•	predelave in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, kadar je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine proizvodov, nabavljenih ali danih na trg,
•	primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti,
•	predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v naslednjih primerih:
•	če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg,
•	če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1184
^ pomoč ne bo namenjena izvozu oz. z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo.
7.	člen
Pomoči de minimis po tem pravilniku se lahko dodelijo pod pogojem, da upravičenec pisno izjavi, da za isti namen ni prejel sredstev iz javnih virov (državnih, občinskih in mednarodnih virov) oziroma, koliko teh sredstev je iz teh virov že pridobil.
Pomoči de minimis ne smejo biti neposredno povezane z izvozno dejavnostjo upravičenca.
8.	člen
V zvezi z istimi upravičenimi stroški se pomoč de minimis ne sme kumulirati z drugo državno pomočjo, če bi bila s tako kumulacijo presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči, določena v uredbi o skupinskih izjemah ali v odločbi, ki jo je sprejela Komisija.
9.	člen
Skupni znesek pomoči, dodeljen enotnemu podjetju ne bo presegel 300.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh let, ne glede na obliko ali namen pomoči, ki se dodeli enotnemu podjetju s strani države članice.
»Enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
•	podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja;
•	podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja;
•	podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu;
•	podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.
•	Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) prvega pododstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje.
Pomoč ne bo namenjena za nabavo vozil za prevoz tovora v podjetjih, ki opravljajo komercialni cestni tovorni prevoz.
10.	člen
Pomoči de minimis se ob izpolnjevanju pogojev iz tega Pravilnika, dodeljujejo kot nepovratna sredstva v določeni višini za posamezne namene v obliki dotacij ali subvencioniranja obrestne mere.
Subvencioniranje obrestne mere pri dolgoročnih bančnih kreditih, če so le ti najeti za izvedbo materialne investicije; obrestna mera se subvencionira do višine 100 % realne ali njej enakovredne obrestne mere, določene med banko in prosilcem.
Sredstva za subvencijo obrestne mere se dodelijo za naslednje namene:
•	nakup, graditev prenovo ali adaptacijo prostorov, namenjenih poslovni dejavnosti,
•	nakup opreme - osnovnih sredstev,
•	razširitev obstoječih proizvodnih in storitvenih kapacitet, odpiranje in zagotavljanje novih delovnih mest.
Prednostno se sredstva za subvencijo obrestne mere dodelijo za dejavnosti, ki zagotavljajo nova delovna mesta ali samozaposlovanje, zagotavljajo boljšo oskrbo storitvenih dejavnosti, preskrbe prebivalstva in turistično ponudbo, uvajajo sodobno tehnologijo oz. dopolnjujejo proizvodne in druge programe gospodarstva v občini.
Prosilec lahko zaprosi za subvencioniranje obrestne mere za dolgoročna posojila, ki jih odobravajo poslovne banke in druge finančne organizacije za investicije, ki ustrezajo namenom tega pravilnika. Subvencija se odobri za obdobje do največ treh let.
Pri enakih pogojih ima prednost tisti, ki v zadnjih dveh letih ni dobil subvencije obrestne mere iz občinskih sredstev.
11.	člen
Pomoč, odobrena po pravilu de minimis, lahko pokriva do 100% upravičenih stroškov.
II. UKREPI POMOČI
12.	člen
Ukrepi pomoči po tem pravilniku so:
1.	sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja podjetnikov in zaposlenih v podjetjih,
2.	sofinanciranje samozaposlovanja in ustvarjanja novih delovnih mest,
3.	sofinanciranjem podjetniškega svetovanja in razširjanja znanja,
4.	sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij.
13.	člen
Sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja podjetnikov in zaposlenih v podjetjih
Namen pomoči je spodbujanje pridobivanja znanja in kompetenc podjetnikov ter zaposlenih na vseh področjih in s tem spodbujanje inovativnosti in konkurenčnosti podjetij.
14.	člen
Upravičeni stroški so:
•	stroški inštruktorja,
•	stroški svetovanja v povezavi s projektom usposabljanja,
•	potni stroški inštruktorjev in tistih, ki se usposabljajo,
•	stroški aktivnosti, ki promovirajo podjetništvo, inovativnost in/ali odličnost poslovanja.
15.	člen
Upravičenci do pomoči so podjetja iz 4. člena tega pravilnika, ki imajo izdelane strateške razvojne dokumente podjetja, vključno z letnim programom usposabljanja in izobraževanja zaposlenih delavcev, ki vsebuje vrste programov, število udeležencev in predvidene stroške ter izvajalce programov.
16.	člen
Sofinanciranje samozaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest
Namen pomoči je povečevanje števila in ustvarjanje novih delovnih mest ter zmanjševanje brezposelnosti.
17.	člen
Upravičeni stroški so:
•	stroški za realizacijo samozaposlitve v višini do 5 oziroma 10 minimalnih mesečnih plač,
•	stroški za odpiranje novega delovnega mesta v višini do 10 minimalnih mesečnih plač,
•	stroški za zaposlitev registrirano brezposelnega iskalca prve zaposlitev z visoko ali univerzitetno izobrazbo v višini do 10 minimalnih mesečnih plač.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1185
18.	člen
Upravičenci do pomoči v primeru samozaposlitve so fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju občine in registrirajo dejavnost na podlagi Zakona o gospodarskih družbah, če jim taka dejavnost pomeni edini in glavni poklic in je tudi poslovni sedež na območju občine.
Upravičenci do pomoči v primeru odpiranja novih delovnih mest so podjetja iz 4. člena tega pravilnika. Do sredstev je podjetje upravičeno v primeru zaposlitve registrirane brezposelne osebe s stalnim bivališčem na območju občine in v kolikor nova zaposlitev pomeni povečanje skupnega števila zaposlenih nad najvišjim stanjem v preteklem letu brez upoštevanja upokojitev.
Upravičenci do pomoči v primeru zaposlitve registrirano brezposelnega iskalca prve zaposlitve so podjetja iz 4. člena tega pravilnika. Do sredstev je podjetje upravičeno v primeru zaposlitve registriranega brezposelnega iskalca prve zaposlitve, ki ima stalno bivališče na območju občine.
19.	člen
Vsaka sofinancirana zaposlitev mora trajati najmanj 24 mesecev.
20.	člen
Sofinanciranje svetovanja in razširjanja znanja
Namen pomoči je sofinanciranje stroškov podjetjem pri svetovanju:
•	za pripravo in izvajanje strateških razvojnih projektov podjetja,
•	v fazi nastajanja in rasti podjetja
•	za razširjanje znanja za krepitev konkurenčnih in inovacijskih sposobnosti podjetja,
•	za prijavo podjetja na mednarodne javne razpise.
21.	člen
Upravičeni stroški so:
•	stroški svetovanja zunanjega svetovalca oziroma zunanje institucije,
•	stroški zunanjih svetovalcev oziroma izvajalcev v zvezi s pripravo prijave na mednarodni razpis, ki morajo biti v skladu z običajnimi tržnimi cenami in običajnim poslovanjem prijavitelja na razpis.
22.	člen
Upravičenci do pomoči so podjetja iz 4. člena tega pravilnika.
V primeru iz zadnje alinee 21. člena so upravičenci podjetja, ki na razpise iz mednarodnih virov prijavijo projekte, ki ustrezajo razpisnim pogojem in so administrativno ustrezni, kar dokažejo s potrdilom razpisovalca, ki je objavil mednarodni javni razpis. V kolikor se na mednarodni razpis prijavi več podjetij, ki so sklenila dogovor o sodelovanju, je vlagatelj vloge nosilno podjetje skupnega projekta.
23.	člen
Sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij
Namen pomoči je pospešitev nastajanja podjetij iz 4. člena tega pravilnika in zagotavljanje pogojev za njihovo hitrejšo rast s sofinanciranjem materialnih in nematerialnih investicij.
24.	člen
Upravičeni stroški za materialne investicije na območju občine so:
•	stroški nakupa, urejanja in opremljanja zemljišč na območju občine,
•	stroški pridobivanja projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov,
•	stroški nakupa, gradnje ali preureditve poslovnih prostorov,
•	stroški nakupa nove opreme in celovita obnova obstoječe proizvodnje,
•	stroški obrestne mere za najete kredite za izvedbo materialne investicije.
Upravičeni stroški za nematerialne investicije so:
•	stroški nakupa patentov, licenc, know-how ali nepatentiranega tehničnega znanja ter programske opreme,
•	stroški obrestne mere za najete kredite za izvedbo nematerialne investicije.
25.	člen
Upravičenci do pomoči so podjetja iz 4. člena tega pravilnika, ki investirajo v razvoj in razširitev dejavnosti.
Prejemnik pomoči mora zagotoviti vsaj 50% lastnih sredstev za kritje stroškov posamezne investicije. Materialna in / ali nematerialna investicija mora ostati v lasti upravičenca najmanj 5 let.
III. NAČIN DODELJEVANJA
26.	člen
Za vse pomoči, ki se izvajajo v obliki neposrednih finančnih spodbud, morajo biti izvedeni javni razpisi skladno s pogoji in po postopku, določenem v veljavnih predpisih.
27.	člen
Postopek za dodelitev pomoči de minimis vodi tri (3) članska strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Člani strokovnih komisij in z njimi povezane osebe ne morejo sodelovati na razpisu.
Vse strokovne in administrativno tehnične naloge za komisijo opravlja pristojni občinski upravni organ.
28.	člen
Merila in kriteriji za dodeljevanje pomoči de minimis po tem pravilniku se podrobneje določijo v javnem razpisu.
29.	člen
Medsebojne obveznosti med upravičencem pomoči in občino se podrobneje uredijo s pogodbo. Prejemnik pomoči po tem Pravilniku je občini dolžan sporočiti vsakršno spremembo podatkov, ki bi vplivali na razloge za pridobitev sredstev.
Kontrolo nad izvajanjem pogodb opravlja pristojni občinski upravni organ.
30.	člen
Občina bo od prejemnika pomoči pred dodelitvijo sredstev pridobila pisno izjavo o:
•	vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v katerem koli triletnem obdobju,
•	drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovil, da z dodeljenim zneskom pomoči »de minimis«, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih.
Občina bo pisno obvestila prejemnika:
•	da je pomoč dodeljena po pravilu »de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L, 2023/2831, z dne 15.12.2023),
•	o znesku de minimis pomoči.
Občina bo hranila evidence o individualni pomoči de minimis 10 let od datuma dodelitve pomoči.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1186
31.	člen
V primeru, da se ugotovi, da sredstva niso bila porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena, ali so bila dodeljena na podlagi neresničnih podatkov ali je prejemnik prekršil druga določila pogodbe, je občina dolžna zahtevati vračilo dodeljenih sredstev s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi za obdobje od dneva nakazila dalje.
Pregled upravičenosti dodeljenih sredstev po tem Pravilniku opravi strokovna komisija iz 27. člena tega Pravilnika najkasneje pred podelitvijo novih sredstev.
IV. KONČNE DOLOČBE
32.	člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o finančni pomoči za spodbujanje podjetništva v Občini Hoče - Slivnica (MUV, št. 23/2014).
33.	člen
Ta pravilnik prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 03201-0007/2024 Datum: 12. 6. 2024
Občina Hoče - Slivnica dr. Marko Soršak, župan
707. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja HO 26/3 v k.o. Spodnje Hoče (ID 3349)
Na podlagi 126. člena Zakona o urejanju prostora -ZUreP-3 (Ur. l. RS, št. 199/21, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 -ZUNPEOVE, 95/23 - ZIUOPZP, 23/24) in 81. člena Statuta Občine Hoče-Slivnica (UGSO, št. 61/18, 27/20, 31/23) je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na svoji 12. seji, dne 12. 6. 2024, sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA DEL OBMOČJA HO 26/3 V K.O. SPODNJE HOČE (ID 3349)
I.
UVODNI DOLOČBI
1.	člen (splošno)
(1)	S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za del območja HO 26/3 v k.o. Spodnje Hoče « v nadaljevanju: OPPN.
(2)	OPPN je izdelal URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje in storitve d.o.o., Partizanska cesta 3, 2000 Maribor, pod številko projekta 2021/OPPN-046.
(3)	Identifikacijska številka (ID) prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov je 3349.
2.	člen (vsebina odloka)
(1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN, območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(2) Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi kartografski del in spremljajoče gradivo. Kartografski del:
1.	Prikaz namenske rabe prostora
I.1	Izsek iz grafičnih prilog M - 1 : 2500 kartografskega dela OPN
2.	Prikaz ureditvenega območja z načrtom parcelacije
2.1 Območje OPPN z obstoječim M - 1 : 500 parcelnim stanjem
3.	Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
3.1 Načrtovana ureditev s prikazom M - 1 : 2500 vplivov in povezav s sosednjimi območji
4.	Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostoru
4.1	Ureditvena situacija	M - 1 : 500
4.2	Prikaz ureditve s funkcionalno M - 1 : 500 oblikovalskimi pogoji
4.3	Prikaz ureditve glede poteka omrežij M - 1 : 500 in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
4.4	Prometno tehnična situacija	M - 1 : 500
5.	Prikaz območja občinskega podrobnega prostorskega načrta z načrtom parcel
5.1 Načrt parcelacije	M - 1 : 500
Spremljajoče gradivo prostorskega izvedbenega akta: Izvleček iz nadrejenega prostorskega akta Podatki iz prikaza stanja prostora in drugi podatki, na katerih temeljijo rešitve akta Seznam nosilcev urejanja prostora, mnenja Seznam izdelanih strokovnih podlag Obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta Sklep
Povzetek za javnost
II.	OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OBČINSKIM PODROBNIM PROSTORSKIM NAČRTOM
3.	člen
(načrtovane prostorske ureditve)
(1)	Z OPPN se načrtuje ureditev povezana z gradnjo petnajstih (15) enostanovanjskih stavb, k temu sodijo ureditve zunanjih površin s parkirnimi prostori ter pripadajočimi objekti z vso potrebno komunalno in energetsko infrastrukturo.
(2)	Predvidene ureditve obsegajo:
•	izgradnja petnajstih (15) enostanovanjskih prostostoječih stavb,
•	izgradnja enostavnih in nezahtevnih objektov za potrebe ožjega območja,
•	ureditev zunanjih površin,
•	izgradnja potrebne prometne, energetske, komunalne in komunikacijske infrastruture.
(3)	V OPPN so opisani tudi posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture.
III.	OBMOČJE OPPN
4.	člen (območje OPPN)
(1) Območje OPPN obsega parcele, na katerih se izvedejo trajni objekti, prometne, energetske, komunalne in druge ureditve ter spremljajoči objekti.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1187
(2)	Predmet OPPN je območje, ki obsega parcele ali dele parcel št.: 1606, 1607, 1608/1, 1608/2 k.o. (696) Spodnje Hoče.
(3)	Velikost območja OPPN je 12.222 m2.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
5.	člen
(umestitev načrtovane ureditve v prostor, opis prostorskih ureditev)
(1)	Območje se nahaja jugozahodno od centralnega naselja Hoče, južno od državne ceste Hoče - Pohorska vzpenjača, št. odseka 1332, ob občinski cesti odcep Klanec, št. odseka 880214, poimenovana kot Gozdna ulica, ki omogoča dovoz do obstoječih parcel.
(2)	Območje je v naravi nepozidano, v večini poraščeno z gozdom. Na celotnem območju OPPN ob obstoječi Gozdni ulici in novi dovozni cesti so načrtovane nove parcele, za katerih so predvidene nove individualne enostanovanjske stavbe. K ureditvi sodijo tudi druge zunanje površine in objekti ter prometna, komunalna in energetska infrastruktura.
6.	člen
(pogoji in usmeritve glede vrste dopustih dejavnosti, gradenj in drugih del ter objektov)
(1)	Po občinskem prostorskem načrtu (OPN Hoče-Slivnica) leži območje OPPN na stavbnih zemljiščih, z oznako prostorske enote HO 26/3 in s podrobnejšo namensko rabo SKs - območja podeželskega naselja, ki so namenjena enodružinski stanovanjski gradnji, površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi v minimalnem obsegu.
(2)	Vrste dopustnih objektov, ki se dopuščajo skladno z vrsto dejavnosti in veljavnimi predpisi ter v okviru določil tega odloka:
•	stanovanjske stavbe, eno in dvostanovanjske stavbe
•	gradbeno inženirski objekti:
•	ceste,
•	cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
•	lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja.
(3)	Vrste dopustnih dejavnosti so skladne z namensko rabo območja :
•	bivanje
•	dejavnosti gospodinjstev.
(4)	Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo:
•	gradnje novih objektov (novi objekti, prizidave, nadzidave),
•	rekonstrukcije objektov,
•	odstranitve (rušitve)objektov ali njihovih delov,
•	vzdrževanje objektov,
•	gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
•	postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov.
7.	člen
(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov)
(1)	Na celotnem območju OPPN, ob obstoječi Gozdni ulici in novi dovozni cesti, so načrtovane nove parcele različnih velikosti, na katerih so predvidene nove eno ali dvostanovanjske stavbe. Predvidena je gradnja petnajstih (15) prostostoječih stanovanjskih stavb na lastnih parcelah, s parkiranjem avtomobilov na lastni parceli.
(2)	Etažnost objektov je maksimalno pritličje, nadstropje in mansarda (P+1+M). Lahko so nižjih etažnosti.
(3)	Na vsaki parceli je možna odstava za osebne avtomobile in sicer 2 PM na eno stanovanjsko enoto. Prav tako je dovolj prostora za parkiranje v primeru obiska.
(4)	Načrtovane parcele, na katerih so predvidene stanovanjske stavbe, so različnih velikosti. Na posamezni parceli je prikazan tloris stanovanjske stavbe, območje gradnje z gradbeno mejo, območje dovoza, odstave avtomobila, območje nadstrešnice ali garaže.
Območje postavitve stavbe je označeno s črtkano črto, gradbeno mejo, kot območje pozidave, kamor se lahko umesti tloris stanovanjske stavbe, presegati ga pa ne sme. Znotraj gradbene meje se lahko stavba poljubno premika in je lahko drugačne oblike. V okviru prikazane gradbene meje, je tloris možno povečati. Zasnova tlorisa stavbe se bo določila v projektni dokumentaciji.
(5)	Faktor pozidanosti gradbene parcele ne sme preseči 0,5, kamor so všteti tudi enostavni in nezahtevni objekti.
(6)	Smeri in lokacije dostopov, dovozov in vhodov so prikazane načelno, natančno se določijo v projektni dokumentaciji.
(7)	Vsa dela pri temeljenju novih objektov, izvedbi sanacijskih nasutij in ureditvah okolja (predvsem povoznih površin) je potrebno izvajati ob redni kontroli pooblaščenega nadzornega geomehanika. Sodelovanje geomehanika je obvezno predvsem pri prevzemu temeljnih tal za temelje objektov in tudi za prevzeme tal v dnu širokih izkopov za sanacijska nasutja pod temeljnimi ploščami in nasutja za dovozne ceste in parkirne (tlakovane) površine.
(8)	Pri fasadah je zaželena barvna lestvica svetlih, sivih in/ali pastelnih barv. Z drugimi barvami jih je dopustno kombinirati do 1/3 površine posamezne fasade. Kričeče in izstopajoče barve so prepovedane.
(9)	Pri ureditvi okolja je dovoljena postavitev objektov in naprav (prezračevanje, hlajenje, gašenje požara...) za potrebe funkcioniranja objekta ter drugih objektov in vodov energetske in komunalne infrastrukture.
(10)	Zelenice in vrtovi se nahajajo v okviru predvidene zemljiške parcele. Proste površine se namenijo zelenicam in zasaditvi.
8.	člen
(pogoji in usmeritve za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1)	Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se lahko izvaja skladno z veljavnimi predpisi, z določili OPN Hoče Slivnica.
(2)	Nezahtevni in enostavni objekti so lahko od parcelne meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,5 m ali bližje s soglasjem lastnika sosednje parcele. Ograje in podporni zidovi se lahko izvedejo do parcelne meje, na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo.
(3)	Oblikovni elementi enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti načrtovani skladno osnovnemu objektu.
(4)	Postavitev ograj v križiščih ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
9.	člen
(skupne določbe glede prometnega urejanja)
(1) Vse rešitve glede prometnega urejanja so opredeljene na podlagi obstoječega stanja in usmeritev prostorskih aktov, ki veljajo na tem območju. Pri nadaljnjem načrtovanju so možne tudi drugačne tehnične rešitve, ki bodo prilagojene rešitvam povezovalnih cest. Vse te
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1188
prilagoditve se izvedejo v projektni dokumentaciji ob soglasju upravljavca cest.
10.	člen
(prometno omrežje, parkiranje)
(1)	Območje OPPN je dostopno iz obstoječe Gozdne ulice, ki poteka iz severovzhodne strani in se nadaljuje skozi območje OPPN, kjer se tudi razveja na dve ulici imenovani Gozdna ulica in nova dovozna cesta, ki je bila v obstoječem stanju kot makadamska cesta.
(2)	V skladu z OPN je potrebno zagotoviti koridor za širitev ceste Spodnje Hoče v smislu zagotavljanja dostopa do sosednjih zemljišč. V OPPN je opredeljen rezervat, ki omogoča širitev ceste v profilu NPP 6,0 m. Obstoječa Gozdna ulica se tako v območju OPPN razširi na profil 6,00 m.
(3)	Nova dovozna cesta je širine 6,00 m in omogoča dostop vsem predvidenim parcelam. V južnem delu se načrtuje krajši individualni dovoz do parcele številka 11 in 12. V kolikor pa bo zaradi terena ugodnejši dovoz in dostop s severne, Gozdne ulice, se lahko dostopnost uredi tudi s severa.
(4)	Parkiranje je predvideno na lastni parceli, potrebno je zagotoviti 2 PM na stanovanjsko enoto. Ob stanovanjski stavbi je možna postavitev nadstrešnice ali garaže, prav tako je načrtovanega dovolj prostora za odstavo avtomobila na lastni parceli v primeru obiska.
Garažo je možno umestiti v stanovanjsko stavbo. Nadstrešnica ali garaža se lahko dotikata stanovanjske stavbe, na njih je streha ravna (lahko pohodna). Natančna lokacija in velikost nadstrešnice ali garaže se določi v projektni dokumentaciji. Njuna postavitev lahko presega gradbeno mejo.
11.	člen
(skupne določbe glede komunalnega in energetskega urejanja)
(1)	Predvideno pozidavo je možno vezati na obstoječe infrastrukturno omrežje ki je zgrajeno v Gozdni ulici na SV delu območja. Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni iz uradnih podatkov GJI in od posameznih upravljavcev.
(2)	Pred pričetkom nadaljnjih aktivnosti je potrebno pridobiti točne podatke o legi komunalnih vodov. Vse tehnične rešitve prilagoditi zahtevam upravljavca ter upoštevati etapnost izvedbe.
(3)	Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve ob upoštevanju smernic posameznih upravljavcev. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju smernic in pogojev upravljavcev.
12.	člen (vodovodno omrežje)
(1)	Priključna točka je obstoječi vodovod v Gozdni ulici, SV od območja obdelave. Iz priključne točke je položen hišni priključek do objekta Gozdna ulica 105. Priključek se ukine oz. prilagodi predvideni zazidavi.
(2)	Za zagotovitev vodooskrbe in požarne zaščite je potrebno zgraditi krožno vodovodno omrežje ustreznega premera po načrtovani dovozni cesti in delu Gozdne ulice z navezavo na končni jašek v SV delu Gozdne ulice. Na predvidenem omrežju je potrebno zagotoviti ustrezno hidrantno omrežje za gašenje požara.
13.	člen (kanalizacijsko omrežje)
(1) Severno od območja OPPN, ob Gozdni ulici, je zgrajeno obstoječe kanalizacijsko omrežje naselja Spodnje Hoče. Priključni jašek se nahaja v križišču obstoječih cest in poti. Kanalizacijsko omrežje ima premer
DN 800. Do objekta Gozdna ulica 105 je zgrajen kanalizacijski priključek, ki se odstrani oz prilagodi izgradnji predvidene kanalizacije.
(2)	Celotno območje se nahaja v širšem (državnem nivoju) območju z oznako »VVO III« zalog pitne vode na Dravskem polju. Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno dosledno upoštevati določila zakonskih aktov.
(3)	Za odvod odpadnih vod iz območja je potrebno zgraditi ločen sistem kanalizacije. Za odvod fekalnih vod se zgradi fekalna kanalizacija. Zaradi terenskih karakteristik se predvidijo tri veje, ki se navežejo na obstoječo kanalizacijo v Gozdni ulici. Padavinske vode iz strešin se odvajajo ločeno v zbiralnik ustrezne velikosti, ki se locira pri vsakem objektu. Velikost zadrževalnika mora zagotoviti zadrževanje celotne količine padavinskih vod iz strešin, prekomerne količine pa se lahko odvaja v ponikalnico na lastni parceli.
(4)	Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih, tlakovanih ali drugim materialom prekritih površin objektov in vsebuje usedljive snovi, je treba v skladu z zakonodajo zajeti in mehansko obdelati v ustrezno dimenzioniranem usedalniku in lovilniku olj (SIST EN 858). Da bodo padavinske vode lahko odvedene v smeri proti usedalniku in lovilniku olj, morajo biti utrjene, tlakovane ali z drugim materialom prekrite površine vodo neprepustne, zato pa je treba pod povoznim materialom predvideti folijo ali kak drug vodo neprepustni material. Iz lovilca olj se padavinske vode speljejo v ponikalnico.
(5)	Padavinske vode iz dovozne ceste se navežejo na predvideno padavinsko kanalizacijo z izpustom v neimenovani potok. Na mestu izpusta je treba urediti ustrezno izpustno glavo, urediti območje izpusta, v skladu s pogoji upravljalca.
(6)	Celotno omrežje mora biti izvedeno vodotesno, v skladu s smernicami in normativi upravljavca ter v skladu s pogoji varstva voda in podtalnice.
14. člen
(elektroenergetsko omrežje in javna razsvetljava)
(1)	Oskrba z električno energijo se predvidi v skladu s pogoji upravljavca. Zgradi se ustrezno NN omrežje z navezavo na obstoječo TP.
(2)	Na območju OPPN se ne nahaja obstoječe 0,4-20 kV omrežja, zato je predvidena izgradnja nove TP v skladu z izdelanimi strokovnimi podlagami Elektra Maribor, (Ureditev EE omrežja na območju OPPN za del območja HO 26/3 v Spodnjih Hočah, Elektro Maribor, podjetje za distribucijo električne energije d.d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor, številka projekta 191/23-MO, november 2023), ki se bo vključila v obstoječo SN omrežje, iz katere se bodo napajale nove enostanovanjske stavbe.
(3)	Predmet strokovne podlage je izgradnja EEO 0,4-20 kV na predmetnem območju, in sicer:
•	izgradnja predvidene transformatorske postaje, kompaktno betonske TP 20/0,4 kV, tip FOREM 3, 1x1000 kVA,
•	izgradnja predvidenega KB 20 kV in vzporedna položitev cevi za potrebe optike od OP 19 do predv. TP 20/0,4 kV,
•	izgradnja predvidenega KB 20 kV in vzporedna položitev cevi za potrebe optike od predv. TP 20/0,4 kV do TP 20/0,4 kV ZG. HOČE 3 (t-628);
•	ureditev napajanja novih in obstoječih odjemalcev na območju OPPN, kjer je potrebno položiti predvidene KB 0,4 kV, ki bodo vključeni v novo TP 20/0,4 kV.
(4)	Predmetna ureditev EEO 0,4-20 kV je razvidna iz kartografskega dela, kjer so upoštevane izdelane strokovne podlage.
(5)	Vsa dela se izvajajo v skladu z izdelanimi strokovnimi podlagami, pod nadzorom upravljalca.
(6)	V dovoznih cestah se izvede javna razsvetljava.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1189
15.	člen (elektronske komunikacije)
(1)	Za navedeno gradnjo se zgradi kabelsko kanalizacijo elektronskega komunikacijskega sistema:
•	v bližini Gozdne ulice 105 se izvede na obstoječi KKAN nov KJ iz BC fi 80cm,
•	nakar se po zazidavi zgradi KKAN iz PEHD cevi fi 50mm in KJ iz BC fi 80cm,
•	do posameznih parcel/hiš pa se zgradi od KJ KKAn iz PEHD cevi fi 32mm.
(2)	Priključna točka za predvideno zazidavo je obstoječa KKAN v bližini naslova Gozdna ulica 105.
(3)	lzvedba kabelske kanalizacije mora omogočati Telekomu Slovenije kot obveznemu izvajalcu Univerzalne storitve možnost priklopa vseh objektov v zazidavi.
16.	člen (plinovodno omrežje)
(1)	Severno od območja OPPN ob Gozdni ulici se nahaja obstoječe plinovodno omrežje. Za potrebe plinifikacije naselja se zgradi ustrezno plinovodno omrežje po predvideni dostopni cesti oz. delu Gozdne ulice.
(2)	Izvede se potrebne priključne vode za posamezne objekte skladno z veljavnimi predpisi in Tehničnimi zahtevami operaterja distribucijskega sistema.
(3)	Izvesti je potrebno notranjo plinovodno napeljavo v objektu in montažo trosil. Regulator tlaka (do priključne moči trošila do 50 kW) in ustrezne merilne naprave dobavi in vgradi sistemski operater Plinarna Maribor d.o.o. na stroške investitorja na osnovi predhodnega naročila investitorja ali izvajalca notranjih plinskih instalacij.
17.	člen
(ogrevanje in učinkovita raba energije)
(1)	Ogrevanje, hlajenje, prezračevanje bo urejeno v sklopu ureditve načrtovane stavbe.
(2)	Prednostno je načrtovano ogrevanje na plin, dopustna je uporaba obnovljivih virov energije in toplotnih črpalk.
(3)	V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko voda-voda, kjer je kot toplotni vir podzemna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne ali horizontalne zemeljske sonde, si je dolžan investitor pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja.
(4)	Pri projektiranju in gradnji nove stavbe se upošteva normative in predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije in upoštevajo varstvo zraka.
(5)	Energijska učinkovitost v stavbah se zagotavlja v skladu s predpisi o učinkoviti rabi energije v stavbah. Zagotovljena mora biti tudi raba obnovljivih virov energije za delovanje sistemov v stavbi.
18.	člen
(posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture)
(1) Izven ureditvenega območja OPPN je dovoljeno izvajanje posegov, ki so v skladu s pogoji nosilcev urejanja prostora potrebni za izvedbo priključevanja predvidene soseske na GJI.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
19.	člen (kulturna dediščina)
(1)	Na območju OPPN ni enot nepremične kulturne dediščine.
(2)	Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano
na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
20.	člen
(varstvo pred onesnaženjem zraka)
(1)	Skladno s podzakonskim aktom o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku, se območje OPPN nahaja v območju II. stopnje onesnaženosti.
(2)	Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je potrebno upoštevati veljavne predpise.
(3)	Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:
•	vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;
•	preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;
•	čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste;
•	protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.
(4)	Zaradi zmanjšanja onesnaževanja zraka se za ogrevanje prednostno načrtuje priključevanje stavb na sisteme daljinskega ogrevanja. Prednost majo energetski viri, ki manj onesnažujejo zrak (alternativni viri, zemeljski plin, utekočinjen naftni plin, kurilno olje).
21.	člen (varstvo pred hrupom)
(1)	Na območju naj veljajo mejne vrednoti kazalcev hrupa vsaj za II. območje varstva pred hrupom (Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju; Uradni list RS, st. 43/18 in 59/19).
Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo.
(2)	Pri načrtovanju morebitnih klimatskih, prezračevalnih ali drugih naprav, ki povzročajo hrup, naj se upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred hrupom.
22.	člen
(vodni režim in stanje voda)
(1)	Območje OPPN se nahaja v vodovarstvenem območju (VVO - 3. režim) državnega pomena, zato je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa.
(2)	Vsi objekti z najbolj izpostavljenimi deli, s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti, skladno s 14. čl. in 37. čl. ZV-1, odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine neimenovanega vodotoka, 5 m pri vodotokih 2. reda. Pas priobalnega zemljišča v območju ureditve je v grafičnem delu OPPN označen in kotiran (na geodetski podlagi).
(3)	Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z veljavno zakonodajo in sicer, na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok
padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ...).
(4)	Končni izkopi gradbene jame na širšem vodovarstvenem območju so v skladu veljavno
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1190
zakonodajo dovoljeni nad srednjo gladino podzemne vode. Gradnja je izjemoma dovoljena tudi globlje, če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10 %. Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je v skladu z zgoraj navedeno uredbo za to treba pridobiti mnenje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja oziroma vodno soglasje, če gradbenega dovoljenja po predpisih, ki urejajo graditev objektov, ni treba pridobiti.
(5)	V skladu izdelanim geotehničnim poročilom (GEOTEHNIČNO MNENJE o sestavi tal in pogojih temeljenja objektov na območju parcel štev. 1606, 1607, 1608/1, 1608/2, 151/22 in 151/23 k.o. 696-Spodnje Hoče ter o hidrogeoloških, stabilnostnih in erozijskih razmerah na širšem območju gradnje, MBL INŽENIRING d.o.o., številka načrta: 207-11/2023, november 2023) ponikanje padavinskih vod ni dopustno. Padavinske vode s strešin se zbirajo v lokalnih zbiralnikih, preliv se spelje v predvideno meteorno kanalizacijo s končnim izpustom v neimenovani potok.
(6)	Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih, tlakovanih ali drugim materialom prekritih površin objektov in vsebuje usedljive snovi, je treba v skladu z veljavno zakonodajo zajeti in mehansko obdelati v ustrezno dimenzioniranem usedalniku in lovilniku olj (SIST EN 858).
(7)	V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko voda-voda, kjer je kot toplotni vir podzemna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne ali horizontalne zemeljske sonde, si je dolžan investitor pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja.
23.	člen (ravnanje z odpadki)
(1)	Ravnanje s komunalnimi odpadki se vrši v skladu z občinskim odlokom.
(2)	Ravnanje z gradbenimi in kosovnimi odpadki mora biti v skladu z določili veljavne zakonodaje, prav tako ravnanje z morebitnimi industrijskimi in posebnimi odpadki.
24.	člen (varovanje gozda)
(1) Območje OPPN ne vsebuje zemljišč z namensko rabo gozdna zemljišča, meji pa na gozdno zemljišče na jugovzhodni strani območja. Upoštevati je potrebno:
•	Stanovanjske stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 10,00 m, ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od meje gozda, ki jo predstavlja parcela številka 1605 k.o. (696) Spodnje Hoče, in je označen v kartografskem delu, vsaj 1,0 m.
•	V primeru odmikov objektov od roba gozda, ki so manjši od ene sestojne višine (20 m), bodo objekti in njihove funkcionalne površine ogrožene zaradi možnosti porušitve robnega drevja ali padca dela krošnje. V tem primeru naj investitorji z lastnikom/lastniki gozdnih parcel sklenejo pisni dogovor o ukrepanju v primeru ogrožanja objekta in njegovih funkcionalnih površin (obveščanje, izvedba ukrepov), o morebitni odškodninski odgovornosti v primeru škodnega pojava (nenadzorovano podrtje robnega drevja ali padec dela krošnje) na objektih ali njegovih funkcionalnih površinah, o kritju nadstroškov zaradi usmerjenega podiranja robnega drevja (podiranje z varovanjem objekta, predhodnim navezovanjem dreves) ter o morebitni odškodnini zaradi predčasnega poseka gozdnega drevja (pred ekonomsko zrelostjo). Dogovor naj bo sestavni del projektne dokumentacije.
•	Kakršnikoli posegi v gozd izven območja predmetnega OPPN niso dovoljeni.
•	Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo.
•	Drevje za krčitev označi in posek evidentira krajevno pristojni delavec Zavoda, KE Maribor, v skladu s 55.členom Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Uradni list RS, št.91/10 in 200/20).
•	Investitor oz. lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
25.	člen
(rešitve in ukrepi za obrambo)
(1) Na območju OPPN niso potrebni ukrepi s področja obrambe.
26.	člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1)	Območje OPPN se nahaja izven naravnih omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnica ter erozivnost in plazovitost terena. V širšem območju OPPN so zadostni običajni zaščitni ukrepi pred erozijo.
(2)	Obravnavano področje se po karti EMS-98 lestvici (European Macroseismic Scale) uvrša v 3,5-4,5 stopnjo seizmične intenzitete. V tem območju pričakujemo seizmične pospeške do 0,100g. Podatki so povzeti po Karti potresne nevarnosti Slovenije (Agencija RS za okolje, 2002) za povratno dobo potresov 475 let.
(3)	Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:
•	nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,
•	nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,
•	nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in
•	nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.
27.	člen (varstvo pred požarom)
(1)	Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja majhna.
(2)	Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako:
•	da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik,
•	da je ob požaru na voljo zadostno število naprav za gašenje in je omogočen dostop gasilcem,
•	da imajo zgradbe ustrezno nosilno konstrukcijo in so načrtovane tako, da je onemogočeno širjenje požara po stavbah,
•	da se zagotovi potrebni odmik od meje parcel in med objekti ter potrebna protipožarna ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte.
(3)	Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnih hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost hidrantnega omrežja z 30 l/sekundo vode za gašenje.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1191
(4) Kinematični elementi cestnega priključka morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije.
IX.	ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE PODROBNEGA NAČRTA
28.	člen (etapnost gradnje)
(1)	OPPN se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne.
(2)	Gradnja objektov je lahko izvedena v poljubnem vrstnem redu oziroma v poljubnih
etapah. Vsaka etapa pa mora izpolnjevati zahteve iz tega OPPN (kot npr. zadostno število parkirnih mest, izgradnja in priključevanje na komunalno infrastrukturo,...) ter ne sme tehnično ali ekonomsko oteževati izgradnje celote.
X.	DOPUSTNA ODSTOPANJA
29.	člen
(skupne določbe glede dopustnih odstopanj)
(1)	Pri uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(2)	Odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(3)	V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega odloka.
30.	člen
(odstopanja pri načrtovanju objektov)
(1) Črte gradbene meje ni dovoljeno presegati, stavba se je lahko dotika z zunanjo linijo fasade ali pa je od nje odmaknjena v notranjost. Stanovanjska stavba lahko presega gradbeno mejo in maksimalno tlorisno velikost le s funkcionalnimi elementi, ki ne vplivajo bistveno na oblikovni vtis gradbene mase. To so nadstreški, balkoni, loggie, zunanje stopnice, komunikacijska jedra, vhodi, vetrolovi in podobno. Za dovoljeno preseganje gradbene meje je potrebno upoštevati odmik od sosednje meje, ki znaša 2,5 m.
31.	člen
(odstopanja glede prometne ureditve)
(1)	Preoblikovanje parkirnih površin je možno skladno s potrebami gradnje in ob upoštevanju pogojev iz tega odloka.
(2)	Mikrolokacijo dovoza, velikost in obliko parkiranja se opredeli v projektni dokumentaciji.
32.	člen
(odstopanja glede energetske in komunalne ureditve)
(1) Dopustna so odstopanja od rešitev opredeljenih v predmetnem OPPN (trase posameznih vodov, mesta, način priključevanja ipd.). Natančne rešitve se opredelijo v
projektni dokumentaciji ob upoštevanju usmeritev tega OPPN, upoštevanje veljavne zakonodaje, predpisanih odmikov med posameznimi kanalnimi vodi. Spremembe lege in trase posameznih vodov so dopustne tudi v primeru težav pri pridobivanju zemljišč.
33.	člen (odstopanja glede parcelacije)
(1) Dopustna so odstopanja pri parcelaciji načrtovanih rešitev. Pri določanju velikosti parcel so dopustna odstopanja glede na dejansko stanje na terenu.
XI. OBVEZNOST INVESTITORJEV, LASTNIKOV IN IZVAJALCEV
34.	člen
(pogoji za vzdrževalna in druga dela)
(1)	Za vzdrževalna in investicijska dela, rekonstrukcije, prizidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje. Prizidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega.
(2)	Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izdelovalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.
35.	člen
(obveznost ob pripravi projektne dokumentacije)
(1) Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven območja OPPN mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.
36.	člen (obveznost v času gradnje)
(1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
•	pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,
•	med gradnjo je potrebo upoštevati smernice in pogoje temeljenja in zagotoviti stalen nadzor geomehanika pri vseh zemeljskih delih (temeljenje objektov, urejanje komunalne infrastrukture itd.),
•	zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
•	promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,
•	sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),
•	skladno z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,
•	med gradnjo je potrebno vse začasne deponije ustrezno zaščititi pred spiranjem in odnašanjem materiala ob močnejših nalivih,
•	zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
•	v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1192
•	v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,
•	zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,
•	sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
•	po končani gradnji je potrebno vse za gradnjo postavljene provizorje in začasne deponije odstraniti. Na novo izdelana pobočja ustrezno utrditi in jih zatraviti oz. ustrezno vegetacijsko urediti.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati skladno s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
XII. KONČNE DOLOČBE
37.	člen (vpogled v OPPN)
(1)	OPPN s prilogami se hrani na sedežu Občine Hoče-Slivnica v digitalni in analogni izpisani in izrisani obliki in je na vpogled v času uradnih ur občinske uprave.
(2)	V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko veljajo podatki iz analogne oblike podrobnega načrta.
38.	člen (pričetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 03201-0007/2024-005 Datum: 12. 6. 2024
Občina Hoče - Slivnica dr. Marko Soršak, župan
Konto	Naziv	Znesek v EUR
	A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	
I.	SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78	16.446.066,91
	TEKOČI PRIHODKI (70+71)	12.561.866,14
70	DAVČNI PRIHODKI	10.424.157,00
700	Davki na dohodek in dobiček	7.996.247,00
703	Davki na premoženje	2.201.700,00
704	Domači davki na blago in storitve	226.210,00
706	Drugi davki	0,00
71	NEDAVČNI PRIHODKI	2.137.709,14
710	Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	935.509,14
711	Takse in pristojbine	19.000,00
712	Globe in druge denarne kazni	22.100,00
713	Prihodki od prodaje blaga in storitev	212.100,00
714	Drugi nedavčni prihodki	949.000,00
72	KAPITALSKI PRIHODKI	202.728,45
720	Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	11.350,00
721	Prihodki od prodaje zalog	0,00
722	Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	191.378,45
73	PREJETE DONACIJE	3.000,00
730	Prejete donacije iz domačih virov	3.000,00
731	Prejete donacije iz tujine	0,00
74	TRANSFERNI PRIHODKI	3.678.472,32
740	Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	1.123.744,23
741	Prejeta sredstva iz državnega prorač. iz sredstev proračuna EU	2.554.728,09
II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45)	20.583.759,63
40	TEKOČI ODHODKI	3.850.664,57
400	Plače in drugi izdatki zaposlenim	866.110,00
401	Prispevki delodajalcev za socialno varnost	118.170,00
402	Izdatki za blago in storitve	2.636.563,60
403	Plačila domačih obresti	90.000,00
708. Rebalans proračuna Občine Hoče - Slivnica za leto 2024
Na podlagi 29. in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18 in 195/20 - odl. US, in 18/23 - ZDU-1O in 76/23), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 -ZSPDSLS-1 in 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 -ZIUOOPE), Statuta občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 61/2018, 27/2020 in 31/2023) je občinski svet Občine Hoče-Slivnica na 12. redni seji, dne 12. junija 2024 sprejel
REBALANS PRORAČUNA OBČINE HOČE - SLIVNICA ZA LETO 2024
1. člen
2. člen se spremeni tako, da se glasi:
»V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1193
409	Rezerve	139.820,97
41	TEKOČI TRANSFERI	5.119.754,49
410	Subvencije	275.300,00
411	Transferi posameznikom in gospodinjstvom	3.029.554,43
412	Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam	529.500,00
413	Drugi tekoči domači transferi	1.285.400,06
414	Tekoči transferi v tujino	0,00
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	11.233.800,55
420	Nakup in gradnja osnovnih sredstev	11.233.800,55
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI	379.540,02
431	Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	130.000,00
432	Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	249.540,02
III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)	-4.137.692,72
	B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	0,00
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	161.951,20
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	0,00
750	Prejeta vračila danih posojil	0,00
751	Prodaja kapitalskih deležev	161.951,20
752	Kupnine iz naslova privatizacije	0,00
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)	0,00
44	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0,00
440	Dana posojila	0,00
441	Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb	0,00
442	Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije	0,00
443	Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti	0,00
VI.	PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)	0,00
	C. RAČUN FINANCIRANJA	
VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	0,00
50	ZADOLŽEVANJE	0,00
500	Domače zadolževanje	0,00
VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550)	674.659,76
55	ODPLAČILA DOLGA	674.659,76
550	Odplačila domačega dolga	674.659,76
IX.	SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-4.650.401,28
X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	-674.659,76
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	4.137.692,72
XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA	4.650,401,28
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk-kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavlja na spletni strani Občine Hoče -Slivnica.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.«
3. člen
8. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Proračunski sklad je račun proračunske rezerve za naravne nesreče, oblikovan po Zakonu o javnih financah. Sredstva iz rezerve za namene naravnih nesreč se uporabljajo za financiranje izdatkov za namene, opredeljene v 49. členu Zakona o javnih financah.
Sredstva se izločajo v rezerve postopoma, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto. Od prihodkov proračuna, izkazanih v bilanci prihodkov in odhodkov, se izloča v sklad proračunska rezerva za naravne nesreče v višini 100.000 EUR. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člen ZJF do višine 50.000 EUR
župan in o tem s pisnimi poročili obvešča Občinski svet. V drugih primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega višino, določno z odlokom o proračunu, odloča občinski svet občine s posebnim odlokom.
Župan poroča občinskemu svetu o porabi sredstev rezerv za naravne nesreče pri obravnavi polletnega in letnega poročila o izvrševanju proračuna.«
4. člen
11. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Za kritje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežka izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2024 ne bo dodatno zadolžila.
Občina ne bo dajala poroštev javnim zavodom in neprofitnim organizacijam.«
3. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 410-6/2022 Datum: 12. junij 2024
Občina Hoče - Slivnica dr. Marko Soršak, župan
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1194
709. Sklep o določitvi cen za obračun storitev javne službe oskrbe s pitno vodo
Na podlagi določil 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012, 76/2017, 78/2019 in 44/2022-ZVO-2) in Statuta v Občini Hoče-Slivnica (GSO, št. 61/2018, 27/20) je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na svoji 12. redni seji dne 12.6.2024 sprejel
SKLEP
O DOLOČITVI CEN ZA OBRAČUN STORITVE JAVNE SLUŽBE OSKRBE S PITNO VODO
1.	Občinski svet občine Hoče - Slivnica potrjuje Elaborat o oblikovanju cen storitev oskrbe s pitno vodo v občini Hoče - Slivnica, kjer oskrbo izvaja režijski obrat, za leto 2024, ki ga je izdelalo podjetje Mariborski vodovod, d. o. o. v mesecu maju 2024.
2.	Občinski svet občine Hoče - Slivnica potrjuje predlog izračuna, da predračunske lastne cene vodarine in omrežnine ne presegajo 10% od potrjenih cen in cene ostanejo nespremenjene.
3.	Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin GSO in začne veljati s 1. 7. 2024.
Številka: 03201-0007/2024 Datum: 12. 6. 2024
Občina Hoče - Slivnica dr. Marko Soršak, župan
obratovanja, vzdrževanja, morebitnih obnovitvenih na vodovodnem cevovodu.
3.	člen Pravne posledice
Zaradi neodzivnosti lastnika oziroma njegovega zastopnika se bodo sprožili ustrezni postopki razlastitve v javno korist skladno z veljavno zakonodajo.
4.	člen Pooblastilo za izvedbo
Pooblasti se župana občine, da v imenu občine podpiše vse potrebne dokumente in izvede vse potrebne postopke za ustanovitev služnosti, izplačilo odškodnine ter vsa upravna dejanja ki se nanašajo na razlastitev ter da pri pristojni upravni enoti v skladu z 221. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 - ZUNPEOVE, 95/23 - ZIUOPZP, 131/23 -ZORZFS, 23/24, 38/24) vloži zahtevo za trajno nujno služnost v javno korist na delu nepremičnine parc. št. 392/1, k.o. 699 Hočko Pohorje ter da v sodelovanju s strokovnimi službami naredi vse potrebno za pridobitev nujne služnosti v javno korist za izgrajen vodovodni cevovod na nepremičnini parc. št. 392/1, k.o. 699 Hočko Pohorje.
Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Št. zadeve: 35901-4/2024 Datum: 12.6.2024
Občina Hoče - Slivnica dr. Marko Soršak, župan
710. Sklep o ugotovitvi javne koristi in ustanovitvi nujne služnosti v javno korist na parceli 392/1 k.o. 699 Hočko Pohorje
Na podlagi 29. člena Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list Rs, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A, 80/20 - ZIUOOPE), 204. člena v povezavi z 221. členom ZUrep-3 v povezavi z 204. členom ZUreP ter 8. člena Statuta Občine Hoče-Slivnica (UGSO, št. 61/2018, 27/2020, 31/2023) sprejme Občinski svet Občine Hoče - Slivnica na 12. redni seji dne 12.6.2024
SKLEP
O UGOTOVITVI JAVNE KORISTI IN USTANOVITVI NUJNE SLUŽNOSTI V JAVNO KORIST NA PARCELI 392/1 K.O. 699 HOČKO POHORJE
1.	člen Ugotovitev javne koristi
Ugotavlja se, da je za potrebe zagotavljanja ustrezne pitne vode preko gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo potrebno ustanoviti nujno služnostno pravico na parceli št. 392/1 k.o. Hočko Pohorje.
2.	člen Ustanovitev služnosti
Na parceli 392/1 k.o. 699 Hočko Pohorje, se v javno korist ustanovi nujna služnost za namen zagotavljanja ustrezne pitne vode preko obstoječega vodovodnega cevovoda. Služnostno pravico je potrebno ustanoviti za namen
711. Sklep o ugotovitvi javne koristi
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 11/14 - popr., 14/15 -ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE) in 16. člena Statuta Občine Hoče-Slivnica (UGSO, št. 61/18, 27/20, 31/23) je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica, na 12. redni seji, dne 12. 6. 2024, sprejel
SKLEP
O UGOTOVITVI JAVNE KORISTI
1.	člen
S tem sklepom se ugotovi obstoj javne koristi za izgradnjo Večnamenskega objekta KS Reka-Pohorje na nepremičnini parc. št. 620/14, k.o. 699 - Hočko Pohorje, na podlagi projektne dokumentacije DGD št. 14/2023, november 2023, ki jo je izdelalo podjetje BIRO BIRO d.o.o.
2.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 03201-0007/2024 Datum: 12. 6. 2024
Občina Hoče - Slivnica dr. Marko Soršak, župan
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1195
OBČINA NAKLO
712. Sklep o pripravi 7. sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občina Naklo
Na podlagi 119. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) (Uradni list RS št 199/2021, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 -ZUNPEOVE, 95/23 - ZIUOPZP in 23/24) ter 25. člena Statuta občine Naklo (Uradni list RS št. 19/13, 74/15) je župan občine Naklo dne 10.6.2024 sprejel
SKLEP
O PRIPRAVI 7. SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINA NAKLO
I. Izhodišča za pripravo
S tem sklepom se začne postopek 7. sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Naklo (v nadaljevanju SD 7)
II. Območje in predmet načrtovanja
1.	Območje SD 7 se ureja po določilih Občinskega prostorskega načrta občine Naklo (Uradni list RS, št. 11/2010, 48/2010, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 65/2020, 14/2022, 35/23 - sklep - tehnična uskladitev). Obsega enoto urejanja prostora EUP - PG 3,
2.	S predmetnim postopkom se posega na parc. št. 1506/5, 1506/4, 1506/3, 1505/1, 1504/1, vse k.o. 2093 Podbrezje, v skupni površini 51.447 m2. Osnovna namenska raba je S - stavbna zemljišča, podrobnejša namenska raba O - območje okoljske infrastrukture.
3.	Predmet SD 7 je sprememba podrobne namenske rabe iz O v IG - gospodarske cone.
4.	Sprememba se izvaja zaradi uresničitve investicijske namere v povezavi z interesom lokalne skupnosti za aktivacijo stavbnih zemljišč z dejavnostjo investitorja.
III. Način pridobitve strokovnih rešitev
1.	SD se načrtuje na podlagi pobude zasebnega investitorja, prikaza stanja prostora, splošni smernic, mnenj nosilcev urejanja prostora in drugih gradiv.
2.	Variantne rešitve glede na omejene prostorske možnosti niso predvidene.
IV. Vrsta postopka
SD se vodi po postopku, ki ga predpisuje 116. do 124. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3).
V. Roki za pripravo
Osnutek SD se pripravi v roku 45 dni po objavi mnenja zavoda, pristojnega za ohranjanje narave, o verjetno pomembnih vplivih na varovana območja in o obveznosti izvedbe presoje sprejemljivosti na varovana območja in Sklepa o pripravi sprememb in dopolnitev OPN v prostorskem informacijskem portalu oz. po prejetih morebitnih strokovnih podlagah.
Minimalni roki posameznih faz priprave in rok za sprejem OPN__
Faza	Rok
priprava osnutka OPN, pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora	štiri mesece po izdelavi in potrditvi strokovne rešitve
priprava dopolnjenega osnutka OPN	tri mesece po pridobitvi mnenj nosilcev urejanja prostora
obravnava in sprejem dopolnjenega osnutka OPPN na občinskem svetu, javna razgrnitev in javna obravnava, priprava stališč	dva meseca po pripravi dopolnjenega osnutka OPPN
do pripomb	
priprava predloga OPN ter pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora k predlogu OPN	tri mesece po končani javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka OPN
Obravnava in sprejem usklajenega predloga OPPN na občinskem svetu, objava ter uveljavitev OPPN	dva meseca po pridobitvi mnenj nosilcev urejanja prostora k predlogu OPN
VI. Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki sodelujejo v postopku
Državni nosilci urejanja prostora
1.	Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direktorat za prostor in graditev; Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana
2.	Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode,
3.	Ministrstvo za infrastrukturo; Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana
4.	Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana
5.	Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direktorat za naravo; Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana
6.	Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22,1000 Ljubljana
7.	Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1501 Ljubljana
8.	Ministrtsvo za okolje, podnebje in energijo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana
Lokalni nosilci urejanja prostora:
1.	Elektro Gorenjska, Ulica Mirka Vadnova 3A, 4000 Kranj
2.	Komunala Kranj, Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj
3.	Telekom Slovenije, Stegne 19, 1000 Ljubljana
4.	Občina Naklo, Stara cesta 61, 4202 Naklo
5.	Domplan DD, Bleiweisova cesta 14, 4000 Kranj
6.	Gratel, Laze 18A, 4000 Kranj
V postopek SD se lahko vključijo tudi drugi nosilci urejanja prostora, v kolikor se izkaže, da ureditve posegajo tudi v njihovo delovno področje.
VII. Načrt vključevanja javnosti
Javnost se v postopek SD vključi v času javne razgrnitve in javne obravnave.
VIII. Seznam podatkov, strokovnih podlag in obveznosti drugih udeležencev
1.	Pri pripravi SD5 se uporabijo javno dostopni, grafični in prostorski podatki, podatki evidenc geodetske uprave in zemljišče knjige, geodetski načrt in morebitne druge strokovne podlage. Strokovno podlago predstavlja tudi (idejna) pobuda pobudnika.
2.	Finančna sredstva za pripravo SD in drugih strokovnih gradiv zagotovi Občina Naklo.
IX. Objava in uveljavitev
Sklep se javno objavi v prostorsko informacijskem sistemu Občine Naklo in v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 3500-0002/2024-8 Datum: 10.6.2024
Občina Naklo Ivan Meglič, župan
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1196
OBČINA ŠKOFJA LOKA
713. Odlok o občinskih cestah
Na podlagi 155. člena ter za izvrševanje 3. odstavka 19. člena in 108. člena Zakona o cestah (132/22, 140/22 -ZSDH-1A, 29/23 in 78/23 - ZUNPEOVE), 1. odstavka 3. člena Zakona o prekrških (UL RS, št. 29/11 - UPB, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US, 92/14 - odl. US, 32/16, 15/17 -odl. US, 73/19 - odl. US, 175/20 - ZIUOPDVE in 5/21 -odl. US) in 16. člena Statuta Občine Škofja Loka - UPB-3 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/21) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 13. redni seji dne 6. junija 2024 sprejel:
ODLOK O OBČINSKIH CESTAH
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen (vsebina odloka)
(1)	Ta odlok določa in ureja:
•	Kategorizirane občinske ceste in prenos nekategoriziranih cest med občinske ceste, ki se uporabljajo za javni promet na območju občine Škofja Loka;
•	projektiranje, graditev, upravljanje, vzdrževanje ter varstvo cest in prometa na njih;
(2)	Vsa ostala področja, ki niso urejena s tem odlokom, ureja veljavna področna zakonodaja, ki se uporablja neposredno.
2.
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določen z veljavno področno zakonodajo.
3.	člen (občinske ceste)
(1)	Občinske ceste so javne ceste, namenjene povezovanju naselij v občini s povezovanjem naselij v sosednjih občinah, povezovanju naselij, delov naselij, naravnih in kulturnih znamenitosti in objektov v občini.
(2)	Občinske ceste so javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.
(3)	Na območju občinskih cest je mogoče pridobiti stvarno služnost, ki je odplačna.
II.	KATEGORIZACIJA OBČINSKIH CEST
4.	člen
(kategorije občinskih cest)
(1)	Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (LC) oziroma njene podkategorije (LZ in LK), javne poti (JP) in javne poti za kolesarje (KJ).
(2)	Lokalna cesta (LC) je občinska javna cesta, ki povezuje naselja v občini z naselji v sosednih občinah ali naselja in dele naselij v občini med seboj in je pomembna za navezovanje prometa na javne ceste enake ali višje kategorije.
(3)	Zbirna mestna cesta oziroma zbirna krajevna cesta (LZ) je namenjena zbiranju in navezovanju prometnih tokov iz posameznih območij ali četrti mest in delov naselij na ceste višje kategorije.
(4)	Mestna cesta oziroma krajevna cesta (LK) je namenjena nadaljevanju cest višje kategorije, namenjenih dostopu do zaključenih prostorskih enot (stanovanjske soseske blokovne in individualne gradnje, industrijske
cone, nakupovalni in rekreacijski centri ipd.) v posameznih območjih ali četrtih mest in delih naselij.
(5)	Javna pot (JP) je občinska javna cesta, ki ne izpolnjuje meril za kategorizacijo kot lokalna cesta in je namenjena navezovanju prometa na javne ceste enake ali višje kategorije.
(6)	Javna pot za kolesarje (KJ) je namenjena prometu kolesarjev v občini in med njimi.
5.	člen
(postopek kategorizacije občinskih cest)
(1)	Občinske ceste določi in kategorizira občinski svet občine Škofja Loka z odlokom na predlog župana.
(2)	Predlog kategorizacije občinskih cest mora biti predhodno strokovno usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo po postopku, ki je določen v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest.
6.	člen
(spremembe kategorizacije občinskih cest)
(1)	Spremembe kategorizacije občinskih cest se določijo po postopku iz prejšnjega člena tega odloka.
(2)	Pobudo za spremembo kategorizacije obstoječih občinskih cest oziroma vključitev novih cest lahko predlaga občinska uprava, krajevne skupnosti ter zainteresirane pravne in fizične osebe. Postopek spremembe kategorizacije občinske ceste se začne na predlog župana. Predlogi sprememb morajo biti utemeljeni v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest.
(3)	O predlogu za prenos občinske ceste med državne ceste po predhodnem soglasju Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo odloči občinski svet na predlog župana.
(4)	Občinska cesta, določena s sklepom Vlade Republike Slovenije o prenosu državne ceste med občinske ceste, pridobi kategorijo, določeno v tem sklepu.
7.	člen
(opustitev občinske ceste)
Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo oziroma njena uporaba ni več v javnem interesu.
8.	člen
(prenos nekategorizirane ceste med občinske ceste)
(1)	Za nekategorizirano cesto lahko lastnik ali njegov pooblaščenec predlaga občini prenos med občinske ceste.
(2)	Nekategorizirana cesta se prenese med občinske ceste, če obstaja javni interes, je geodetsko odmerjena in izpolnjuje pogoje določene v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest.
(3)	Če je nekategorizirana cesta v zasebni lasti se njeno lastništvo lahko brezplačno prenese na občino ob upoštevanju pogojev iz predhodnega odstavka tega člena.
(4)	O prenosu nekategoriziranih cest med občinske ceste odloči občinski svet, njena kategorizacija pa se opravi po postopku iz 5. člena tega odloka.
III. PROJEKTIRANJE IN GRADNJA OBČINSKIH CEST
9.	člen
(potek občinskih kolesarskih povezav)
(1)	Občinska kolesarska povezava lahko poteka v okviru javnih cest, nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet, nekategoriziranih cest ali v okviru objektov vodne, železniške in energetske infrastrukture.
(2)	Če poteka občinska kolesarska povezava zunaj zemljišč javnega dobra, se pravice in obveznosti izvršujejo v obsegu, kot je potrebno za varno odvijanje kolesarskega prometa. Pravice in obveznosti se uredijo s posebno
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1197
pogodbo med upravljavcem kolesarske povezave in lastnikom zemljišča, preko katerega povezava poteka.
(3)	Občinske kolesarske povezave se navezujejo na državne kolesarske povezave v sklenjeno omrežje kolesarskih povezav.
(4)	Župan predpiše potek občinskih kolesarskih povezav.
10.	člen
(financiranje in sofinanciranje gradnje občinske ceste)
(1)	Gradnjo posameznih delov občinskih cest lahko financira ali sofinancira tudi drug subjekt, če je gradnja teh delov cest pogojena z njegovimi načrtovanimi prostorskimi ureditvami.
(2)	Če je gradnja cestnega priključka na občinsko cesto pogojena tudi z izvedbo vzdrževalnih del ali vzdrževalnih del v javno korist občinske ceste, stroške teh del krije investitor cestnega priključka.
(3)	Če narava dejavnosti gospodarskega subjekta zahteva gradnjo ceste z boljšimi elementi in v večjem obsegu, kot to zahtevata povprečen obseg in struktura prometa, gospodarski subjekt financira ta dela v obsegu stroškov dodatno potrebnih del na občinski cesti.
(4)	Financiranje oziroma sofinanciranje del iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena ter druge medsebojne obveznosti se uredijo s posebno pogodbo, ki jo skleneta Občina Škofja Loka in investitor del.
11.	člen
(financiranje občinskih kolesarskih povezav)
(1)	Financiranje vzpostavitve občinske kolesarske povezave v delu, ki ne poteka po občinski cesti, se uredi s posebno pogodbo, ki jo skleneta Občina in lastnik ceste oziroma druge prometne površine. Pogodbo v imenu in za račun Občine sklene župan.
(2)	Financiranje iz prejšnjega odstavka obsega označitev občinske kolesarske povezave s predpisano prometno signalizacijo ter izvedbo nujnih varnostnih ukrepov in obrabne konstrukcije ceste oziroma prometne površine.
(3)	Stroški izvedbe nujnih varnostnih ukrepov in obrabne konstrukcije ceste oziroma druge prometne površine se poračunajo v okviru pogodbe o pravici uporabe teh površin.
12.	člen
(obveznost investitorja zaradi prestavitve občinske ceste)
(1)	Če je treba obstoječo občinsko cesto prestaviti zaradi gradnje drugega objekta ali naprave, se prestavljeni del ceste zgradi z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam tega zakona. Stroške prestavitve občinske ceste krije investitor objekta ali naprave.
(2)	Investitor iz prejšnjega odstavka ni zavezanec za tisti del stroškov, nastalih zaradi pogojenih boljših elementov nadomeščenega dela občinske ceste od elementov, določenih po prejšnjem odstavku.
13.	člen
(obveznost usklajenega projektiranja in gradnje gospodarske javne infrastrukture)
(1)	Če se hkrati z gradnjo občinske ceste na cestnem zemljišču predvideva tudi gradnja druge gospodarske javne infrastrukture, ki ne služi cesti ali njeni uporabi, projektna dokumentacija vsebuje tudi rešitve te gospodarske javne infrastrukture.
(2)	Usklajenost projektiranja in gradnje objektov gospodarske javne infrastrukture iz prejšnjega odstavka je v pristojnosti upravljavca občinske ceste.
(3)	Stroške projektiranja in gradnje objektov posamezne gospodarske javne infrastrukture iz prvega odstavka tega člena krije njen upravljavec razen če upravljavec občinske ceste določi drugače.
14.	člen
(obveznost obveščanja o posegih v občinsko cesto)
(1)	Upravljavec občinske ceste v fazi načrtovanja gradnje občinske ceste obvesti upravljavce druge gospodarske javne infrastrukture v cestnem telesu ali ob njem najmanj 90 dni pred začetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo ceste.
(2)	Upravljavec občinske ceste da upravljavcu druge gospodarske javne infrastrukture iz prejšnjega odstavka tega člena na razpolago tehnične in druge podatke, potrebne za uskladitev del.
(3)	Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za upravljavce gospodarske javne infrastrukture v cestnem telesu ali ob njem, kadar nameravajo graditi svoje objekte in naprave v občinski cesti.
15.	člen
(dovoljenje za začasno uporabo občinske ceste)
(1)	Za novo ali rekonstruirano občinsko cesto, za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje, lahko župan izda dovoljenje za začasno uporabo že pred dokončanjem vseh del zunaj vozišča ceste, predvidenih z izdanim gradbenim dovoljenjem, če vozišče izpolnjuje pogoje za varno odvijanje prometa.
(2)	Pregled občinske ceste iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določili področne zakonodaje. Zapisnik o pregledu ceste je priloga vloge za izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka.
(3)	V postopku izdaje dovoljenja za začasno uporabo je stranka le upravljavec občinske ceste.
(4)	Dovoljenje za začasno uporabo velja do pridobitve uporabnega dovoljenja, ki ga izda pristojni upravni organ, vendar največ pet let.
(5)	Pridobitev dovoljenja za začasno uporabo občinske ceste je obvezna, ko je čas od končanja del na vozišču ceste do dokončanja preostalih del po gradbenem dovoljenju daljši od 60 dni.
(6)	Če se za začasno cesto uporabi dokončana posamezna faza nove ali rekonstruirane ceste ter če je novogradnja ali rekonstrukcija končana in še ni izdano dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, lahko upravljavec ceste konča zaporo ceste in pod posebnimi pogoji dovoli začasno uporabo ceste, če je nadzornik del predhodno podal pisno izjavo, da so dela opravljena v skladu s projektno dokumentacijo in so izpolnjene predpisane bistvene zahteve v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.
16.	člen (projektiranje občinskih cest)
(1)	Elementi za projektiranje občinske ceste se določijo v skladu s predpisi o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja.
(2)	V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se določijo tudi prometna ureditev občinske ceste in ureditev navezav na obstoječe ceste ter pristopov do objektov in zemljišč ob cesti ter predvidijo površine zunaj vozišča ceste za parkirišča, avtobusna postajališča in druge prometne površine, površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in za nadzor cestnega prometa.
(3)	Projektna dokumentacija lahko odstopa od predpisov, če zakonodaja tako dopušča in utemeljitev temelji na strokovnem gradivu in če tako odobri župan.
17.	člen
(pridobitev zemljišč za gradnjo občinske ceste)
Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se lahko skladno z veljavno zakonodajo lastninska pravica na zemljišču ali drugi
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1198
nepremičnini odvzame ali omeji, če ni mogoče skleniti ustrezne pogodbe med občino in lastnikom te nepremičnine.
18.	člen
(gradnja in vzdrževanje občinskih cest)
Občinske ceste se morajo načrtovati, projektirati, graditi in vzdrževati na način in pod pogoji kot to določajo predpisi, ki urejajo projektiranje javnih cest, prometno signalizacijo in prometno opremo, način označevanja in zavarovanja del in ovir v prometu, cestne priključke, avtobusna postajališča, ter predpisi, ki urejajo vrste vzdrževalnih del na cestah ter nivo rednega vzdrževanja javnih cest in tehnične smernice, katerih uporaba je obvezna.
IV. UPRAVLJANJE OBČINSKIH CEST
19.	člen (upravljavec občinskih cest)
Upravljavec kategoriziranih občinskih cest v občini Škofja Loka je občinska uprava Občine Škofja Loka (v nadaljevanju: upravljavec).
20.	člen
(naloge in pristojnosti upravljavca občinskih cest)
Upravljavec občinskih cest opravlja strokovno tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za gradnjo, vzdrževanje in varstvo občinskih cest.
Te naloge obsegajo zlasti:
•	izdelavo strokovnih podlag za plane vzdrževanja in razvoja občinskih cest ter izdelavo osnutkov teh planov;
•	naloge rednega vzdrževanja občinskih cest, ki se izvajajo v organizacijski obliki, skladni z zakonodajo s področja gospodarskih javnih služb;
•	naloge nadzora nad stanjem občinskih cest;
•	naloge nadzora nad prometno ureditvijo občinskih cest;
•	naloge upravljanja, vodenja in nadzora prometa;
•	izvajanje postopkov javnega naročanja za izvajanje del rednega vzdrževanja občinskih cest, ki niso predmet izbrane oblike gospodarske javne službe, ter za izvajanje gradnje, investicijskih vzdrževalnih del v javno korist na občinskih cestah;
•	naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste;
•	vodenje evidenc o občinskih cestah in zbirne evidence o javnih cestah;
•	pridobivanje podatkov o prometnih obremenitvah na občinskih cestah in o prekoračitvah dimenzij (višina, širina in dolžina) in mas vozil;
•	naloge v zvezi z organizacijo obveščanja javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih;
•	pripravo strokovnih izhodišč za smernice in mnenja k državnim prostorskim aktom;
•	izdajo smernic in mnenj k občinskim prostorskim aktom;
•	izdajo soglasij, dovoljenj in odločb v skladu s tem odlokom oziroma aktualno zakonodajo s področja cest oziroma mnenj ali projektnih pogojev v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov;
•	izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in drugimi predpisi.
21.	člen (financiranje občinskih cest)
(1) Sredstva za graditev in investicijsko vzdrževanje kategoriziranih občinskih cest se zagotavljajo v proračunu občine oziroma z drugimi sredstvi ob predhodno sklenjeni pogodbi o opremljanju ali javno-zasebnem partnerstvu.
(2)	Vzdrževalec občinskih cest predlaga upravljavcu občinskih cest za tekoče oziroma prihodnje leto plan vzdrževanja občinskih cest, upravljavec ga potrdi in predlaga občinskemu svetu v sprejem v okviru proračuna za prihodnje leto.
(3)	Upravljavec občinskih cest zagotavlja sredstva za vzdrževanja tistega dela državnih cest, ki so namenjene delovanju naselij in so določene s področno zakonodajo.
V. VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST
22.	člen
(javna služba vzdrževanja občinskih cest)
(1)	Vzdrževanje kategoriziranih občinskih cest je obvezna gospodarska javna služba lokalnega pomena, ki obsega redno vzdrževanje cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost cest ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah (v nadaljevanju: redno vzdrževanje javnih cest).
(2)	Način izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih cest predlaga upravljavec občinskih cest na podlagi zakonodaje s področja gospodarskih javnih služb.
23.	člen (vzdrževanje križišč in križanj)
Za vzdrževanje križišč občinskih cest z nekategoriziranimi cestami, po katerih je dovoljen javni promet, v območju cestnega zemljišča občinske ceste je pristojen vzdrževalec občinskih cest.
24.	člen
(vzdrževanje cestnih objektov na nekategoriziranih cestah nad in pod občinskimi cestami)
(1)	Za vzdrževanje premostitvenih objektov na nekategoriziranih cestah, ki potekajo v območju občinske ceste, je pristojen lastnik oziroma upravljavec nekategorizirane ceste.
(2)	Če upravljavec ceste iz prejšnjega odstavka tega člena v okviru izvajanja vzdrževalnih del na premostitvenem objektu ne izvede nujnih ukrepov, ki so v javnem interesu in jih ni mogoče odlagati, jih izvede na njegov račun upravljavec občinske ceste.
(3)	Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki brez soglasja upravljavca občinske ceste izvaja vzdrževalna in druga dela a nekategoriziranih cestah, ki potekajo v območju občinske ceste ali opravlja ta dela v nasprotju z danim soglasjem.
(4)	Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
25.	člen
(vzdrževanje občinskih cest ob preusmeritvah prometa)
(1)	Upravljavec občinske ceste lahko zaradi zapore občinske ceste začasno preusmeri promet na državno cesto ali nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet.
(2)	O preusmeritvi prometa z občinske na državno cesto, ki bi bistveno povečala prometno obremenitev te ceste, se mora upravljavec občinskih cest predhodno uskladiti z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI).
(3)	Za preusmeritev prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, mora upravljavec občinskih cest predhodno pridobiti soglasje lastnika te ceste ali od njega pooblaščenega upravljavca ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1199
dovoljen javni promet, treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije stroške teh ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa. Pred preusmeritvijo prometa na nekategorizirano cesto se ob prisotnosti lastnika te ceste ali od njega pooblaščenega upravljavca izvede monitoring obstoječega stanja.
26.	člen
(redno vzdrževanje občinskih kolesarskih povezav)
(1)	Občinske kolesarske povezave redno vzdržuje vzdrževalec.
(2)	Ne glede na prejšnji odstavek občinske kolesarske povezave, ki potekajo po državnih cestah, redno vzdržuje vzdrževalec le v obsegu vzdrževanja prometne signalizacije in prometne opreme, namenjene prometu kolesarjev.
(3)	Redno vzdrževanje občinske kolesarske povezave, ki poteka po delu nekategorizirane ceste, nekategorizirane ceste, ki se uporablja za javni cestni promet, ali je sestavni del druge gospodarske javne infrastrukture, se uredi s posebno pogodbo med vzdrževalcem in lastnikom ali od njega pooblaščenim upravljavcem te ceste oziroma druge gospodarske javne infrastrukture.
VI. VARSTVO OBČINSKIH CEST IN PROMETA NA NJIH
27.	člen
(varovalni pas ob občinski cesti)
Varovalni pas občinskih cest je določen z vsakokrat veljavnim področnim zakonom, ki ureja cestno omrežje.
28.	člen
(gradnja gospodarske javne infrastrukture v območju občinske ceste)
(1)	Gospodarsko javno infrastrukturo je dovoljeno graditi v območju občinske ceste le pod pogoji in na način, določen s soglasjem, ki ga upravljavec občinske ceste izda v skladu s tem zakonom, ali mnenjem, ki ga upravljavec občinske ceste izda v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.
(2)	Upravljavec občinske ceste lahko zahteva od upravljavca gospodarske javne infrastrukture, da objekte in omrežja gospodarske javne infrastrukture preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi gradnje občinske ceste. Stroške prestavitve ali preureditve objektov in omrežja gospodarske javne infrastrukture krije upravljavec občinske ceste, razen če je to v nasprotju s pogoji za njihovo gradnjo iz soglasja ali mnenja iz prejšnjega odstavka.
(3)	Upravljavec občinske ceste lahko zavrne izdajo soglasja ali mnenja iz prvega odstavka tega člena, če bi objekti in omrežja gospodarske javne infrastrukture ogrožali občinsko cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali njen razvoj.
(4)	Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki gradi ali zgradi gospodarsko javno infrastrukturo v območju občinske ceste brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem upravljavca občinske ceste.
(5)	Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
29.	člen
(posegi v občinsko cesto zaradi vzdrževanja druge gospodarske javne infrastrukture)
(1) Vzdrževalna dela na obstoječi gospodarski javni infrastrukturi na cestnem zemljišču občinske ceste se
lahko opravljajo le s soglasjem upravljavca občinske ceste.
(2)	V soglasju za izvajanje del iz prejšnjega odstavka se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del.
(3)	Soglasje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če je s poškodbami objektov in omrežja gospodarske javne infrastrukture, zgrajenih na cestnem zemljišču občinske ceste, neposredno ogrožen varen promet oziroma življenje in zdravje ljudi in živali ali bi lahko nastala večja gospodarska škoda. Upravljavec gospodarske javne infrastrukture takoj odstrani neposredno nevarnost in o tem brez odlašanja po elektronski poti obvesti izvajalca rednega vzdrževanja ceste. Upravljavec gospodarske javne infrastrukture takoj odpravi poškodbe na njej, vzpostavi občinsko cesto v prvotno stanje in o končanih delih po elektronski poti obvesti upravljavca občinske ceste in izvajalca rednega vzdrževanja občinske ceste.
(4)	Če se zaradi del iz prejšnjega odstavka omeji uporaba občinske ceste, upravljavec gospodarske javne infrastrukture, vgrajene v občinsko cesto, takoj obvesti in pozove izvajalca rednega vzdrževanja ceste, da vzpostavi zaporo ceste na njegove stroške ter o omejitvi uporabe občinske ceste in o njenem prenehanju po elektronski poti obvesti pristojno policijsko upravo in pristojni inšpekcijski organ za ceste.
(5)	Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki brez soglasja upravljavca občinske ceste izvaja vzdrževalna in druga dela na gospodarski javni infrastrukturi na zemljišču občinske ceste ali opravlja ta dela v nasprotju z danim soglasjem.
(6)	Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
(7)	Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek upravljavec gospodarske javne infrastrukture, ki ravna v nasprotju s tretjim ali četrtim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
30.	člen
(obvezna prilagoditev cestnega priključka)
(1)	Če cestni priključek na občinsko cesto zaradi povečanega obsega prometa ali spremenjene vrste prometa na cestnem priključku ne izpolnjuje več zahtevanih prometnih in varnostnih pogojev ali ni vzdrževan, upravljavec samostojno ali na predlog pristojnega inšpekcijskega organa za ceste z odločbo odredi njegovo prometno-tehnično prilagoditev spremenjenim razmeram. Stroške preureditve cestnega priključka krije lastnik ali imetnik pravice uporabe cestnega priključka ali njegov pravni naslednik.
(2)	Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba županu.
31.	člen
(ukinitev, sprememba prometne ureditve in prestavitev cestnega priključka)
(1)	Upravljavec lahko z odločbo ukine cestni priključek na občinsko cesto, če se njegova prilagoditev ne izvede v skladu z odločbo iz prejšnjega člena.
(2)	Ne glede na prejšnji odstavek lahko upravljavec z odločbo ukine ali spremeni prometno ureditev na območju cestnega priključka na občinsko cesto, če je cestni priključek na območju, kjer se mora izvesti ukrep za varstvo občinske ceste in zavarovanje prometa na njej, ali to zahteva sprememba prometne ureditve na občinski cesti. Stroške nadomestnega cestnega priključka krije upravljavec.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1200
(3) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba županu.
32.	člen
(poskusna označitev prometne ureditve na občinskih cestah)
(1)	Na posameznih odsekih občinskih cest se lahko vzpostavi prometna ureditev, ki ni v skladu s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: poskusna prometna ureditev). Začetek in konec cestnega odseka, na katerem se izvaja poskusna prometna ureditev, se označi z informacijskim portalom ali tablo, ki udeležence cestnega prometa obvešča o poskusni prometni ureditvi.
(2)	Poskusna prometna ureditev se vzpostavi na upravljavca občinske ceste.
(3)	Poskusno prometno ureditev izvede upravljavec občinske ceste na podlagi internega akta in načrta prometne ureditve, ki obsega utemeljen namen, pomen in trajanje poskusne prometne ureditve, vključno s tehničnimi prikazi uporabljene prometne signalizacije in prometne opreme ter njihove načrtovane postavitve.
(4)	Upravljavec občinske ceste o začetku in trajanju izvajanja poskusne prometne ureditve na določenem cestnem odseku občinske ceste najmanj deset dni pred njeno izvedbo obvesti javnost, ministrstvo, pristojno za promet, policijo, pristojni inšpekcijski organ za ceste, prometno-informacijski center, v primeru izvedbe te ureditve v naselju pa tudi pristojno občinsko redarstvo.
(5)	Upravljavec občinske ceste najpozneje tri mesece pred potekom obdobja trajanja poskusne prometne ureditve ovrednoti njene učinke na varnost udeležencev cestnega prometa.
33.	člen
(prometna signalizacija in prometna oprema na občinskih cestah)
(1)	Postavitev, zamenjavo, dopolnitev ali odstranitev prometne signalizacije in prometne opreme na občinskih cestah odredi upravljavec občinske ceste.
(2)	Na občinski cesti se sme postavljati turistična in druga obvestilna prometna signalizacija v skladu s predpisom, ki ureja prometno signalizacijo in prometno opremo na cestah. Postavitev in odstranitev turistične in druge obvestilne prometne signalizacije odreja upravljavec občinske ceste, ki ima pravico do povrnitve stroškov za njeno postavitev, vzdrževanje in odstranitev.
(3)	Izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest lahko spreminja prometno signalizacijo in prometno opremo le na podlagi internega akta upravljavca občinskih cest.
(4)	Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki postopa v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(5)	Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
34.	člen
(sistem za informiranje uporabnikov ob občinskih cestah)
(1)	Sistem za informiranje uporabnikov ob občinskih cestah obsega postavljanje in vzdrževanje informacijskih panojev, tabel, portalov, vitrin ter obcestnih in nadcestnih transparentov, s katerimi se udeležencem cestnega prometa podajajo prometne in prometno-varnostne informacije.
(2)	Na objektih sistema za informiranje se lahko udeležencem cestnega prometa podajajo le:
• obvestila, namenjena izboljšanju prometne varnosti;
•	pomembne informacije upravljavca občinske ceste, če teh ni mogoče podati s predpisano prometno signalizacijo;
•	prometne in turistične informacije na servisnih prometnih površinah (npr. informacije o državi, regiji, območju, kraju ali objektu, kulturnih, naravnih ali turističnih znamenitostih).
(3)	Presojo vsebine informacije in postavljanje objektov iz prvega odstavka tega člena lahko izvaja le upravljavec občinske ceste.
(4)	Postavitev objektov sistema za informiranje uporabnikov odredi upravljavec občinske ceste z internim aktom.
35. člen
(oglaševanje ob občinski cesti)
(1)	Objekti za oglaševanje ob občinskih cestah so lahko reklamni stolpi, stebri (npr. totemi, piloni), plakatni panoji, oglasne deske, nosilci in drogovi nadcestnih transparentov in zastav, svetlobne vitrine kot del nadstrešnic avtobusnih postajališč ter drugi nepremični in premični namenski nosilci.
(2)	Postavljanje oziroma uporaba objektov za oglaševanje je v območju občinske ceste zunaj naselja prepovedano.
(3)	Ne glede na prejšnji odstavek je v območju občinske ceste zunaj naselja dopustna postavitev objekta za oglaševanje:
•	če ima objekt za oglaševanje funkcijo usmerjanja in se namešča tik ob ali na stavbi gospodarskega subjekta, ki ima sedež v tej stavbi, in je ta v varovalnem pasu občinske ceste z neposrednim cestnim priključkom na to cesto;
•	kot reklamni steber (npr. totem, pilon) v območju kompleksa gospodarskega subjekta, na katerem je lahko le logotip gospodarskega subjekta in druge nujne informacije (npr. cene derivatov na postajah za oskrbo vozil z gorivi, delovni čas postaje oziroma drugega gospodarskega subjekta).
(4)	Objekti za oglaševanje se lahko ob občinskih cestah v naselju postavljajo in uporabljajo izven:
•	preglednega polja in pregledne berme ceste;
•	preglednostnega prostora prehoda ceste čez železniško progo v isti ravnini;
•	območja vzdolž vozišča ceste, predpisanega za postavitev prometne signalizacije in prometne opreme.
(5)	Postavljanje in uporaba elektronskih prikazovalnikov v območju občinske ceste je prepovedano. Svetlobne vitrine z neto oglasno površino do vključno 2,1 m2, če gre za enostransko oglaševanje, ali 4,2 m2, če gre za obojestransko oglaševanje, in osvetljene z notranje strani v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, se lahko ob občinskih cestah v naselju postavljajo in uporabljajo zunaj vozišča občinske ceste.
(6)	Soglasje za postavitev objektov za oglaševanje iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena v območju občinske ceste izda upravljavec ceste na podlagi načrta za postavitev objekta za oglaševanje, če je oglaševanje v tem območju dovoljeno s prostorskim aktom občine.
(7)	Z globo 1.250 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim, tretjim, četrtim ali petim odstavkom tega člena ali brez soglasja postavi oziroma uporablja objekt za oglaševanje v območju občinske ceste ali ga postavi oziroma uporablja v nasprotju s pogoji iz soglasja.
(8)	Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka in je površina oglasnega sporočila manjša od 5 kvadratnih metrov.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1201
(9)	Z globo 8.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz sedmega odstavka tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 2.000 eurov.
(10)	Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz sedmega odstavka tega člena in je površina oglasnega sporočila manjša od 5 kvadratnih metrov, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov.
36.	člen (pritožbeni organ)
Zoper dovoljenja in soglasja, katera po določbah tega odloka izdaja upravljavec občinskih cest, je dovoljena pritožba na župana.
VII.	NADZORSTVO OBČINSKIH CEST
37.	člen (opravljanje nadzorstva)
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem 24., 28., 29., 33. in 35. člena tega odloka in določb predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste izvaja občinski organ inšpekcijskega nadzorstva.
38.	člen (splošni inšpekcijski ukrepi)
Poleg inšpekcijskih ukrepov, ki jih določa področna zakonodaja, lahko pristojni občinski inšpektor za ceste z opozorilom, če oceni, da je to zadosten ukrep, ali z odločbo:
•	odredi, da se v roku, ki ga določi, odpravijo nepravilnosti, ki jih ugotovi v zvezi z gradnjo gospodarske javne infrastrukture v območju občinske ceste ali posegi v občinsko cesto zaradi vzdrževanja druge gospodarske javne infrastrukture v nasprotju s soglasjem.
•	odredi odstranitev objekta za oglaševanje, ki je v območju občinske ceste postavljen brez soglasja ali v nasprotju s pogoji izdanega soglasja ali se uporablja v nasprotju s pogoji iz izdanega soglasja.
VIII.	KONČNI DOLOČBI
39.	člen (prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o občinskih cestah (UL RS, št. 78/98, 40/2009).
40.	člen (začetek veljavnosti odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 371-0007/2024 Škofja Loka, dne 6. junij 2024
OBČINA ŽIRI
714. Sklep o prenehanju statusa javnega dobra
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 -ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 -ZIUOOPE) in Statuta Občine Žiri (Ur. list, št. 68/17 in 53/19) je Občinski svet Občine Žiri na 9. redni seji dne 30.5.2024 sprejel naslednji
SKLEP
O PRENEHANJU STATUSA JAVNEGA DOBRA
I.
Nepremičninam, parc. št. 853/6, 853/7, 853/8, 853/9, 853/10 in 853/11 vse k.o. 2025 Opale preneha status javnega dobra.
II.
Lastninska pravica pri zemljiščih, parc. št. 853/6, 853/7, 853/8, 853/9, 853/10 in 853/11 vse k.o. 2025 Opale,se vknjiži v korist Občine Žiri, Loška cesta 1, 4226 Žiri, matična št. 5883202.
III.
Sklep prične veljati osmi dan po objavi v uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 478-0020/2024 Datum: 12.6.2024
Občina Žiri Franc Kranjc, župan
Občina Škofja Loka Tine Radinja, župan
Št. 29/24.5.2024_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 1202
OBČINA BLED	Stran
704.	Popravek Odloka o spremembah in 1176 dopolnitvah Odloka o urejanju cestnega prometa v Občini Bled -11
OBČINA HOČE - SLIVNICA	Stran
705.	Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju 1176 razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Hoče - Slivnica
706.	Pravilnik o dodeljevanju sredstev za 1183 spodbujanje podjetništva v Občini Hoče
- Slivnica
707.	Odlok o občinskem podrobnem 1188 prostorskem načrtu za del območja HO
26/3 v k.o. Spodnje Hoče (ID 3349)
708.	Rebalans proračuna Občine Hoče - 1192 Slivnica za leto 2024
709.	Sklep o določitvi cen za obračun 1194 storitev javne službe oskrbe s pitno
vodo
710.	Sklep o ugotovitvi javne koristi in 1194 ustanovitvi nujne služnosti v javno korist na parceli 392/1 k.o. 699 Hočko Pohorje
711.	Sklep o ugotovitvi javne koristi	1194
OBČINA NAKLO	Stran
712.	Sklep o pripravi 7. sprememb in	1195 dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občina Naklo
OBČINA ŠKOFJA LOKA	Stran
713.	Odlok o občinskih cestah	1196
OBČINA ŽIRI	Stran
714.	Sklep o prenehanju statusa javnega 1201 dobra