106. številka.
Trst v torek dne 12. maja 1903.
Tečaj XXVIII
„EPINOST"
m-
izhaia enkrat na dan-^jazun nedelj in prazijkov. ob 4. uri pop. — Naroćđhn zna^a : za vse leto K. ta pol leta 12 E. za četrt leta t K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira.
Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamične te vilke po 6 stot (3nvč.i; izven Trsta pa po S st.
Telefon številka 870.
o
glasilo političnega društva „€8inost" za primorsko.
V edinosti je moč !
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naroČilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domaći oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi ae ne sprejemajo. Rokopisi je ne vračajo. Naročnino, reklamacije Sin oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin plccolo St. 3. II. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna : ulica Cariutia Štev. 12.
V
življenju nareda govori še posebej njegova , inteligenca. Z* to pravo govori specijalno v Včerajšnji »Slovenski Narod« priobčuje D»9 Slovencih na mnogih krajih neizogibna
uvoden članek glede na dogodka v Ricma- narodna potreba.
njih, oziroma na borbo za slovensko bogo-	Nikdo ne more navesti nijednega ve-
sl u že nje. Med drugim je »Narodov« člankar ljavnega razloga za to, da bi svečenika smeli napisal tudi ta-Ie izvajanja :	načelno izključati iz naro^aega javnega živ-
»Kaj bi rtkli, če bi slovenski sodnik UenJa- _	...	v m
Ah iz te pravice, ki je svečeniku ne-
— po izjavi »Naroda« samega — delovati tudi svečeniki, ker jih v to veže — dolžnost ! !
ali politični ali kateri drugi uradnik ne hotel s slovenskimi strankami obravnavati slovenski, nfgo bi izsilil, da se obravnava vrsi nemški ali italijanski ? Kaj hi rekli, če bi slovenski notar ne hotel slovenskim strankam delati slovenskih pogodeb, slovenski advokat
oporečna, izhaja pa njemu zopet dolžnost, da i svoje javno narodno delovanje podreja javni kritiki in da ne tolmači vsake besede kritike kakor napad na njegov stan ali celo na vero in cerkev. Kjer je konkretnih slučajev, da se vrše taki napadi, tam gotovo ne bo
pa ne slovenskih tožb? Vee bi ee dvignilo ...	. ,	..	, .
nikdo zamerial svečeniku, ako bo odbijal in polno opravičenega ogorčenja dotičnega .	, . ..	„ .
take napade. Ali, t3 moramo zavračati z vso1
odločnostjo, da bi sa iz pravice in dolžnosti svečenika za udeleževanje na javnem življenju konstruiral privilegij. Proti temu se iz-ljenju je tudi cerkev. Tiste narodne rekamo odkrito in lojalno, kakor ne dopu-
stigmatiziralo kot kukavico, kot narodno izdajico«.
»Važen faktor v narodnem ž i V-
dolžnost , ki jih in^jo sodniki, politični io
ščamo, da bi kateri koli stan monopoliziral
drugi uradniki, odvetniki in notarji, trgovci	na>e QQ živ;jeDje>
in obrtniki, ravno ti.te imajo tudi duhovniki,	Le tam> kjer yge struje Bkužaj0 uveijav
če hočej< biti res narodni«.	^ na5eia kjer V8€ tekmuje, da bi
I seveda je tako. Stalis5e, označeno v	pomagalo skupni stvari, le tam je zdravo
t*h izvajanjih, je gotovo povsem korektno,	politično in sploh javno življenje. Nikdo. ki
In ravno zato bi bilo jako vabljivo za nas	gvojemu narodu krepkega razvoja, ne
—	ako bi bili razpoloženi za rekriminacije	more želeti, da bi se naša življerje tlačilo v
—	da bi uljudno zaprosili gospodo pri	tesno uniformo. Tako življenje ne bi bilo »Slov. Naro lu«, da bi izvolili malce izpra	življenje, ampak marazem. Mi pa potrebu-šati avojo vest, da li n so napisali že marai-	jemo življenja, ki bo krepko pu'ziralo. katere zoadljivke na naš> adreso ravno radi	\ko bi ee bilo naše javno življenje tega, Ker smo se vsikdar držali gori označe-	uredilo v ravnokar označenem zmis'u — v nega stal šča : da je cerkev važen	zmjs]u stališča, katerega bran mo mi — v faktor v življenju naroda in da	zmi9lU) da bo vsakdo svobodno branil svoja mora tudi duhovnik vršiti svojo	načela in nazore, ne da bi si radi tega ljudje narodno dolžnosti Zveni temu načelu	jQ stranke odrekali mejBebojno spoštovanje: smo mi dosledno obsojali krit: duhovnik	nikdar ne bi se bile naše domače razmere ostani le v cerkvi in ne utikaj se v posvetne	tako zastrupile kakor so se faktično na neiz-»ty»ri : Z dolžnostjo je veikdar spojena tudi	merno škodo caroia, in to toliko ozirom na
—	pravica. Kd >r nima pravice, pima in-	njegove borbe nasproti javnim sovražnikom, Strumenta, nima sredstva s katerim bi mogel	kolikor na mejseb^ino notranje delovanje, vrs ti svojo dolžnost. Če zahtevamo od sve-!	»Slovenski Narod« je izrekel v vceraj-čenika, da bodi narodnjak, da vrši svojo	šnjem svojem članku, da je tudi svečeniku narodno dolžnost, da brani prava naroda in	dolžnost, da vrši svojo aarodno do'žnos* njegovega jezika — potem mu, ako smo do-	,'n v njegovem Članku čitamo tudi to-le sledni n rodoljubni, "tudi ne smemo odrekati	pasažo :
prav ce do udeleževanja na narodnem življe-	»Vsi narodno misleči Jjudje so v t 111
nju in gibmju.	edini, da je izdajica svojega slovenskega na-
Ni izrecno povedano to, ali morda je	reda, kdor ne podpira tega stremljenja za
menil »Narodov« č!ankar, da duhovnik naj	razširjanje veljave slovenskega jezika, kdor v
deluje za korist naroda, sli o tem da naj se	svojem delokrogu ne dela za ta važni pred
omeja na svoj ožji cerkveni delokrog in naj	pogoj slovenskega narodnega življenja«,
ne stopa v širšo javnost. S tem nazorom bi	Zaključujemo z željo, da bi »Slov.
mi nikakor ne mogli soglašati.	Narod« vsikdar urejal svoje postopanje tako,
Proti temu nazoru govori dejstvo, da je	da bo v soglasju s to izjavo. Mi smo
svečenik državljan z vsemi pravicami,	uverjeni, da bo to v veliko korist za tisti
Za pravo svečenika do udeležbe na javnem	ubogi narod naš, za katerega povzd go morajo
PODLISTEK.
H8
Na rojstni zemlji.
@pibal Ksaver-Šandor-Ojalaki ; prevel K. C.
XXXI.
Minola je že 10. ura, a še vedno sta tako sedela za m z?.
—	Pravite torej, da bi ee v zemljiški knjigi moglo kaj zavite: ? — je vprašala Vera po daljšem molku.
—	Da — more ee — ali jaz sem se ravno domislil — pojdetn sam v mesto — in nadejam ee — tam se stvar uredi takoj.
—	Vi sami pojdete? O — hvala vam, gospod Lev — kedaj in kako bom mogla poplačati vašo dobroto ! Vi ste naš rešitelj !
—	Ne govorite tako — jej je Lev živo segel v besed > in prebiedel v obrazu —- jaz bi tudi več storil zi vas — kaj pa je to na vse zadnje? Jaz lahko storim to. — Bilo mu je ž9, da bi jej pDvedal svoja čutstva, ali zopet ni mogel. Verine oči pa eo zasvetile v blaženem in močnem sjaju.
—	Nikar ne manjšajte sami ... — je začela deklica po kratkem presledku, ker jej je bilo tesnobno v molku.
—	In ne manjšam ničesar — se je otresel Lev, ki se je jezil na-se, da je tak, a zopet ni rad slušal hvale. In tedaj je nadaljeval škratu ia kakor v neki vročinici : — Da bi jaz svojo roko položil v plamen za vas — še ne bi storil dovolj — Jaz ne bi popravil svojega greha — jaz sem — velik krivec nasproti vašim — je iztisnil slednjič Lev zamolklo.
—	Kako? — gi je vprašali Vera v zfcčujenju. Ob prvih besedah se je bila razveselila in jih smatrala kakor začetek izjave, ali zadnjih besed jednostavno ni umela. Lav je že obžaloval, kar je rekel — ali sedaj ni hotel več umakniti. Ša bledeji, nego popred in z neko nenavadno trudno mirnostjo je začel hkratu pripovedovati — začetkoma pretrgano, nejasno, skoro srditim glasom.
—	Ubil sem jo — a ljubila sva se — zapustil sem jo za voljo bles5a — za voljo svojega egoizma — je navalil Lav na samega sebe in v nekaki nezavesti.
—	Ali kako — kako? Jaz vas neume-jem — mu je segla v besedo Vera, bleda kakor on in držeča se za mizo z obema rokama. Siroti se je kar meglilo in temnilo pred očmi in res ga ni umela prav. On pa je nadaljeval bvojo izpoved. Bilo mu je ka-
Politični pregled.
V Trstu, 12. maja 1903. I Evrope takozvano »javno mnenje« nasproti slovanskim narodom. — Na
drugem mestu omenjamo, kako glasila tako-zvanega javnega mnenja Evrope naravnost falotski poročajo o sedanjih dogodkih na Balkanu, kako pretvarjajo dejstva in kako mečejo blato ca njih, ki prelivajo kri in umirajo junaške smrti za osvobojenje domovine, za svobodo svojega naroda... Ista glasila pa, i3to javno mnenje Evrope, pa je drugod le slavilo take boritelje za svobodo. Vzemite n. pr. v roko kako »Neue Freie Presse«, ko piše o ujedinjeni Italiji, pa boste čitali, kakim navdušenjem, kako ljubeznijo govori o »epopeji Italije« ! A kako piše ravno ta list sedaj o dogodkih na Balkanu. Na eni strani popisuje narod, ki se bori za svojo svobodo, tako, kakor da so to sami barbari — prave beštije, na drugi strani pa riše krute zatiralce v najlepši luči in poje slavo vsakemu činu, ki Be namaka v krvi slovanskih žrtev,... Isti nemški listi, ki so se zgražali nad krutostjo Angl*. ž«v proti Burom, ploskajo sedaj divjanju turških oblasti. A kaj so angležke krutosti v primeri z besnenjem bestijalnih Turkov ?! Se-li dogodki v Afriki sploh morejo primerjati dogodkom v Macedoniji ? !
Jako lepo je nedavno temu označil zagrebški »Obzor« to vedenje te divne Evrope nasproti aspiraciiam slovanskih narodov po svobodi, po človeka dostojnem življenju. — Ako č ttmo — je rekel zagrebški list — zgodovino osvobojenja raznih evropskih narodov, ako si ogledujemo junaška dela prvih bori-teljev, ki so užigali prvi plsracn vojne za svobodo svojega naroda, pak, tko vse to Bodimo se stil š^a humanizma, pa gotovo ne najdemo niti enega slučaja, ko bi mogli reči, da se je ta narod za časa oborožene ustaje plašil puške, bodala in sredstev, ki so sposobna, da razvnemajo bojevno strast potlačenega naroda, kateremu je usoda določila, da si s potoki krvi iz vojuje zaželjeno svo bodr. Ni snega slučaja ne najdemo, da niso revolucije rodila in vodila najstrašaeja sredstva modernih izumov za ubijanje. Ali ne nahajamo tudi slučaja v vsej zgodovini, da bi se historik zgražal na teh sredstvih ter razgašal za razbojnike one, ki so se s tem orožjem vojevali za svojo svobodo!
kor zločinca, ki se, postavš: nepotrpežljiv zbog tolikega povpraševanja, naenkrat izdaja, a potem priznava vee. Njemu je bila potreba, da pove vse, da ničesar ne zataji, ničesar ne olepša in ne oslabi — ampak, da izpove vse
_ vse ! Ta čas ni mislil na svojo ljubezen
— ne na to, ker je želel, da osvobodi dušo od svoje tajne. In skoro z nekim fanatizmom je se črneje risal svojo povest, nego je bila Črna sama po sebi. Vera ga je poslušala pridržanim dihom, razprtimi očmi in brez gibanja, a roki sli se jej tako pritisnili ob mizo, da so notiti popolnoma pobledeli.
—	In potem nje krasno pismo — a jaz ga nisem hotel ceniti — in potem materino pismo. Vedel sem, da umira, a jaz sem ostal trd — oh — v sneg je šla sirota, da bi ai ohladila vročo fcol — in ohladile so se njene bolečine in ona žnjimi — je dovršil Lev zamolklim, tresočim glasom.
—	Saj — to je strašno — je vskliknila Vera za hip in ga pogledala Čudnim pogle dom, v isti hip bolnim, vročim in hladnim pogledom — skoro blaznim pogledom. In tedaj se je hkratu približala k njemu s svojim obrazom in mu rekla : Zakaj ste šli pripovedovati mi to — oh Lev ? Ne — ne —
i vi niste bili taki — vi le govorite tako ! —
Vzemi mo le n. pr. francozko revolucijo in spomnimo se grozot, ki so se počenjale tedaj : a kako piše zgodovina o tej »veličastni« borbi
za svobodo ! !
Dandanes pa, ako katero, slovanskih
plemen vodi borbo za svojo svobodo, se ne gleda na to borbo s takimi naočniki. Sedaj stoji to »javno mnenje« Evrope — ozirom na razne slovanska plemena — na prastarem stališču : nas *(os>talo Evropo namreč) je Bog določil za svobodo in vladanje, vas pak, da robujete i3 nam služite ! S tega stališča motre evropski polit:ki vsako delo slovanskega plemena za svobodo!
To evropsko javno mnenje napada najhuje bolgarsko mladino, ki izvršuje svoje nauke na raznih zavodih, in jej očita, da ona širi med narod »razbojniške ideje«. Kakor da v druzih krajih in družili narodih ni ravno ta mladina glavna povspešateljica narodnih borb ! Drugod jo slave, da je prosvet-ljena, polna navdušenja in mladeniške moči. In tako je tudi naravne, da narodni idejali kalijo najprej v prosvetljenejem delu naroda, od koder se širijo dalje v narod. Če pa mladina kakega slovanskega plemena vrši to svojo misijo, pribija jo to »javno mnenje« Evrope na križ....
Dogodki na Hrvatskem, še prihajajo
poročila o resnih izgredih na različnih krajih Hrvatske : iz Zagreba, iz Samobora, iz Siska, iz Lokev, iz Delnic, iz Bakra, s Sušaka itd. itd. Posebno hudi so bili izgredi na Sušaku ter po bl žojih krajih. Demonstracije so dosegle že take dimenzije, da vojaštvo domačega voja zagrebškega ne zadošča več in so pozvali na pomoč vojaštvo iz Ljubljaue. Izlasti ee pojavlja jeza v narodu proti madjar-akim napisom na kolodvorih.
In vspričo teh dogodkov da gredo — človek ne veruje svojim očem, ko Čita to — prizadevanja grofa Khuena v glavnem za tem, da bi dokazal, da je dežela prav za prav mirna, d a g a n a r o d 1 j u b i in da so vsi ti izgredi le posamični slučaji. Temu prizadevanju primerno je zabranjena hrvatskim listom vsaka najmanja notica o izgredih, a zaustavljajo ee tudi vse brzojavke v inozemstvo, a ko javljajo o izgredih.
Tako dokazuje grof Khuen svojo — priljubljenost med narodom ! In prav za prav — ima prav. Če inozemstvo ne dobi nič brzojavk o izgredih, mora biti uverjeno, da je življenje na Hrvatskem prava idila, in če grof Khuen enkrat pozapre Vie one, ki niso zadovoljni ž njim, bo mogel reči : Sadaj je vsa dežela zadovoljna z mano . . .! Grot Khuen je došel v Hrvatsko pred mnogo leti kakor ban — pacifikator. In tako temeljito
O Bog — vi ste jo torej ubili — spravili v grob! Ali je niste ljuoili? Oh — Lev — L,ev — zakaj ste storili tako ? A jaz — jaz eem — uboga Blarša — odpusti mi ! — in Vera ni mogla več vzdržati v istej sobi. Skoro opotekaje se je vlekla v bližnjo temno sobo in od tam je čul Lev obupen jok in težko ihtenje ob nerazumljivem jecljanju glasnega govorjenja.
Odplazil se je neopaženo. »Vse je izgubljeno — vse je izgubljeno!« — je šepetal neprestano kakor v blaznosti. Ni pazil, da hodi po utrtih stezicah po snegu, ni občutil, da brije oster severni veter — bil je popolnoma kakor izgubljen. Molkla težka bol mu je legla na dušo. Oprijemal se ga je obup — in strah, da ga mir, ki ga je komaj pridobil na deželi, zopet zapustil, ta strah ga je mučil silno. No — vendar ni obžaloval, da je izpovedal. Vse mu je bilo, in se mu je dozdevalo, da to je moralo biti. Obžaloval je le, da nesrečna zgodba stoji med njim in Vero in da je radi nje izgubil divno deklico. Še le za uro je dospel domov v potu vsled hoje po Bnegu.
(Pride še.)
je pomiril duhove : da je danes popolnoma adušena vsaka svoboda, da so napolnjene vse ječe, da morajo puške vojakov strahovati državljane in da Uo na žrtvenik Khuenovega vladanja za »mir in rede položenih neštevilo žrtev in ekzistenc. Ali naša nada je, da se tudi v hrvatskem narodu izvrši tisti psiholo-giški proce? : da vse te žrtve, te porušene ekzisteoce, te muke neštetih družin, in da prelita kri še le prav spoji dosedaj razpršene narolne elemente v vojsko za pravice in neodvisnost naroda ! To je veljalo v vseh narodih, kolikor jih pozna zgodovina : preko žrtev vodi pot do svobode !
Dogodki na Balkanu. Židovski listi eo že na delu. Kakor so se svojeČasno, o glasoviti aferi Zida Drevfusa složno zagnali v boj, da so tega izdajalskega Zida iztrgali iz rok pravice, tako 80 sedaj začeli složno in časnikarsko vojno proti ubogim inacedonskim trpinom.
V naši državi vodi ta boj seveda velika dunajska Židinja »Neue Freie Presse« in za njo stopajo vsi ostali židovski listi, med katerimi zavzela »častno« mesto tudi naš prijatelj »Pieeolo«. Ž di so bili sicer že začetkom gibanja nasprotni Macedoncem, a njih stru|>eno židovsko sov/ažtvo do Macedoncev doepelo je do vrhunca po atentatih v Solunu, v tem mestu, čegar prebivalci eo po veliki v€e ni Žulje. Da bi jim prirojena strahopet-nost ne branila, oborožili bi se sami in šli poklat vee Macedonce od prvega do zadnjega, a ker nimajo v to potrebnega poguma, pa ščuvajo po svojih podlih listih s strupeno-zvijačnimi besedami ves svet na boj proti zatiranim macedonskim Slovanom.
Dunajska »N. F. Presse« priobČuje dopis svojega solunskega poročevalca, kateri pravi, da je imel pogovor s predsednikom solunskega naglegi sodišča, Edib pašo. (Da se taki pogovori porajajo večinoma v domišljiji židovskih žurnalistov, je znana stvar.)
Najprej se ta paša kaže čitateljem v simpatični lu5it na kar napravlja poklon dunajski Židinji, katera da piše vedno golo resnico ! Kaka pa je ta resnica, razvidno je takoj v naslednjih vrsticah, ko »N. F. Pr.« trdi, da vsa Evropa obsoja postopanje mace-donskih ustašev, kar je grda, nesramna in uprav židovska laž.
Res je le to, da je proti Macedoncem in na strani Turkov vse židovsko časopisje. »N. F. P. c pravi nadalje, da bi morali ustaši pustiti na miru tuje državljane v Turčiji in svoje postopanje naperiti le proti Turkom. Kdo pa je kriv, da je Macedonija še sedaj pod turško oblastjo ? Ni-li evropska diplomacija že osvobojeno Macedonijo zopet izročila krvoločni Turčiji.
Iz Soluna javljajo, da so tam dobili še neko drugo miao, l.atere pa ustaši niso utegnili zažgati. Mina je bila napravljena pod neko palačo, v kateri je nastanjen:!) več javnih zavodov in med istim: solunska banka in avstro ogrska pošta.
Neki l*oIgarski list zatrjuje, da med Rusijo in Bolgarijo obstoji tajna pogodba, vsled katere bi v slučaju bolgarsko turške vojne Rusija okupirala Bolgarijo.
(»enerani inšpektor v Solunu, Hilmi paša. je neverno bolan. Njegova smrt bi bila Telike politične važnosti.
Jako lepe stvari prihajajo sedaj na dsn o turscem uradništvu. Turška vlada je ob-dolževala Bolgarijo, da je ona kriva mace-donskega gibanja, a bolgarska vlada ima v rokah dokaze, da podkupljeni Tuiki in turški uradniki sami uvažajo, oziroma dopuščajo, da se uvaža v Macedonijo streljivo, orožje in vse, kar Macedonci sploh rabijo za ustajo. Daleč je že za?la Turčija, tako daleč, da bodo tam kmalu take razmere, kakor — pri nas.
Tržaške vesti.
^ popolnitev. O zadnji jezikovni zmešnjavi na našem deželnem sodišču smo že obzirno pisali, a vseeno zdi se nam vredno, da spregovorimo še par besed o tej stvari.
Na tej razpravi proti dvema hrvatsko govorečima ciganoma so se torej posluževali tolmača za hrvateki jezik, ker po baje nekateri izmed sodnikov izjavili, da ne u mejo hrvatskega jezika. Upoštevati pa treba, da Cigana nista govorila čiste hrvaščine, marveč sta govorila severno istrsko narečje, ki je bolj slično čisti slovenščini, nego č<sti hrvaščini in katero narečje razume vsak slovenski kmet. Že zadnjič pa smo neovrgljivo dokazali, da je izmed sodnikov mogel biti jedino svet »valeč Mosche isti, ki je zahteval tolmača.
Znanje italijanščine pa je ravno pri tem sodniku tako minimalno, da je ni možno niti upoštevati. In vendar je tolmač temu slovenskemu sodniku tolmačil v njemu skoraj popolnoma nerazumljivi italijanščini severno-istrsko narečje, katero gospod Moechč gotovo stokrat bolje razume, nego italijanščino. Kako nai imenujemo tako postopanje ? Ali je bilo torej res treba za gospoda Moscheta pozivati na razpravo tolmača? Ne, ampak tolmač se je pozval samo radi tega, da bi se delnle vse I mogoče zapreke slovenskim razpravam, da bi umetno delale jezikovne zmešnjave tam, kjer bo dani vsi pogoji za slov. razprave proti slovenskim obtožencem.
Dove siamo i (Kje smo?!) Tako vprašuje ono, v židovski službi stoječe umazano glasilo slovenskega renegata Janeza Vrha, ki sliši na ime »Gazzettino«, ko v svoji včerajšnji številki govori o slovenski predstavi v gledališču »Fenice«. Slovenskega renegata Janeza Vrha menda grozno jezi, da niso še vsi tržaški Slovenci sledili njegovemu izgledu in izdali svoj narod ter da je tu tako ogromno število zavednih Slovencev, ki o slovenskih predstavah in zabavah polnijo tudi naj veča tržaška gledališča. Da bi bila slovenska predstava minole nedelje slabo obiskana, bi glasilo slovenskega renegata gotovo ne sikalo svojega nmradljivega strupa, ali dejstvo, da je bilo gledališče »Fenice« ratlačeno Slovencev, iz vseh slojev, je pognalo fanatičnim mazačem pri »Gazzettino« kri v glavo, da niti ne vedo, kaj pišejo. Falirani pisuni pri »Gazzettinu« pišejo, da morajo javna gledališča v Tr3tu služiti snmo Tržačanom (seveda : laškim Tržačanom), v isti številki pa nahajamo dolgo poročilo o — nemški predstavi v gledališču »Fi-lodramatico«. V tem gledališču že od Ve-likenoči daj a redne predstave neka dunajska operetna družba, v lanskem ali predlanskem poletju pa je v gledališču »Politeama Ros-setti« gostovala cel<5 — madjarska operetna družba ! ! Mari so tudi Nemci in Madjari »trie*tini« ? Slovenskemu odpadniku Janezu Vrhu je slovenski jezik — eksotičen! Nemški in madjarski jezik pa mu nista eksotična. Kdo bi Be ne smejal ? Bog mu razsvetli zmešano bučo temu ubogemu Janezu Vrhu !
Oh ti nesrečni Janez! Pišejo nam: Vi Bte gotovo čitali ali čuli o nesreči, ki je zadela ubozega Janeza Vrha. Ze prej nesrečen, ker je bil izgubil dar spomina, tako, da je revež pozabil svoj »zakaj«, da je bil namreč prav za prav prišel iz Gornjih Ležeč v Trst — poleg te nesreče, pravimo — je sedaj popolnoma zblaznel ! Sedaj je postal mesto Janeza — Giovannin in hodi na trg z »kosa«-m !
Največa nesreča pa obstoji v tem, da novopečeni Giovannin ne ve niti — kje da se prav z& prav nahaja !
»Andove siamo?« (kje smo?) se revež vprašuje v predzadnjem svojem zakotnem lističu, v kalerem se to znorelo teslo zgraža na tem, da je uprava gledališča »Fenice« odBtop.la omenjeno gledališče »neki« slovenski družbi, ki je imela minolo nedeljo tam »neko« predstavo.
Dobro, da je »naš« Janez eno najsla-bejših bitij ! Drugtče bi si ta odpadnik morda še privoščil celo kako porcijo iz tslesa svojih so-»zakaj «-evcev !
Mi bi, ko bi bilo vredno, vprašali tega stekliča in njegove »koševce« : »zakaj« dopuščajo, da se čisto židovsko-lahonsko gledališče ! »Filodramaticoc že četrti teden profanira z nemškimi predstavami in »zakaj« se Janez ne zaganja tudi v upravo omenjenega židovskega gledališča ? !
Denar — Janez — denar in denar — katerega pa ti nimaš — je danes sveta vladar ! Treves in Canestrini sta opozorjena !
Slovesna otvoritev »Narodnega doma« pri Sv. Ivanu bo, kakor je bilo včeraj na-zuanjeno, dne 7. junija. Na posvetovanju minole ned. sklenili so prirediti slavnosttako : od 11. ure predpoludne in do 1. ure popoludne bo koncert v starem domu, od 1. ure do 3. bo trajal banket in od ure naprej bo narodna veselica.
Radi te slavnosti so Svetoivančanje ustanovili veselični odsek iz 21 členov, ki mora ukreniti vse potrebno, da slavnost izpade čim lepše. Odsek bo imel vsako soboto ob 8. uri zvečer svoja posvetovanja.
»Pojdimo na Dunaj«. Kakor smo že včeraj na kratko omenili, je nedeljska pred • stava burke »Pojdimo na Dunaj« vspeia v vsakem obziru izvrstno. Udeležba je bila najboljša in gledalci »o se vei večer izvrstno zabavali.
Burka »Pojdimo na Dunaj« je v polnem pomenu besede prava francozka burka, katera Dima druzega namena, nego povzročati smeh in zabavo, kar je tud: dosegla v polni meri. Umetniško delo ni to in Be z umetniškega stališča tudi ne more presojati. Ker je bilo Čuti glasov, da so igralci močno pretiravali, moramo v njih opravičenje in v pojasnilo omeniti, da so vse one kretnje, kakor padanje na tla, vlačenje za suknje itd., v igri predpisane in je to nekak burka za cirkus. — Tudi dramatičnemu društvu ne moremo prav nič očitati, da je uprizorilo to igro, ker po tolikih resnih igrah in žaloigraii ne škoduje, da se je uprizorila za izmeno enkrat tudi ta razposajena burka. Toliko na sploh.
Kar se tiče posameznih ulog, bile so važnejše v rokah naših pripoznanih igralcev Borovščakova, Ponikvarjeve, Odinalove, Stoke in Baceka.
Gospod Borovščakov igral je ulogo ekonoma Kertavca tako, kakor zna le on igrati komične uloge. Vsaka njegova beseda, da, vsaka njegova kretnja vzbujala je med občinstvom veselje in smeh. Videli smo že mnogo igralcev-komikov po poklicu, a marsikateri od njih se z gospodom Borovščako-vem ne bi mogel kosati. V takih ulogah, kakor jo je imel v nedeljo, je g. Borovščakov dovišen. Naj le vedno tako igra, več ne zahtevamo od njega. Morda njegova ?gra komu ni popolnoma po volji, a to naj ga ne moti, ker je to stvar okusa.
Gospa Ponikvar je — ako se ne motimo — nastopila v nedeljo prvikrat v popolnoma komični ulogi in se je tudi v tej ulogi pokazala na višku. Kolikor moremo soditi po dosedanjih predstavah, je po našem mnenju ona med vsemi našimi igralci in igralkami jedina, kateri se popolnoma prilegajo najrazličnejše uloge. Uloga stare device Li-zabete ni ravno lahka in — prijetna, a vendar jo je ona jako dobro premišljeno in z velikim — eamozatajevaujem igrala. Povdar-jamo s samozatajevanjem, ker posebno ženske je težko pripraviti do tega, da bi se radi stvari silile biti antipatične. Tudi najboljše igralke v takih slučajih padajo iz uloge in eno ali druge priliko porabijo v to, da pokažejo, da vendar niso take, kakor se kažejo. Tega se je gospa Ponikvar skrbno izogibala in za to jej gre zasluženo priznanje.
Tretji, katerega moremo brezpogojno pohvaliti, je gespod Bacek v ulogi trgovca s želodom. Slutili sme sicer Že prej, da tiči v njem velika nadarjenost za komične uloge, ali v nedeljo smo se o tem tudi prepričali. Že tekom predstave slišala se je po gledališču o njem soglasna hvale; nekateri so menili, da je v dovršenosti prav blizu Borovščakovu, drugi, da je na isti stopinji in nekateri so trdili, da je Borovščakova celo prekosil. Naša naloga seveda ni ta, da bi določevali »range« posameznim igralcem, a lahko rečemo, da, čeravno ni mogoče trditi o njem in niti ne zahtevati, da bi prekosil Borovščakova, ki ima za seboj že precejšnjo igralno rutino, vendar je izvrstno vspel v svojej ulogi in smo prepričani, da bo on ena najboljših moči — posebno v komičnih ulogah — našega gledališča. Občudoval se je posebno njegov polnodoneči krasni glas o pe-vanju pevskih točk.
Žal nam je, da ne moremo tudi gospoda J. Št)ke (lekarnar Zule*,) brezpogojno pohvaliti. Oa je sicer jako dober igralec, a komične uloge se mu ne prilegajo ravno najbolje: v takih ulogah ne bo on nikoli dosezal takih uspehov, kakoršne je že večkrat dosegel v drugih, zanj prikladnih. Največja njegova napaka je gotovo ta, da je o izbiranju ulog premalo izbirčen, s čemur si le kvari svoj renomč. S tem pa nikakor nočemo reči, da ni igral dobro, ne, marveč le to, da ni igral tako dobro, kakor navadno igra druge uloge. Da bi bil igral kdo drugi tako, kakor je igral on, bili bi popolnoma zadovoljni, a njega smatramo popolnoma resnim igralcem in zato ga sodimo nekoliko bolj strogo, ker želimo, da bi se vedno b'olj spopolnjeval.
Gospića Oiinal (Helena). Kaj naj rečemo o nji ? Nismo zapazili posebnih napak, a vendar nam ni popolnoma ugajala.
Dozdevalo se je nekako, kakor da je bilo gledališče nekoliko preveliko za nje nežno osebo, za nje mehki glas. Nekoliko krepkejši glas, sigurnejši nastop, več živahnosti in življenja, pa bi bilo gotovo bolje. Gospića Oiinal naj to upošteva in videla bo, da doeeže boljši vapeh.
Približno isto — izvzemši glas — velja tudi za g. Kureta (Pavel Pravičnik). S csr Be
pa od njega ne more zahtevati, da bi delal čudeže iz tako nehvaležne uloge. Precej dober je bil, ko je Kertavca prosil za Helenino roko.
Ravno nasprotno pa priporočamo gospodu Štularju (natakar Edvard). On bi se moral na odru nekoliko bolj brzdati, ker oder vendar ni telovadnica. Njegov patos ie bil preveč karikiran in ne popolnoma na mestu.
G. Ponikvar (komisar Brus) je bil nekoliko neokreten. Njegova eneržija ni bila naravna, marveč malo prisiljena. Sicer je pa bila njegova igra povoljna.
Gospića, pardon, gospod Deklevaje igral ulogo posredovalca Skobca prav dobro, le njegov nastop naj bi bil nekoliko bolj možat in ne tako mladenišk. Tudi njegova maska je kazala premladega človeka, o katerem se vendar ne more misliti, da bi vodil posredovalnico za ženitve, v kar je treba zrelega in izkušenega moža in ne tako mladega »fantiča 2, ki bi komaj sam za-se dobil ženo. Toraj ponavljamo : boljšo masko in bolj možat nastop.
Gg. Nardio, Regent in Cink so imeli premajhne uloge, da bi mogli oceniti njih nastop.
Slednjič naj ša enkrat omenimo, da je igra v svoji skupnosti vzpela najbolje, kar je najbolje pričalo burno, ponovno ploskanje po vsakem dejanju. Občinstvu bi bilo gotovo ustreženo, ako bi pe ta igra ponovila.
Radi velike narodne veselice na
vrtu šolske družbe sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu na praznik naši)« slovenskih blago vestni kov 5. julija, ob 4. uri popoludne, vršilo se je minole nedelje posvetovanje z odposlanci naših pevskih društev. Pridržuje si marsikaj za kasneje čase, naznanjamo za danes jiašim slavnim društvom, da je bila na tem posvetovanju izražena želia, da bi nastopilo kolikor mogoče mešanih zborov. Do sedaj je prijavilo rojaneko pevsko društvo »Zarja« mešani zbor »Oj planine« in Bratovščina sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu« v Trstu tudi mešani zbor »Dom«. Tudi openski »Zvon« je že prijavil svojo pesem in sicer »Zastava«.
Na posvetovanju se je tudi sklenilo, da ne bo pelo nobeno društvo th spremljevanjem godbe.
Tudi skupna pesei-i je že določena. Ta pride zadnja na vrsto in ta je nam veem dobro znana »Slovenac i Hrvat«. To bo gromelo na oni veseliei, ko zadone iz grl naših navdušenih pevcev ti nam tržaškim in | okoličanski Slovencem tako priljubljeni akordi. In da bo efekt še veči, pritisnemo še mi vsi, kar nas bo objemal prostrani vrt, da nas bodo Čnli daleč tja doli tudi oni gospodje, ki nočejo dati našim nedolžnim otročičem »iti jedne borne slovenske šole !
Takov bodi nas odgovor! Naše mlado »Dramatično društvo« imelo je minole nedelje dan slavja. Kakor mnogokrat, tako smo tudi v nedeljo seštevali glave svojih drag,h in teh je bila taka množica, da so nas opažali tudi oni, ki nas sicer vendno in vedno ignorirajo. In če za kedaj postajajo nedosledni v tem ignoriranju, tedaj imajo za nas samo zasra-movanja, psovanje in grožnje. No, mi Slovenci j imamo, hvala Bjgu, še precej trdo kožo ter si mislimo o tem, da eod daje od sebe, kar ima. Na tako postopanje moramo odgovoriti še z večim številom na prihodnji naši priredbi. Prihodnjo nedeljo nam se bo nudila prilika. Dobroznano naše »Slovansko pevsko društvo« priredi v nedeljo dne 17. t. m. svoj veliki koncert v istem gledališču »Fenica« z bogatim in umetniškim vsporedom. Mislimo, da bi bilo odveč, ako bi hoteli to društvo še le priporočati našemu občinstvu in je poživljati, naj se v obilnem številu odzove povabilu »Slovanskega pevskega društva«. Dajmo še enkrat — morda zadnjikrat — konstatirati, da bo vsa gledališča tržaška, »Goldoni«, »Fenice«, »Politeama« in še »Verdi« zraven vendar le premajhna za naše število. Doka-žimo, da smo bili, da smo in da ostanemo tu, ter da smo in bomo še dajali povoda izreku, da Slovenci »ingombranno i marcia-piedi«.
Tržačani, dajte veselo sporočilo! Ravnokar doznajemo od merodajne strani veselo vest, da bo na koncertu »Slovanskega pevskega društva« v nedeljo dne 17. t. m. v gledališču »Fenice« iz prijaznosti sodelovala tudi umetnica gospica Jaromila Gerbičeva, abaolvirana gojenka praškega konservatorija, hčerka našega dobroznanega skladatelja Ger-b:dj. Prepričani smo, da tolmačimo čutstva naših čitateljev, ako kličemo umetnici iz srca : »Dobro došla !« Prihodnjič prinesemo pesmi,
katere bo eenjeni naš g^st predaval na omenjenem koncertu.
Mimogrede bodi omenjeno, da ee sedeži že prodajajo v kavarni »Commercio« ter se slavno občinstvo opozarja, da si jib pravočasno preskrbi.
»Slovansko pevsko društvo« vabi vse svoje gospice, gospe in gg. pevce na skupno vajo, katera ee bo vršila danes zvečer ob 8. uri in pol. Naprošeni so vsi, da se v polnem številu vdeležč nocojšnje vaje.
Dramatičnemu društvu sta podarila Ivanka iu Franjo Klem<*ačič, ker nista mogla iti »na Dunaj«, 3 K. Srčna hvala!
Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metodija v Kojanu ao po zaslugi gospe Vekoslave Bavdaž pristopile gospice Ivanka Pipan iz Zgonika, Terezija Raholin iz Ročnija in Katinka Raholin. Ker so volitve po okolici toli ugodno izpadle (kakor smo želeli) so darovali tej podružnici g.a VekoBlava Bavdaž, g.ca Ivanka Mugerii in gosp. Ivan Gorjup iz Iiojana po 1 K.
Drage Slovenke! Zjpet sem tu in trkam na vaša vrata s prošnjo, da bi sledile gori omenjenim. Pristopajte in podpirajte — po svoji moči, seveda, podružnico družbe sv. Cirila in Metodija v Rojanu ! Komur se pretaka po žilah naša kri, je dolžan pomagati po svoji moči, da res mo svojo deco prei po-tujčenjem.
Res je, da je že velik naš narodni davek — ali sila je skrajna, a če premagamo to silo, je naša vera trdna, da nam skoro odleže in da ne bo več potrebe tolikih narodnih žrtev. V tem hipu moramo pokazati, da je čas nevarnosti našel zaveden, požrtvovalen rod na višini svoje naloge. Pradedje naši so darovali kri za svojce in domovino, mi pa moramo pomagati našemu rodu z žrtvami, s tem, da mu dam« sredstev, da ee bo mogel boriti za svojo ekzist9ncj t : uma svit-lim mečem !«
V tem zmislu l>odrimo, vspodbujajmo vsakogar, da se nas bo zbirala tem veča vojska požrtvovalnih mož in žena ! \ sak po svoji moči in svojih prihodkih — ali vsi enaki, vsi bratje in sestre, vsi združeni v ljubezai in isti misli na — rešitev naše dece!
Marije.
Slavnim hrvatskim pjcTaekini d ru-zUima Častim se javiti slavnim družtvima,
da je prvi svezak mojih »Potočnica« (zbirka mješovit h zborova) doštampan te <:s ga ovih dana primiti ona družtva, koja su se pred-brojila. Družtva pako, koja se nisu do sada prijavila, molim naj uljudnije, da mi čim prije javiti izvole, koliko primjeraka žele od svakog pojedinog glasa.
U Zagrebu 8. svibnja 11+03.
F. S. V i 1 h a r. Poziv na naročbo Vodnikove sohe. Izrazila se je bila želja, da naj bi dal izdelati, kakor pendant k sedaj narejeni Prešernovi sohi, tudi soho Vodnikovo v velikosti 42 cm. Stvar pa zahteva precejšnjo žrtev, zato vabim uljudno na naročanje te Bohe.
Ako se oglafi veaj 50 naročnikov, sem pripravijen preskrbeti soho.
Doprsni kipi : Jurč č, Levstik, Slomšek in Vodnik v ve iko3ti cm — brez podstavka — bod • v kratkem dogotovljeni.
Naročila sprejema
Jernej Bahovec.
trgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami v Ljubljani Sv. Petra cesta štev. 2. /veza slovenskih posojilnic vabi na redni občni zbor, ki ee ho vršil v četrtek, dne 4. jun jal t. 1. ob 10. uri predpoludne v »Narodnem domu« v Celju s sledečim
dnevnim redom :
1. Poreč lo predsednika. '2. Poročilo tajnika
oziroma revizorja. 3. Porcčilo računskih pre-gledovalcev in odobrenje rt čuna. 4. Razprava oziroma sklepi o obligatorični reviz ji. 5. Določitev o izdaji Let p sa. 6. Volitev predsednika. 7. Volitev odb >ra. 8. Volitev pododborov. 9. Volitev račuiekih pregledovalcev. 10.
Razni nasveti.
Opomba. Nh občcem zboru ima vsaka
v »Zvez « stoječa posojilnica le en glaB ter sme biti zastopana po p- oblaščencu. Udeležiti občaib zborov ee sme pa tudi vsak člen v »Zvezi« st ječe posojilnice, toda le na posvetovanju, ne pa na glasovanju.
Zavarovalnica goveje živine v Bazovici priredi dne 1. junija, na binkoštni ponedeljek, na dvorišču go?poda Andreja Grgiča (Grga) javno tombolo, združeno s plesom. Dobitki in dru^o se naznanijo pravočasno. Ako bi bilo dcc 1. junija slabo vreme, odloži se tombola na dan 7. junija.
Novi odbor »Delalskega podpornega drnštva« bo imel svojo prvo sejo v četrtek
14.	t. m. ob 8. uri zvečer.
Vabljeni so vsi gg. odborniki, namestniki, pregledovalci računov in udje razsodišča, da se te prve seje vdeleže v polnem številu.
Predaedništvo.
Razglas. C. kr. poštno in brzojavno ravnataljstvo nam piše :
Od 1. aprila t. 1. dalje morejo se pisma, dopisnice, nadpisne pasice in karte, ki se odpošiljajo kakor tiskovine, frankovati tfe znamkami, katere so odtisnjene neposredno na pisemskih zavojih itd.
Odtis znamk oskrbuje osrednji kolkovni urad na Dunaju in sicer se tiskajo : a) na pisemskih zavojih znamke po 3, 6, 10, 20 in 25 et ; b) na dopisnicah znamke po 5 in 10 st. ; c) na pasicah znamke po 3, 5 in 10 st. ; d) na neprepognjenih kartah, ki se odpošiljajo kakor tiskovine, znamke po 3 st.
Za odtis se ne plača nikake pristojbine. Papir, uporabljen za pisemske zavoje itd., mora biti predpisane barve. Nadaljne določbe in vsa pojasnila : glede posebnih zahtev, katerim morajo predmeti z odtisnjenimi znamkami odgovarjati ; glede odpošiljanja teh predmetov osrednjemu kolkovnemu uradu na Dunaju v svrho, da natisne na iBte znamke ; glede tega, da je treba pridejati primerno množino materijala za poškodbe med tiskom; glede vračanja potem, ko so bile znamke natisnjene ; glede izmenjanja nerabljivega materijala itd. — vse te določbe in pojasnila se nahajajo na vseh c. k. poštnih uradih.
Za »Zavod sv. Nikolaja« je poslal na upravo našega lista g. dr. Fran Rosina v Mariboru K. Hvala lepa !
l>edenje vsakdanje postne vožnje med Železniki in Podbrdom ob Bači. S
15.	majem t. 1. se uveJe med Železniki in Podbrdom ob Bači vsakdanja poštna vožaja v zvezi z med Železniki in S^ofijoloko obstoječimi poštnimi vožnjami in sicer s sledečim voznim redom :
Odhod iz Železnikov v Podbrdo ob 8.20 dopoludne, prihod v P( dbrdo ob 0.20 dopo-ludne. Iz Podbrda odhaja pusta ob 1.10 po-poludne in prihaja v Železnike ob4.10popo-\ ludne.
Bedaki ! Oi zanesljive strani se nam poroča, da je sinoči okolo * ure redarstveni nadzornik v novi luki aretiral trojico delavcev, ker so ti prišli na delo s ponarejenimi knjižicami. Stvar je taka le : Dotični ki so se v minolem letu vpisali v »Delalsko podporno društvo« ter so plačali tednino ?a nekaj tednov. Kasneje so si umielili nov način plačevanja! Vpisovali so si namreč tednine eami in ponarejali podpis uradnika omenjenega društva.
Stvar se je nadaljevala do včeraj in konec tej slepariji je t9, da bodo dotičniki trpeli po3ledice. Kakor čujemo, se bo od sedaj bolj strogo pazilo na take poštenjake, ki škodujejo v prvi vrsti sebi, potem podjetnikom in društvam delavcev.
Zahvala. Tisti Ivan Zadnik, tinti nesrečni delavec, ki je s svojima mrtvima rokama klasična priča, kako se dan dane3 praktično izvaja načelo humanitete, je prišel včeraj v našo uredništvo s prošnjo, naj v njegovem imenu usmiljenim tovarišem njegovim v »Del. podp. društvu« izrečemo zahvalo iz dna duše, ker so mu tudi letos, na občnem zboru minole nedelje, dovolili mi 1 o s t n o mesečno podporo. Brez te podpore — pravi — bilo bi obupati njemu, njega vsega u-miljenja revni ženi in nesrečnim otro-čičem.
Revež ima obe roki popolnoma mrtvi, da ne more niti ganiti žnjima in ga morajo celo oblačiti in slačiti ter mu dajati jesti. — Slučaj je torej grozen, ki mora pretresti dušo in vzbuditi usmiljenje v srcu, če bi bilo iz kamena. Ali pri bogati družbi, ki vleče mi-ljone subvencije od države, pri avstrijskem Llovdu, ni bilo tega usmiljenja. Izgovarjala se je ta družba in zmagala z izgovorom, da ni dokazano, da bi bil Zadnik žrtev kake nezgode. Ali fakt je, da si je Zadnik nakopal strašno bolezen, ko je bil v službi Lic vdovi. — A mi menimo, da bi družbi L!oydovi — tudi če »de jure«, po pisanem pravu, ni dolžna dati takemu siromaku nikake podpore — moral vele -vati, da sluša glas človekoljubja in da nesrečnemu svojemu delavcu da iz usmiljenja, v kar je ne sili zakon....!
No, tisto usmiljenje, katerega ne pozna bogata družba Lloydova, goje dobra srca naših skromnih delavcev, ki praktično izva-
jajo načelo, da človek je človeku — brat, f Načelnik železniškega odseka izjavlja, da
a bratu treba pomagati !
Zato se jim siromašni Zadnik zahvaljuje iz dna duše in blagoslovlja njihovo >Del. podporno društvo«.
Driibe premičnin. V sredo, dne 13. maja ob 10. ari predpoiudne se bodo vsled uredbe tak. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vrSi e sledeče dražbe premičnin: ulica San Cilino 701, hišna oprava; ulica Media 1, hišna oprava ; ulica Petronio 5, (ob ll. uri) hišna oprava; ulica Petronio 5, (ob ll.1/* uri) hišna oprava; ulica Pozzacchera 3, hišna oprava ; ulica Sanita 14, les za zofe in naslonjače ; ulica deli' Industria 27, hišna oprava,
Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 18.6, ob 2, uri popoludne 22.5 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 757.».
hoče takoj ukreniti potrebno, da bo ta odsek sklican.
Pesi. David Ab:ahamo\v!cz je v daljšem vprašanju izrekel svoje obžalovanje radi zadnje nesklepčnosti zbornice in pomanjkljivega delovanja odsekov. Mej govorom Abrahamo-\vizcevem so Vsenemci ovirali govornika b hrupnimi prGt?sti.
Preds. Vetter je izjavil, da vzrok temu, da je bila zadnje čase le po ena seja zbornice na t9den, ležt v važnih delih nagodbenega in carinarskega odseka.
Tudi on je obžaloval, da je zadnja seja zbornice po dveurnem trajanju postala nesklepčna ter je apeliral na zbornico v smislu delavnosti zbornice in odsekov. Posl. Perner-storfer je očital predsedniku pristranoat, na kar je predsednik odgovoril, da prepušča
— Danes plima ob 9 12 predp. in ob 8.12 zbornici, naj ona odgovori, da-li je bil on
pop.; oseka ob 2.42 predpoludne in ob 2-45 popoludne.
Vesti iz ostale Primorske,
' non_: oseka ob 2.42 nredooludne in ob 2-45 kedaj pristranski. Predlog posl. Herzoga, naj
bi Bt! njegov predlog, tičoči se državnopravnoga stališča pripadnikov židovskega plemena, izročil odseku 27 členov in naj bi se volitev vršila v prihodnjej seji — ta predlog je bil X Vabilo na učiteljski sliod, ki bo odklonjen in je bil rečeni predlo* na željo
dne 14. maja t. 1. v Batujah ob 107* uri j Predlagateiia eilDcega odkazaQ »davnemu od-zjutraj po tem dnevnem redu: 1. Učitelj v j 8eku- Ministarski predsednik dr. Korbsr in splošni organizaciji. 2. O vzvodu, ki bi spra-i naučni minster, vit, Hartel, sta odgovarjala vil naše pravne razmere v soglasje. 3. Novi j na vt6 »terpelaeij.
carinarski tarif, podraženje živil in naša; Kektorat dunajske univerze in slovenski
gmotno stanje. 4. V kakem tonu in taktu naj nastopa naš stan, da doseže primerne pravne razmere. 5. Posamični predlogi in nasveti.
Na obilno udeležbo vabi ODBOB ajdovske učiteljske podružnice.
Opomnja. — Vlak odhaja iz Gorice ob uri 7 min. zjutraj, odhaja iz Batuj ob 5. uri 21 min. popoludne
dijaki.
DUNAJ 12. (P.) Rektor dunajske univerze ni dovolil slovenskim dijakom zborovati na univerzi. Manifjstični shod za Ljubljano bo v četrtek ob 4. uri popoludne v »kath ressource« kakor izreden občni zbor »Slovenije«.
Vrednostne pošiljatve za sodišča.
DUNAJ 12. (B) »Wiener Zaitung« priobčuje naredbo ministerstev za pravosodje in
x Veselica društva »Svoboda« pri fioanoe v sporazumljenju z najvišim računi-Sv. Antonu. Predsedništvo pevsko-bralnega j š6em» s katero ee za obšežje civilnosodnih depo-
društva »Svoboda« pri Sv. Antonu nam naznanja, da se za minolo nedeljo naznanjena veselica radi slabega vremena ni mogla vršiti in se bo vršila v nedeljo, dne 17. t. m.
Vesti iz Kranjske.
*	Nadvojvoda Fran Ferdinand se je
včeraj zjutraj z brzovlakom pripoljal v Ljubljano in se nastanil v hotelu »pri Slonu«. Včeraj zvečer se je odpeljal na Gorenjsko. Dtfinitivno se nastani v Ljubljani dne 26. t. m. Na kolodvoru ni bilo predvčeraj nobenega sprejema, ker je nadvojvoda prišel v inkognitu. Na kolodvoru je nadvojvodo pričakal major pl. Flandung.
*	Nemška agresivnost na Kranjskem. Na Dovjem se bodo dne 26. maja vršile občinske volitve. Tudi tu se Nemci — kakor poroča »Slovenec« — pripravljajo za naskok. Ravnatelj tovarne v Mojstrani se peha od moža do moža, da bi pripravil zmago nemški tovarniški stranki. Dobil j h je baje že mnogo na svojo stran, kateri so od njega odvisni in se ne zavedajo velike nevarnosti. Potrebno je torej, da ee Slovenci nemudoma organizirajo proti pruskemu nasilstvu in združeni postavijo v bran. Kako bi še peli pesem o slovenskem Triglavu, ako triglavska občina pade v nemške roke?
žitnih uradov na Dunaju, v Gradcu, Pragi in Trstu ureja dviganje za ta sodišča došlih vrednostnih pošiljatev in se uvajajo nakaznice v čeknem prometu poštno-hranilničnega urada ter se spopolnjujejo predpisi instrukcije depozitnih uradov.
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN G0DNIK.
Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trst«
XX*XXXXXXXXX*XXX
2	Svoji k svojim!	J
g	ZALOGA	J
5 pohištva jj
Brzojavna poročila.
Državni zbor.
DUNAJ 12. (B) — Zbornica poslancev. — Mej došlimi spisi je interpelacija posl, Prohazks in tov. na ministerskega predsednika radi dogodkov na občinskih in deželno-zborskih volitvah v Trstu. Dalje so med došlimi spisi interpelacije krščanskih Bocija-Iistov, centruma in posl. Wolfi radi zadnjih dogdkov na tehniki in vseučilišču na Du naju. PobI. Vogler in tov. interpelirajo radi postopanja občine dunajske proti privatnim elektricitetnim družbam ter vprašujejo, kaj misli storiti minister za notranje stvari, da zavrne dunajski magistrat v meje njegove kompetence in mu zabrani pesezanja v kom-petence, ki pristoje sodiščem in policijskim oblastem.
Začetkom seje je posl. Stein — sklicujč se na zborovanje prioritarjev južne železnice - urgiral razpravo njegovega, dne 13. maja 1902 uloženega in železniškemu odseku od-kazanega predloga. (Kako misli vlada varovati javne interesa, ki so v nevarnosti vsled financijelnega stanja družbe južno železnice.)
X X X X
x
X X X X
dobro poznane
tofarne mizarste zairngs v Gorici (Solkan)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej ^Inton Černigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarlo) št. 1. hiša Marenzi.
Največja tovarna pohištva primorsie dežele.
Solidnost zajamčena, kajti les se oauSl v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, mo-
X _ X
derni sestav. Konkurenčne cene. Album pohištev brezplačen.
X X X X X M X X X
XXXXXXXXXXXXXXKX
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
- ulica Tesa št. 25. A. =
(v lastni hiSi.)
ZALOGA:
Piaz2a Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nikake konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi
po posebnih načrtih.
H uatrovan cenik brezplačno in franko.
Obrani znak lia zainašku
v varstvo
proti ponarejanja ^
MATTONIJA
GiessMller Sanerlruflfl.
<§ospica parija J^fanina ^•j^atRo rič, tobafiarp*r
Ljubljana
poročena.
dne 10. maja ltKX
Tnrt.
Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva
Andrej Jug
TRST — ulica &y. Lucije št. 12 (zadej c. k, sodnije) = TRST
i S
Br. 17*6.
Oglas!
Cene brez konkurence.
Za obilne naroćbe ae toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na deželi v imislu gesla : Svoji k svojim !
110^ sati
< )vime se <laje na sveopće znan je, da će dne 3<>. maja n sni »o tu n 10 sati j »red pod ne obdržavati n l redu potpisanog obrinskog glavarstva javna dražba ijlede zakupa gradnje novog zvonika n Vrhu.
Izklicna cjena 9964.74 K.
Ponnde se ioiadu pisuienu ili ust-[ meno. do 10 sati prije podne rečenog, di.na ovdje po^nieti i moraju sa jam- j čevinom od 10° 0 providjeni biti.
Proračun kao i načrt gradnje reče-j zvonika jest u vrieme uredovnih | u ovom uredu izložen nu svari uvid.!
Buzet, dne 0. maja 1903.
Clavarstvo občine Buzet.
Antun Klnrić i
načelnik.	!
JAKOB BAMBIO
- trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7.
Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij. vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Najfineje testenine po , jako nizkih cenah ter moke, žita, ovsa j in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in brobno Cenike razpošilja franko
TRGANJE	K A Š E I. J
v rokah in nogah preneha vsa- .	^ preneha ako se uporabi steklenico
komu v treh dneh ako se po- ^^ Želodčne bolezni	trP°*čevega soka in franco-
služi antirheuminega	Le±ka prebavljanja pri po-^^s!te8a čaia" Ceua ■ P^tnino
mazila. Cena itt'fcU'uioi	. . , ,	.	•	ako se den.ir naprej ,»o35je
mu.Aua. .i.kuuici^- manjkanju teka, končanju, rezavic* ^^	, £ .
» točnim navodilom ^^ .	f	^gM'	Frl zasta-
lo s poAtnino, a. ko	m bruhanju grče in prenapeti želodec. ^^ relib bolečinah
naprejzasliženje. naval krvi v glavi, iH««jjf, gui. ^ 0000900 zdravi
ŽIVOTNI BALZAM
V L V A T O
MUZIKALIJE-
Katalogi za
Klavir
Harmonium
Gosli
Cello
Citre
Komorno godb>
Orkester
Kitaro
Pesmi
Humoristiko
Zbore
Duette, Terene
Dela za učenje
i t J. razpjšilja
brezplačno
in frdnio
OTTO MAASS
Zaloga MuzMj DONAI TI/2, Maiialilferstra® 91
Črevesne bolezni
treliu nadaljne tr oške.
O
On
cisti kri ter je najbolje zdravilo *a notranje in vnanje bolezni.^ Cena omotu 12 stekleničič 2 gld. 50 nvč.. 24 atekleničič ^ 9AO 0« afiiođ	4 Sld* 50 nvč" 8 poštnino, ako *e denar naprej^ ^
fajdim	pošlje lekarni	^^ fajdrn	3fi
onmjiKKl ni moiipoAtm^^^	O A I \/ A T O Rst	MJ« *onnr»«od ni ojim
r ti?ijn«| ofi«tn	nO A L- V A 1	H ^^^o^oftipcdud e njiouoj rnaj
pod ofnw ojiih a« »n««	v ^jLj-aadinu	'8*s! 0T2J0dn z
-!fl«l»="> lATJpso oq«iođn oa^-cp**/^^	.^^.po 3D0JSI09U 3UZ0^ »BlUp Uj
oinz a6ad auo|os o^oj 'aoi| ez
x t. ntun tP afo^t-is ctpaajd ofoji s '»ura	at aaifp<«zo yn isbhi
KIHVOU3
n
prodaj
so železni okovi j a nkaa. vrata in okna od skladišča. Saalov
Na
ulica Zonta k. 1.
A. BUCHBINDER
TRST. — ulica Riborgo št- 27. — TRST.
Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev tapecarij vseh vrst, ročnih kovcekov in velikih kovcekov vseh vrst po načrtih železnic. Naročbe sprejema za kompletne
3van Semulič
v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša)
priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
V zalogi ima vsakovstno pohištvo najfineje in drugih vrst
iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v
sobe toli v mestu koli za odpošiljanje ySaki ninožinL Cene so zmerne in postrežba točna in poštena, po železnici ali morju.
DOOOOOOOOOOOOOOO
Na miljone dam
jabi „Feeolin". Vprašajte Vašega zdravnika, ako je „Feeolin" najboljši koznetik za kožo, lasi in zobe. Naj-grši obraz in najostudnejše roke zadobe tako^aristo-kratič-no finost in obliko z rabo „Feeolina^- „Feeolin--le angleško milo sestavljeno iz 42 žlahtnih in svežih čeiše. Jamčimo, da se s porabo „Feeolinai£ popolnoma
odpravijo gube na obrazu, kožni črvi, ogorenja, rude-čice na nosu itd. ^Feeolin* je najboljše sredstvo za očišenje in vzdrževanje in olepšan je lasi, zabranjenje iste proti odpadanju, plešami in boleznim v plava „Feeolin- je tudi najnaravn-jSe in najboljše sredstvo Čiščenje vzdrževanje in olepšanje lasij. zabranjenje iste proti odpadanju, plešami in boleznim v glavi. „Feolin*1 je tudi najnaravnejše in naj boljše sredstvo za za čiščenje zob. Kdor redno rabi „Feeolin" mesto mila. ostane mlad in lep. Vrne se takoj denar, bi „Feeolin" ne imel popolnega vspeha. Cena komada 1 K 3 komadi 2.50 K, <i komadov 4 K 12 komadov 7 K. Poštnina za 1 komad 20 st. od 3 nadalje HO st. Povzetje GO st. več. Clavna zalojra M. Felth, Dunaj* VII., 31 a rialiil Te rst rasse 3S. Zaloira v Tr>tu : L. NaireNelimid. zaloga in prodaj; Jos.
Ivan —........... .......
Sebastiauo, 31. .Maiebiii, A. Pernta ul. Gej»pa H II
Zaloira v Trstu: L. Nasrelsehmia, zaloga 111 podaja li a drobno pri Ett. Zernit/. ul. Stadton 2, »s. Zizon ul. Caserma s. Asrenzia Zullin,Corso -l,. ran Angeli, ulica ( anale :>, Ivan Clll i, nI. S;
O O
o o o o o o o o o o o o o o o o
Nova manofaliirna proiajaloica
Cobau £ gentili
ulica delle Poste štv. 8
ogel ul. Valdirivo.
Z ozironu na nakup velikanske množine b asja za sezono, pcnuixva : Cefir, pretae bat ve j>o nvč. 16 m. Perkal v njc«lern:h r.-
rani h.....» 16 »
Kotenina ravadna .	.	»	14	»
Kotenina 78/1O0 .	.	>	20	»
Platno ang! 7S/100	.	»	17	»
Žepne rute . . .	.	»	4	»
VELIK IZBOR: moških in ženskih srajc, nogovic. snovij. dežnikov ter drobnarij.
ianova pijača
• • • prof. Ernesta Fagliano • • •
nečak pokojnega profesorja Hlerdnlma Fagliano
je bilo predloženo zdrav, vodstvu min. za notranje posle v Rimu, koje je dovolilo razprodajo.
Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi iSg4 in na higije-nični narodni razstavi igoo z zlatimi kolajnami.
Ogibajte Be vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koji nosijo na lončku in ovitkih našo varstveno znamko.
Karočbe je naslovljati na tvrdko
Prof. €rnest pagliano, Jfapolj, 6alata San jtfarco štev. 4.
X X X X X X X X X X X X X
Glavni zastop 7a Trst, Kras, Goriško, Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente
GLOBUS
centralno ravnateljstvo na Dunaju
I. Franz-Josefs-Quai št. 1 a (v lastni hiši).
Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K, ustanovljena od dunajskega bančnega društva : in bavarske hipotekarne ;n menične banke v/ Monakovu.
Sprejema zavarovanja na življenje v ; raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje otrok brez eJravniške ogleda, izplača vsi v slučaju že-oitve ali prehoda v vojake zavarovani zue-set proti maiemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe.
Glavni zastop v Trsfu, Corso tš. 7. Telefon 469.
Gustav Bona m
v Trst«. Piazza Barriera veceliia,
(vogal Androna deli" Olmo). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev tapecarij
=z==rrzz: in
- Popolno opremljene sobe. -
Konkurenčne cene. Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na .......kolodvor ali brod v Trs:u......
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXK
Prodaj alnica ur
f. JCaslinger
2aprieežen izvedenec in urar c. kr. priv južne železnice
Via delle Poste (Palača Galatti)
nasproti štev. 12.
Velik izbor ur vseli vrst. Poprave se izvrše v katerisikoli množini in kateresibodi vrste, kakor kronometri itd. z vso natančnostjo in točnostjo na jamstvo. Brezkonkurenčne cene.
Obuvala!
Pri Pepetu Kraševcu
zraven cerkve sv. Petra (Piazza Rosario pod ljud. šolo Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke.
Poštne naročbe se izvrše takoj. Pošiljatve so poštnine proste.
Prevzetna vsako delo na debelo in drobno ter se zvrSuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča
Josip Stanttč če vi j. mojster.
Z&lag&telj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada i. c. kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr. Javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c, kr priv. avstr. Uoyda.
0
o
o
-oo—oo-
M. Aite
ooot
o o o
trgovina z manifaktnrnim blagom
ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 8 9 podružnico ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 5.
ai dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. odjemalce, da je jako pomnožila svojo zal go kakor tudi povečala prostore s tem, da je netanovila zgoraj omenjeno podružnico ni8\3 da more v polni meri zadostiti vsem zah1 ojbz cenj. odjemalcem.
V obeh prodajalnicah vdobiva se razno blago najbolše kakova«*ti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, o\ratnike, ovratnice, tu je velikanski izbor platnenega in bombažnega blaga, prtov in prtićkov ter vsake vn?te peri labodi od bombaža, ali piatua. Pletenine, svilc-nine raznovrstni okraski za šivilje iu kitničarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake.
Sprejema naročbe na moške obleke po meri, katere izvrši najtočneje in najnatan-neje po cenah, da se ni bati konkurence.
Poskušati, za se prepričati !
0 0 0
o o o
o o

„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Polnovplačani akcijski kapital	" Špitalske ulice Štev. 2. ==
II K 1,000.000
Kupuje in prodaja
vse TT»te rent, zastavnih pisem, prijoritet, komuneirih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promete izdaja k vsakemu žrebanja.
Zamenjava in eskomptnje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale _______■—	kupone.	■
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni === izgubi	-
Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic.	Bonna, naročila.
Podružnica v Spljetu
(Dalmacija.)
Denarne vioge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do — -	dne vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.