http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
tednik
ČETRTEK, 31.MAREC 2011 / ŠTEVILKA 904, LETO XVIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA:. 1,20 El.R
904
7 8 9 6 1 2 ll4 4 O 6 7 111
Salon za nego telesa VENUS

Brezplačni telefon 08018 33
sifra@siol.net
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel št 040 410 743
(3 simobil
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI PRODAJALEC
<

7v42V£tj4>+lO po domače RESTAVRACIJA Bariera-lzola
K0SIL0-6 €
^030239790
Prostovoljstvo za pikice
Argo praznuje 60 letnico. To je bilo takrat, ko se je na prvi seji sestal delavski svet tovarne in so zaposleni prevzeli vodenje tovarne v svoje roke, čeprav je jasno, da je imel glavno besedo vedno nekdo tam zgoraj. A vendarle so zaposleni imeli občutek, da je tovarna tudi njihova. Kaj takega danes ne obstaja več.
(Mef) Spominjam se hišnika nekega jadralnega kluba na jugu Švedske, ki me je spraševal, zakaj smo se odrekli samoupravljanju, zdaj ko ga oni šele uvajajo. In mi je pripovedoval o tem, da sicer dela v jeklarni, ki ima vsake toliko več naročil in takrat pokličejo na delo vse tiste, ki so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje. “Eni so pridni, drugi tudi ne” mi je pripovedoval, “po končanem delu je včasih prišel lastnik in povedal, kdo od teh začasno zaposlenih dela slabo in to je pomenilo, da bo lahko izgubil državno podporo. Seveda je bil lastnik tisti grd. Zdaj pa smo uvedli samoupravljanje in moramo mi delavci povedati, kdo je delal
manj kot bi bilo treba, kar pomeni, da smo mi tisti grdi. Takšno je naše samoupravljanje.”
Nisem mu skušal dopovedovati, da je samoupravljanje pri nas velikokrat pomenilo tudi to, da delavci ščitijo tudi slabe delavce in zato marsikaj ni funkcioniralo. Ampak, malo pa mi je bilo žal za tistim eksperimentom, ki smo ga brez premisleka zavrgli in sprejeli tega, ki nas zdaj tako tolče po glavi.
Delavci Arga gotovo niso srečni, ko se danes sprehajajo ali vozijo mimo svoje nekdanje tovarne. Od nje je ostalo bore malo pa tudi penzije so v glavnem bolj skromne, vendar je večini žal za tistimi časi.
To so bili tudi časi, ko je bilo treba zavihati rokave in marsikaj postoriti za dobro sebe in drugih. Kje bi bili veslači brez prostovoljnega dela, še zaliv so izsušili, da so dobili obalo za ureditev izpusta na morje. Prostovoljstvo je zadnje čase pri nas velik hit. Na začetku sem bil prav prijetno presenečen in sem pomislil, da je v nas še ostalo nekaj tega občutka za skupno dobro. Potem pa sem izvedel, da prostovoljci za svoje prostovoljno delo dobijo potrdilo, ki jim prav pride pri iskanju službe ali napredovanju. Dobijo nekakšne pikice za kariero. Manjka samo še to, da bomo prostovoljstvo plačali. Kakšna gneča bo šele takrat.
Združene pesmi narodov
Pa zapojmo eno po Albansko: dobra vaga, ode zmaga, ta je po Albansko.
Pa zapojmo eno koprčansko: Popovič ni več hudič, ta je koprčanska.
Pa zapojmo eno po piransko Črni Peter dolg en meter ta je po piransko.
Pa zapojmo eno italjansko: dva jezika dva svetnika, ta je po taljansko.
Pa zapojmo eno kurtežansko: Grbec Edi vozi po sredi, ta je Kurtežanska.
Pa zapojmo eno Šaredinsko: Tudi oni vozijo po koroni, ta je šaredinska.
Pa zapojmo eno peškadorsko, Riba ena, barke dve, ta je peškadorska.
Pa zapojmo eno po tajkunsko: raje parcela, kot sardela, ta je po tajkunsko.
Pa zapojmo eno po slovensko:
Dokler bo Turk, tu ne bo burk, ta je po slovensko.
Darjan Gorela
Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba
komunala
izda -isola
PONEDEUEK-PETEK: 8.00-19.00 SOBOTA:	8.00 - 12.00
NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO
V DELOVNEM ČASU - tel: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-TEL.! 041/ 650 882
(24 ur) tel.: 041/ 650 375
M YYI>R\( 2
Četrtek, 31.marec 2011, št. 904
Dogajalnik-----------------------------------------------------------------
Predsednik med nami
Prejšnji teden je bil na obisku v naši občini predsednik države, dr. Danilo Turk. Šlo je za enega v vrsti obiskov slovenskih občin, v Izoli pa smo se na ta obisk posebej pripravili.
Pravzaprav bi njegov obisk bil dokaj neopažen, saj je sporočilo o obisku iz kabineta župana prišlo šele v sredo popoldne, dan pred obiskom.
Toda, k sreči so na prihod predsednika opozorili delavci Komunale, ki so se temeljito lotili čiščenja nekaterih izolskih ulic in trgov, ter o povodu za to svojo obsežno čistilno akcijo opozorili z obvestili občanom iz katerih smo razbrali, da v našo občino prihaja ugleden gost. Predsednika je v četrtek najprej pozdravil lep, skoraj poletni dan, v sejni dvorani izolskega občinskega sveta pa župan Igor Kolenc in drugi predstavniki Občine Izola, ki so predsedniku predstavili delovanje občine in razvojne projekte v prihodnosti. Predsednik republike se je ob tej priložnosti kot prvi vpisal v knjigo častnih gostov občine, župan pa mu je podaril faksimile statuta
izolskega komuna iz leta 1360.
Po končanih pogovorih s predstavniki občine Izola se je predsednik Turk peš napotil proti Manziolijevi palači in si v Ljubljanski ulici ogledal delavnice treh izolskih umetnikov, slikarjev Milana Obradoviča - Karpa in Marjana Motoha ter oblikovalca stekla, Matjaža Bornška. Kupil sicer ni nič, zato pa mu je Marjan Motoh podaril eno od grafik Zdravice ter knjigo svojih karikatur iz Mandrača.
Nato se je predsednik srečal s predstavniki Italijanske samoupravne narodne skupnosti, ki so mu predstavili položaj narodnosti in nekatere probleme, s katerimi se srečujejo v praksi.
Predsednik republike se je nato na glavnem ribiškem pomolu srečal z izolskimi ribiči in se z njimi pogovarjal o tem, kako zagotoviti našemu ribištvu boljše tržne možnosti. Predsednik je podprl idejo o ustanovitvi centra za prodajo rib in za promocijo morske prehrane na ljubljanski živilski tržnici, ki bi izolskim ribičem zagotovil novo perspektivo.
Po kosilu v gostilni Torklja v Kortah je predsednik obiskal še Splošno bolnišnico Izola, kjer se je srečal z vodstvom bolnišnice. Pohvalil je uspešno mednarodno sodelovanje izolske bolnišnice, ki s številnimi evropskimi bolnišnicami sodeluje po elektronski poti, kar omogoča hitrejšo in boljšo diagnostiko ter boljše odločitve o terapijah. Zanimiv je še citat iz zapisa službe za obveščanje javnosti, po katerem je predsednik izjavil, da občina Izola na mnogo načinov simbolizira razvoj Slovenije v postindustrijsko družbo, kar je razvidno tudi v prostorskem načrtovanju,
Na kaj je s tem mislil nismo povsem razumeli, vsekakor pa drži njegova ugotovitev, da je Izola že v postindustrijski dobi. Industrijo smo namreč v celoti zapravili. Tudi s pomočjo države, (ur, SZJ)
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi.
Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi.
Pazljivo branje vam želimo
Opera Metropolitana
piše: Zoran Odič (za Izdane Zoki)
IZBRISANI SPOMIN
Če bi te ljudi vprašali zakaj so proti temu da partizanom, narodnim herojem, španskim borcem, postavljajo spomenike, bi odgovorili, tako kakor je odgovoril podmladek njihove Slovenije - ker gre za komuniste, vojne zločince, masovne morilce, sovražnike samostojne in svobodne Slovenije. Če bi jih vprašali, ali so antifašisti ali tigrovci, bi odgovorili, da so, kar enostavno pomeni, da ne vedo kaj govorijo in o čem govorijo.
Gre, seveda za zadnje oglašanje tega podmladka ob izdaji spominskega kovanca ob stoletnici rojstva španskega borca, partizana, Franca Rozmana Staneta. Toliko, da se ne pozabi, kdo je bil med zmagovalci in kdo med poraženci v drugi svetovni vojni. Kajti, taako kot minevajo leta postaja resnica o tej veliki svetovni klavnici vse bolj komplicirana. Zgodovini druge svetovne vojne dopisujejo nove strani o zlodelih antifašistične koalicije. To je lahko pravo zdravilo za vojne frustracije ki, tudi danes, ali posebej danes, obremenjujejo cele narode, posebej te naše (nekdanje naše) v naši državi (nekdanji naši državi). Problem je, ker se to zdravilo pretvarja v nov politični strup, ki uničuje in briše zgodovinski spomin in ga zamenjuje z zgodovinopisemsko alkimijo. Ker se v naših državah, današnjih, ne nekdanjih, kukavičje skriva resnica, skriva, ker še ni pozabljeno, da je partizansko antifašistično gibanje in NOB, bilo enotno, z enim Vrhovnim štabom in enim vrhovnim komandantom, čeprav ne ana-cionalen. Ker nobenega od njiju niso osvobodili samo njihovi partizani. Imam dobrega prijatelja Draga Slavca iz Doline (S.Dorligo), ki je osvobajal Mostar in Sarajevo, bežal iz Jajca (»mi nikoli nismo bežali, bila je komanda nalevo krog, juriš naprej!«), tako kakor je T. Svetina v Ukani pisal o partizanih iz Bosne, Poljske, Italije, Rusije v jugoslovanskih partizanskih enotah.
Borba proti nacizmu in fašizmu je bila skupna borba vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Slovenski partizani so osvobajali tudi Makedonijo, makedonski pa so gotovo bili v Sloveniji, tako kakor so bili v Srbiji, Hrvaški, Črni gori, in Srbi, Hrvati, Črnogorci v njih in skupaj z njimi.
Nisem fanatični titoist ali jugonostalgik, dobro poznam in ločim Titove napake in Titove podvige. O njem so tiho, ali ga satanizirajo povsod tam kje vlada nacionalistični antikomunizem. Tako kakor je napisal hrvaški pisatelj Slobodan Šnajder: »Ni neuspeh to, česar nacionalisti ne morejo oprostiti Titu. Ne morejo mu oprostiti uspeha«. Tito je bil vodja najbolj razvitega in najbolj uspešnega antifašističnega gibanja v Evropi, a to ne bi bil, če zraven nebi bilo znanih Špancev in partizanskih borcev, kakršen je bil Franc Rozman Stane, ali moj Drago Slavec iz Doline.
Vse države nastale iz nekdanje Jugoslavije so, bolj ali manj, nacionalistične tvorbe. Slava jugoslovanskih partizanov je popljuvana in vržena v blato. Novokomponirani politiki in pisatelji so se vrgli na delo v duhu političnega in zgodovinskega maščevanja novih oblastnikov. Fašizem je premagan v drugi svetovni vojni, njegove ideje pa so tudi danes vitalne, ali še posebej vitalne. Dokaz je že nemoč (ali zaspanost) pravne države, tudi slovenske, da prepove, pa tudi kaznuje, širenje fašističnih idej in organizacij. Če ne drugače, pa z izobraževanjem in z resnico, da prazne glave ne uničijo spomina. Pa ne le tistega na Franca Rozmana Staneta.
Občinski svet

Vrtec bo moral zavrniti stotinjo otrok
Po mnenju nekaterih smo letos dosegli vrh demografskega burna, toda napovedovanje prirastka je v Izoli zelo delikatna zadeva. Tudi zato smo se zdaj znašli v situaciji, ko bo v vrtcu Mavrica zmanjkalo prostora za več kot 100 otrok. Pa tudi ti podatki so zelo relativni.


Lepo število staršev namreč vpisuje otroke v več vrtcev v upanju, da bodo vsaj v enem dobili prostor za svojega otroka. Zato so podatki o številu čakajočih na sprejem, včasih zelo nerealni.
Toda, kakorkoli že, ostaja dejstvo, da se je pritisk na vrtec zelo povečal, tako da so v petih letih morali odpreti kar 9 novih oddelkov. V vrtec je bilo lani vpisanih 483 otrok (pred petimi leti 312). V Školjki jih je bilo lani 292, v Livadah 131 in v dislociranem oddelku nadaljnjih 28 ter v kortežanski podružnici zdaj 32.
Velik porast beležijo tudi v manjšinskem vrtcu L’Aquilone, kjer so leta 2007 imeli vpisanih 81, lani pa že 103 otroke. Tam so tudi postregli z zanimivim podatkom, da so le starši dveh otrok plačali 80% cene vrtca, zelo pa se je povečal odstotek tistih, ki plačajo od 20 do 30 odstotkov cene oskrbe.
O sprejemu v vrtec
Na današnji seji občinskega sveta bodo svetniki sprejemali Predlog pravilnika o sprejemu otrok v vrtec Mavrica in vrtec L’Aquilone, pri čemer je svetnik SDS, Radivoj Nardin na seji odbora za družbene dejavnosti opozoril, da zakonodaja občinam nalaga, da morajo takrat, ko zmanjka prostora v vrtcu, v najkrajšem času poiskale nove prostorske možnosti za namestitev otrok. To je seveda v nasprotju s predlogom občinskih strokovnih služb, da se možnost obiskovanja vrtca, med drugim, odvzame neregistriranim nezaposlenim, ki bi otroka lahko sami čuvali doma. Člani odbora so predstojnika Urada za družbene dejavnosti, Mirana Žlogarja, opozorili, da je vzgoja, tudi ta v vrtcu, dolžnost občine, saj vsi starši preprosto nisu usposobljeni za nudenje varstva in izobraževanja lastnih otrok.
Podcenjevanje poročil
Sicer pa so člani Odbora za družbene dejavnosti ugotavljali, da je tovrstna predstavitev poročil o delu, finančnih poročil in programov dela javnih zavodov, katerih ustanovitelj je občina, na eni sami seji, enostavno neproduktivna.
Kar osem direktorjev javnih zavodov je namreč čakalo na svojih “četrt ure” za predstavitev vseh svojih problemov in načrtov.
Gre v resnici za določilo iz občinskega statuta, ki pravi, da morajo javni zavodi enkrat letno pripravljati ta poročila za občinski svet. Takšnega določila sicer ni v veljavni zakonodaji in je izolska posebnost, zato bi ga bilo pametno črtati iz statuta. Seveda pa je mogoče tudi organizirati predstavitve tako, da se na vsaki seji predstavi po en zavod in se takrat občinski svetniki, ne le odbor za družbene dejavnosti, temeljiteje posvetijo njihovi problematiki.
Osnovne šole
O problematiki obeh vrtcev smo nekaj že povedali, seveda pa se problem povečanega števila otrok počasi že seli iz vrtcev v osnovne šole. V OŠ Livade pravijo, da so dodatno opremili nekaj učilnic, ki pa so zdaj že zasedene, zadovoljni pa so, ker so z zunanjo ureditvijo šole, vključno s postavitvijo ograje in zidu, dobili urejene površine za delo izven učilnic. Aktivni so v celi vrsti projektov, saj je danes šola pač več kot le sedenje v šolski klopi. Se zanimivost: v jutranje varstvo, ki se začenja že ob 6.uri in 30 minut, prihaja dnevno 25 otrok, v podaljšanem bivanju, vse do 16.30 pa je kar 135 otrok. Seveda gre za splošen in ne njihov, specifični pojav.
V Osnovni šoli Vojke Šmuc so letos odprli oddelek več in jih imajo skupaj 27, v naslednjih letih pa bodo morali urediti še 3 do 4 učilnice. Šolski uspeh je zelo dober, saj so do tretjega razreda vsi napredovali, od 4. do 6. razreda je povprečna ocena 4, od 7. do 9. pa je povprečna ocena 3,8. Prisotnost učencev na šoli je 92 odstotna.
Velik problem je streha, ki pušča na več koncih, zadovoljni pa so, ker jim je občina doslej plačevala prevoz otrok v šolo v naravi, od letos pa še prevoz na tečaj plavanja.
Glasbena šola
Članom odbora se je predstavil septembra imenovani direktor Glasbene šole Koper, Iztok Babnik in povedal, da imajo na šoli skupaj 835 učencev, v oddelku v Izoli pa 171. Učenci dosegajo dobre rezultate in GŠ Koper je ena pomembnejših v državi, posebej v povezavi z Umetniško gimnazijo Koper, saj tako marsikateri kader ostane v tem okolju. Tudi zato se število domačih pedagoških delavcev na šoli povečuje, hkrati se velika večina učiteljev še naprej izobražuje, tako da ne preseneča, da je povprečna ocena učencev kar 4,4. Sicer pa šolnina na učenca znaša 30,5 Eur mesečno. Še zanimivost: Sredi maja meseca (najverjetneje 14. maja) bo izolska glasbena šola na Manziolijevem trgu pripravila celodnevni glasben maraton na katerem so bodo predstavljali njihovi učenci in učitelji.
Zdravstveni dom
Izolski zdravstveni dom je eden po-membneših javnih zavodov v občini in zato je njegovo delovanje in poslovanje zelo na očeh javnosti. Vršilec dolžnosti direktorja, Evgenij Komljanec, je opozril na to, da se je poslovanje zavoda v zadnjem letu poslabšalo, vendar izključne krivde ni naprtil prejšnji direktorici, saj so se pogoji poslovanja nasploh poslabšali. Res pa je, da je zaposlitev direktorice, njenega pomočnika in tajnice, ki so se vozili od drugod, dražje kot bi sicer bilo, če bi zavod vodili ljudje z obale. Nabralo se je cel kup “majhnih stroškov”, ki so skupaj dali nekaj čez 200 tisočakov primankljaja, vendar je zavod vseskozi likviden, prav tako so se že lotili zmanjševanja stroškov in posledično izgube, ki naj bi se približala 170.000 Eur (po predlogu vodstva zavoda) oziroma na 90.000 Eur (po zahtevi nadzornega sveta zavoda). Žal ne gre pričakovati odpiranja kakšnih novih ambulant, obetajo se tudi spremembe pri organiziranju dežurne službe oziroma intervencj, kjer naj bi Izola prevzela logistiko z združenimi vsemi prevozi (PHE in reševalci) v Kopru pa bi organizirali vse potrebne ambulante. Ambulante za diabetike v Izoli najverjetneje ne bo, poleti pa bodo organizirali turistično ambulanto, čeprav je izpadla iz proračuna za letošnje leto. Direktor je odgovarjal tudi na očitke številnih občanov, ki se jezijo, da zdravnikov ne morejo priklicati na telefon, čeprav potrebujejo samo informacijo o tem, kdaj naj pridejo po recept za zdravilo. Pojasnil je, da sta v ambulantah le zdravnik in sestra in če imata pacienta je pač nemogoče še sprejemati telefonske klice, bodo pa ponovno uvedli brezplačno telefonsko številko z informacijami in skušali organizirati delo tako, da bi določili uro za informacije pacientom.
MANJŠA
HIŠNA POPRAVILA
in VZDRŽEVALNA DELA
Lauriano Stefanič s.p.
MOB.: 040/ 624 - 225 mob.: 041/ 703 - 927
Predsednik države Danilo Turk je v četrtek, 24. 3. 2011, obiskal občino Izola. Po obisku mestnih oblasti in mesta samega, se je pripeljal tudi v središče izolskega podeželja v Korte. Učence podružnične šole v Kortah je doletela čast, da so se srečali z njim in mu pripravili kulturni program s katerim so mu prav gotovo polepšali dan. Zapeli so pesem Dobra roka, ki so jo včasih prepevali po hišah ob novem letu, da bi ljudem zaželeli vse dobro: zdravja, miru in veliko pridelka. Ker pa so te želje dobrodošle čez celo leto, smo se odločili, da jih zaželimo predsedniku in vsem navzočim. Naš učenec je pevski nastop popestril še z venčkom domačih na harmoniko.
Po nastopu nam je predsednik pristopil. Izročili smo mu pridelek in izdelek, ki sta nastala na naši šoli. Povprašal nas je, kako smo, nas pohvalil in občudoval našo vas. Povedal nam je tudi, da se mu zdi delovanje podružničnih šol na podeželju zelo pomembno in koristno pri povezovanju vaščanov, krepitvi medsebojnih odnosov in ohranjanju kulturne dediščine. Upamo, da bo to povedal tudi vsem tistim, ki v to dvomijo. Srečanje smo ovekovečili na skupni fotografiji.
Komunalije
Jezni občan ni edini jezen
Inženir Aleksander Slekovec je eden tistih občanov, ki temeljito pregleda vsako položnico in zna preveriti ali je v skladu s sprejetimi zakoni in odloki. In zadnje čase ga za nasvet prosi vse več jeznih občanov.
Obalne lekarne
V	senci politično poslovnega spopada za obvladovanje javnega zavoda Obalne lekarne je na seji odbora, v.d. direktorica, Katja Gombač Aver predstavila poslovanje in načrte Obalnih lekarn, ki obvladujejo skoraj polovico tržišča z zdravili v južnoprimorski regiji, imajo izredno kvalitetno izobrazbeno strukturo zaposlenih in sami izdelujejo nekaj zelo uspešnih galenskih pripomočkov, s katerimi ustvarjajo lep del prihodka, ki je bil lani sicer nekoliko nižji kot pred tem, dobiček pa je znašal 279.000 Eur.
V	lanskem letu so na recept izdali kar 116 tisoč zdravil, kar predstavlja 72 odstotkov njihovega prihodka, 21% je zdravil brez recepta, preostanek pa so zdravila po naročilnicah in metadonski program. Na vprašanje o ceni zdravil je direktorica odgovorila, da so naredili primerjavo z vsemi drugimi ponudniki v regiji in ugotavljajo, da so, vsaj po javno objaljenih podatkih, v večini primerov še vedno najcenejši. Tudi njihove plače niso nad povprečjem v branži ampak so celo nekoliko nižje. Povprečna plača, v katero so vključena vsa dežurstva in izmensko delo znaša okrog 2.300 Eur brutto (cca. 1.400 Eur neto). Omenila je tudi odprtje nove lekarne v izolski bolnišnici, ki bo tudi dežurna lekarna za vse tri občine, spletno prodajo zdravil in prodajo z dostavo na dom ter skorajšnji začetek prodaje homeopatskih zdravil.
Mestna knjižnica
Predstavitvi, ki jo je pripravila direktorica Marina Hrs bi lahko dali naslov: Slabši pogoji - boljše delo. Dejstvo je, da se izolska knjižnica še naprej ukvarja s težkimi prostorskimi pogoji, saj bi, po standardih, potrebovali 1.500 m2 površin, imajo pa jih vsega 700 m2. To seveda povzroča nekatere probleme, hkrati pa se v knjižnici rešujejo tudi tako, da uvajajo, naprimer, akcijo Berimo s starši in tako dejansko združijo otroke in starše v istem prostoru. Knjižnica je aktivna na številnih področjih, od klasične izposoje knjig do Središča za samostojno učenje in Borze znanja, ki bo letos gostila tudi vse slovenske borze znanja. Knjižnici seveda primanjkuje denarja za nakup večjega števila knjig, izpopolnjujejo nekatere zbirke, vključno z zbirko starih razglednic Izole in zbirko lutk Dareta Brezavščka.
Na seji je bila ponovno predstavljena pobuda, da bi v središču mesta knjižnica uredila ločeno čitalnico s časopisi in revijami s čimer bi delno zmanjšali pritisk na obstoječo čitalnico v sedanjih prostorih. V knjižnici nad delitvijo niso navdušeni, vendar bodo o tem še govorili.
Že v preteklosti je tako temeljito pregledal posamezne izračune javnih storitev, da se ga je prijel naziv Jezni občan, čeprav je v resnici zelo zabaven upokojenec.
Kot aktivist društva Izolani je tudi pomagal pripraviti svetniško vprašanje glede obračunavanja nadomestila za stavbno zemljišče, zdaj pa so ga na pomoč poklicali tudi občani, ki se ne morejo sprijazniti z visokimi stroški takoimenova-ne omrežnine, s katerimi dejansko plačujemo tudi delovanje skupne čistilne naprave v Kopru. Po njihovem mnenju namreč delovanje skupne čistilne naprave plačujemo samo Izolani in seveda jih to jezi. O tem srečanju in pogovoru je naredil tudi kratek zapis.
“V torek, 29. marca, sem se srečal s predstavnicama »nove civilne iniciative«, ki predstavlja tiste občane in občanke, ki se ne strinjajo z načinom obračunavanja komunalnih dajatev, predvsem omrežnine za kanalizacijo. ”
Center za kulturo šport in prireditve
Javni zavod, ki je gotovo najbolj na očeh javnosti, saj pokriva tri tako pomembna področja, se ne nahaja v posebej prijaznih razmerah. Kot je povedal direktor, Boris Požar, so ostali v lanskem letu brez dveh strokovnih delavk, letos pa so se tudi prepolovila sredstva namenjena za delovanje društev. Temeljni problem pa je sama stavba doma, ki je v zelo slabem stanju in v Centru upajo, da bo občina sprejela odločitev o gradnji novega doma ali pa vsaj o popravilu starega. Letošnje leto jim prinaša kar nekaj neznank, vključno z vprašanjem, ali bodo še naprej skrbeli za občinske prireditve ali jih bo prevzel turizem.
Na vprašanje, ali občina res namerava združevati tehnične delavce Centra (vzdrževalce itd,) na Komunali, člani sveta niso dobili jasnega odgovora, izvedeli pa so, da je občina dodelila nekdanji lokal Nikoli več pub nogometnemu klubu, ki bo tam začasno uredil društvene prostore, dokler ne bodo legalizirane vzhodne tribune in bodo tam lahko uredili potrebne prostore za delovanje tega in še katerega društva.
Mef
Tema razgovora naj bi bila obrazložitev oziroma seznanitev z osnovami za obračunavanje omrežnine, za katero v tej iniciativi menijo, da je bistveno previsoka in predvsem neenakomerno porazdeljena med stanovalce v blokih in stanovalce v individualnih hišah. Predstavnicama civilne iniciative sem pokazal veljavne dokumente, ki določajo izračun omenjene dajatve. Povedal sem tudi, da je bil pravilnik o omrežnini sprejet na seji v marcu 2010 in da je bilo že tedaj na samem občinskem svetu precejšnje nezadovoljstvo, kar kaže tudi rezultat glasovanja. Menim, da se je zelo malo svetnikov zares poglobilo v predlog Komunalnega podjetja, saj na seji ni bilo pripomb na način izračuna in tudi nihče ni omenil očitne računske napake v materialu.
Tudi ni bilo pojasnjeno zakaj se predlog za omrežnino razlikuje od izračunane vrednosti v priloženih materialih in to za precej odstotkov. Zaradi takšnega sprejetega sklepa in predvsem po prvih izračunih po tem novem načinu je nastalo med občani veliko negodovanje, ki se je izrazilo s pisno zahtevo (podkrepljeno z množico podpisov). Temu je sledil salamenski sklep, da bodo posameznim upravičencem priznali popust pri obračunu. Ni bilo navedeno kako bodo to speljali, vendar sem prepričan, da do danes še nihče ni nič naredil niti dobil vrnjen denar. Poleg tega je bil sprejet sklep, tudi sklep, da je treba ponovno preučiti način in osnove predlaganega izračuna.
Ker je že prihajalo predvolilno obdobje se je na te sklepe nekako pozabilo. Današnji župan je v svoji volilni deklaraciji 17. septembra zapisal: »skrbel bom, da se bo s pomočjo nadzornih organov aktivno vplivalo na obvladovanje in nižanje stroškov v procesih, ki so vitalnega pomena za prebivalce - voda, kanalščina, odpadki itd«.
Na žalost se do danes še nič ni spremenilo, saj v nastopnem govoru novega direktorja Komunale ni bilo opaziti kakšnega predloga, ki bi zagotavljal realizacijo te, županove, obljube. Mislim, da je župan na te svoje izjave že pozabil.
Vseeno pa ostajam optimist in zato pravim: Živi bili pa videli..
Javno pismo županu
Spoštovani gospod župan občine Izola, Igor Kolenc!
Vsi, ki delamo na javnih funkcijah, se zavedamo pomena javnih zavodov, predvsem tistih, ki prebivalstvu nudijo storitve, pomembne za zdravje in normalno življenje. Eden takih so nedvomno Obalne lekarne Koper, kjer naj bi, tako pišejo mediji, vi osebno že pristali na spremembe statuta, ki so plod interesa kapitala in ne potreb ljudi.
Osnovna misel, ki jo podpiramo spodaj podpisane stranke je, da se mora denar, ki se ustvarja v javnih zavodih, porabiti znotraj dejavnosti, ki ga ustvarja. V primeru Obalnih lekarn Koper bi dobiček, ki ga je vsako leto nekaj sto tisoč evrov, po tej logiki namenili širitvi mreže lekarn, izboljšanju oskrbe, morda celo subvencioniranju cene zdravil za določene kategorije prebivalcev ali ustanovitvi mobilne lekarne, ki bi zdravila pripeljala do starejših ljudi in težje mobilnih oseb na podeželju. Pomena, ki ga imajo Obalne lekarne za ljudi, se zavedate tudi vi, v to smo več kot prepričani.
Zato se nam zdi nesprejemljiva teza, da bi z dobičkom Obalnih lekarn Koper krpali vedno večje luknje v občinskih proračunih vseh treh ob-čin-ustanoviteljic.
Kot izvoljeni funkcionar ste od Izo-lank in Izolanov dobili mandat, da se po svojih najboljših močeh in zanju borite za njihove interese in dobrobit. To še posebej velja za zadeve, povezane z usodami javnih zavodov - izolskih ali obalnih, v lasti vseh treh občin. Pri tem pričakujemo, da boste v duhu dobrega gospodarja in župana zasledovali dolgoročne interese tukajšnjih prebivalcev in ne kratkoročnih interesov, ki vam jih trenutno narekujejo razni lobiji. Doslej še niste navedli niti enega dobrega razloga za spremembo statuta, ki vodi v povečevanje moči MO Koper in s tem do načrtovane prodaje Obalne lekarne Koper oziroma kapitalskega povezovanja le teh z Lekarno Ljubljana.
Spoštovani gospod župan, od vas pričakujemo modre poteze ob sočasnem največjem možnem upoštevanj interesov prebivalk in prebivalcev Izole. Zato vas pozivamo, da odrečete podporo sprememb statuta Obalnih lekarn Koper in da te spremembe sploh ne uvrstite na dnevni red občinskega sveta v Izoli. S spoštovanjem,
„	vf vvim v« 5
Korupcija in konflikt interesov-
Večina svetnikov je v konfliktu interesov
Državni zbor je na torkovi seji v drugem branju obravnaval novelo zakona o integriteti in preprečevanju ko-
Da je korupcija ena od bolezni naše družbe seveda ni treba posebej utemeljevati, saj se z njo srečujemo takorekoč na vsakem koraku. Korupcija seveda ni le nekoč popularna “plava kuverta” ampak je tudi to, da posameznik za plačilo ali zgolj zaradi prijateljstva pridobi pri-viligiran položaj pri reševanju določenih težav.
Primer Thaler je pokazal, da se je korupcija razpasla po celotnem pol-tičnem sistemu, tudi na lokalni ravni. In Izola pri tem ni nobena izjema, kar vam bo, žal brez dokazov, zatrdil vsak, vsaj malo obveščen, Izolan.
V	državi smo se odločneje lotili korupcije s protikorupcijsko komisijo in ustreznim zakonom, ki je lani doživel precej sprememb in je zelo omejil možnosti vplivanja občinskih funkcionarjev na delitev javnih sredstev tudi za zasebne interese. Toda, očitno ima Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki ga je državni zbor sprejel lani, toliko pomanjkljivosti, da sta v parlamentarnem postopku sočasno kar dve noveli. Predlog prvih sprememb zakona je v začetku februarja podpisalo 75 poslancev opozicije in koalicije, drugi predlog sprememb pa je teden dni pozneje vložilo 12 poslancev LDS, SD in Desusa, ki so hkrati podpisniki prvega predloga. Njihov predlog pravzaprav povzema predloge, ki jih je že pred tem pripravila komisija za preprečevanje korupcije.
Sorodstvo je še vedno problem
V	torek obravnavana novela zakona, po obravnavi na pristojnem telesu, ne črta tistega dela 36. člena zakona, ki govori, da funkcionarji (med te sodijo tudi občinski svetniki) niti njihovi ožji družinski člani, ne morejo sodelovati na javnih razpisih, ki jih objavi občina v kateri so funkcionarji. Rezultat tega določila so tudi nadomestne volitve, ki jih bomo imeli v občini maja meseca. Podpisani je namreč vse od lanskega septembra usklajeval svoj status z novim zakonom in bil seznanjen s predlogi komisije, da se določeni členi zakona spremenijo, saj so povsem neživljen-ski. Kljub temu je odbor črtal predlog, da komisija za preprečevanje korupcije oceni (tako kot je bilo v prejšnjem zakonu) ali gre v posameznem primeru za znake koruptivnega dejanja in tako tudi omogoči sodelovanje funkcionarja ali njegovega ožjega sorodnika na javnem razpisu, če oceni, da ni imel nobene možnosti vplivati na izid razpisa. Zato pa je odbor in v torek zvečer tudi državni zbor, s sprejemom te novele, omogočil, da na razpisih sodelujejo tudi društva, v katerih aktivno deluje občinski funkcionar.
Brez društev ali brez svetnikov?
Dosledno spoštovanje veljavnega zakona bi namreč lahko temeljito razredčilo vrste občinskih svetnikov ali pa številnim društvom vzelo njihove vodilne aktiviste ali celo profesionalce. Zakon je namreč vse do torka določal, da društvo, kjer deluje občinski funkcionar, ne more sodelovati na občinsih javnih razpisih. V primeru izolskega občinskega sveta bi tako ostali kar brez lepega števila svetnikov oziroma društvenih funkcionarjev. Najprej bi bil na udaru svetnik narodnosti Silvano Sau, ki je predsednik Samoupravne interesne skupnosti Italijanske narodnosti, ki seveda prejema denar tako iz občinskega kot državnega proračuna, hkrati pa je tudi občinski svetnik in po zakonu v hudem konfliktu interesov. Rešil se ne bi niti drugi svetnik narodnosti in podžupan dr. Felice Žiža, ki je aktiven član društva Dante Alighieri, ki prav tako prejema javna sredstva, čeprav v bistveno skromnejšem obsegu kot društvo Besenghi. Ker nimam na voljo seznama društvenih aktivnosti vseh občinskih svetnikov naj omenim le nekatere najbolj znane. Darko Grad, svetnik UN, je aktiven v upravi ženskega rokometnega kluba Casino Izola, ki seveda sodeluje na razpisih za sofinanciranje delovanja, Edi Grbec, svetnik liste ZZI, je aktiven v nogometnem klubu Korte, Sebastjan Morato je v upravi malonogometnega kluba KMN Izola, Aleksij Skok, svetnik SD, je direktor Primorskega pravnega centra, Breda Pečan, podžupanja in svetnica SD, je ena od ustanoviteljic društva Drevo življenja, ki je v preteklih letih prejelo kar precej denarja iz občinskega proračuna, Bogdan Gerk, svenik UN, je aktiven pri gasilcih in tudi poklicno (glasbeno) je gotovo že nastopal za občinski denar, tako kot Marjetka Popovski, svetnica DeSUS in še bi se kaj našlo.
Seveda se zavedam, da je tovrstno preprečevanje “korupcije” zgolj metanje peska v oči, saj se prava korupcija dogaja povsem drugje, vendar je zanimivo, da vse doslej nihče ni niti omenil dejstva, da so številni izolski občinski svetniki, če bi dosledno spoštovali zakon, v konfliktu ineresov in morajo odstopiti kot svetniki ali kot funkcionarji društev.
Blefiranje samega sebe
Prav pri slednji ugotovitvi postaja jasno, da s takšno zakonodajo korupcije pač ne bomo izkoreninili.
Poglejmo namišljeni primer: Občinski svetnik je tudi funkcionar športnega društva, ki je, tako kot vsa ostala, sofinancirano iz občinskega denarja. Na občinskem svetu da pobudo, da se društvom nameni enkrat več denarja, kot ga prejemajo do takrat in občinski svet njegovo pobudo sprejme.
Nek zavistnež vpraša protikorupcijsko komisijo, ali gre v tem primeru za konflikt interesov in komisija seveda odgovori, da društvo, katerega član je omenjeni funkcionar, ne more podpisati pogodbe o sofinanciranju. Svetniku ostane možnost, da se odreče politični fuknkciji, kar je malo verjetno, ali pa enostavno odstopi kot funkcionar društva, kar je bolj verjetno, saj je z njim itak imel same skrbi.
In kaj smo se naučili? Smo morda naredili pomemben korak k preprečevanju korupcije?
Prihaja še novela komisije
Kljub vsemu Komisija za preprečevanje korupcije meni, da v torek sprejeta novela pomeni korak nazaj pri omejevanju korupcijskih tveganj v lokalni skupnosti, hkrati pa ne odpravlja nekaterih dejansko neživljenjskih situacij. Sporna se jim zdi odprava omejitev za društva pri pridobivanju sredstev iz občinskega proračuna češ da imajo občinski svetniki, ki so hkrati člani društev, vpliv na odločanje o razdelitvi občinskih sredstev, kar postavlja določeno društvo v privilegiran položaj. To seveda ni res, saj svetniki ne odločajo o dodelitvi sredstev posameznim društvom, razen tega so kriteriji delitve že tako razdelani, da je manipulacija praktično nemogoča.
Komisija v predlogu, ki ga je posredovala že sredi januarja, zdaj pa ga je podprla še skupina dvanajstih poslancev, predlaga spremembe, ki bi omogočile razkritje in nadzor nad obstojem tihih družbenikov, oziroma razkritje lastništva podjetij v davčnih oazah pri poslovanju z državo. Predlaga povečanje odgovornosti za ukrepanje nadzornih organov in odgovornih oseb v primeru ugotovljene korupcije pri vodilnih osebah ali njihovih podrejenih.	Mef
Prihaja festival Zlate oljčne vejice
V dneh od 7. do 24. aprila se bo v vseh treh občinah zvrstila cela vrsta prireditev posvečenih oljki, od tekmovanj otrok v znanju o oljki do vodenih kulinaričnih večerov. Izolski lokali pa bodo v teh dneh pripravili posebne bruschette dobrodošlice.
Program dogodkov v Izoli je naslednji:
Bruschettà dobrodošlice v Izolskih lokalih: Istra, Gušt, Moby dick, Bu-jol, Bariera, Koral, Hotel Marina, Ribič, Sidro, Parangal, Slaščičarna Jadran (sladoled z oljčnim oljem)
7.4.2011,	Četrtek
19:30, Restavracija Kamin Belvedere, Izola: Otvoritev Festivala zlate oljčne vejice. Voden tematski kulinarični večer
8.4.2011,	Petek
10:30, OŠ Vojke Šmuc, Izola - Tekmovanje osnovnih šol - Oljka ali te poznam?
13:30, OŠ Vojke Šmuc, Izola - Kviz »Oljka ali te poznam?
18:00, Pretorska palača. Koper - Otvoritev razstave fotografskega natečaja Oljka
9.4.2011,	Sobota & 10.4.2011, Nedelja
10:00 -18:00, Sončno nabrežje, Izola - Sejem oljčnega olja
11.4.2011,	Ponedeljek
11:00, Restavracija Kamin Belvedere, Izola - Vodena degustaclla - Najbolj všečno oljčno olje po izboru novinarjev in gostincev 14:00, 16:00, Restavracija Kamin Belvedere, Izola - Delavnica - Oljčno olje v gastronomiji
Terapevtska ----------
Medljanu je zmanjkalo odvisnikov
V terapevtskem centru Drevo življenja v Cetorah je pred dnevi odšel še zadnji odvisnik. Kar pa ne pomeni, da seje problem droge na obali kar naenkrat rešil.
Terapevtski center Drevo življenja v Cetorah je že nekaj let jabolko spora na občinskem nivoju. Leta 2004 se je začela gradnja objekta na Cetorah, leta 2005 pa je županja Breda Pečan neposredno v občinski proračun vključila tudi sofinanciranje iz-gradje centra društva, katerega soustanoviteljica je tudi sama. Pri obravnavi predloga proračuna za leto 2005 je SDS podala amandma s katerim bi črtali sredstva za investicijski transfer Društvu za pomoč zasvojencem od nedovoljenih drog Drevo življenja in bi se za investicijo izvedel javni razpis, Pečanova pa pobude ni sprejela, saj “je občina že v preteklem letu načrtovala ta investicijski transfer ne le v proračunu, temveč tudi v načrtu razvojnih programov do leta 2006. Kmetija terapevtske skupnosti je v enem delu že zgrajena in v dogovoru z izolskimi kmeti bo letošnjo pomlad že zasajenih prvih 3000 trsnih cepljenk na kmetijskih zemljiščih, katerih lastnica je občina Izola, nato pa sledi zasajanje oljk, zdravilnih zelišč in nabava drobnice, oslov in perutnine. Terapevtska skupnost naj bi si sredstva za preživljanje (hrana, energija, drugi stroški življenja..) zagotavljala s prodajo biološko pridelane hrane in zelišč ter z izdelavo in prodajo izdelkov domače in umetne obrti. ”
A trženje lastnih izdelkov očitno ni bilo dovolj, saj je prekinitev sofinanciranja s strani Občine, ko je na vodilni stol sedel dr. Klokočovnik, Društvo Drevo življenja spravilo takorekoč na kolena. Ob menjavi oblasti pa si nadejajo seveda spremembe.
Odvajali bodo zapornike
“Pred mesecem je odšel zadnji odvisnik. Seveda iščemo alternativne rešitve in Pečanova je že i/ pogovorih s pravosodnim ministrstvom, da bi terapevtsko skupnost namenili zapornikom, ki bi se radi rešili odvisnosti od trdih drog" pravi Milan Štuva, odgovorni centra Drevo življenja.
"Prišlo ne bi do nobene spremembe v samem programu odvajanja, društvo bi nudilo podporo, sodelovali bi strokovni sodelavci, seveda pa bi tudi ministrstvo moralo priskrbeti paznike. ”
Kakšna pa je smotrnost programa? “Trenutno za odvisnike v Sloveniji, ki prestajajo zaporno kazen, ni predviden nikakršen program odvajanja, če ne upoštevamo metadona, ki pa je sam po sebi ravno tako droga. ”
Govori se tudi, da je sedanja oblast z županom Igorjem Kolencem na čelu bolj razumevajoča do terapevtske skupnosti, kot je bila to Kloko-čovnikova, kjer je bilo dosti govora o pravnopremoženjski lastnini in raznoraznih uporabnih dovoljenjih.
“Ni skrivnost, da je odnos občine do terapevtske skupnosti v teh zadnjih letih kar ohromil program. Niso nas hoteli finančno podpreti in slišali smo vse možne izgovore, zakaj to ni mogoče. Ljudje so govorili, da je Klokočovnik želel v našem centru odpreti zasebno kliniko, a to so le govorice. Kdo ve, kaj je res. No, ravno v teh dneh so se sestali župan Kolenc, Pečanova in dr. Bossman z lastniki zemljišč da uredijo prav-nopremoženjska vprašanja” je še povedal Štuva.
Težave sožitja s Sožitjem
Veliko je bilo v teh letih govora o tem, da bi del prostorov terapevtske skupnosti dobilo v uporabo društvo Sožitje, ki se zavzema, da bi obalni invalidi lahko prebivali v specializiranih centrih na obali, ne pa, da so razpršeni po vsej državi. Štuva je na to povedal, da “so v to tudi že privolili, a je društvo Sožitje hotelo celoten prostor zase in to kljub temu, da je na Debelem rtiču tovrsten center že v izgradnji. Poleg tega je stroka, ki se ukvarja z odvisniki večkrat povedala, da ta dva segmenta nikakor ne sodita skupaj, kar je potrdil tudi dr. Polajner, strokovnjak za delo z odvisniki, ki pravi, da odvisniki radi manipulirajo in hitro bi zadeve ušle iz rok. Naša ideja je bila, da bi se dokončala gradnja tretjega objekta, ki je že v tretji gradbeni fazi in bi tako lahko ločili invalide od odvisnikov, delili pa bi si kuhinjo in ostale skupne stroške. ”
Kakorkoli, ne smemo pozabiti, da gre vendarle za veliko občinsko investicijo. Za projekt, ki ni nikoli dobil zares pravega zaleta in ni uresničil nekaterih prvotnih zamisli. Kot je tista o biološko pridelani hrani in zeliščih, s katerimi bi se financirala, Klokočovnik gor ali dol.
Reaktor
Sprenevedanja dr. Bossmana
Pred točno enim letom, sem bil s predsednico društva Sožitje na razgovoru pri dr. Bossmanu v njegovih prostorih v Kopru. Predstavil sem mu problem razseljenosti invalidov obalnih občin po vsej državi, ter mu razložil probleme staršev invalidnih oseb.
Še pred tem sem kot občinski svetnik problematiko obrazložil na seji občinskega sveta Izole, predstavil pa sem tudi pobudo, da se za naše invalide poiščejo primerni prostori, ki so jo svetniki soglasno podprli z 22 glasovi za in nobenim proti.
Na prej omenjenem razgovoru nama je dr. Bossman povedal, da problematiko razume in tudi podpira, ter da je rešljiva v desetih minutah. Teh deset minut še nisem dočakal a me to, da kot predsednik društva Drevo življenja, podpira zapornike, niti najmanj ne preseneča,.
Kljub večkratnim poizkusom, da bi našli skupen jezik z gospo Pečanovo, ki je še kot županja s pomočjo takratnega občinskega sveta, namenila cca 460.000 evorov za izgradnjo centra Drevo Življenja na Medljanu, nismo uspeli najti primernih prostorov za naše invalide. Ponovno sem občinskemu svetu dobil pobudo, naj predstavniki obalnih občin vendarle sedejo skupaj in se o tej problematiki dogovorijo ter najdejo rešitev, zanimalo pa me je tudi njihovo stališče glede tega problema. Žal še danes te rešitve in teh odgovorov ni.
Pred tremi tedni sem se želel sestati z izolskim županom, gospodom Kolencem, da bi mu predstavil situacijo, v kateri se nahajajo naši invalidi - občani s prostorsko stisko - a na žalost, kot sem kasneje izvedel, se ta srečanju izogiba.
Naj pripomnim, da izgradnja centra na Debelem Rtiču ne bo zadostila potrebam invalidnih organizacij, ter da bi dodelitev že samo dela prostorov v objektu Društva Drevo življenja zadostila potrebam po kapacitetah društva Sožitje. Ali pa kakšni drugi prostori v Izoli. Čudi me, ali pa tudi ne, da se nikakršna pobuda, sklep, amandma ali pa predlog ne upošteva. Žal se spoštuje samo zdrave občane oziroma tiste, ki posameznikom s politično močjo ustrezajo.
Vedno pravim, da nesreča nikoli ne počiva in lepo bi bilo, da bi bili vse svoje kratko življenje zdravi, ter da ne bi nikoli, res nikoli potrebovali zdravnika, ali katerokoli invalidno ali drugačno ustanovo.
V naši družbi je pač tako. Velja beseda močnejšega, vplivnejšega, osebe na položaju s titulo. Veste, spoštovani, ne mislim napačno in strinjam se, da je prav, da, ko narkomani poterebujejo zavetišče, ga dobijo. Sprašujem pa se, kaj pa naši invalidi, ki niso invalidi po lastni krivdi?
AM
Gianni Gergeta-Mario
Ce ne bi bilo bolezni bi spal na barki
Casa dolce casa, Home is where thè heart is, Ljubo doma, kdor ga ima. Pregovorov o domu, v vseh možnih jezikih, je kolikor se nam zahoče. In to z razlogom. Dom je pač dom.
A nimajo vsi doma. Iz življenskih, ali pa osebnih razlogov, so nekateri brez tega, kar je za druge samoumevno. Živijo po ulicah, pod mostovi, v barkah in v zapuščenih objektih. Nimajo svojega doma in zato jih, nič kaj presenetljivo, imenujemo brezdomci.
Med te bi pred časom lahko prišteli tudi dolgoletnega Izolana Milenka Urano - Knapa, a se je pred dobrim letom odločil, da situaciji naredi rez. Zbolel je za rakom in njegov organizem je ob borbi z zahrbtno boleznijo kot še nikoli potreboval mir in udobje, tega pa na ulici ni. Knap je potreboval dom, ki pa mu ga na "stanovanjski" niso uspeli najti. Februarja lani je nato skorajda po naključju naletel na zapuščeno stanovanje v Arrigoniju, kjer bi imel na razpolago osnovne prvine, elektriko in vodo. Stanovanje, ki je bilo tudi odklenjeno, je bilo v obupnem stanju, “bilje pravi svinjak. Potreboval sem šest slojev barve, da sem pobelil kuhinjo, kopalnica je bila povsem črna, par, ki je pred tem živel tukaj, pa je celo naredil luknjo skozi zid do naslednjega majhnega prostora, kjer so nato gojili prepovedana zelišča. Dobesedno svinjak. Tudi na prigovarjanje prijateljev sem se odločil, da si vseeno uredim osnovno bivališče z napihljivo posteljo, ker sem ga resnično potreboval. ”
Knap je nato odšel do policijske postaje, da razloži svojo situacijo, kjer pa so ga preusmerili na "stanovanjsko", kjer menda niso bili nič kaj prijazni. “Nikakor niso dovolili, da se vselim v prosto stanovanje, saj je stavba namenjena za rušenje. A povedal sem jim, da dokler do tega ne pride, bom pač
notri živel, ker druge rešitve preprosto nimam. Na policiji so mi nato povedali, da v primeru, ko jim bodo naročili, da me morajo izseliti, bodo to tudi prisiljeni narediti v 24 urah. Povem vam, da sem naslednji mesec neprestano trepetal in pričakoval njihov prihod. A čas je šel mimo in nikogar ni bilo na mojih vratih. ”
Počasi je Knap stanovanje sprejel za svoj dom. Od prijateljev, tistih, ki imajo najmanj, kot sam pravi, je dobil največ. Najprej kavč, potem posteljo, pa televizijo, kuhinjo in s časom si je ustvaril pravi dom. “Redno tudi plačujem vodo in elektriko, najemnine pa pač ne, saj mi je niso nikoli naložili. Pa so vedeli, kje bi me lahko našli. V tem času sem bil tudi operiran in zdaj živim s plastično vrečko ob sebi zato pogosto rabim tudi strokovno pomoč. S sosedi se zelo lepo razumem in počutim se kot doma. Vse je bilo lepo in prav do zadnjih dogodkov. ”
Pred dobrim tednom je namreč na njegova vrata potrkala uradnica "stanovanjske" in mu zagrozila, da se bo moral izseliti, ker je prostor predviden za skorajšnje rušenje. Čez nekaj dni pa se je ponovno prikazala na vratih, tokrat s kolegico, ki je na njegovo veliko presenečenje, z načrtom v roki, začela naglas razmišljati, kako bodo stanovanje prilagodili novi namembnosti.
Rentabilno reševanje problema
“Vstopila je in takoj ugotovila, da je lepo, da je kopalnica ravno na sredini, tako da bodo lahko v mojo spalnico postavili še dve postelji, kuhinjsko opremo pa bodo prestavili i/ nekakšno skupno kuhinjo, kot tudi kavč, saj, kot je povedala, se ji zdi še v dobrem stanju, v kuhinjski prostor pa bodo postavili še tri postelje. Sploh nisem dojel, kaj se dogaja. Vprašal sem jo, o čemu sploh govori, in mi je mirno povedala, da bodo e sedanjo spalnico naselili tri brezdomce, sedanjo kuhinjo pa bi spremenili v še en spalni prostor, ki bi si ga jaz delil še z dvema. Na tak način naj bi uredili celoten objekt, v katerega bi naselili kakšnih trideset brezdomcev, zato da menda rešijo to problematiko, od vsakega pa bi dobili po 100 evrov mesečno.”
Ni potrebno dodati, da Knap ni mogel verjeti svojim ušesom. Uradnica je kar prikorakala v njegov dom in mirno začela razpolagati z njegovo opremo, ki je njegova ne glede na to, če stanovanje ni. “Sem bolnik in verjemite, vem kaj pomeni si deliti nekaj kvadratnih metrov še z dvema brezdomcema.

Dnevno sobo bi spremenili vtričlansko bivalno enoto, kavč pa bi premestili v skupni prostor. Račun brez krčmarja?
Vpis v vrtec L/Aquilone
Osnovna šola Dante Alighieri in vrtec L'Aquilone razpisujeta vpis v vrtec za šolsko leto 2011/2012.
Vpis otrok v vrtec bo potekal v tajništvu OŠ Dante Alighieri v Ulici Oktobrske revolucije 10, še do danes, 31. marca 2010.
Starši lahko svoje otroke vpišejo po enajstem mesecu starosti.
Za vse nadaljne informacije lahko pokličete na telefonsko številko 05/66 25 240.
Ravnateljica Simona Angelini
To niso pogoji, ki bi bili primerni za moje bolniško stanje. Potrebujem mir, kot tudi dobre higijenske razmere in tega ne bi bilo več. Sploh pa ne razumem, kako lahko nekdo tako vkoraka v stanovanje in se dela, kot da me ni. Poleg tega pa, kaj ni bil objekt namenjen za rušenje? Zdaj pa bi ga pred turistično sezono naselili s tridesetimi brezdomci? Kaj sploh vedo, kaj to pomeni? S sosedi že pripravljamo peticijo, ker v teh pogojih ne bi mogli živeti. ”
Če Knap ne bi bil v situaciji, ki smo jo opisali, za ta načrt Občine sploh vedeli ne bi. Hvale vredno je seveda, da občinske službe poskušajo rešiti problem z brezdomci, a verjetno obstajajo še drugačni pristopi do te problematike, tudi takšni, ki so manj skriti javnosti. Posebej pa bode v oko način, kako so občinske službe izpeljale vso zadevo. Nič kaj humano in zelo birokratsko. Res je, stanovanje je občinsko in Knap se je ilegalno vanj vselil, a kljub temu verjamemo, da bi s pogovorom situacijo uspeli uspešno rešiti.
Upanje za takšno rešitev sicer še vedno obstaja. Anka Stojič, direktorica izolskega Centra za socialno delo, je povedala, da gospodu Urani poskušajo pomagati, kolikor le lahko. "Kot Občan rabi pomoč pri reševanju velike življenske stiske in seveda računamo, da bodo na Občini imeli posluh za to. Obstaja več možnih rešitev, lahko legalizirajo njegovo stanovanje, ali pa najdejo ustrezno alternativo. "
O zadevi smo povprašali tudi občinsko upravo in dobili sledeči odgovor: "Gospod Urana se je nasilno vselil v občinsko stanovanje na Dantejevi 18, kjer občina načrtuje ureditev začasnih bivalnih enot za 7 ljudi. Gospodu Urana smo ponudili, da lahko v eni sobi tega stanovanja ostane, v druga dva prostora pa bomo namestili še nekaj občanov, ki nujno potrebujejo začasno bivalno enoto in izpolnjujejo vse pogoje za pridobitev začasne bivalne enote. " am

Izolani streljamo natančno
Nogomet
EPNL -15. Krog
Korte Avtoplus - Železničar Divača 3:0 (1:0)
Škou Nagode - Jadran Piv. Mahnič 0:2 (0:0) Bilje-Rakek 3:0 (1:0)
Idrija - MND Tabor 0:2 (0:1)
Piama Pur - Košana 1:0 (0:0)
Gažon - Renče 3:1 (3:0)
Alpod Cerknica - Kobarid 2:1 (1:0) Ilirska Bistrica - Postojna 3:1 (1:1)
Korte Avtoplus : Železničar Divača 3:0 (1:0)
Malija, 27.03.11, Gledalcev 60, Postava Korte Avtoplus: Sirotič Elvis (Boškin Tadej 82’), Baltič Denis, Čatič Alen, Kleva David, Čendak Kodermac Ron (Deigiusto Valter 46’), Čuro Ivan, Pu-cer Aleš, Tonejc Damjan, Kapun Tine, Pahor Rok (Peroša Jernej 73’), Baruca Tilen (Pribac Patrik 79’),
Strelci: 1:0 - Pucer Aleš (31’), 2:0
- Kapun Tine (55’), 3:0 -		Baltič
Denis (69’),		
Ilirska Bistrica	37:12	26
Postojna	24:10	25
Gažon	34:17	22
Alpod Cerknica	29:12	22
MND Tabor	17:7	22
Koce Avtoplus	28:14	21
MNK Izola	28:18	21
Bilje	19:15	18
Škou Nagode	17:15	17
Jadran Piv. Matinič	17:16	12
Železničar Divača	17:26	12
Idrija	14:18	10
Košana	11:28	10
Renče	16:23	8
Kobarid	7:23	4
Piama Pur	11:30	4
Rakek	9:51	2
Rokome
Grča Kočevje- Istrabenz plini Izola 24:29 (11:13)
IP Izola: Gregorič, Jurič, Fidel, Spetič, Stepančič, Selišnik, Čo-sič, Čebokli, Ti. Ponikvar, Red-žič, Vukovič, Jelovčan, To. Ponikvar, Križman, Hrvatin, Kevič. Izolski rokometaši tudi po tem krogu ne prekinjajo zmagovite serije. Tokrat so bili prepričljivo boljši od domačinov, saj so ves čas vodili - največja prednost je znašala sedem golov, tako da zmaga ni bila v nobenem trenutku vprašljiva. Domačini so tokrat nastopili prvič v kompletni postavi, vendar proti Izolanom, ki so dobro opravili svoje delo tako v napadu kot obrambi, niso imeli možnosti.
Tokrat je bil pri gostih najbolj strelsko razpoložen Peter Hr-
vatin, ki je prispeval kar tretjino zadetkov (10), med strelce pa so se še vpisali Uroš Čebokli (7), El-vin Čosič (S), Jakob Vukovič(3), Jure Jelovčan (2) ter Rok Križman in Kristjan Jurič (po 1). BV
Rokometni vikend
Rokometaši IP Izole se bodo po uspešnem gostovanju v Kočevju v soboto doma ob 20. uri pomerili z ekipo Alplesa. Glede na to, da so gostje na predzadnjem, enajstem mestu, ni pričakovati težav in lahko z veliko verjetnostjo računamo na nove točke. Poraza ali izgube točke si tudi ne gre privoščiti, kajti prihodnji teden je na sporedu gostovanje pri vodilnem Krškem, za katerim zaostajamo za tri točke, takšna pa je tudi prednost pred tretjim Svišem.
Začenja se končnica
Dekleta začenjajo s končnico za razvrstitev od 5. do 8. mesta. Sinoči so odšla na gostovanje k najboljši ekipi v skupini - Celju. Z njim imajo Casinojevke polovičen izkupiček: eno zmago in en poraz. Vrstni red v skupini pred prvim krogom: 1. Celje Celjske mesnine (19), 2. Olimpija (18), Veplast Velenje (17), 4. Casino Izola (16).
Rokometni turnir veterank
Izolske rokometne veteranke so osvojile 20. mednarodni turnir veterank in veteranov.
Da je rokomet v Izoli šport z dolgo tradicijo dokazujejo tudi izolske “veteranke”, ki so odlično organizirale turnir in svoj trud poplačale s prepričljivo igro in osvojitvijo prvega mesta na turnirju. Turnirja se je udeležilo 14 ekipi iz Slovenije in Hrvaške in sicer 8 v ženski kategoriji in šest v moški kategoriji. Tekme so potekale v športni dvorani na Kraški ulici v Izoli in sicer od 9.00 h zjutraj pa do 20.00 ure zvečer. Domačinke se niso izkazale le
z dobro igro pač pa predvsem z odlično organizacijo in gosto-Ijubljem , ki je navdušilo več kot 170 udeležencev in udeleženk. Po napornem tekmovalnem delu so se vse ekipe udeležile družabnega večera v restavraciji Riviera, kjer je za dobro razpoloženje dolgo v noč skrbela odlična glasbena skupina Free way. Za popestritev večera pa je poskrbela tudi plesna skupina Soy Cubano, ki je rokometašice in rokometaše navdušila s plesom. Ob dobrem razpoloženju so bili nagrajeni tudi najboljši na turnirju.
VETERANKE : 1. DIR Izola, 2. Ajdovščina, 3. Akcija Ljubljana VETERANI : 1. Trebnje, 2. KIH Obala, 3. Buje
NAJ IGRALKA: Tanja Kodrič Ajdovščina
NAJ IGRALEC : Sebastjan Podbregar - KIH
NAJ STRELKA : Nada Pohleven -AKCIJA
NAJ STRELEC : Majer-TREBNJE NAJ VRATARKA : Julija Benči-na-Lola - KOČEVJE NAJ VRATAR : Krauthaker- SEVNICA
Ob najboljših akterjih turnirja so priložnostna darila dobili tudi sodniki, ki so odlično opravili svoje delo; Babič Zdravko, Ivan Bandur, Pangerc Jože, Andolj-šek Dušan ter brata Dušan in Darko Čeak.
Futsal
Dvajseti krog je minil v znamenju zmage FC Litije na večnem derbiju s tolminskim Puntarjem, v bližnjem Kobaridu je Op last ugnal Sevnico. V Rogatcu so in še vedno dihajo z obolelim Lorencem Pavičem, kateremu je v imenu kluba besede podpore izrazil tudi kapetan poražene Izole, Marko Janjič. Z mislimi pri članu Dobovca so igrali tudi na Škofijah, kjer so Bronxi tesno slavili nad pokalnim polfinalnim nasprotnikom Casinojem Safir.
V zadnjem srečanju rednega dela, odigranem v Rogatcu je ekipa Dobovca Trgovina Jager, brez težav premagala Izolo 6:2. Čeprav brez Roka Mordeja (kartoni) in v mislih pri Lorencu Paviču ki se bori z zahrbtno boleznijo, domači niso imeli težav proti Izolanom, ki so v Rogatec prišli s samo osmimi igralci.
Ze v 4. minuti je Sebastjan Drobne načel mrežo gostov, ki sta jo do odmora nato zatresla še Boštjan Bizjak in razpoloženi Uroš Kroflič. Kroflič dvakrat in Drobne sta nato v šestih minutah igre drugega dela dosegla še tri zadetke za visokih 6:0 in priložnost za igro vsem mladim igralcem iz klopi. Gostje so nato v finšu tekme dvakrat zatresli domačo mrežo in omilili zanesljiv poraz.
Dobovec se je tako približal Puntarju na dve točki zaostanka tako, da bo zadnji krog odločal katera od ekip bo v končnico štirih najboljših startala s tretje oziroma četrte pozicije, Izolani pa ostajajo na predzadnjem, sedmem mestu.
Alen Mordej (KMN Dobovec Trgovine Jager):
“V srečanju brez pravega naboja so priložnost dobili tudi mladi igralci in jo tudi dobro izkoristili. Naša samozavest se dviguje in upam, da bomo “pravi” tudi v končnici.”
Marko Janjič (Izola):
“Iskreno rečeno smo v Rogatec odšli le zato, ker smo morali. Odigrali smo tekmo in se borili do konca. Domačin je bil boljši in zasluženo zmagal, tudi ob odsotnosti Mordeja. Dobovec je zelo dobra ekipa in mislim, da bo v končnici lahko še marsikaj storil. Ob koncu pa bi rad dodal še to. V imenu ekipe Izole želimo prijatelju Lorencu Paviču, da bi premagal to zahrbtno bolezen in čimprej okreval.”__________
Kegljanje
Kegljači sklenili sezono
V	zadnjem ligaškem nastopu v sezoni 2010/11 sta Izolski ekipi gostovali.
Dekleta so igrale v Pivki in proti drugo uvrščeni ekipi niso imele možnosti. Domačinke so zmagale 7 : 1 oziroma 3351 : 3237. Pri domačinkah je odlično zaigrala mlada Zalar, ki je podrla 602 keglja. Pri izolankah je bila boljša od ostalih Žotičeva s 560 p.k.. Končna lestvica 2. lige zahod:
1. Novo mesto 26, 2. Pivka 24, 3. Izola 14, 4. Kočevje 12, 5. Koper 10, 6. Medvode 9, 7. Triglav II 9, 8. Trebnje II 8 točk;
V	LB ligo napreduje ekipa Novega mesta, vrača pa se ekipa ETA II iz Kamika.
Moški so nepričakovano izgubili v Ljubljani 6 : 2 oziroma 3177 : 3176. Le kegelj jih je ločil do ne-
odločenega rezultata oziroma tri do zmage, vendar to ne opravičuje slabega nastopa proti zadnji ekip lige.
Zlasti slabo je zaigral Širca, ki je zrušil le 496 kegljev, kar je bil tudi najslabši rezultat tekme. Rezultat tekme ni odločal o ničemer, vendar je še enkrat več pokazal, da izolani na težkih kegljiščih ne dosegajo rezultate, ki bi jih uvrstili v boj za prvo mesto. Končna lestvica LB lige: 1. Litija 29, 2. Siliko 25, 3. Rudar 23, 4. Izola 20, S. Škofja loka 19, 6. Konstruktor II 18, 7. Gorica 16, 8. Korotan 16, 9. Fužinar 10, 10. Ljubljana 4 točke;
V LA ligo napreduje ekipa Litije iz lige pa izpadeta Fužinar in Ljubljana. V ligo pa sta se uvrstila ekipi Hidra iz Medvod in Rudnika iz Hrastnika.
Po zadnjem krogu ligaških tekmovanj pričnejo prvenstva za posameznike in posameznice. Tako bo 2. in 3.aprila v Kopru in Izoli območno prvenstvo, ki glede na lanske uspehe na državnem prvenstvu vodi v finale letošnjega DP enega posameznika in šest posameznic, (g.g.)
Strelstvo
Darij Ban veteranski prvak
V Ljubljani je 26.3.2011 potekalo državno prvenstvo veteranov in veterank v streljanju z zračnim orožjem, ki sta se ga udeležili tudi ekipi iz Strelskega kluba Izola. V kategoriji Veterani nad 60 let - puška je bil Darij Ban posamezno zanesljivo prvi, ekipi, v kateri sta bila še Ivan Božič (26. mesto) in Ivan Fidel (29. mesto) pa je v močni konkurenci za en krog ušlo tretje mesto. V kategoriji veterank nad 40 let - puška je bila Patricija Memon odlična šesta, Dolores Šuštar deveta in Dragica Tokmadžič deseta, ekipa pa se zaradi majhnega števila ekip ni uvrstila.
Dolores Šuštar
Judo
Dobri rezultati judoistov v Italiji
Judoisti judo kluba izola so dosegali lepe rezultate na pokalu Tolmezza.
Lea Knez je v kat. do 48 kg, med starejšimi deklicami zasedla 3. mesto, v isti kategoriji je bila Lara Maslo 5.
Med starejšimi dečki do 45 kg je Max Butkovič zasedel 3. mesto.
Jadranje
Torbole, Garda: na mednarodni regati za razrede Laser 4.7, Laser radiai in Laser standard , ki je štela tudi kot kriterij za izbor reprezentantov na bližajočih se svetovnih in evropskih prvenstvih so se naši jadralci odlično odrezali. V razredu Laser 4.7 je Žan Luka Zelko z Brodarskega društva Maribor vodil do zadnjega dne, a končno drugo mesto je odličen rezultat v floti 230 tekmovalcev. Nastopalo je še 11 mladih slovenskih laseristov med katerimi naj še omenimo 20. mesto Jureta Medveda.
V razredu Laser standard je vidnejšo uvrstitev dosegel Matej Valič, ki je končal na 21. mestu v floti 110 jadralcev. Čestitke celotni številčni floti.
Sašo Jurak
Solidarna gesta portoroškega kluba
Predsednik Ocean racing kluba Michael Reardon je z dragocenim darilom konec tedna prijetno presenetil štiri jadralske ekipe - dvema olimpijskima in mladinskima posadkama je podaril jadra v vrednosti 10.500 evrov. Dva kompleta novih jader sta prejeli olimpijski kanciidatki v razredu 470 Tina Mrak in Teja Černe, enega pa tandem Dylan Tidd-Nejc Dolinšek, zasedba Stanič-Potokar ter dvobojeval-
ska trojica v sestavi Vesna Dekleva Paoli, Katarina Kerševan in Lena Koter. »Pozimi sem gledal kako so trenirali in se spomnil svojih jadralskih začetkov. Nikogar nisem imel, ki bi mi lahko pomagal.
Izkusil sem, kaj pomeni začeti iz nič in to bi rad prihranil mlajšim generacijam. Zato jim rade volje pomagam po svojih najboljših močeh, predvsem pa ne želim, da zaradi sporov v Jadralni zvezi trpijo ti, ki niso ničesar zakrivili,« je dobrodelno gesto obrazložil Michael Reardon, ki se je v slovensko jadranje prvič aktivno vključil lani z organizacijo svetovnega prvenstva večtrupcev Extreme 40 v Portorožu. Avstralski priseljenec je jeseni nesebično posodil jadrnico tudi srebrnemu olimpijcu Vasiliju Žbogarju, da se je ta lahko udeležil regate v Weymouthu, kjer bodo 2012 potekale olimpijske igre.
Maraton
TRIJE REKORDI NA 11. MALEM KRAŠKEM MARATONU
Slabša vremenska napoved ni poskrbela za slabo vzdušje na 11. Malem kraškem maratonu, na kateremu je nastopilo tudi lepo število Izolanov in Izolank. Deževje je namreč okrog desetih dopoldan, ko so se v športni park v Sežani začele valiti kolone tekačev in tekačic, prenehalo. Ko so na informacijah pri dvigu štartnih številk našteli kar 2730 udeležencev malega maratona na 21 kilometrov in družinskega teka na dobrih 8 kilometrov je bilo jasno, da bo prestolnica Krasa znova priča tekaškemu prazniku, saj je s tem padel že prvi rekord dneva.
Nestrpni tekači zaradi dobro postavljenega sistema skoraj niso imeli težav pri dvigu štartnih številk. Sledilo je preoblačenje in ogrevanje, za katerega so poskrbeli pri Pulz Športu. Uvod pred startom pa ni minil brez animacijskega dela. Tako so že v športni dvorani nastopili hip-hop plesalci Be Funky, zunaj se je med tem ozračje ogrelo do te mere, da so z lahkotnim tekom začeli najbolj neučakani. Zavzeli so ulice Sežane in pripravljali svoje telo na kasnejše napore. Čas se je za trenutek ustavil, ko sta iz avtomobila izstopila predsednik vlade RS Borut Pahoj in zunanji minister RS Samuel Žbogar, ki sta pokazala veliko poguma in pretekla enaindvajset kilometrsko preizkušnjo, pridružila pa se jima je tudi evropska poslanka Tanja Fajon. Vendar niso bili edini predstavniki iz visokih političnih krogov, saj je maraton, v družbi županov sosednjih občin, s tribune spremljala tudi ministrica za obrambo RS, dr. Ljubica Jelušič. Med številnimi te-
kači, ki so se maratona udeležili že enajstič, je bila tudi najstarejša udeleženka 82. letna Helena Žigon. Sežanski župan, Davorin Terčon si je s svojimi uglednimi gosti, pred glavnim pokom ogledal še nastop kubanskega plesa Zumbe, medtem pa se je vzdušje v štartnem lijaku še razplamtelo.
Doživeli smo tudi prvi pravi »kraški val« po mehiškem vzoru. Tekači so se, po poku pištole župana, podali v dir po ulicah Sežane proti Lipici oziroma proti Orleku.
Veliko število obiskovalcev je ostalo na prireditvenem prostoru in si ogledalo navdušene najmlajše člane maratona. Tekmovanje v Cicihopu in Očkovem teku je bilo prav tako zanimivo, najmlajši so po 400 metrih za nagrado prejeli čokoladno jajce, ki jim ga je podelila maskota -zajček Poskokec.
In ko so svoje opravile še povirske mažoretke so navijači v ciljnem prostoru že začeli pogledovati na konec ravnine.
Kmalu se je prikazal najhitrejši tekač družinskega teka Andrej Krvina, slabih šest minut kasneje pa še najhitrejše dekle Mojca Flerin. Temperatura se je dvigala in kmalu je bilo jasno, da lani tretjeuvr-ščeni Primož Kobe napada rekord 1.06.22. Dolenjec je skozi koridor pritekel prvi med malimi maratonci in za dve sekundi izboljšal dosedanji dosežek Toneta Kosmača, ki se je letos moral zadovoljiti s tretjim mestom. Mednju se je vrinil Mitja Kosovelj. Vsi trije tekači so kot člani Mizuno teama polmaraton izkoristili kot pripravo za kasnejše maratone. »Z današnjim tekom sem zadovoljen, čeprav imam občutek, da bi lahko tekel še hitreje. Nisem še najbolje pripravljen, saj se pravi treningi zdaj šele začenjajo, ko bomo lovili normo za nastop na svetovnem prvenstvu,« je bil po dobrih 21. kilometrih iskren slovenski reprezentant.
Med žensko konkurenco je najboljši čas doslej dosegla tudi Lucija Krkoč iz okolice Ajdovščine, ki je v cilj pritekla s časom 1.18.44 in vse prehitela za več kot 4 minute.
Istočasno se je v bližnjem atletskem parku odvijalo tudi tekmovanje v hitri hoji, kjer sta bila najuspešnejša Valentina Cufer in Fabio Ruzzier. Poleg standardne kraške jote ter obilice pozitivno izraženih občutkov in komentarjev, so se tekači v cilju prepustili še brezplačni masaži Pulz Športa.
DAJMO NAŠI
Kino otok se vrača na začetek poletja
Od 8. do 12. junija bo v Izoli ponovno zaživel mednarodni filmski festival Kino Otok. Po tehtnem razmisleku je otoška ekipa letošnjo edicijo festivala z jesenskega zopet
n
Festivalska ekipa je letošnjo edicijo festivala prestavila na nov - stari termin, ko se poletje šele začne, konča pa šolsko in študijsko leto. Poletni oddih ob morju, združen s številnimi s filmom obarvanimi doživetji, podčrtan s projekcijami pod zvezdami, so zanesljivo sanje vsakega ljubitelja filma. In vendar marsikateri film na sporedu ne bo oddih, temveč izziv, soočenje in spodbuda, s katerimi bodo gledalci lahko razširili obzorja pogleda in globino duha.
V petih dneh festivala se bo na štirih platnih - v Art kinu Odeon, v Kulturnem domu in seveda na platnu pod zvezdami, v Letnem kinu Otok na Manziolijevem trgu - odvrtela kopica skrbno izbranih filmov. Marsikaterega med njimi bo spremljal tudi avtor in tako bodo lahko obiskovalci festivala z njim ali z njo svoje misli o filmu izmenjali na pogovorih neposredno po filmskih projekcijah ali na kateri izmed drugih festivalskih lokacij, kjer se bomo prijatelji filma družili, pogovarjali ali se celo zavrteli. Pod zvezdnim nebom se bo vsak večer zgodil še en pomemben segment projekcij - živahen program Video na plaži, kjer bodo svoja filmska dela predstavili mladi, še neuveljavljeni in predvsem slovenski ustvarjalci.
Ob projekcijah bodo posebno, s filmom prepojeno vzdušje tvorili tudi raznorazni programi, ki bodo obiskovalce festivala popeljali še globlje v svet filma. Že uveljavljena izobraževalna programa sta Silvanov zaliv, ter delavnica Vesela kamera, kjer ustvarjanja željni mladi pod vodstvom mentorjev s kamerami na svojstven način zabeležijo Izolo, njene prebivalce ter začasne prebivalce - festivalske obiskovalce, ter njihov spoj in preplet v času festivala.

A*
: •
v 3-1
: y vj
iSffiSP
-.■"Vf s.
4£
v ' r ” -l*
. V-.
Novi termin festival še tesneje poveže z že tradicionalnima festivalskima partnerjema, z uglednima festivaloma Innsbruck film festival ter Premio Sergio Amidei, ter s partnerskim festivalom, udinskim Far Kast Festival. Na tam mestu ne moremo mimo partnerjev, ki omogočata naše filmsko druženje v Izoli - Občina Izola in Center za kulturo, šport in prireditve; ter dogajanja Otok v Ljubljani, ki izolsko vrenje v manjšem obsegu prenese tudi v prestolnico - v mestni kino Kinodvor. Nova dimenzija pa je sodelovanje s Slovensko kinoteko, ki prinaša izčrpno kinotečno retrospektivo. Kino Otok v svojo izvedbo in dogajanje vključuje še mnoge organizacije, ki bodisi so ali niso neposredno povezane s filmom, a so v obeh primerih ključne pri organizaciji in ustvarjanju živopisnosti festivala. Otok filma skozi vse edicije ohranja številna (zdaj že tradicionalna) partnerska sodelovanja, zmerom pa ostaja odprt tudi za nove pobude in partnerje.
Prostovoljci, javite se!
Festival se torej bliskovito približuje, program je takorekoč že zaključen, pilijo se še zadnje finese izvedbe in gostje že tuhtajo, kaj pospraviti v
kovčke. V kratkem bo festival objavil poziv za dela, ki bodo prikazana na Videu na plaži - in ker po dosedanjih izkušnjah program vsak večer poka po šivih, svetujemo, naj se zainteresirani nanj čim prej odzovejo. V zadnji, izvedbeni fazi festivala postane neprecenljiva ekipa skoraj stotih prostovoljcev iz vse Slovenije in tujine. Zato tudi letos festival vabi vse filmske navdušence, ki si želite poprijeti za delo, da se s svojimi željami in namerami oglasite na: info@ isolacinema.org
Klarisa Mediteranes
Osma sezona festivala z naslovom Ethnoinsula se je v petek začela z nastopom Izolanke Klarise Jovanovič in skupine Della Segod-ba. Dvorana Manziolijeve palače je bila spet polna, občinstvo pa navdušeno ob izvrstnih izvedbah samih glasbenih mačkov, ki sestavljajo to skupino. Poleg Klarise skupino sestavljajo še: Vaško Ata-nasovski, Matija Krivec in Luka Ropret, za ta nastop pa so pripravili pravo glasbeno popotovanje po deželah Mediterana, od Grčije in Turčije, do severa Afrike, Španije, Italije , pa tudi Furlanije, Bosne in Srbije. Seveda se je pelo v originalu, tako da smo slišali tudi zelo različne jezikovne glasbene govorice, ki jih Klarisa presenetljivo dobro obvlada.
Kot rečeno je številno in pozorno občinstvo izvajalce nagradilo z dolgim aplavzom in si tako izborilo še bis, brez katerega pač ni dobrega nastopa.
V stoenajsto gre rado
V pomlad odeta Cicibanova izložba
Učenci OŠ Livade, ki obiskujejo aranžerski krožek pod mentorstvom Janje PRELEC in scenografski krožek pri mentorici Ingrid Knez, so se na povabilo trgovine Ciciban Petejan na Sončnem nabrežju, preizkusili v aranžiranju izložbe. Kako nam je to uspelo presodite sami.
V	sredo, 23. marca je v hotelu Delfin potekal 111. literarni večer, ki je bil tokrat posvečen svetovnemu dnevu poezije in hkrati materinskemu dnevu. Voditeljica pesniških večerov, Marjetka Popovski, ki že od vsega začetka v sodelovanju z vodstvom hotela Delfin prireja dobro obiskane večere, je tokrat v goste povabila tri literarne ustvarjalce. Svojo pesniško zbirko Od srca k srcu je predstavila 89. letna Marija Pirkmajer, dolgoletna filmska montažerka, rojena v Sodržici pri Ribnici, trenutno pa stanujoča v Centru za starejše občane v Luciji. Pri branju njenih poezij, ki govorijo o domačiji, domovini, razmišljanju o človeštvu in ljubezni je sodeloval Franc Pirc - Frenk, rojen tudi v Sodržici in sedaj stanujoč v Portorožu in je hkrati član Obalnega literarnega kluba upokojencev Slovenije. Tretja gostja je bila Zorka Podobnik iz Škofij, rojena v Kanalu ob Soči, po poklicu učiteljica, ki je po 50. letu bila poslana po takratnem dekretu poučevati v slovenske istrske šole. Prebrala je nekaj čudovitih zgodb o svoji vnukinji Urški in o kateri piše pesmi že od začetka njenega rojstva. Ob koncu pa je prebrala tudi prve verze in pesmi, ki jih je sedemletna Urška že sama napisala. Voditeljica večerov je različne sklope poezij povezala še z ljudsko pesmijo, ki jo je zapela s svojo kitaro in v petje pritegnila še vse prisotne poslušalce. Sledilo pa je še povabilo za naslednji dan, ko so se zbrali na večeru slovenskih ljudskih pesmi “ Zapojmo si”, kjer so v celovečernem nastopu Marjetke Popovski skupno prepevali pesmi iz različnih krajev Slovenije.
V	mesecu aprilu bodo na pesniškem večeru predstavili pravkar izdano novo številko zbornika Srebrne brazde 6 člani LIKUSA- Društvo za slovensko Istro.
Kulturniški smerokazi
Petek, 1. april 2011
Manziolijeva palača - ob 19.00 Predstavitev knjige
Riflessi garibaldini. Il mito di Garibaldi nelFEuropa asburgica.
Uredil Fulvio Senardi
Istituto giuliano di storia, cultura e documentazione, Trieste-Gorizia / Università degli Studi di Pecs. Dipartimento di italianistica 2009 Na predstavitvi bodo sodelovali: Silvano Sau, Kristjan Knez in urednik publikacije.
Prost vstop!
Matjaž Bornšek Nazionale
Kozjansko je že od nekdaj prežeto z bogato steklarsko tradicijo, saj so tukaj že od 18. stoletja naprej delovale gozdne steklarne. Na gradu Podsreda imajo v nekdanjih grajskih kleteh stalno steklarsko razstavo izdelkov iz nekdanjih glažut. Ker že nekaj let uspešno sodelujejo z Društvom steklarjev Slovenije, so se v letošnjem letu dogovorili za večletno sodelovanje v okviru katerega bodo člani društva razstavljali svoje izdelke v spodnjih razstavnih prostorih gradu Podsreda. Društvo bo vsako leto pripravilo dve razstavi. Na prvi letošnji razstavi ARS VITRAMA sta se bosta predstavila dva njihova člana, Matjaž Bornšek in dijaki Šolskega centra Rogaška Slatina.
Matjaž Bornšek se profesionalno ukvarja z oblikovanjem stekla že petnajsto
leto. Predmet Bornškovega ustvarjanja so steklene miniature in tudi nekoliko večje skulpture, torej figuralika, ki pa ne učinkuje statično. Skulpture izpod rok mojstra Matjaža Bornška so našle poti v svet. Z njimi se je avtor predstavil že na mnogih razstavah, sodeloval pa je tudi na številnih dobrodelnih razstavah v pomoč socialno ogroženim otrokom.
Dogodek je popestrila učenka OŠ Bistrica ob Sotli iz Glasbene šole Rogaška Slatina, Urša Lojen - sopran in klavir. Razstava bo na ogled do 26. junija 2011.
MATERINSKI DAN V DOMU UPOKOJENCEV IZOLA
Materinski praznik je dan, ko se spomnimo vseh mater in žena, zato smo se tudi učenci drugega razreda odločili, da obiščemo in razveselimo stanovalce Doma upokojencev in občane Izole.
Pridno smo se pripravljali na nastop in komaj čakali, da se pokažemo, kaj vse smo se naučili.
Pripravili smo jim tudi darilca. Pri likovni vzgoji smo iz gline izdelali muce in v PB papirnate rožice.
Bilo je lepo sončno jutro, ko smo se veseli odpravljali proti DU Izola. Ob prihodu so nas pozdravljali zaposleni in stanovalci doma, prišli pa so tudi nekateri drugi Izolani. Ob plesu, petju, recitacijah, igranju na instrumente so nam glasno ploskali in tudi zapeli so z nami. Na koncu smo jih razveselili z igrico Medved išče pestunjo.
Po končanem nastopu so občani Izole odšli, mi pa smo s stanovalci doma imeli kreativne delavnice. Izdelovali smo košarice, oblikovali vaze in naredili lep dekorativni izdelek. Zanimivo je bilo opazovati starostnike. Nekateri so bili zelo spretni, drugi pa so potrebovali našo pomoč in z zanimanjem gledali, ko smo jim pomagali. Uživali so pri delu, saj kar niso hoteli končati, še eno rožico, še to pobarvam, prilepim,...
Našega obiska in darila so bili zelo veseli in dejali, da bi jih morali večkrat obiskat. Za konec smo se vsi skupaj fotografirali, nas pa so pogostili s sokom in pecivom. Zadovoljni smo se vračali v šolo, saj smo vedeli, da smo ta dan razveselili veliko osamljenih obrazov. Njihovi nasmejani obrazi nam bodo še dolgo ostali v spominu in obljubili smo jim, da jih še obiščemo.
Učenci 2.a razreda, OŠ Livade Izola
Sončna dvorana
Giordano Bruno, Izola (pod stopniščem cerkve Sv. Mavra)
Vabimo vas naogled razstave
Portet
galerija INSULA
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 64153 03
Vabimo vas na ogled razstave
“TI SI MOJ PREDPRAŽNIK"
JANA MIHELJ
v Galeriji Insula v Izoli.
Razstava bo na ogled od 10. aprila 2011.
ATEUE DUKA - fensa ALEKSANDRA PECA
Galerija Al^a / Kristanov trg 1
Vabimo vas na ogled kiparske razstave
»Kreacije« Brane Kumer
Galerija Krajcar »Čipka in Vezenine«
Vabimo vas na ogled ročno izdelanih umetnin, ženske skupine ustvarjalnih in ročnih spretnosti -FECAM- Comunità deglUtaUani Dante Alighieri
Galerija Loža - Koper Razlik MARKO JAKŠE
Galerija - muzej Korte je v prvem nadstropju Zadružnega doma. Za ogled se dogovorite v uradu Krajevne skupnosti ali po teleionu 6420 009_Kulturno društvo Korte
Galerija Cankarjevega domavjnki
naziva ,.ik Martina Žerjal______________________
Mestna Galerija GROSSRAMING»A*stiji
Razstava snu Milan Obradovič Karp
Mestna knjižnica Izola
Razstava akvarelov na temo “Isua” Edvard KRBAVČIČ.
Razstava velikonočni predmeti iz zbirke starin Marije in Janeza Janežiča.
UGANKA MESECA - Knjižničarka Nives Kaligarič vabi osnovnošolce k
uganki meseca na temo »Mednarodni dan knjig za otroke«.
torek, 5. aprila 2011 ob 10. uri podelitev priznanj za bralno značko za
VDC in Ozaro. Dogodek bo s pripovedovanjem pravljic in diaprojekcijo popestrila Mira Grahek.
torek, 5. aprila 2011 ob 19. uri literarno potopisno predavanje »V deželi sester Bronte«. Predavala bo Mira Grahek.
• četrtek, 7. aprila 2011 ob 19. uri predstavitev računalniško podprte oblike terapije osnovane na podlagi dognanj iz kvantne fizike - imenovani QUANTEC. Znano je, da v človeškem telesu tečejo tokovi, ki povzročajo šibka magnetna polja. Ti tokovi so zelo šibki, zato jih je težko izmeriti. Quantec pa lahko z uporabo diode z belim šumenjem ta polja zazna in razkrije energetske pomanjkljivosti. Le-ta zajemajo čakre, meridiane, kristale in na podlagi pomanjkljivosti, ki jih zazna računalnik, določi ustrezno terapijo. Quantec torej poda informacijo o energijskem stanju osebe, določi stopnjo in vzrok porušene harmonije, ter poišče med frekvenčnimi pasovi tiste, ki bi organizem lahko spet spravili v harmonijo. Vse podrobnosti v zvezi s Quantec-om bo predstavila Slavica Ružič. Vstop je prost.
•	Vsak torek v aprilu 2011 ob 17:00 potovanje v pravljično deželo Pravljične ure
•	Središče za samostojno učenje je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje s pomočjo multimediiskih programov Učenje v središču je brezplačno. Dodatne informacije na tel.št.: (05)6631-282
•	BORZA ZNANJA IZOLA Vsakdo lahko nekoga nekaj nauči. Ali vsakdo ima neko znanje, ki ga lahko posreduje, deli z drugimi, nadgradi. Borzne informacije so brezplačne. Več informacij lahko dobite na tel.št.: 05 6631 282 ali na spletni strani www.borzaznanja.si
•	NADALJEVALNI TEČAJ FRANCOSKEGA JEZIKA ZA OTROKE -vsako sredo- od 15:30 do 16:30
•	ZAČETNI TEČAJ FRANCOSKEGA JEZIKA ZA OTROKE -vsak četrtek- od 15:30 do 16:30
60 LET DELAVSKEGA ARCA
Pred 60 leti so Arrigoni dobili delavci
Na še ohranjenem delu nekdanjega tovarniškega zidu nekdanje tovarne Arrigoni oziroma Argo je spominska plošča z datumom 28.3.1951 in napisom: Uresničili smo težnjo delavskega razreda s tem, da smo mi delavci prevzeli upravo tovarne v svoje roke. Spominska plošča je v slabem stanju, tovarna pa še v slabšem, saj je že dolgo ni več. Prodali sojo tisti, ki sojo delavcem vzeli iz rok in uresničili težnjo umetno ustvarjenih kapitalistov po hitrem zaslužku..
Začetki tovarne Arrigoni segajo v leto 1881, ko jo je postavila avstrijska družba Warchanek. Lastnik Carlo War-chanek je bil za zasluge pri razvoju Izole imenovan za častnega občana. Leta 1925 je tovarno prevzela družba Arrigoni iz Trsta.
Vsaj do leta 1947 je tovarna nosila ime SOCIETÀ ANONIMA PRODOTTI ALIMENTARI G. ARRIGONI & CO. STABILIMENTO ISOLA DTSTRIA. Lastnik je bila delniška družba S.A.P.A.G. Arrigoni d.d. & Co. s 6 delničarji in skupno 500.000 delnicami. Generalna direkcija podjetja je bila v Trstu. Poleg tovarne v Izoli je družba imela v lasti še podobne, a manjše tovarne v Umagu, Fažani, Lošinju, na Unijah, v Gradežu, Chioggi in I Catalicchi. Sedež direkcije za tovarne v coni B STO je bil prav v izolski tovarni. Izolsko tovarno so imenovali Stabilimento centrale, ostale tovarna pa so bile Stabilimenti dipendenti.
Z odlokom KUNI (Komisija za upravo narodne imovine) je podjetje 20. 12. 1945 prešlo pod njeno začasno upravo. Začasna uprava je bila ukinjena 11. 3. 1947. Pred uvedbo demarkacijske črte med cono A in cono B je podjetje vodilo administrativno ravnateljstvo v Trstu. Potem ko je tovarna prešla pod začasno upravo, je morala tovarna v Izoli po nalogu KUNI pristopiti k samostojni administraciji oziroma knjigovodstvu. Direkcijo podjetja sta predstavljala direktor Gastone Ricordi in pod-direktor Mario Bastian.
V Arrigoniju so predelovali sveže in slane ribe, zelenjavo, izdelovali paradižnikovo mezgo in jušne kocke. Posebne težave so imeli v preskrbi s surovinami. Zelo težko so namreč dobili pločevino za konzerve. Začeli so jo uvažati. Ker pa je niso mogli nabaviti v Trstu, so jo začeli uvažati iz Jugoslavije. S svežimi ribami so jih zalagale ribiške zadruge, lastna flota, privatniki ter podjetje Riba.
Struktura delavcev je bila glede spola, starosti, narodnosti, kraja rojstva in bivanja zelo podobna strukturi v Ex Ampelei. Ženske so v glavnem čistile in rezale ribe. Posamezna delavka je dnevno očistila tudi po 800 rib. Ribe so čistile na odprtem ob obali. Delale so na uro, od leta
1949	dalje pa na normo. Delovni čas je trajal od 8.00-12.00 ter od
13.00	do 17.00, ob sobotah pa od
6.00	do 12.00. Ob primerih dobrega ulova so delali tudi ob nedeljah. Delavce so na delo klicali s sireno. Če »ob špicah« delavci niso prišli na delo, tudi za naslednji dan niso dobili plače. Manjšo plačo so dobili tudi v primerih, da niso prišli na nedeljsko delo. Šele leta 1957 so prenehali uporabljati sireno, oziroma so jo od takrat dalje uporabljali le, če so ribe prispele v nedeljo, ko ni bil delovni dan. Delavci so bili zelo aktivni v športnih dejavnostih, predvsem v veslanju in nogometu. Do leta 1953/54 so, zaradi izseljevanja, beležili stalno upadanje delovne sile. Poleg odličnih delavcev so takrat izgubili tudi odlične strokovnjake. Tudi zato so si vseskozi prizadevali ustvariti enotnost med Italijani in Slovenci.
Začetki samoupravljanja v Arrigoniju segajo v leto 1950, ko so 6. 3.
1950	ustanovili tovarniški svet — Consiglio di fabrica. Vanj je bilo izvoljenih 47 delegatov. Predsednik tovarniškega sveta je bil Antonio Bologna.
Vsi oddelki tovarne so morali imeti v tem predstavniškem organu vsaj enega predstavnika. V primeru, da nek oddelek ni imel svojega predstavnika v tovarniškem svetu, je bil eden izmed delavcev vedno povabljen na sejo. To je bil prvi samoupravljalski organ v tovarni Arrigoni. Tovarniški svet je deloval samo eno leto.
Okrajni ljudski odbor Koper je namreč 5.2.1951, sprejel odločitev, da se 20.3.1951 izvedejo prve volitve v “delavski svet”. Ta se je prvič sestal 28. marca 1951, za prvega predsednika delavskega sveta pa so izvolili Salvatora Ulcigraia. In prav na te dogodke spominja tabla, ki tako pozabljeno bledi na fasadi stare tovarne.
Dodajmo še, da so leta 1954 sklenili, da se ime Arrigoni spremeni v »Fabrica conserve Isola«. Začeli so tudi s posodabljanjem opreme in pospešeno začeli predelovati sadje in povrtnine, ter postopoma začeli opuščati predelovanje rib. Zaradi neprestanih reklamacij na račun tržaškega Arrigonija so sklenili, da se tovarna preimenuje v Argo. Izdelali so tudi nov zaščitni znak, ki predstavlja veslače argonavtov v školjki z modro podlago. Nadaljevanje zgodbe pa, seveda, poznamo.
Povzeto po članku Razvoj industrijskega ribištva na slovenski obali, avtorice Nadje Terčon. Objavljeno v Kroniki: časopisu za slovensko krajevno zgodovino, 1989, letnik 37, številka 1/2
Občina si je omislila pešpoti
Na tiskovni konferenci o otvoritvi novih izolskih pešpoti, je župan Igor Kolenc povedal, da so “Štiri nove izolske pešpoti namenjene domačinom in obiskovalcem in povezujejo mesto s podeželjem, Izoli želimo dati ponovni zagon”. Uradna otvoritev bo sicer potekala v soboto, 2. aprila s pričetkom ob 14. uri v parku Pietro Coppo, ob praznovanju 108. obletnice Parenzane. “Poti so tako speljane, da so primerne za skoraj vse vremenske razmere, pa tudi z vozički se večinoma da po njih” je še povedal direktor Turistično gospodarskega združenja Izola (TGZ), Danilo Markočič. Pešpoti, ki jih nekateri tudi že dobro poznate, sestavljajo krajša in daljša Pot na hrib, Pot po soncu in Strunjanska dolina, po kateri se bodo člani občinske uprave sprehodili ob otvoritvi.
prihodnje v sodelo-z dr. Ra-Pišotom iz Univerze na Primorskem pripravili še nekaj novih poti s postajališči, nekakšnimi fitness točkami, kjer se bo lahko izvajalo različne vaje, pripravili pa bodo tudi nove
kolesarske poti.
Na spletni strani izola.eu pa je mogoče sneti tudi GPS sledi, kjer so poti označene z oznakami od Pl do P4. Opisane so v zgibankah, ki so na voljo v Turistično informativnih centrih v Izoli, Kopru in Piranu, številnih hotelih in na prej omenjeni spletni strani, a so trenutno le v slovenskem jeziku.
Morda bodo privrženci spreha-jalstva pogrešali le počivališča, ki jih zaenkrat še ni. Ni pa izključeno, da jih bodo dodali naknadno in tako omogočili sprehajalcem, da se tudi malo oddahnejo in si privoščijo kaj za pod zob. Med možnimi idejami so tudi tematski pohodi. Zaenkrat se bodo sprehalci morah zadovoljiti s samo potjo in z zabavljaškimi tablami, na katerih bo ob kakšni informaciji zapisanih tudi nekaj šal.	ur
60 LET DELAVSKEGA ArGA
Argo lahko postane muzejski parit • drugič
V zadnjem obdobju so bili, v zvezi z gornjim naslovom, rojeni trije, medijsko-strokovni dogodki. Najprej izid knjige Liscia dei pescatori, nato članek v Mandraču in končno še seminar Ribiška tradicija v Slovenski Istri, ki je bil 9. marca v Portorožu. V zvezi s temi dogodki, bi rad zapisal nekaj odstavkov!
Najprej je je bila v Mandraču predstavljena ideja izolskega podjetnika Jožefa Lorbka o ureditvi muzejskega kompleksa v spomeniško zaščitenih objektih nekdanje tovarne Argo. Ideja je stara več kot leto dni, vendar kljub zasebnopodjetniški in obenem tudi javni pobudi, projekt stoji.
Drugo je izid knjige avtorja in raziskovalca Ferruccia Delise-ja: L,Isola dei pescatori (Edizioni ,1/ Mandracchio, Isola). Gre za pravo strokovno, zgodovinsko deio. Ni le spomin in nostalgija, ampak pravi znanstveni dokaz, da je v tem delu Istre, kar se ribištva tiče, Izola absolutno, kapitalno, mesto. Ne samo zaradi števila ribičev in čolnov, količine ulovljenih rib, tudi vsled tovarn za konzerviranje in predelavo, katerim so dovažali ribe iz morja celotnega takratnega imperija, iz Kotora, tudi Komiže do Gra-deža.
Seminar o ribiški tradiciji, izhaja iz projekta proučevanja si-nergijskih učinkov povezovanja ribištva in turizma, ki ga izvajata ljubljanska ekonomska fakulteta in portoroška Turistica. Naročnika sta: Javna agencija za ra-ziskavoino dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Med ostalim je v tem projektu poudarjena tudi potreba po realizaciji Muzeja ribištva. Kako in kje še ni dogovorjeno, niti določeno.
Trije prej omenjeni dogodki sami po sebi napeljujejo k priznavanju, da sodi muzej z ribiško zgodovino v Izolo. Ne le zaradi prej navedenega primata, ki ga ima to mesto v zvezi z ribištvom, ampak tudi v izredni priložnosti za pridobitev potrebnih prostorov v spomeniško zaščitenih stavbah dela tovarne konzerv Arrigoni. Pojem ozirima artefakt MUZEJSKI PARK, moramo programsko razumeti kot sklop večvsebinske strukture. Muzeji so žal navadno enovsebinski, v njih se ponavadi vstopi le enkrat, potem nobenkrat. Zato bi poleg Muzeja ribištva, ki mora biti osreden, tudi največji, v parku lahko realizirali, glede na doslej objavljene zapise, tudi muzeje plovil, ladijskih modelov, istrske železnice, lokalne arhitekture,
arheologije, oblačil, orožja... Tako so danes širom sveta predstavljeni sodobni muzejski, galerijski kompleksi.
Prvi tak muzejski kompleks je v klasicicizmu nastal v Berlinu. Gre za Muzejski otok (Museum Insel) na reki Spree v strogem centru mesta. Tudi beneški Bienalle živi v nacionalnih paviljonih, razpostavljenih v Giardinih.
Nič hudega, tam otok, tam giardini, tu pa .park! Gre torej za idejo globalnega nivoja!
MUZEJ
Muzej je v grški mitologiji hram posvečen muzam, boginjam in varuhinjam znanosti in umetnosti, hčeram Zevsa in Mnemosine. Bilo jih je devet: Klio, Melpomena,
Terpsihora, Talija, Evterpa, Erato, Uranija, Polimnija in Kaliopa, kot deseto so slavili pesnico Sapfo. Voditelj muz je bil Apolon. To lahko predstavlja konceptualno osnovo kako organizirati muzejski kompleks z več vsebinami. Arhitekturno tipološko stavbo muzeja ni niti lahko, niti enostavno opredeliti, definirati. Vprašanje je ali ga je sploh mogoče. Vsaka stavba, palača je pravzaprav lahko muzej. V zgodovini se je dogajalo,da so si ta hram muz predstavljali kot eminentno palačo v mestu. Dostikrat se je dogodilo, da so se te luksuzne palače spreobrnile v dolgočasna skladišča dragotin. To je tisto kar sodobni muzej ne sme biti. Knjižnica je nekaj drugega. Muzej ni spoštovana starejša dama sedeča v fotelju sredi salona ampak baletka, ki se vedno znova suče po labirintu prostorov. Muzej niso samo statični eksponati, police in vitrine, muzej mora biti kot leksikon, enciklopedija, internet; kjerkoli se odpre, povsod je nekaj novega, zanimivega. Muzej ni le vsebina, ampak mora imeti tudi svoj scenarij, koreografijo. In prav v kompleksu zaščitenih stavb Arrigonija, katerh ni možno uporabiti za kaj drugega, resnično obstaja ta priložnost,
Ideji je predvsem treba usklajeno in soglasno v širšem krogu pritrditi. Priravljene morajo biti evidence razpoložljivega materiala in podatkov. V soglasju z lastnikom objektov, je treba opraviti zgrad-beno analizo le teh. Vzporedno s tem je potrebno razmišljati tudi, kaj in kako urbanistično regulirati preostali prazen prostor zrušenega Arrigonija. Ob dodelanih programih, scenarijih, načrtih se projekt enostavno realizira !
Matjaž A. Garzarolli arhitekt
/T

Veljavna zakonodaja omejuje količine odlaganja odpadkov biološkega izvira (biološko razgradljivi odpadki) na odlagališčih in stimulira kompostiranje. Zato pozivamo občane, ki imajo možnost lastnega kompostiranja na domačem vrtu ali kmetijskem zemljišču, da se za ta način ravnanja z naravnimi odpadki tudi odločajo.
Uporabniki, ki ne želijo ali nimajo možnosti kompostiranja imajo tri možnosti oddaje zelenega reza:
•	V okviru akcije zbiranja kosovnih odpadkov bomo po predhodnem klicu občanov (najmanj teden dni prej) brezplačno dostavili 5m3zabojnik na parcelo naročnika, ki bo namenjen samo za zeleni rez. Akcija velja samo za mesec april in maj.
•	Zeleni rez lahko občani tudi sami pripeljete na izolsko odlagališče oziroma zbirni center, kjer ga s pomočjo zaposlenih Komunale Izola brezplačno odložite med ostalo zeleno maso.
•	Izven časa akcije zbiranja kosovnih odpadkov lahko občani še vedno naročijo 5m3 zabojnik za zeleni rez. Storitev postavitve in odvoza zabojnika je plačljiva in se zaračuna po veljavnem ceniku.
Menimo, da smo podali več možnih načinov zbiranja zelenega reza, zato vas pozivamo, da zeleni rez nikakor ne odlagate med kosovne odpadke. Med kosovne odpadke sodijo izključno gospodinjski mali aparati in bela tehnika, električna in elektronska oprema, leseni odpadki, vzmetnice, preproge, leseno, kovinsko ali oblazinjeno pohištvo, odpadno železo in barvne kovine.
Za dodatne informacije smo vam na razpolago vsak delovni dan od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure ali na telefonski številki 05/66 34 950 ali preko spletne strani www.komunala-izola.com.
Urnik odlagališča
Poletni umik (1. april - 31. oktober) Ponedeljek - petek	od 8. do 19. ure
Sobota	od 8. do 12. ure
Nedelja in prazniki	zaprto
Zimski urnik (1. november - 31. marec) Ponedeljek - petek	od 8. do 17. ure
Sobota	od 8. do 12. ure
Nedelja in prazniki	zaprto
komunala
izo/a - šola
Imajo tudi svoj pevski zbor
Leto se je zavrtelo in prišel je čas letnih občnih zborov društev,Naše društvo je to uradno srečanje članov opravilo v četrtek 24.marca, kot po navadi v prostorih gostišča Jasna v Jagodju.
Bolj obiskano in pričakovano srečanje članov organiziramo v maju ali juniju, tudi vtem gostišču,takrat organiziramo krajši kulturni program, ki se nadaljuje z družabnim plesom.Zbora so se udeležili tudi povabljeni gosti iz sorodnih neprofitnih organizacij občine Izola.
Vseh sedem točk dnevnega reda smo obdelali v rekornih dveh urah.Pregledali smo poročilo o opravljenem delu, finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora za leto 2010.
Poseben poudarek je bil na vseslovenski akciji upokojenciev Starejši za višjo kakovost življenja doma, ki je voden iz Zveze društev upokojencev iz Ljubljane. Občane starejše od 69 let aktivisti obiskujemo in anketiramo, če seveda v to privolijo. Tu pa tam se zgodi, da ljudje ne želijo biti anketirani, čeprav anketa ne zahteva zelo osebnih vprašanj, temveč bolj splošna. Finančno smo poslovali pozitivno, kljub temu, da smo opravili vse planirane naloge. V bodoče bo še težje, ker je Občina za leto 2011 več kot prepolovila sredstva namenjena društvom.
Odmeven dogodek prejšnjega leta je bil ustanovitev moškega pevskega zbora JAGODJE-DOBRAVA, ki deluje v okviru našega društva in glavnina pevcev so tudi naši člani.
Bolšji trg popestril soboto
V soboto nas je spet presenetil sejem starin oziroma bolšja tržnica, za katero še vedno nismo ugotovili, kdo jo organizira, glede na to, da ni najavljena niti med prireditvami izolskega TlC-a. Kljub temu je bilo prodajalcev kar nekaj in radovednežev ter kupcev tudi. Za vsak slučaj pa že zdaj napovedujemo, da bo tradicionalni Velikonočni sejem starin Usake ščiat v soboto, 23. aprila, organiziral pa ga bo Center za kulturo, šport in prireditve občine Izola.
Vsak Euro prav pride
Obveščamo naše člane, da sta ZDUS (Zveza društev upokojencev Slovenije) in Diners Club pripravila za svoje člane »KARTICO UGODNOSTI» s katero bodo imetniki, pri nakupovanjih, prihranili letno najmanj eno pokojnino. Imetniki kartice Diners Club -ZDUS bodo imeli na voljo ugodnosti, ki jih bodo lahko izkoristili le s to kartico. Kartico lahko pridobijo tudi drugi upokojenci, ki niso člani Društva tako, da se včlanijo v Društvo upokojencev. Prtistopnico za pridobitev »Kartice ugodnosti» in vse informacije s to kartico, dobite na sedežu Društva upokojencev Izola, Plen-čičeva 3, ob uradnih urah; ponedeljek od 9. - 11. in sredo od 15. - 17. ure. Kdor je članarino za leto 2011 že poravnal, ga vabimo, da pride po pristopnico.
Člane društva upokojencev prosimo, da v kolikor imajo elektronski naslov, da nam ga posredujejo, da bomo tako vzpostavili medsebojno kontaktiranje in obveščanje.
Naša e-pošta: drustvoupokojencevizola@siol.net Vsem upokojencem lep pozdrav,
Alojz Pečan, predsednik Društva
Zapisi iz Kajuhove
Aleksandra Krejči Bole pravi, da je upokojenka, takšna, ki opazuje svet okoli sebe. In ga tudi opiše. Zase in zdaj tudi za vas.
So stvari, ki jih lahko spremeniš in so stvari, ki jih ne moreš. Med takšne uganke spadajo ljudje. Še sebe težko spremeniš, kako je šele težko vplivati na drugo osebo in jo »urediti« po svojem okusu. Vsak posameznik je enkraten in neponovljiv unikat, ki ravna po svojem prepričanju in načelih.
Čeprav razumem to življensko logiko in vem, daje poskus nekoga spremeniti v glavnem jalovo in Sizifovo delo, včasih vztrajam pri kakšnem takšnem načrtu in pri nekakšni osebni misiji, da bi dosegla določen cilj. Na primer, zelo teško je prepričati kadilca, da neha kaditi; alkoholika, da neha piti; soseda, da upošteva meje tvoje hiše in zasebnosti; starša, da se ne vtikata v hčerkino ali sinovo razmerje s partnerjem; prijatelja, da razume, da imaš včasih svoje potrebe in razvade, ki njemu ali njej niso pomembne, tebi pa so; politika, da postane pošten in da odgovarja za svoje napake.
Kar naprej se sprašujem: Kaj moram narediti, da osebe v moji bližini razumejo moje želje in hrepenenja? Pogosto imam občutek, da živim v hotelu, kjer vsak posameznik ima svojo sobo in se ne zmeni za soseda, drugega sočloveka, ampak ga celo sovraži. Nekaj mu gre na živce pri tej osebi, ga moti, in v tisti osebi vidi same pomanjkljivosti. Včasih podzavestno želi, da bi ta oseba kar izginila z obličja zemlje.
Nemalokrat slišim znance, ko rečejo: Samo on ne. Njega ne maram. Kriv je za vse kar gre narobe pri nas.
Kaj naj rečem na takšne pripombe? Tudi meni nekatere osebe niso všeč. Prepričana sem, da so naredili veliko slabega, veliko nepopravljivih spodrsljajev, izrekli veliko napačnih besed s katerimi so prizadeli nekatere osebe in to delajo še kar naprej. Kljub kritikam strokovnjakov in laikov še naprej delajo enake napake in, kar se mi zdi najbolj presenetljivo, vztrajajo v svojem poslanstvu in prepričanju, da delajo dobro.
Kot sem že prej ugotovila, je spremeniti nekoga zelo težko. Če se pa sam odločiš narediti ta korak, se moraš zavedati resnosti te naloge. Ta naloga zahteva veliko poguma, zrelosti in pripravljenost, odreči se nekaterim vzorcem obnašanja. Ta naloga zahteva skromnost, meditacijo, mir. Ta naloga pomeni spremeniti način razmišljanja in življenja. Kako lahko trezno in pošteno razmišljaš v vsem tem hrupu, potrošniškem vrvežu, kaotičnosti, času kriz vseh vrednot?
Žalostna sem, ko vidim in slišim kaj se vse dogaja okoli mene v mojem kraju. Žalostna sem, ko dobim emaile prijateljev, v katerih te opozarjajo na uvedbe novih, neprijaznih zakonov in omejitev. Žalostna sem, ko vidim vse te tragedije in naravne nesreče, ki se dogajajo v svetu.
Še Zemja nam obrača hrbet - toliko slabega smo ji naredili. Sebi tudi.
A življenje je prekratko. Ko si starejši, se zaveš njegove minljivosti. In vse se konča.
Dobro ali slabo. Od česa je to odvisno? Od nas? Od nečesa zgoraj?
Če je odvisno od nas, se bom potrudila spremeniti in postati boljši človek.
Sebe spremeniti, sebe disciplinirati, sebi dati dodatno vrednost in samospoštovanje.
Ne drugega, ne moža, otroka, soseda, prijatelja, politika -ampak sebe. Ta sprememba je možna, uresničljiva in izvedljiva.
Če bom jaz postala boljša oseba, se bodo stvari in osebe okoli mene spremenile.
Upam, da na boljše.
Za nastanek tega zbora ima največ zaslug Stanko Nežič, zborovodkinja pa je Mirjana Bonin. Aktivni so tudi člani športnih sekcij, balinarji, balinarke, igralci briškole, taroka. Igralci taroka igrajo v republiški ligi, kjer imajo kar lepe uspehe. Dober je tudi odziv na vse izlete, ki jih organiziramo v okviru društva. Za to gre zasluga vsem organizatorjem. Lanskoletnih izletov se je udeležilo 280 upokojencev. Jesensko srečanje 70-letnikov se je tudi že uveljavilo.
V prihodnjem letu bomo vse že vpeljane dejavnosti ohranili, po možnosti pa še kaj nadgradili. Nadaljevali bomo z akcijo anketiranja in to razširili z aktivisti tudi v Krajevno skupnost Korte.
Zbor smo zaključili s podelitvijo priznanj, ki jih podeljuje Zveza društev upokojencev.
Pohvalo je dobila Viarda Blažina, ki je aktivna čanica upravnega odbora našega društva od njegove ustano-vive, Boris Debeljak - bivši predsednik in glavni organizator izletov, Maks Filipčič, ki že vrsto let skrbi za uspešno sodelovanje društva z Krajevno skupnostjo, sedaj pa je tudi on postal naš član in Nadja Gregorovič za nesebično in požrtvovalno delo.
ur
Predzadnja
KRIMINALNE
Potreboval je ekološki prevoz
Na policijski postaji se je zglasil Izolan, ki je prijavil, da mu je nekdo iz garaže ukradel kolo s pomožnim motorjem, znamke SKYJET CHOPERS. Našli smo ga v Luciji, kjer ga je storilec očitno po uporabi pustil pred gostinskim lokalom.
Kjer se prepirata dva, se najde tudi tretji
Ponedeljkov popoldan je zaznamoval pretep pred AMTC, v katerega so bili vpleteni trije moški z območja Izole. Z udeleženci pretepa so bili opravljeni razgovori na policijski postaji, kamor so prišli sami. Kasneje se je med njimi prepir nadaljeval, prav tako je prišlo do groženj. Eden od njih se je zatekel na policijsko postajo. Pri povzročitelju pretepa je bil najden nož, ki je bil zasežen, zoper njega je bil uveden hitri postopek pri prekrškovnem organu, sledi pa tudi kazenska ovadba zaradi povzročitve lahke telesne poškodbe. Slednji je zaradi groženj, da bodo oškodovanci obračunali z njim, podal ovadbo za ogrožanje varnosti. Policisti so z vpletenimi opravili razgovore, sledijo kazenske ovadbe.
Prehitro v ovinek
Policisti so bili napoteni na cesto iz Šareda proti Maliji, kjer je padel motorist. Na kraju so ugotovili, da je bil v prometni nesreči udeležen 54-letni voznik, ki je vozil kolo z motorjem in zaradi neprilagojene hitrosti padel po vozišču. Odpeljan je bil v Bolnico Izola.
Zaželel si je pijače po deveti uri
Policisti so bili obveščeni o vlomu v lokal na Kopališki ulici. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je nekdo prerezal ponjavo na lokalu in vstopil ter od tam odnesel manjšo količino pijače. Z dejanjem je lastnik bil oškodovan za okoli 150 eur.
Zbežal je
V četrtek zvečer je OKC sprejel obvestilo, da je pri avtobusni postaji na Maliji v jarku vozilo. Na kraju so policisti ugotovili, da je prišlo do prometne nesreče s pobegom, katero je zaradi nepravilne strani vožnje povzročil neznani voznik večjega vozila bele barve, ki je po trčenju odpeljal v smeri Malije ali Vinjol. Vozilo povzročitelja je podrsano po prednjem levem delu odbijača in na vozilu je verjetno tudi sled črne barve oškodovankinega vozila. Policisti še poizvedujejo za pobeglim voznikom.
V	tretje gre rado
Izolski policisti so v petek dopoldan ustavili na Belvederju 43-letnega voznika osebnega avtomobila. Pri postopku je bilo ugotovljeno, da ne poseduje vozniškega dovoljenja. Ker so mu bile izdane že tri pravnomočne odločbe za isti prekršek, so mu policisti zasegli vozilo, za katero je poskrbel sodni izvršitelj. Zoper kršitelja sledi obdolžil predlog pri sodniku za prekrške.
Ponovno baker
V	soboto so se izolski policisti napotili na Šared, kamor jih je poklical občan. Prijavil je, da mu je nekdo z novogradnje ukradel bakrene žlebove in bakrene zračnike. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je bilo dejanje izvršeno od 19. 3. 2011, do 18.00 ure 25. 3. 2011. Škoda znaša 3000 eur.
Zaslužila je polpenzion v Piranu
V	bližini Pošte so policisti ponoči ob 3.30 uri zaustavili osebni avtomobil, katerega je vozila 21-letna Koprčanka. Ker je kazala očitne znake alkoholiziranosti, so ji policisti odredili preizkus. Rezultat je pokazal 0,64 mg/l alkohola v izdihanem zraku. Začasno so ji odvzeli vozniško dovoljenje in jo odpeljali v Lucijo, kjer je preostanek noči preživela v pridržanju na policijski postaji Piran.
Izmaknil je radio
V	Izoli je nekdo med 15.15 in 16.35 uro z osebnega avtomobila ukradel avtoradio znamke JVC, vreden 140 EUR. Lastnica je podala predlog za pregon.
Ravnine so tako dolgočasne
Policisti so dobili obvestilo, da po cesti rezervirani za motorna vozila vozi osebni avtomobil, ki močno vijuga, voznik pa je očitno vinjen. Na prve znake policijske patrulje se ni ustavil, policisti so ga nato ustavili v Izoli in 55-letnemu vozniku iz Prad odredili preizkus alkoholiziranosti. Rezultat je pokazal 0,79 mg/l alkohola v izdihanem zraku, zato so ga pridržali.
Brezplačne osmrtnice in zahvale
Naročnike Mandrača obveščamo, da je objava osmrtnic in zahval v Mandraču brezplačna, saj želimo v uredništvu na ta način pomagati tistim, ki jih, ob žalovanju, doletijo še visoki stroški, povezani s takšnim žalostnim dogodkom.
MALI OGLASI
Novi oglasi so označeni polkrepko, ostale si lahko ogledate na www. mandrac.si v rubriki mali oglasi.
Nepremičnine
PRODAMO
-	Prodam 2sobno(51m2) stanovanje v centru Izole, tel 0039040 312 009 med 14 in 17 uro
-	V Dobravi prodamo stanovanje, 138 m2, novo zgrajeno z vrtom in parkiriščem(možnost predelava v drugo namembnost) 040 648 297
KUPIMO
-	Kupim dvosobno stanovanje v bloku ali hiši v Izoli tel. 051/311-180
ODDAMO
-V starem delu Izole oddam stanovanje za daljše obdobje štirim odraslim osebam . Tel: 041 476 038
-	Oddamo 2 sobno stanovanje, obnovljeno in popolnoma opremljeno, mirni družini za daljše obdobje Telefon v večernem času: 05 641 9275 ali 040 865860
-	Oddamo poslovni prostor 90m2 za vsako dejavnost v izoli. tel 041 344 280 NAJAMEMO
-	V Izoli ali bližnji okolici iščeva enosobno stanovanje za daljše obdobje, tel 031 596 903
-	Najamem dvosobno stanovanje v Izoli ali okolici, tel 05/ 6419 166
-	Najamem eno ali dvosobno stanovanje za daljše obdobje. Tel.: 070/300-703
Delo
- Delo s plačilom in topel dom nudimo ženski, ki je pripravljena sobivati s starejšo žensko, ki je pred letom utrpela poškodbe po možganski kapi. Gospa je skoraj samostojna pri večini dnevnih opravil tako, da je ni potrebno fizično prestavljati. Potrebuje pomoč pri presedanju v voziček, na posteljo, na toaletno školjko... Prav tako potrebujeje pomoč pri pripravi hrane in urejanju bivalnega okolja. Gospa je običajno po-govorljiva in poseduje tudi avto tako, da vozniško dovoljenje ne bo odveč. V
kolikor vas zanima tako delo z enim prostim dnem v tednu in potrebujete topel dom s hrano, pokličite preko telefona številka 031 235 319.
-	Mag. elektrotehnike in informacijskih tehnologij išče delo. 070 283 263
-	Delovna in pridna iščem delo za čiščenje pisarn in domov v Izoli, tel 070 217 562 -Medicinska sestra nudi pedikuro (nego nog) na domu. Primerno tudi za sladkorne bolnike. Tel: 040 820 332
-	Domačinka, nudim ostarelim in bolnim nego na domu, tudi 24 urno Tel: 051 235 947
-	Ženska srednjih let, pridna urejena in vestna išče delo. Opravljam vsa hišna dela, čistim gostinske lokale ali poslovne prostore. Telefon: 031 295 156
-Ponujam inštrukcije matematike, fizike, kemije in angleščine za osnovnošolce in srednješolce, ter mentorstvo pri pripravi na izpite in izdelavi seminarskih nalog. Tel.: 041 345 634
-	Domačinka s podeželja nudi pomoč na domu z gospodinjskimi opravili. GSM: 041 449 859 (Nevenka)
Razno
-	V starem Jagodju /pod Šaredom / blizu naše poljske hišice sem pred tremi tedni izgubila-pozabila fotoaparat znamke canonie digitalni, majhen, črne barve v črnem etuiju. Najditelja prosim, da mi ga vrne, ker mi je drag spomin. Nudim tudi nagrado. Irena, 031223644
-	V starem mestnem jedru izole najamem prostor za hrambo koles in skuterja, tel.: 030 313 601
-	Štirikolesni invalidski skuter Invacare Auriga, ugodno prodam. Skuter je v brezhibnem stanju. Tel.: 040 667 947
-	Rdeči križ Izola rabi šivalni stroj. Tel. št. 051 672-160
-	prodam kakovosten HUMUS 5eu/101itrov (meša se 1/10) kontakt: 041543373
-	Kompostiran kozji gnoj v vrečah prodam, tel 040 342 200
-	Nujno potrebujem računalničarja za vzpostavitev informacijskega sistema Tel. 040 776 748
NLB Premijsko varčevanje
Poslovalnica Izola Trg republike 3 Tel.: 05 663 06 00
NLB O
www.nlb.si/premijsko-varcevanje
oz®i©
Spoštovani,
Obveščamo vas, da bo dne <Q3i3fi30Q v Izoli potekala akcija (»ffiTTTiTF) lÌTffrh Akcijo bo vodila in koordinirala Komunala Izola, d.o.o., ki bo s svojimi zaposlenimi, logistiko in opremo poskrbela za dobro izpeljavo akcije.
Za lažje čiščenje oziroma pobiranje odpadkov na dan akcije, prosimo, vse občanke, občane, društva in ostale, ki ste v akciji pripravljeni sodelovati, da se prijavite ali nas pisno obvestite na spodaj navedena naslova:
•	Komunala Izola, d.o.o., Industrijska cesta 8,6310 (na kuverti pripišite pod naslovom Akcija ..OČISTIMO IZOLO”)
•	e-pošta: gino.gergeta@komunala-izola.si
|S©[LA
Gentili cittadine e cittadini,
Vi informiamo che il QyrfTb) ffiYEl sarà promossa e realizzata a Isola l’iniziativa nTfolTETTTro ftrffrh La conduzione ed il coordinamento delle attività saranno affidati alla Komunala Isola s.r.l. che ne assicurerà il successo mettendo a disposizione i propri dipendenti, la logistica e le attrezzature.
Per facilitare lo svolgimento delle attività di pulizia ovvero di rimozione dei rifiuti, previste per la suddetta data, invitiamo tutte le cittadine ed i cittadini, le associazioni ed agli soggetti interessati a confermare la propria adesione ovvero ad informarci per iscritto agli indirizzi di sotto riportati:
•	Komunala Isola d.o.o., Strada dell’Industria 8, 6310 (sotto l'indirizzo, riportare Iniziativa “Ripuliamo Isola)
•	E-mail: gino.gergeta@komunala-izola.si
Ohranimo našo občino čisto danes
za boljši jutri.
komunala
izda - isola
Manteniamo oggi il nostro comune pulito
per un domani migliore.
J
SUPER AKCIJA!
Korekcijski okvir K&L + Organska stekla HMC* + Etui
OPTIKA
man
OPTIKA IN OČESNA AMBULANTA
O
M
*1.5 z večslojnim antirefleksom dioptrije do 4dprt / 2cyl premera 65mm • Popusti se ne seštevajo! • Akcija traja do 30. 04. 2011.