mamtom/m:
http://www.mandrac.si. urednistvo@mandrac.si
tednik
1079
Jllllllllll
9»7896
I7896 12N40671
ČETRTEK, 20.NOVEMBER 2014 / ŠTEVILKA 1079, LETO XX/ POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR
( ^ s'mobil
ahko	lamino
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 830 do 1930 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit 040 410 743	PRODAJALEC
Nimamo več stacionarca. Pokličite mobilca!
040 211434
mmm
Brez idej, brez rešitev, brez veze
Lepo so mi govorili, da pravniki niso za politike pa nisem verjel. Zdaj verjamem. Pravo je, vsaj načelno, ekzak-tna veda, ki temelji na že sprejetih zakonih, pravilih, običajih. Vladanje pa je zelo ustvarjalno delo.
Kmet
Včasih so kmetje z osli hodili, z njiv in iz vrta, pridelke nosili.
' -''//j^Danes so časi čisto drugačni, dnevi so topli, ampak oblačni, S v vrtu rodi vse kadar hoče kaki oktobra, ker je še vroče.
(Mef) Še danes mi odmeva v ušesih razkladanje vseh mogočih ekonomistov in politikantov o tem, kako je kriza pravzaprav priložnost.
Ko pride kriza ni časa za tarnanje in jamranje ampak je treba z novimi idejami na plan. V krizi nismo obremenjeni z vsakdanjimi stvarmi, na dan privrejo nove ideje in za marsikoga je kriza pravzaprav priložnost za nov razvojni zagon.
Tudi sam sem prepričan, da je tako. Vsakokrat ko zabredemo v poslovne težave, in to se dogaja dokaj pogosto, se dobro preštejemo, pregledamo kaj bi lahko naredili novega, kako bi lahko kaj naredili bolj poceni in morda tudi ustvarili kakšen nov proizvod, In prav gotovo nam pride na pamet ideja o kakšnem razpisu pa začnemo brskati po Evropi in Sloveniji, kje bi kaj našli.
Torej, kriza je priložnost, seveda, če imamo dovolj domišlije, znanja in predvsem inovacijskih ali pa tudi čisto preprostih idej.
Človek bi pričakoval, da, če svetovalci to govorijo nam, preprostim ljudem, potem je tistim, ki vodijo celo državo, to povsem jasno. Ampak, upati pomeni nič vedeti, kajti, če je kriza priložnost za nas, navadne smrtnike, je kriza za državo ena navadna pokora, ki jo mora, hočeš nočeš, plačati. Seveda je ne plača država, saj smo država vendarle mi, torej to pokoro plačamo mi.
Državi ni do novih idej, ni ji do revolucionarnih zamisli, niti navadne prijazne domislice ne premore. Vse kar država zna početi v krizi je to, da varčuje na naš račun. Drugače povedano, vlada je brez idej, brez rešitev, torej, brez veze.
Vsega je krivo spreobrnjeno razmišljanje, da država pač mora obstati, za državljane pa to niti ni nujno. Zato nam visoki predstavniki vlade govorijo, da, če ne bo šlo drugače, bodo pač sprejeli interventni zakon s katerim bodo vsem javnim uslužbencem znižali plače za deset odstotkov. Super. Kaj takšnega se lahko domisli samo nekdo, ki je prepričan, da je od boga dan in da mu je zaupana gromozanska naloga, ki jo bo izvršil pa naj bo kar bo. Trenutno imamo opravka že s četrto krizno vlado, pa niti ena ni pripravila niti enega predloga s katerim bi državljanom dala malo upanja, da bo morda šlo na bolje in jih pozvala k skupnemu reševanju težav, ki so jih zakuhali oni.
Saj bi ji pomagali. A kaj, ko je kriza priložnost za nas. Za državo pa ne.
V mestu smo znova kmetje postali, tako kot bila je navada na obali. Če bi hotel bit, istrski kmet bi moral v Tomosu tuto si vzet.
WWW.NAKUPI.NET
0 BANKA KOPER
Tednik MANDRAC OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600-700
mali oglasi in naročnine: tel 040 211434
Novoletna tombola
Spoštovani obrtniki, trgovci, podjetniki,
Če želite sodelovati v NOVOLETNI TOMBOLI, ki jo bomo pripravili kot decembrsko prodajno akcijo, potem nas za informacije pokličite na tel. 040 211 434.
Če ne bomo vsi skupaj nič naredili lahko tudi vsi skupaj zapremo vrata v tem prednovoletnem času. Zganimo se!
Izjava tega tedna
Vtem) nisem nič delal, danes pa moram dokončati včerajšnje delo.
nezaposlen Izolan
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač razmišlja o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi.
KDO Ml JE PODTAKNIL
Ugasnila je TET 3. Tako kakor številna druga podjetja, tovarne, zavodi, zdravstveni objekti, pošte, knjižnice, in podobne drob-njarije, ki so pomagale ljudem, da lepše (pre)živijo. Zgodilo se je to, kar bi v vsaki drugi državi na svetu šteli kot gospodarski kriminal. Ne le zaradi števila ljudi, ki bodo ostali brez službe. Saj še ni začela delovatii TEŠ 6, zaradi katere bi morala ugasniti TET 3, ampak ugasniti je morala, ker nihče od sposobnih in pametnih poslovnežev in politikov ni več mogel na njen račun polniti svoje denarnice in svojih bančnih računov.
Na račun TEŠ 6 se denarnice polnijo in računi odpirajo, dokler jih ne zapre policijska preiskava. TEŠ 6 nas stane milijardo 428 mili-onov evrov. Za to ceno bi v Nemčiji naredili tri enake termoelk-trarne, na Kitajskem skoraj devet. Pa se čudimo, kako nekdanji direktor TEŠA 6 v gradnji, ne zna pojasniti od kod je prišlo v njegov hišni sef 3 miljone evrov. Nekdo mu je podtaknil?
Medtem, ko se mi prepričujemo ali rabimo novo kurilnico evrov, je evropska znanost, s projektom Rosetta, vrednim 1,4 miljarde evrov, poslala vesoljsko sondo Philae na komet 67/Čurumov-Garasimenko. Komet je navaden kamen, ki leti po vesolju, le da je starejši kot naša Zemlja. Rosetto so lansirali sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja in komet zadeli »v srido«, kar je neverjeten dosežek. Vesoljsko plovilo izstreljeno pred več kot tridesetimi leti je zadelo cilj, ki po svojih tirnicah, pluje teh trideset let in srečala sta se točno tam, kjer je človekov um izračunal, da se bosta srečala. S tehnologijo in znanjem iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Rosetta je verjetno dobila' ime po egipčanski vasici v kateri je Napoleonova armada našla znani kamen na katerem so bili hijerogli-fi in še njihov grški prevod, na temelju česar je Jean - Francois Champollion razrešil skrivnost hijeroglifov in od njih naredil navadno pisavo, kot latinico, cirilico ali kaj podobnega. Če potegnemo primerjavo, je sonda Philea proizvod evropskega znanja (recimo ji Napoleonova armada) in ker je padla na vesoljski kamen bo kakšen evropski, ali belosvetski Chapollion odkril skrivnost nastanka Zemlje.
Človek ima identiteto (ZNANOST), smer (OD KOD PRIHAJAM, KAM GREM) in poslanstvo - definirati sredstva, metode in smeri razvoja. Mi pa imamo, namesto kamna iz Rosette, TEŠ 6 in podobne lumparije. Kaj bi dal, da, da bi v vesoljsko plovilo, namesto pralnega stroja s tehnologijo iz osemdesetih let prejšnjega soletja, strpali naše največje lopove, ki se imajo za poslovneže in jih poslali ter pozabili na enem od kometov, čimbolj oddaljenem od Zamlje. Ker oni (ime vmesite po lastni presoji) delujejo po logiki poslovnega silogizma:
1.	Vsi poslovneži delujejo s tujim denarjem. Poslovnež (ime po lastni izbiri), je deloval s tujim denarjem. Ergo: Poslovnež(ime po lastni izbiri) je konkretno poslovnež.
2.	Vsi poslovni dosežki so (pošteno) plačani s tujim denarjem, ker brez tujega denarja (ali kredita) ni konkretnega poslovnega uspeha. Naši poslovneži (ime po lastni izbiri) so porabili tuji denar. Delali so s tujim denarjem. Ergo: Njihov neuspeh ni neposloven.
3.	Ker naš poslovnež ni bil uspešen (ime po lastni izbiri) je nepošten. Naš poslovnež (ime po lastni izbiri) je propadel, ker mu ni uspelo. Ergo: Uspeli so samo tisti poslovneži, ki niso propadli.
V tem je razlika med misijo Rosette in TEŠ 6. Rosetta je spravila robota PHILAE na komet 67/Čurjumov- Garasimenko. Naši poslovneži so TEŠ 6 spravili na komet Slovenija.
V petek po Sloveniji poteka dan slovenske hrane, ki ga bodo šole in vrtci obeležili s tradicionalnim slovenskim zajtrkom (TSZ). Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan bo zajtrkoval skupaj s predsednikom Vlade RS dr. Mirom Cerarjem in podpredsednikom Vlade LR Kitajske Wang Vangom v Ljubljani. Dan slovenske hrane je priložnost za pogovor z najmlajšimi tako o pomenu lokalne hrane kot tudi o zdravem načinu prehranjevanja in življenja, kamor sodi tudi redno zajtrkovanje. Predsednik vlade dr. Miro Cerar je letos prevzel pokroviteljstvo projekta TSZ, ki ga je vlada sprejela leta 2011 na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, leto kasneje pa tudi uvedla dan slovenske hrane. TZS bomo v sodelovanju z vrtci in osnovnimi šolami letos izvajali že četrto leto zapored. Seveda v akciji sodelujejo tudi izolski vrtci in osnovne šole.
Nekaj zanimivih podatkov
Morda niste vedeli, da so ga lansko leto otrokom postregli v skoraj vseh osnovnih šolah in vrtcih v Sloveniji (450 osnovnih šol, 361 vrtcev, 27 osnovnih šol s prilagojenim programom, 9 zavodov za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami).
Z dnevom slovenske hrane in tradicionalnim zajtrkom želimo opozoriti na pomembnost zdravih življenjskih navad, med katere sodi zdravo prehranjevanje in z njim lokalno pridelana zelenjava in hrana!
V Sloveniji pojemo 35 % manj sadja in zelenjave kot priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. Tako je v letu 2013 prebivalec Slovenije porabil 98 kg zelenjave (kar je 3,1 % več kot v letu 2012), od tega 73 kg sveže zelenjave (kar je 3,4 % več kot v letu 2012).
Hrana iz lokalnega okolja je sezonsko dostopnejša, sadje in zelenjava imata več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost. Zaradi bližine proizvodnje se lahko uporablja manj aditivov, kot so konzervansi, barvila ipd., taka živila pa so tudi prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu.
Z naročanjem živil od lokalnih pridelovalcev/predelovalcev posredno pripomoremo tudi k zmanjšanju sproščanja toplogrednih plinov zaradi krajših transportnih poti, zagotavljamo trajnostno rabo površin, namenjenih pridelavi hrane, ohranjamo delovna mesta na podeželju in dvigamo stopnjo samooskrbe s kakovostno, lokalno pridelano hrano ter tako izboljšujemo prehransko varnost prebivalstva.
In nenazadnje, pridelava in predelava hrane v Sloveniji zaposluje 90.700 ljudi, v osnovnih šolah in vrtcih v Sloveniji pa na dan pripravijo tudi do
630.000	obrokov.
Občinski svet
Pišlar že drugič v,d. direktorja Centra
Člani komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje, bolj znane kot KVIAZ, so za v.d. direktorja Centra za kulturo, šport in prireditve, imenovali predsednika sveta zavoda, Branka Plšlarja.
To je že njegovo drugo imenovanje na isto funkcijo, saj je vedejevstvo prvič opravljal že pred dvemi leti, ob predčasnem odhodu prejšnjega direktorja Centra. Glede na to, da je sam nekdanji športnik in danes športni delavec, ne gre dvomiti, da bo delo znal opravljati, vseeno pa bo svet javnega zavoda pohitel z razpisom za novega direktorja Centra, ki bi ga radi dobili takoj po novem letu.
Andrej Bertok, ki je bil imenovan za poslovno-programskega direktorja javnega zavoda Center za kulturo, šport in prireditve Izola, je dne 3.11.2014, podal ustanovitelju priloženo izjavo o prekinitvi rednega delovnega razmerja ter zaprosil za predčasno sporazumno prenehanje delovnega razmerja s 30.11.2014.
V konkretnem primeru je predviden odpovedni rok s strani delodajalca iz poslovnega razloga 32 dni - nad dve leti zaposlitve pri delodajalcu odpovedni rok v trajanju 30 dni narašča za vsako izpolnjeno leto zaposlitve pri delodajalcu za dva dni, največ pa do 60 dni.
Glede na navedeno komisija predlaga občinskim svetnikom, da na predlagan datum predčasno razrešijo poslovno-programskega direktorja, za morebitna odprta vprašanja pa bo župan, po pridobitvi mnenja sveta javnega zavoda sklenil ustrezen pisni sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi s katerim se bodo podrobneje uredile medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank.
Člani komisije so namreč pritrdili predlogu, da se ob takšnih primerih, obvezno preveri tudi poslovanje zavoda v času, ko ga je odstopajoči funkcionar vodil.
Svetniki bodo na četrtkovi prvi redni seji Občinskega sveta v sprejem že dobili sklep o predčasni razrešitvi dosedanjega direktorja in imenovanju Branka Pišlarja, za vršilca dolžnosti poslovno-programskega direktorja za čas do nastopa dela novega poslovno-programskega direktorja po izpeljanem razpisu oz. najdlje za obdobje šestih mesecev.
Gasilci so spet pomagali
Gasilci Gasilske zveze Izola so tudi tokrat nesebično skočili na pomoč krajanom občine Cerknice in Ilirske Bistrice, ki so jih doletele poplave in na to območje nemudoma poslali okrepljene enote operativnih gasilcev iz PGD Izola in Korte.
Že 7. novembra 2014 sta v zgodnjih jutranjih urah odšli v pomoč prizadetim krajanom Cerknice dve ekipi prostovoljnih gasilcev in sicer 3 gasilci PGD Izola in 4 gasilci PGD Korte z dvema gasilskima voziloma. Ob prihodu v Cerknico so bili razporejeni na črpanje vode iz mestne galerije, nato na črpanje vode podtalnice iz kletnih prostorov stanovanjskega bloka. V tovarni Mineralka so gasilci pomagali pri polnjenju protipoplavnih vreč in nato iz omenjenih vreč postavili protipoplavno zaščito tovarne. Omenjene naloge so opravljali vse do poznih večernih ut, nato pa so se vrnili v matično bazo.
V sredo 12 .novembra 2014 ob 18.00 uri sta zaradi poplav in s tem ogrožanja ljudi in njihovega premoženja na območje občine Ilirska Bistrica odšli dve ekipi prostovoljnih gasilcev, 5 gasilcev iz PGD Izola in 5 gasilcev iz PGD Korte s tremi vozili. Razporejeni so bili v vas Bač pri Ilirski Bistrici. Gasilci PGD Izola so bili zadolženi za črpanje vode iz šestih kleti v katere je vdirala podtalnica, gasilci PGD Korte pa so nadzirali agregat in črpalke, ki so črpale vodo iz nižjih ležečih hiš. Omenjene naloge so opravljali
vse do 11.00 ure naslednjega dne.
Gasilci Gasilske zveze Izola se zavedamo, da je naša pomoč v primeru požarov, poplav in drugih naravnih nesreč prizadetim nujno potrebna in dobrodošla, zato smo prepričani da bomo tudi v bodoče vsakomur ki bo pomoč potreboval tudi nudili.
TAJNIK GZ IZOLA, Zlatko Kristančič
Odločali bodo tudi o Nadzornem odboru ter o Stanovanjski komisiji Občine Izola. Župan pa bo pripravil tudi sestavo komisij, ki so v njegovi pristojnosti in sicer Nadzornega sveta JP Komunala Izola, člana in namestnika člana Skupščine JP Rižanski vodovod Koper, pripravil pa je tudi predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju članov Komisije za dodeljevanje privezov;
Predloge kandidatov so stranke in liste že oblikovale, zdaj bo o njih razpravljalal KVIAZ, končna odločitev pa bo v rokah svetnikov. ur
2. seja o kadrih
V četrtek, 27. 11. se bodo na 2. seji sestali izolski občinski svetniki in odločali o sestavi organov občinskega sveta pa tudi o predstavnikih občine v javnih zavodih
VPLIVNI UUDJE
piše: Slavko Samotorčan
Ko govorim o vplivnih ljudeh, ne mislim na politike, župane, direktorje in podobne družbene povzpetnike. Tu mislim predvsem na tiste, ki, naprimer, v naključni družbi izrečejo kakšno pametno misel, duhovit dovtip, uporabijo kakšen neobičajen, a precizen izraz; govorim o ljudeh, ki si v družbi upajo zavzeti neko lastno, specifično stališče, ki nam, naključnim poslušalcem, ugaja zaradi preudarnosti, odločnosti, jasnosti ali neke druge vrline. Taki ljudje nas s svojo besedo, dejanjem in zgledom, tako nagovorijo, da še preden se dobro zavemo, ponotranjimo njihov zgled ter ga sprejmemo za svojega. To so zame resnično vplivni ljudje, o njih je govora v tem prispevku.
Življenju odprt človek je običajno zelo dovzeten za primeren zgled. Rad pre/povzema kar ima za boljše in pravilnejše od tega, kar je doslej počel. Tak človek s prevzemanjem dobrega zgleda, človeško raste, zori. Z njegovim zorenjem pa ne pridobi le on sam, temveč tudi njegovi najožji družinski člani, prijatelji, sodelavci, someščani.
Življenju zaprt človek dela ravno obratno. Trmasto prepričan v svoj prav, vztrajno «goni svojo vižo« in z njo mori svojo okolico. Tak človek, zagledan le s v svoj prav, se zapira v svoj svet. Tujega zgleda ne prenese. Tuj zgled doživlja kot oviro za lastno uveljavljanje. Tak človek marsikdaj poskuša osmešiti in izničiti dober zgled, ter ubiti pozitivne učinke, ki izvirajo iz njega. V takem človeku prevlada napuh in zavist. Ta dva, napuh in zavist, sta zaradi nepripravljenosti na posnemanje dobrega, neučljiva in zato nesocialna.
Presenetljivo veliko napuha in zavisti, neučljivosti in asocialnosti sem, kot občinski svetnik, srečal tudi v izolskem občinskem svetu. Na obeh političnih polih. Zazrti zgolj v svoj prav, v prav svoje politične stranke, so nekateri politiki neverjetno eno-stran(kar)ski, neučljivi in včasih resnično asocialni. Ne prepričujejo se s pozitivnimi zgledi, ne dopuščajo da bi dobro svetnika - ki je morda drugačne politične barve - vplivalo na njih in jih spreminjalo, temveč se zgolj preštevajo. In (običajno z minimalno) večino preglasujejo. In s tem tlakujejo pot družbenemu mrtvilu. In to imenujejo demokracija. Zato, ko govorim o vplivnih ljudeh, nikakor ne mislim na občinske politike.
Zdrava družba je družba, v kateri je dovolj vplivnih ljudi, ki izžarevajo svoj zgled, z njim posredno spodbujajo in dajejo rast. Vendar ti lahko pridejo do izraza le, če jih obdajajo življenju odprti ljudje, ki znajo biti dovzetni za primeren zgled. Takrat okoli obojih utripa življenje.
Kjer pa je vplivnih ljudi premalo, ali kjer ljudje nismo dojemljivi za zgled, ki nam ga dajejo ljudje, ki so boljši od nas, tam družbeno življenje zapade v mrtvilo. Takrat postavljamo na vodilna mesta povprečneže, sposobni in podjetni ljudje bežijo iz našega okolja, ljudje se zatekajo v svoj intimistični svet, med ljudmi se širi nezadovoljstvo.
Če se za trenutek ustavimo in pomislimo na vplivne ljudi v naši okolici..., na koga pomislimo? Kdo so resnično vplivni ljudje, ljudje vredni posnemanja, v našem mestu? Kdo so ti, ki s svojim življenjem in delovanjem preganjajo mrtvilo in mestu dajejo zdrav življenjski utrip? Koga bi radi posnemali? Verjemite, kar nekaj jih srečujem tudi v našem mestu, v našem prostoru. Ob teh ljudeh se učim, ob njih zorim in rastem. K njim se rad vračam.
Lenčka, Andrej, Tihomir, Drago, Timi, Jože, Vito, Koni, Neva, Vanda .... HVALA.
Slavko Samotorčan je po izobrazbi zobozdravnik, po življenskem slogu tekač, alpinist in padalec, po ljubezni pevec in kulturnik, po prepričanju pa produhovljen, razmišljajoč človek, dva mandata izolski občinski svetnik in zato Izolan, ki nam ima kaj povedati.
'M
m/mjbh/m: 4
----------------------------------Varčevalni ukrepi 2.17 -------
Država varčuje na občinah
Osnutek varčevalnih ukrepov, ki je prišel v javnost, ni nič kaj obetaven. Ponovno sta na udaru vzgoja in izobraževanje, svoj delež pa država zahteva tudi od Občin, čeprav še ni povsem jasno, kako.
Noa osnutek varčevalnih ukrepov je spravil v slabo voljo vse vpletene, pa tudi veliko tistih, ki teh ukrepov morda ne bodo občutili neposredo. Udaril bi namreč po vzgojno-izobra-ževalnih inštitucijah, kljub temu, da se je podoben poizkus pred dvema letoma povsem izjalovil.
Pred nekaj dnevi je z Ministrstva za javno upravo v javnost pricurljal osnutek interventnega zakona, ki sicer ni še usklajen med različnimi akterji, in ga je zato potrebno sprejeti predvsem kot svarilo, ali pa kot okno v prihodnost. Pokaže nam, kje bi rada vlada varčevala in to, kar vidimo, ni nič kaj optimistično. Med drugim bi vlada iskala prihranke z ukinitvijo krajevnih skupnosti, z ukinitvijo javnih zavodov z manj kot 15 zaposlenimi tako, da bi njihovo premoženje in delovanje prešlo na Občino, oziroma s povezovanjem s sorodnimi zavodi. Najbolj pa odmevajo predlogi na področju vzgoje in izobraževanja, kjer med osnutek zakona, med drugim, predvideva od povečanja števila otrok v posamenih oddelkih v vrtcu, do povečanja števila delovnih ur za vzgojitelje.
V vrtcu bi morali odpuščati
Suzana Božič, ravnateljica vrtca Mavrica pravi, da jo najbolj čudi to, da gre takorekoč za enak osnutek zakona, kot je bil tisti izpred dveh let, ki je takrat pripeljal do protestov šolnikov. “Gre takorekoč za enak predlog. Zmanjšati bi morali za polovico število vzgojiteljic tako, da bi ena vzgojiteljica vodila dva oddelka. Ob tem pa bi se tudi
povečalo število otrok v posameznih oddelkih za tri. S tem bi se tudi zmanjšalo število oddelkov, kar pa bi posledično pomenilo dodatno odpuščanje kuharjev, hišnikov ter ostalih zaposlenih, katerih število je vezano ravno na število oddelkov. V praksi bi ti ukrepi pomenili, da bi bilo več varstva in manj izobraževanja. ” Božičeva pravi, da bi se, če bi ti ukrepi prišli v veljavo, vrnili za več kot štirideset let v preteklost. Kakovost dela z otroki bi padla, pravi Božičeva, posledice pa bi bile vidne ne takoj, ampak šele, ko bodo otroci zrasli, saj bi bilo veliko manj izobraževanja, glede na to, da bi ena sama vzgojiteljica vodila dva oddelka. In če zraven prišejem še dodatne ure, bi se vrtci spremenili v navaden varstveni center. Božičeva predvideva, da bi morali, v primeru, da bi bil osnutek interventnega zakona sprejet, znižati število zaposlenih za polovico (trenutno jih je 87), odpuščati pa bi morali verjetno ravno med mlajšimi, s tem pa bi dobili dodatno število brezposelnih. “Res ne vem, kako si predstavljajo, da bi s tem privarčevali”, je dodala Božičeva.
Kakšna je prihodnost MKI?
Edini izolski javni zavod z manj kot 15 zaposlenimi je Mestna knjižnica Izola. To bi pomenilo, da bi knjižnico, kot javni zavod, morali ukiniti in bi se vodenje le te preneslo pod občinsko upravo, ali pa bi izolska knjižnica prešla pod upravljanje naprimer koprske knjižnice Srečka Vilharja. Direktorica knjižnice Marina Hrs pravi, da bi vsekakor prišlo prej v poštev združevanje med sorodnimi inštitucijami, a tudi to bi prineslo velike logistične težave. “Sploh ni jasno, kako bi delovali naprej, kdo bi postal nosilec naših pogodb, kdo bi nabavljal knjige”, je povedala Hrsova. Zanimivo je, da v kategorijo javnih zavodov z manj kot 15 zaposlenimi spada kar dve tretjini knjižnic v državi, kar pomeni, da očitno strokovne službe niso upoštevale kakršnegakoli kriterija pri določanju števila zaposlenih, naprimer da bi se upoštevalo to število v primerjavi s številom prebivalcev. “Tako kot u Izoli bi imeli težave še marsikje drugje. Po zakonu mora imeti občina vsaj 10.000 prebivalcev zato, da ima lahko samostojno knjižnico. Kaj bi dolgoročno te spremembe prinesle nihče ne more vedeti. ” Hrsova pravi, da v združenju knjižnic pravijo, da je ukrep nesmiseln in prinaša negativne dolgoročne in kratkoročne učinke, skupno pa bi država privarčevala morda pet milijonov evrov, kar v državnem proračunu ne bi bilo niti opaziti, škoda, ki bi nastala, pa bi lahko bila resnično velika. “Ko govorimo o knjižnicah govorimo o kulturi, pa ne samo kultri branja ampak kulturi nasploh, govorimo pa tudi o ohranjanju kulture slovenskega jezika in slovenske knjige. Če to izgubimo, če izgubimo knjigo, smo izgubili kulturo, ta pa je temelj družbe. ”
Na Občini niso pasivni
Županova svetovalka Kristina Zelič pravi, da v primeru, ko bi knjižnico združili s sorodno inštitucijo ali pa bi jo, manj verjetno, vključili v občinsko upravo, ne bi prišlo do varčevanja, vsaj v prvi fazi ne, saj bi morali prilagoditi svoj način delovanja, svoj sistem označevanja in tako naprej. “Vsekakor bi prišlo najprej do povišanja stroškov, privarčevali pa bi morda kasneje naprimer na področju računovodstva.” Zeli-čeva pravi, da v naslednjih dneh načrtujejo nekaj sestankov, da bi definirali, kaj bi te spremembe prinesle, opraviti pa morajo tudi analizo. "Kot Občina se zavedamo, da je treba nekaj narediti, ampak področij, kjer bi lahko kaj naredili, je veliko. Že zdaj nam vedno nove državne agencije iz meseca v mesec nalagajo nove, birokratske administrativne naloge, za katere imamo občutek, da so same sebi namen. Zdi se nam, da bi lahko ta čas bolje izkoristili. ”
Zeličeva je še dodala, da je veliko drugih področji, kjer bi lahko kaj privarčevali, ne pa vzgoja in izobraževanje. “Investirali smo v šolske prizidke in nove igralnice, zdaj pa bi morali narediti korak nazaj”, je še povedala Zeličeva. Povedala je tudi, da so na Občini zelo pozorni na dogajanje in ga podrobno spremljajo, ne glede na to, da gre le za osnutek.
Koliko nas stane izobraževanje?
Sicer je Občina Izola v letošnjem proračunu namenila 377.000 evorv za delovanje mestne knjižnice ter 2.448.000 eur za varstveno vzgojo predšolskih otrok, kjer je, med drugim, všteto tudi subvencioniranje delovanja obeh izolskih vrtcev.
Interventni zakon, kot je prišel v javnost, ne navdaja ljudi z optimizmom. Varčevanje na področju vzgoje in izobraževanja ne more biti rešitev za izhod iz krize, prej obratno. Na Ministrstvu za izobraževanje so sicer pojasnili, da je poseg v sicer visoke standarde slovenske prešolske in šolske izobrazbe prišel v osnutek po pomoti, kar pa si je težko predstavljati. Najbolj verjetno pa je, da bodo tudi tokrat, kot že pred nekaj leti, ponovili vajo s kostjo: umaknili bodo najbolj sporne točke, izpeljali pa “le” nekaj “obrobnih” varčevalnih ukrepov in se pohvalili, da so prišli nasproti volji ljudstva. Vse v imenu visokih etičnih in moralnih vrednot.
AM
M /mD K M 5
Politizacije
Mladinski svet je na intenzivni negi
Mladinski svet Izola je bil ustanovljen kot politični organ, ki naj bi na lokalni ravni skrbel za uveljavljanje interesov mladih v političnem življenju občine. Seveda se to nikoli ni zgodilo, dogajalo pa se je marsikaj drugega..
Mladinski svet je najprej deloval kot podaljšana roka takratne oblasti, ko pa so mu namenili tudi skrb za aktivnosti mladih v javnem življenju in mu končno dodelili še poslovni prostor in mu namenili dejavnost gostinstva, je bilo mladinske politike dejansko konec. Vsaj na lokalni ravni, saj so nekateri mladinski funkcionarji veselo potovali po svetu na proračunske stroške in reševali svet.
V	vodstvu MSI so se zvrstili mladi, od katerih so bili nekateri, tako ali drugače, vključeni v podmladke vladajočih strank. Na pamet lahko naštejemo naslednje: Ivan Brezavšček, Mojca Ferle, Aleksej Skok, Kristina Zelič, Tomaž Dujc in še kdo. Skoraj ves čas se je mladinski svet in posebej njegov lokal KT1 ubadal s finančnimi in drugačnimi težavami, kljub temu so na spletni strani World press.com še pred dvema letoma zapisali:
Mladinski svet Izola za svoje delovanje uporablja najete prostore Občine Izola - KT1. Dejavnosti izvajajo vsakodnevno. Ukvarjajo se pretežno z gostinstvom in raznolikimi aktivnosti za mlade. Organizacija se financira izključno iz svojih virov.
V	letu 2011 so v okviru svojega delovanja priredili 6 razstav mladih umetnikov, organizirali preko 20 koncertov in nastopov raznih glasbenih izvajalcev, tedensko vodili različna tekmovanja v družabnih igrah, ter pripravili različna potopisna predavanja.
Seveda pa je bila realnost drugačna. Nenehne finančne težave so pripeljale do zaprtja KT1 in tudi MSI je bolj ali manj životaril, brez politike, brez idej in brez povezovanja mladih iz različnih izolskih društev.
Odstop predsednika
Zato niti nismo bili presenečeni ob odstopnem pismu, ki ga je članom MSI poslal novoizvoljeni predsednik MSI, Seit Demiri, ki je hkrati tudi predsednik Študentske organizacije Univerze na Primorskem. Tako-le je zapisal.
“Glede na nerešljivo situacijo, ki se vleče že vrsto let in onemogoča normalno delovanje in poslovanje Mladinskega sveta Izola, sem danes bil na zaslišanju (kot priča) na UE Izola, saj je DURS ugotovila, da od leta 2010 ni bilo poslanih zadev, ki so jih zahtevali.
Glede na to, da sem za predsednika MSI kandidiral z željo da uredimo to zapleteno stanje, ki za sabo terja tudi dolgove do Občine Izola, računovodskega servisa Konto Obala, Stavbenika (ki upravlja prostore - stara italijanska) ter celo dolgove za neko opravljeno storitev iz leta 2010 in sem pri tem vztrajal, žal ni bilo nikakršnega posluha s strani Občine Izola. Z obljubami ne moremo delati. Tudi za kakršnokoli projektno udejstvovanje za naprej smo bili v štartu onemogočeni, saj smo podedovali bremena od prej. Zato je nemogoče karkoli planirati, če osnovne stvari povezane z MSI niso urejene.
Tisti, ki ste bili na sestanku pri županu, veste kaj smo se dogovorili, vendar iz tega ni bilo nič.
Izbris MSI?
Člane MSI, ki tvorite Zbor MSI, prosim, da se sestanemo in sprejmemo eno od teh dveh možnosti:
1.	razrešitev mene z imenovanjem novega predsednika MSI
2.	prekinitev delovanja in izbris MSI iz registra.
Prva od predlaganih točk je možna in legitimna po statutu in zakonu. Druga prav tako. Razumem pa, da bo najverjetneje kdo proti ukinitvi MSI in hkrati pričakujem, če je že takšnega mnenja, da me zamenja in morda poskusi najti rešitev.
Medtem je Občina Izola že oddala prostor KT1 novim najemnikom, prostor MSI v stari italijanski šoli pa je že dolgo, bolj ali manj, prazen.	ur
Poznate Šri Lanko?
Anja Sekalo, Izolanka, diplomantka Fakultete za socialno delo, že nekaj časa živi in dela na Šri Lanki. To deželo, njene lepote, posebnosti, hrano in navade, bo predstavila jutri, v četrtek, 20. novembra ob 18.00 uri, v Plaču Izolanov na Ljubljanski 32.
Ko je delo v javnem interesu častno
Najmlajša slovenska občina, Ankaran, preseneča in navdušuje z nekaterimi pobudami, ki so usmerjene predvsem v racionalno ravnanje s proračunskim denarjem in nas vračajo v čas, ko je bilo delo za skupnost častno brez finančnih stroškov, ki danes celo izolsko občino vodijo k temu, da se odreka sejam občinskega sveta zaradi varčevanja.
V uredništvo smo prejeli sporočilo za javnost, da je Občinski svet Občine Ankaran, na svoji 2. redni seji, na predlog župana, obravnaval in sprejel tudi Sklep o financiranju političnih strank iz sredstev proračuna Občine Ankaran ter Pravilnik o višini in načinu določanja plač ter plačil za opravljanje funkcije oziroma sejnin funkcionarjev Občine Ankaran, članov delovnih teles Občinskega sveta in župana in drugih organov Občine Ankaran ter o povračilih stroškov.
Sprejeti Sklep določa, da politične stranke in liste v Ankaranu ne bodo prejemale sredstev iz občinskega proračuna oz., da je skupna višina proračunskih sredstev namenjenih za financiranje političnih strank, in sicer za vse stranke in liste, ki so do financiranja upravičene skupaj, v vsakoletnem proračunu Občine Ankaran določena v višini 1 EUR.
Sprejeti Pravilnik, zasleduje načelo, da je v Ankaranu funkcija člana občinskega sveta, nadzornega odbora in delovnih teles častna. V Pravilniku je sejnina za člane občinskega sveta, člane delovnih teles le-tega in člane nadzornega odbora za udeležbo na sejah določena v višini 1 EUR.
Stroški, namenjeni za financiranje političnih strank in list ter stroški sejnin bi po običajni metodologiji izplačevanja bremenili vsakoletni proračun Občine Ankaran v višini preko 60.000 EUR. Ker se politične stranke in liste iz javnih virov v Ankaranu ne bodo napajale, izvoljeni svetniki v Ankaranu pa bodo tudi v prihodnje svoje delo opravljali častno in brez plačila, bomo v mandatu 2014 - 2018 privarčevali okoli 250.000 EUR. Privarčevana sredstva bodo namenjena financiranju različnih socialnih programov v Občini Ankaran, o čemer bo občinski svet odločal pri pripravi vsakoletnih občinskih proračunov.
Vse sklepe je občinski svet sprejel brez glasu proti.
Ob tem sporočilu velja spomniti, da je tudi izolski občinski svet doslej slišal kar nekaj pobud za zmanjšanje stroškov sejnin in delovanja strank, a so vse pobude končale v predalih. Svetnika Liste Izolani sta aprila 2009 strokovnim službam Občinskega sveta naslovila pobudo naj pripravijo predlog spremembe izplačila sejnin članom občinskega sveta in članov delovnih teles občinskega sveta ter članov nadzornih odborov javnih zavodov, katerih ustanovitelj je Občina Izola in sicer tako, da se izplačila zmanjšajo za 50 odstotkov. Na ta način se proračunska postavka Dejavnost občinskega sveta zmanjša za 58.129 Eur, za enak znesek pa se poveča proračunska postavka Aktivna politika zaposlovanja, in sicer poglavje povečanje zaposljivosti s programi javnih del pri dejavnostih mladine. Pobuda, seveda, ni bila uspešna.
Kako do občanom prijazne Občine
Društvo Izolani in Lista Izolani vabita na nadaljevanje tematskih pogovorov o možnostih drugačnega upravljanja lokalne skupnosti in o skrbi za demokratično odločanje na ravni občine, krajevne skupnosti, naselja ali ulice. Po pogovoru o samoorganiziranju ljudi v krajevnih, vaških, mestnih skupnostih (primer: Iniciativa Mestni zbor iz Maribora) in o Participatornem proračunu, bo gost tretjega srečanja v Plaču Izolanov (Ljubljanska 32), Gregor Strmčnik, prvi župan občine Ankaran.
Z njim se bomo pogovarjali o tem, kako je nastala občina Ankaran, kako so se lotili priprave občinskega proračuna, kako zagotavljajo vpliv javnosti na prostorsko urejanje občine in o zmanjševanju stroškov funkcioniranja občine.
Pogovor bo v ponedeljek, 24.11. ob 18.00 uri v Plaču Izolanov.
-------------------------------- Kultura brez športa
Po malem je vsem žal za ZKO
Nevenka Gregorčič je letošnja občinska nagrajenka. Nagrado je prejela za skrb za živali v sklopu društva za dobrobit živali, čeprav večino dneva vendarle nameni organizaciji kulturnih programov in prireditev v izolskem kulturnem domu in na prostem. Triindvajset let tega dela je vrednih pogovora.
Koordinatorka kulturnih programov, Nevenka Gregorčič, je danes že veteranka tega dela Centra za kulturo, šport in prireditve. V izolsko kulturo je prišla kot diplomantka umetnostne zgodovine, nekdanja Šumijevka in delavka Festivala Ljubljana, danes je za njo 23 let dela v izolski kulturi.
-	Nekoč je obstajala Zveza kulturnih organizacij . Pogrešaš tiste čase.
-	Seveda pogrešam ZKO. Mi smo bili takrat zelo majhen kolektiv, praktično trije, Jadranka, Danilo in jaz, in v taki zasedbi smo skrbeli za vse kar je imelo zvezo s kulturo. Skrbeli smo za društva, organizirali različne festivale, naprimer, lutkovnega, pa tudi ribiški praznik in podobne fešte, vendar je bilo vse lažje, ker smo bili mladi in predvsem, ker smo imeli dobro podporo lokalne oblasti. Tudi denarja je bilo za kulturo in prireditve, takrat, čeprav se čudno sliši, več kakor danes.
. Ti si se tukaj zaposlila še zelo mlada?
-	Tukaj sem 23 let in sem prišla na ZKO iz Ljubljane oziroma s Festivala Ljubljana. Seveda se mi je zdelo grozno, kako se tukaj malo dogaja, glede na to, da smo v Križankah delali od sedmih zjutraj do treh ponoči. Počasi se je potem začelo dogajati tudi pri nas. Najprej likovne, potem plesne delavnice, pa balet in program se je počasi širil.
-	Verjetno je bil ta prehod iz Festivala Ljubljana na ZKO Izola, velik šok?
-	Ne moreš si misliti, kako mi je bilo grozno prve dni. “kaj se bomo zdaj tukaj gledali”, sem si rekla in potem smo začeli pripravljati različne stvari. Sem pač tak adrenalinski človek, ker moram ves čas nekaj delati, nekaj se mora dogajati, moram imeti skrbi in nenehno moram biti v zamudi. Ko sem v cajtnotu največ naredim. Ko se je začelo kopičiti dogajanje sem seveda kar zacvetela in več ko je bilo problemov z odri, razstavami, ozvočenji, prijavami in podobnim, bolj sem bila zadovoljna, samo da se je dogajalo.
-	Je bilo takrat amatersko kulturno življenje živahnejše kot danes?
. Takrat so že bili Steps, Lai in Lik. Prav Likovci so imeli eno pisarni-co v kulturnem domu in so se tam pogovarjali o slikarstvu, meni pa se je zdelo, da je to premalo, ker, če grem na tečaj kuhanja hočem tudi kaj skuhati.
Tako smo se s Stanko Jenko in Markom Skokom, oba sta že pokojna, dogovorili, da bodo tudi praktično delali. Je šlo počasi ampak z novimi in novimi mentorji so potem le prišli do tega, kar so danes. Ena velika ustvarjalna likovna skupina.
-	Vsi ste bili takrat mlajši in takrat je kultura slonela na mlajših, zdaj pa ste še vedno isti.
-	Žal je res tako ampak zato pa delamo z mladimi. Zadnja leta je v tem našem kulturnem domu veliko mladih, še posebej gledališčnikov in sploh plesalcev v plesnih skupinah.
-	Nenadoma si postala ena najstarejših delavk Centra za kulturo, šport in prireditve.
-	Ja, skoraj najstarejša sem. Žal.
-	Si kdaj izračunala, koliko prireditev si organizirala v teh letih?
-	Nisem. Približno 200 jih je na leto in če to pomnožimo s 23 leti pridemo na številko od 4 do 5 tisoč.
-	To seveda pomeni veliko poznanstev in zvez z nastopajočimi.
-	Res je. Pri meni velja tako kot za Rupla, ki je menda imel beležnico z vsemi pomembnimi telefonskimi številkami. Brez tega enostavno ne gre. Moram priznati, da sem z vsemi temi izvajalci v dobrih odnosih, kar ti da določeno referenco, ki je zelo pomembna v današnjih časih, saj te najprej pokličejo in povejo, da imajo nov projekt. Potem jaz povem, da nimamo denarja pa rečejo, da bodo znižali ceno samo ne smejo drugi izvedeti tega. Kot organizator moraš imeti vedno v glavi deset različnih možnosti za sestavo programa in potem to ni težko. Seveda se vedno ne posreči. Najbolj varno je igrati na preverjena imena, ampak včasih je treba dati možnost tudi tistim, ki se šele prebijajo na sceno. Včasih je grozno, ko pomislim, da bi lahko sestavila mesečni program v dveh urah, seveda pa sledi še veliko drugega dela.
-	Najbližje ti je gledališče?
-	Včasih je bilo, zdaj pa je v prednosti glasba. Z gledališčem je križ, ker so dobre predstave, ki človeku dajo misliti, drage, prevelike za naš oder in na koncu imajo še slab obisk. Ljudje pač hočejo komedije, vendar je treba biti pri tem pazljiv, da izbereš vsaj take, ki imajo dobro zgodbo in ne igrajo na prvo žogo. Dejstvo je, da je danes težko dobiti dobro komedijo, ki ni pod nekim kulturnim nivojem.
-	Kako potem izbiraš predstave?
-	Še vedno imam te zveze po gledališčih in njih vprašam, kakšna je predstava in oni mi povedo kakšna je katera predstava in mi svetujejo, da jo vzamemo, ali ne. K sreči še obstajajo ljudje, ki imajo oči in ušesa, da jih lahko povprašam za nasvet.
-	Če ni nič pametnega pa pokličeš Iztoka Mlakarja.
-	Ja, to pa je res fenomen. Pred dvajsetimi leti, ko smo organizirali prvi koncert, to je bilo takrat, ko je imel še čisto črne lase, smo skupaj delali plakate za njegove nastope, pa smo hitro nehali reklamirati njegove nastope, ker ni bilo potrebno. Mi smo imeli čakalne liste. Zvezki in zvezki so bili polni čakajočih na njegov koncert. Spomnim se, da je enkrat imel 14 koncertov po vrsti, potem je imel nekaj pavze in spet vse na novo. Nato je predlagal, da imamo vsak mesec en koncert in to je trajalo več kot leto dni, potem si je spet vzel malo odmora.
Zdaj ga ni bilo nekaj časa, do nastopa, ki ga je imel pred mesecem dni in lahko si misliš, da je bilo spet vse polno. Po njegovo, seveda.
-	Ti si še iz analognega obdobja. To je bilo takrat, ko ste se sodelavci še pogovarjali med seboj iz oči v oči.
-	Ja, nekoč smo se veliko pogovarjali med seboj, pisali smo stvari v beležke, telefonske številke smo znali na pamet, imeli smo čudovit električni pisalni stroj z množico-funkcij, ki pa jih nihče ni obvladal, vendar smo ga vsi uporabljali. Potem je prišel računalnik, ki je sicer zelo koristna naprava, ki pa nas je tudi malo odtujil.
-	Center je zdaj razmeroma velika inštitucija. Naenkrat ste se kulturniki morali pogovarjati tudi s športniki in podobno.
-	Verjetno so Center ustanovili zaradi racionalizacije ampak-jaz mislim, da bi bilo za nas bolje, če bi kulturo in šport ločili. Saj kakšnih posebnih težav s komunikacijo ni, ker smo tako diametralno nasprotni, da niti ni potrebna. Skupaj nastopamo predvsem pri večjih prireditvah.
-	Zdaj so spet vse turistične prireditve pri vas.
-	Mi smo bili zadolženi za prireditve kulturnih društev in skupin pa za tiste, ki smo jih organizirali po pogodbi z občino. Nekoč je bila, takoimenovana, redna dejavnost v kulturnem domu od oktobra do junija, potem pa se je to začelo širiti navzven in zdaj imamo skoraj vsak mesec tudi prireditve izven kulturnega doma. Nekaj časa je turistične prireditve prevzel TIC oziroma Turistično združenje, zdaj pa so spet pristale vse pri nas.
-	Ostali ste brez direktorja.
-	Ne še. Do konca meseca je še pri nas. Potem pride vršilec dolžnosti in nato novi direktor.
-	Te lahko vprašam ali se boš res upokojila?
-	Ne sprašuj me tega. Vse bo jasno, ko bom videla, kako se rešujejo te naše kadrovske zadeve. Če se ne bom upokojila bom povedala zakaj se nisem in če se bom upokojila bom tudi povedala zakaj sem se.
D.M.

Stiska
Ko gremo po jabolka na Rdeči križ
Jabolka so verjetno najbolj slovenski sadež. Gre za enega redkih slovenskih proizvodov, ki ga več izvozimo, kot uvozimo, kljub temu pa povprečno Slovenec poje 45 kilogramov jabolk na leto. Jabolka so takorekoč povsod in njihova cena je zelo nizka. In ravno jabolka so trenutno pokazatelj težkih razmer v naši državi.
Težave pri sicer zelo velikem izvozu jabolk so se pojavile ob ruskem embargu za živila iz Evropske unije. To je pomenilo, da je veliko jabolk (pa tudi paradižnika in hrušk), ki so bile sicer namenjene za ruski trg, ostalo v domačih skladiščih, prepuščena milost in nemilosti poteka časa, ki je za sadje, seveda, uničujoč.
Od tod ideja Ministrstva za kmetijstvo, da se višek kakovostne hrane razdeli dobrodelnim organizacijam. Rdečemu križu in Karitasu. Teh jabolk pa je veliko, zelo veliko.
Kot je povedal Vlado Ostrouš-ka, predsednik izolskega Rdečega križa, so oktobra dobili najprej dve toni in pol jabolk, ki so hitro pošle, "presenetilo pa nas je, ko smo nato dobili še dve toni jabolk, te pa so pošle v vsega osmih urah med ponedeljkom in sredo”, in to ne glede na to, da je cena jabolk, predvsem zaradi presežka na trgu, izredno padla. "Kakovostna jabolka, tista namenjena izvozu, ki morajo dosegati določene standarde, se dobijo po 0,48 evra na kilogram. Kljub temu pa je bilo povpraševanje na Rdečem križu izjemno. “ Naslednjo pošiljko pričakujejo konec novembra, ko bi morale iz Ljubljane prispeti kar tri tone jabolk. “Največja bojazen je, da ne bi jabolka zgnila v skladiščih, saj ta niso namenjena za dolgotrajno shranjevanje. Zato smo se odločili, da so do teh jabolk upravičeni tako socialno najšibkejši, ki prejemajo socialno pomoč, kot tudi upokojenci, ki prejemajo do 550 eur pokojnine. In prvič po tolikih letih smo pred vrati Rdečega križa videli veliko upokojencev, ki sicer ne bi prestopili
tega praga", pravi Ostrouška. Povedal je tudi, da so nekateri povedali, da jim je nerodno, ampak je stiska tako huda, da so hvaležni, da so tudi sami upravičeni do jabolk. "Danes je realnost, da v Izoli živi 1600 ljudi, ki prejema manj, kot 500 eur pokojnine. Če bi samo teh 1600 prišlo bi jabolka razdelili v nekaj minutah."
Vlado Ostrouška je povedal, da so ta jabolka pokazala, da je stiska veliko večja, kot bi si kdo mislil.
Jabolka tudi v Karitasu
V izolskem Karitasu prav tako delijo jabolka. Teh so dobili 210 zabojev, imajo pa jih le še nekaj.
"Poleg tega moramo te zaboje tudi prebirati, saj počasi te ja-bolke že pobira”, je povedal župnik Janez Kobal. "Na žalost pa bi ljudje še najbolj potrebovali denar za plačevanje položnic, a tega žal nimamo. Tudi, če bi dobili milijon evrov, to verjetno ne bi bilo dovolj. Takšno je trenutno stanje v Izoli. ”
Stanje v Izoli je slabo
“Prehrambeni paketi gredo zelo hitro, a jih ni veliko. Vsake toliko lahko ponudimo pralne praške, ali pa oblačila in obutev. Žal pa tisto najhujše, položnice, na Rdečem križu ne moremo poravnati. Še dobro, da ima lokalna skupnost posluh za težave, saj iz Ljubljane prihaja čedalje manj denarja”, pravi Ostrouška. “To pa se odraža tudi pri gospodarstvu. Pred kratkim smo v projektu Drobtinica zbrali nekaj več kot 500
evrov donacij posameznikov in 600 evrov donacij nekaterih podjetji, a prošenj za donacijo smo poslali več kot stotim po-djetjim.
Če bi vsako podjetje podarilo le nekaj evrov, bi bil izkupiček veliko večji, ampak očitno je situacija takšna, da si niti tega ne morejo privoščiti, oziroma tistih nekaj evrov, ki imajo, morajo porabiti za druge namene. ”
Ob koncu leta na Rdečem križu pripravljajo še dve akciji.
20. decembra bodo v sodelovanju s Klubom izolskih študentov in dijakov, ženskim rokometnim klubom Izola in Ribari organizirali pobiranje dobrot pred štirimi trgovskimi centri ob prihajajočimi prazniki. V podobni akciji pred Velikonočnimi prazniki so zbrali kar 1250 kilogramov dobrot in upajo, da bodo Izolani, kot še vsakič doslej, znali pomagati tistim, ki imajo manj.
22. decembra pa bo ponovno akcija obdaritve starejših v Domu upokojencev v Izoli, kjer bo nastopila izolska kantavtori-ca Marjetka Popovski.
AM
TISTI PRAVI ZMAGOVALCI
piše: Barbara Motoh Bračanov
Danes sem skoraj hkrati prebrala dve novici; ena je bila, da je Tina Maže zmagala tekmo, druga pa, da je Štefan izdal novo pesem. Bravo Tina, vsekakor - ampak zame je zmagovalec dneva, tedna in meseca vsekakor Štefan. Ker mu ni pomembno, kam se uvrsti, ker “tekmuje” nekako “against ali odds”, kot bi dejal angleško govoreči del sveta, ker že toliko let sanja ne zmage, ampak sodelovanje v neki drugačni tekmi.
Izola je polna zmagovalcev - Slavko zmaga vsak dan posebej, ko pride do svojega kapučina in cigareta. Iztok in Miloš zmagata vsakič, ko ob nemogoči uri na nemogočem mestu ujameta polno košaro sip. Ljubljanska ulica zmaga vsakič, ko se napolni ob naključni ulični fešti. Mandrač zmaga vsak teden ko kljub popolni ne-podpo-ri ter že skoraj zanikanju obstoja s strani vseh mogočih oblasti vseeno izide. Društvo prijateljev mladine zmaga vsak mesec, ko dela brez plače. Rdeči Križ zmaga vsak dan, ko nahrani ljudi, ki si drugače toplega obroka ne bi mogli privoščiti.
Vsaj dobra polovica Izolanov zmaga vsak mesec, ko jim ne blokirajo računa in ne izklopijo nobene od življenjsko pomembnih dobrin. Gasilci zmagajo vsakič, ko preprečijo poplave. Lastniki “Lokalov za en tolar” zmagajo vsak mesec, ko plačajo prav nič “enotolarsko” najemnino (v nasprotju z njimi vsak dan po malem izgubljajo politiki, ki so projekt začeli in ga sedaj gledajo, kako počasi propada). Vsi zmagujejo brez uradnih sponzorjev in velikih titul, na koncu dneva okrog vratov ne visijo medalje, visi pa zadoščenje.
Na koncu vsakega dneva smo vsi po malem zmagovalci, vsak v svojem drugačnem, malo čudnem svetu - če citiram današnjega zmagovalca Štefana - “To je to”. To je Izola, tista Izola, ki jo imamo radi vsak dan, ne samo vsake štiri leta za zelo kratko, simbolično obdobje. To je tista Izola, ki ima zares srce, ki bije; včasih malo prehitro, včasih malo prepočasi, z aritmijami tu ali tam, ampak bije pa zanesljivo...
Barbara Motoh Bračanov dela kot mentorica v izolskem Društvu prijateljev mladine, je začetnica ] projekta Zvezdice, stalna aktivistka in ob tem žena in mati treh otrok. Je tudi pesnica, vsestranska ustvarjalka in pisanje kolumne ji je neke vrste sprostitev.
Maribor previsoka ovira za Izolane
Zdrave fante rabimo!
Istrabenz plini Izola - Maribor Branik 20:33 (9:13)
Dvorana v Kraški, gledalcev 300, sodnika Smolko (Gornja Radgona), Brecelj (Ajdovščina). Istrabenz Plini Izola: Gregorič (1 o.), Vončina (11 o.), Kevič (2
o.), Jurič 2, Gomezelj 3, Čosič 6, Božič 5 (3), Žgavec 1, Vukovič 2, Zorič-Stepančič 1, Kojič, Matija-ševič. Trener: Borut Hren.
Da so poškodbe res pošteno oklestile izolsko moštvo je zelo nazorno ponazoril pogled s tribune na obe klopi. Borut Hren je poleg treh vratarjev tokrat za bitko proti Štajercem imel le osem izkušenejših fantov ter dva mladinca. S tem pa se je težko boriti proti slabšim ekipam v ligi, kaj šele proti mariborskim rokometnim velikanom. Upati je le, da se bodo Žan Popovič, Andraž Velkavrh in drugi čim prej dobro pozdravili in se vrnili na parket v Kraški. Navkljub pričakovanjem pa smo v prvem delu videli zanimivo enakovredno predstavo, v kateri sta z odličnimi obrambami izstopala mariborski vratar Emir Taletovič in domači Blaž Vončina. Prvi je domačinom ubranil tudi precej idealnih priložnosti in s tem svojim omogočil nekoliko večjo prednost ob polčasu. Sicer pa je bil nastop naših fantov v tem delu dober, saj so dobro držali korak s tekmeci, tako da kakovostna prednost Maribora ni prišla do izraza.
Tudi v drugem delu smo pričakovali podoben odpor izolskih rokometašev, vendar so ti tudi v nadaljevanju naletela na omenjenega vratarja. Ravno uvodnih deset minut nadaljevanja je bilo odločilnih za razplet tekme. Našim žoga nikakor ni šla v gostujoči gol, medtem pa so gostje v tem obdobju zaigrali še bolj ofenzivno. Svojo prednost iz prvega dela so do 40-te minute sprva podvojili, na začetku zadnje četrtine pa je ta znašala že deset zadetkov. Novi trener Maribora Boris Denič je kljub zanesljivi prednosti na parketu ohranjal izkušene igralce in ni želel tvegati z manj izkušenimi fanti, mariborsko orožje pa so ob čvrsti obrambi bili hitra igra, takojšnje zaključevanje napadov ter protinapadi.
Medtem pa Borut Hren ni imel možnosti pošteno spočiti svoje ekipe, ki je skorajda vso tekmo odigrala v isti postavi. Postopno je tako Izolanom proti koncu srečanja začelo zmanjkovati moči in nasprotnikovo mrežo so zadnjič zatresli pet minut pred koncem. Mariborčani so v preostanku tekme s petimi zaporednimi goli potrdili svojo premoč končni izid povišali na končnih 13 zadetkov razlike. »Smo sicer zadevali, vendar smo oslabljeni, saj nam manjka nekaj igralcev in to se pozna«, je po tekmi dejal tokratni prvi strelec Izole Elvin Čosič.
»Žoga ni hotela v gol Maribora že prvi polčas, še bolj pa drugi, ko smo bili nekonkurenčni in je nastala razlika v golih. Tako kvalitetno ekipo kot je Maribor težko ustaviš. Žal naših navija ev še nismo uspeli razveseliti z domačo zmago. Vseh šestdeset minut je pač težko zdržati z eno postavo. Rad bi se jim zahvalil za spodbudo. Upam, da vidijo, da smo zdesetkani in da prepoznavajo našo borbeno željo po uspehu. Hvala in upam, da nam bodo še naprej stali ob strani«, je po tekmi povedal Borut Hren.
Nogomet
3.SNL-zahod
Rezultati 13. kroga
MNK Izola:Bilje 4:0 (1:0)
Ajd. Škou:Tabor Sežana 1:2 (1:1) Adria:BrdaO:2 (0:2)
II. Bistrica: Jadran Dekani 0:3 (0:1) Portorož Piran: Cerknica 11:1 (5:0)
1.mesto in odlično vzdušje
Uspešen revanš Biljam za visok poraz na prvi tekmi je poskrbel za odlično vzdušje v slačilnici. To se je še dodatno dvignilo po prejetih rezultatih iz drugih igrišč oz. po spoznanju, da smo prevzeli vodstvo v 3.SNL-Z.
Prvi cilj, ki smo si ga zadali je dosežen. Težko pričakovano prvo mesto, na katero smo ciljali že od samega začetka sezone je končno naše, do končnega cilja pa nas loči še veliko. Sledi čas, ko bo potrebno to mesto na lestvici ohraniti, kar posledično pomeni še dodaten pritisk na igralce, ki so sicer v zadnjih tekmah prikazali izvrstno formo in zabeležili 5 zaporednih zmag, za kar jim je seveda treba čestitati.
Na zadnji tekmi smo z rezultatom 4:0 premagali nasprotnike iz Bilj in se tako revanširali za visok poraz na prvi tekmi. Na sceni so bili stari znanci in redni strelci v letošnjem prvenstvu: Kremeno-vič, Peroša, Finkšt, Mihailovič. Potrebno pa je pohvaliti tudi vezno in obrambno linijo, ki praktično ni dopustila nasprotniku resnejših priložnosti.
Zadovoljstvo ob zmagi je bilo še toliko večje ob spoznanju, da smo po 13.krogu prevzeli vodstvo na lestvici.
Rok Vatovec po tekmi: "Osebno sem z igro celotne ekipe zelo zadovoljen, saj je vsak posameznik dal svoj maksimum. Igrali smo agresivno in nasprotniku redko omogočili, da se je sploh približal našemu golu. Poleg tega pa so fantje v napadalnih akcijah pokazali veliko domišljije in tehnične dovršenosti. Po tekmi smo vsi nestrpno pričakovali rezultat iz Ajdovščine. Sežana je presenetila, mi smo se pa veselili. Pomembno je, da se zavedamo, da je prvenstvo šele na polovici in da se pripravimo na naslednjo tekmo ravno s Sežano. ”
Uradno nas čakata še dve tekmi pred zimskim premorom. Najprej gostovanje proti vedno nepredvidljivi Sežani, ki je ugnala doslej vodilno ekipo Ajdovščine, zatem pa še naš obračun z Ajdovci, ki je
bil predviden v premeščenem 12. krogu. Slednja tekma bo odvisna od vremenskih pogojev in se bo morebiti premestila v spomladanski del, odvisno od delegiranja vodstva 3.SNL-Z.
EPNL
Rezultati 10. kroga:
Jadran PM : Korte Avtoplus 0:4 (0:2) Komen : Renče 3:1 (1:1)
Košana : Piama IK 5:0 (2:0)
Štiri tekme, tri zmage
Galeb grup Robotina - Triglav Kranj 3:0 (25:17, 25:14,25:19)
Po pričakovanjih naše odbojkarice niso imele težkega dela s tokratnimi nasprotnicami iz Kranja. Prepričljivo so namreč v Livadah dobile vse tri nize in tako s izidom 3:0 prišle do letošnje tretje zmage. S tem uspehom na lestvici ohranjajo drugo mesto, na katerem z dvema točkama zaostajajo za Ankaranom.
V soboto pa se dekleta Galeb grup Robotine odpravljajo v Žirovnico. Tokrat gostujejo pri ekipi Zgornja Gorenjska, ki je s točko zaostanka za Izolo na tretjem mestu. Gre za zahtevnejšega nasprotnika, kakovost, vztrajnost in istrska trma pa so značilnosti naše ekipe, ki seveda računa na optimalen razplet. Mi pa tudi. Srečno punce!

l.SNTL-člani
Olimpija: Arrigoni 3:5 Prva zmaga članov
V soboto so člani igrali tekmo 7. kroga na Galjevici v Ljubljani proti ekipi Olimpije. Tekma je pričela zelo izenačeno, tako da je bil rezultat po dveh krogih 3:3. Nato so naši igralci gladko, s 3:0, zmagali obe naslednji tekmi in dosegli dolgo pričakovano prvo zmago v prvi državni ligi.
Za zgodovinsko zmago je tri točke prispeval Erik Paulin, dve zmagi pa je dosegel Simon Frank. Za ekipo je nastopil tudi Kristjan Ludvik, ki pa tokrat ni imel najboljšega dne.
Za športni nastop gredo pohvale celi ekipi, tudi Gregorju Vukoviču, kot rezevnem igralcu.
1.	SNTL - članice Muta: Arrigoni 5:4 Članice so odigrale na Muti tekmo 5. kroga. Domačinke so dvoboj nekoliko boljše začele in v glavnem vodile skozi cel dvoboj, največ s 4:2 po drugem krogu. Nato so naše igralke izenačile na 4:4. Zadnja, odločilna tekma je nato pripadla Muti.
1
Mlada Lea Paulin je namreč s 3:1 izgubila zadnjo tekmo in tako so lahko domačinke slavile.
Kljub porazu gre pohvala igralkam za dobro igro. Ekipa je tudi tokrat nastopila vidno pomlajena in se povsem enakovredno kosala z na papirju veliko boljšimi nasprotnicami. Vse tri zmage je dosegla Katrina Sterchi, medtem ko je Urška Čokelj dobila eno tekmo, dve pa tesno, s 3:2 izgubila.
V	zadnjih dveh nastopih na domačem kegljišču so izolska dekleta iztržila maksimalno število točk. Najprej so premagale ekipo Bele krajine iz Črnomlja s 3337:3156 oziroma 5:3. Rezultatsko je bila zmaga prepričljiva saj so slavile z 181 keglji v set točkah pa je bila ta razlika manjša saj so gostje s postavitvijo ekipe iztržile največ. Pri domačinkah sta bili boljši od ostali Pavlovičeva s 585 in Zotičeva s 566 p.keglji. Gostje pa so imele najbolj razpoloženo Žvabovo, ki je podrla 588 kegljev.
V	drugem nastopu so premagale ekipo Radenske iz Radencev z rezultatom 3303:3169 oziroma 6:2. Pri domačinkah sta bile boljše od ostalih Pavlovič z 569 in Adam s 568 p. keglji. Gostje pa so imele naj bol razpoloženi Tibavtovo s 575 in Štiberjevo z 582 p. keglji.
Lestvica LB ženske: 1. Impol 14,
2.	Celje II. 13,3. IZOLA 12,4. Radenska 7, 5. Pivka 7, 6. Ceršak
6,	7. Bela krajina 6, 8. Adria 6, 9. Trebnje 5, 10. Gorica 4 točke; Moška ekipa ne sestavi dobrega nastopa na domačem kegljišču. Najprej so izgubili proti ekipi Sij-ACRON1 iz Jesenic z 3350:3477 oziroma 2:6 nato pa še proti Ljubljanski Lokomotivi z 3314:3375 oziroma 3:5. V obeh nastopih ne gre pohvaliti nobenega domačega igralca saj sta rezultata Širce 573 in v drugi tekmi Kneževiča 575 komaj zadovoljiva. Pri Jeseničanih so odlično zaigrali do te sezone Izolski igralec Vovk z 612, Čelič s 609 in Mavsar s 602 p. keglji. V drugi tekmi pa je bil najboljši Ljubljančan Štih s 636 p. keglji.
Lestvica 2. L. zahod moški: 1. Ograj ca 14, 2. Sij-Acroni 12, 3. Taborska jama 11, 4. Triglav II. 10, 5. Lokomotiva 9, 6. IZOLA 6,
7.	Železniki 6, 8. Calcit 4, 9. Proteus LIV 4, 10. Krka 4 točke;
Druga ženska ekipa je gostila drugo ekipo Bresta iz Cerknice in izgubila s 3132:3205 oziroma 3:5. Najboljše pri domačinkah sta bili Gregorič L. z 549 in Stankovičeva z 548 p.keglji. Pri Cerkničankah pa je odlično zaigrala Hren z 585 in Žnidaršič s 567 p. keglji.
Lestvica 2. L. zahod ženske: 1. Brest II. 10, 2. Dormeo 8, 3. Kočevje 8, 4. Krka 4, 5. Kamnik 4, 6. IZOLA II. 2, 7. Medvode brez točk;
Ta vikend vse ekipe gostujejo. Ženska prva v Celju, druga v Zagorju moški pa gredo v Škofjo Loko. (gg)
V balinarski dvorani Luke Koper v Kopru se je pričela zimska liga v balinanju. Tekmovanje in druženje bo potekalo čez zimo do marca. V ligi nastopa dvanajst ekip iz obalno brkinskega območja. Med njimi tudi mlada ekipa iz Kort.
V ponedeljek IZnovembra je bilo odigrano 38. kolo v taroku za posameznike. Tokrat ni nihče osvojil vseh 6 možnih točk. Zato so bile razlike na vrhu zelo majhne. Prvo mesto je osvojil Cveto Ličen s 5 točkami in odlično razliko +1373, na drugem mestu je pristal Boris Debeljak s 4,75 točkami in razliko +629, Marjan Šink in Jože Bolje s po 4,50 točkami, a je imel Šink boljšo razliko +835, Bolje pa +417. Štiri kola pred koncem tekmovanj je ostala uvrstitev prvih pet tarokašev nespremenjena. Vodi Cveto Ličen s 165,75 točkami in razliko +23.196. Sledijo Grdič Ivica s 152 točkami in razliko +28.038, Boris Debeljak s 141,75 točkami in razliko +13.363, Marija Bolje s 140 točkami in razliko +7096 in Anton Sevčnikar s 127 točkami in razliko +8628. Naslednji turnir bo 24.11.2014 v kavarni hotela Delfin. Nato bodo še trije turnirji v decembru. 22.12. pa bo razglasitev vseh uvrstitev letošnjega prvenstva.

Začela se je zimska sezona
Nova sezona se je komaj dobro začela, za nekaterimi izolskimi strelci pa so že tri tekme. V soboto, 25.10.2013, je v Postojni
Športna šola Maestral vabi k vpisu otroke od 1. do 3. leta.
informacije 041 644 817
potekal 1. turnir 2. Državne lige Zahod v streljanju z zračno puško. S standard zračno puško je bila Katja Reja prva, Enej Šuštar šesti in Jernej Galjanič na 14. mestu, ekipno pa so bili drugi. Istega mesta ni ekipa spustila iz rok niti na 2. turnirju 16.11.2014 v Solkanu, posamezno pa so se uvrstili takole: Jernej Galjanič na 7., Karim Požar na 8. in Enej Šuštar na 12. mestu.
V soboto in nedeljo, 8. in 9. novembra 2014, pa je v Idriji potekalo 1. kolo Primorsko-Notranj-sko-Kraške Regijske lige Zahodne Regije v streljanju z zračnim orožjem. Z zračno puško je bil v kategoriji Cicibani Klemen Švara prvi, Ernes Gladovič tretji in Jaka Hrvatin četrti, ekipno pa so bili seveda prvi. Med Mlajšimi dečki je bil Vito Kavalič na prvem, Martin Memon na 9., Aljaž Bajt na 10. in Mark Rožac na 11. mestu, ekipno pa so zasedli 2. mesto. Kot edini predstavnik med Dečki je Dan Lorbek Ivančič zasedel 7. mesto. Med mla-
dinci je bil Jernej Galjanič prvi, Enej Šuštar pa tretji, kar je kljub okrnjenosti ekipe (samo 2 člana) zadoščalo za 3. mesto v skupni razvrstitvi mlajših mladincev in mladincev. Mešana članska ekipa je zasedla 5. mesto, uvrstili pa so se takole: med člani je bil Aljoša Frank sedmi, med članicami pa Patricija Memon četrta in Dolores Šuštar šesta. Veterani so bili ekipno drugi, z Bojanom Šuštarjem na 6. mestu v kategoriji 50-60, ter Darijem Banom na 3. in Ivanom Božičem na 4. mestu v kategoriji 60-70. Z zračno pištolo je bil kot edini predstavnik Leon Memon tretji med Mladinci, ekipa Članov pa je bila četrta, posamezno pa so se uvrstili takole: Ivan Božič na 7., Andrej Jakomin na 14., Enio Božič na 17. In Leon Tomažin na 19. mesto.
Izolski strelci so zadovoljni z otvoritvenim izplenom skupno sedmih medalj. Pozna se, da so pridno vadili, to pa jim bo še večja vzpodbuda v bodoče, dš
Motoriko je treba razvijati čim prej
Športna šola Maestral, ki jo vodi Tone Barič, se je pred tremi leti vrnila po nekajletnem premoru. Osredotoča se na športno vzgojo otrok od tretjega do šestega leta starosti, a, kot je povedal Barič, so ugotovili, da pogosto triletni otroci niso še pripravljeni na samostojno vadbo, brez prisotnosti staršev.
Zaradi tega so letos, kot novost, uvedli tudi športno šolo za tiste najmlajše, od enega do treh let starosti, da otroke čim prej navadijo na športno vadbo, kot tudi športno šolo za otroke do osem let, ampak brez posebnega poudarka na spe-določen šport.
-	Zakaj bi se starši morali odločiti, da dveletnega otroka vpišejo v športno šolo?
-	Najnovejša dognanja pravijo, da se otroci največ naučijo do šestega leta starosti, torej se do takrat največ naučijo tudi motorike. Pogosto slišim starše, ki pravijo, da je otrok premajhen za telovadbo, kar pa je povsem napačno razmišljanje, saj otrok v tem času lahko najbolje razvija prav motoriko. Zaradi tega smo se odločili za telovadbo za najmlajše, na kateri ni poudarka na posamezno športno panogo. Telovadba za najmlajše pa poteka ob prisotnosti staršev, ki so za otroke pomembna oporna točka in otroci jih radi posnemajo. Dejansko sta pri telovadbi za najmlajše pomembna socializacija in razvoj motorike, ta pa zelo vpliva
tudi na razvoj kognitivnih sposobnosti otrok.
-	Večkrat si poudaril, da vadba ni namenjena specifičnemu športu.
-	Tako je. Mislim, da otrok ne bi smeli prehitro vpisati v športna društva oziroma v klube, saj ima vsaka specifične potrebe in način dela. Otrok pa mora najprej spoznati šport kot takšen, in ga vzljubiti.
-Je vadba pri najmlajših v bistvu igra?
-	Ja, in skozi igro se otrok navadi na samostojno vadbo. In pomemben je tudi socialni vidik. Težko je verjeti, kako se otroci razvijejo v enem letu in kako veliko pridobijo na samozavesti, če so del vadbene skupine. Naj omenim, da se nam zdi pomembno, da otrok v zgodnji fazi razvoja ne ocenjujemo, ne ožigosamo za motorično sposobne ali manj sposobne, kot to morda počnejo v nekaterih klubih. Prepričan sem, da se mora vsak otrok, ko se vrne domov, počutiti kot zmagovalec. Prav vsak.
-	Kako težko je danes motivirati otroka za telovadbo?
-	Pri sedmih, osmih letih jih je težje spraviti v gibanje, ampak pri dveh, treh letih pa mislim, da ga ni otroka, ki si ne želi igre. Starši ne rabijo niti razmišljati, če bi bila vadba za najmlajše tem otrokom všeč, ker jim bo. V to res ne dvomim.
AM
20.11.	četrtek
17.00	- 20.00 Kulturni dom Izola
srečanje mladinskih gledaliških skupin IGRAJMO EVROPO Na srečanju bo pet mladinskih gledaliških skupin predstavilo gledališke igre na temo aktivnega evropskega državljanstva. Predstavili se bodo: Angleški dramski krožek Gimnazije Ravne na Koroškem / Gledališka skupina Talia (Koper) / Teater Curriculum Vitae, Gimnazija Šentvid / mKunKuvo (Ravne na Koroškem) / Minimalke 54 (Kozina) Vstop prost!
19.00	Mestna knjižnica Izola
predavanje Dušana Rutarja z naslovom Matra me dobra knjiga Branje knjig hrani naše misli, vpliva na delovni spomin in storilnost, izboljša naše pogovorne in sporazumevalne sposobnosti, prežene osamljenost, spodbudi ustvarjalnost in nas prijetno razvaja. Dušan Rutar je filozof in psihoanalitik; uporabniki mestne knjižnice Izola ga poznamo iz serije predavanj o intelektualni samoobrambi. Je navdušen bralec in pisec knjig ter njihov zagovornik.
21.11 petek
19.00	Mestna knjižnica Izola
predavanje Tokio, prestolnica Dežele vzhajajočega sonca
V predavanju si bomo ogledali cesarske vzhodne vrtove, ostanke nekoč mogočne trdnjave Edo, starodavni park Hama-rikyu, kamor je prihajal šogun na lov, šintoistični in kontroverzni tempelj Vasukuni, največji budistični tempelj v mestu - Senso-ji, muzej zgodovine mesta Edo, kot se je Tokio imenoval pred letom 1868, ...
20.00	Kulturni dom Izola
STO SRČNIH - MANCA IZMAJLOVA IN BENJAMIN IZMAJLOV
Manca Izmajlova in Benjamin Izmajlov - pevka s prelepim glasom in virtuoz violinist iz največjih svetovnih glasbenih odrov prihajata na najmanjše slovenske. Na koncertu boste slišali najlepše slovenske skladbe - narodne in filmske, prav tako pa pesmi iz drugih slovanskih dežel.
22.00	Hangar Bar
STAN D UP
22.11.	sobota
8.00	-13.00 Mestna knjižnica Izola
Izdelajmo si svoj antični mozaik
Delavnico bo vodila specialistka mozaične umetnosti mag. Megi Uršič Calzi. Prijave so obvezne in se zbirajo na e-naslovu: vila.simonovzaliv@zrs.upr.si.
8.30-13.00 Mestna knjižnica Izola
Izdelajmo si svojo antično fresko
Delavnico bo vodil freskant Hari Vidovič. Prijave na e-naslovu: vila.simonovzaliv@zrs.upr.si
20.00	Cerkev Svetega Mavra Izola
XXVII mednarodno srečanje pevskih zborov.
Nastopajo: Mešani pevski zbor Haliaetum Izola - zborovodja Giuliano Goruppi, la Corale Val-dera iz Pecciolia - zborovodja Simone Valeri, Mešani pevski Sv. Viktorina iz Ptuja - zborovodja Sonja VVinkler, Mešani pevski zbor Anton Foerster iz Ijubljane - zborovodja Damijana Božič Močnik in Gruppo Vocale Farra di Farra dlsonzo - zborovodja Massimo Devitor.
20.00	Art kino Odeon Izola
NAGRADA DARKO BRATINA.
POKLON VIZIJI.
Kinoatelje vsako leto podeljuje Nagrado Darko Bratina. Poklon viziji v sklopu istoimenskega monografskega festivala v spomin na svojega ustanovitelja. Nagrada spodbuja medkulturno komunikacijo v našem skupnem prostoru. Letošnja edicija ponuja vpogled v bogato produkcijo ene izmed najprodornejših ustvarjalk baltske kinematografije, režiserke LAILE PAKALNINA, ki se podpisuje pod več kot 30 del (celovečernih, kratkometražnih, dokumentarnih in igranih filmov).
V Izoli bo potekala projekcija celovečernega igranega filma ČEVEU (The Shoe). Poleg projekcije bo možnos spznati tudi režiserko, prejemnico Nagrade Darko Bratina. Poklon viziji 2014.
22.00	Hangar Bar
KLEEMAR
23.11.	nedelja
19.00	Kulturni dom Izola
KDOR HODI Z BEBCEM... POSTANE BEBEC
Gledališka skupina Compagnia dei giovani/LArmonia iz Trsta bo predstavila komedijo Agostina Tommasija v tržaškem narečju in v režiji Juliana Sgherle.
25.11.	torek
17.00	Mestna knjižnica Izola
Ekološka pravljična ura
Ob izteku razstave o odpadkih iz morja v Vitrini ustvarjalnosti Mestna knjižnica Izola vabi otroke na Ekološko pravljično uro. Pravljičarka Kristina Menih bo uprizorila avtorsko ekološko zgodbico o Morju. Zgodba je primerna za otroke od dopolnjenega 3. leta starosti dalje. Sledila bo druga delavnica o možnostih ponovne uporabe plastenk, ki so med najpogosteje najdenimi predmeti na naši obali. Delavnico vodi ustvarjalka Metka Sori in je namenjena otrokom od 5. leta ter njihovim staršem.
26.11.	sreda
19.00	Mestna knjižnica Izola
Srečanje šk Kako živim ta trenutek
Srečanje bo vodil Joško Cesar. Prikazal bo tehnike dihanja in načine samopomoči.
• eeeeeeeeeeeeeee
CVETLIČARNA ORHIDEJA
Kristanov trg 4,
vabi od četrtka 27.11. na
'% PRODAJNO RAZSTAVO
ADVENTNIH VENČKOV in NOVOLETNIH ARANŽMAJEV iz svežega in suhega cvetja!
Galerija Insula
razstava JANEZ MATELIČ-DIGITALNO ANALOGNO je na ogled do 25.novembra 2014.
Vabimo vas na otvoritev razstave
TONE KRALJ V IZOLI
ki bo v četrtek, 27. novembra ob 18. uri v Galeriji Insula v Izoli.
Razstava bo na ogled do 17. decembra 2014.
Galerija Alga slikarska skupina Andragoškega društva Morje iz Izole
Skupino ustvarjalk od leta 2010 vodi prof. likovne umetnosti Ksenija Pfeifer. Skupina ustvarja v prostorih likovne učilnice OŠ Elvire Vatovec Prade, kjer tudi sodeluje v različnih aktivnostih šole pri projektih medgeneracijskega sodelovanja.
Galerija Plač Ljublianska32
XXIII. Octobris MCCCVXXX A.D.
razstava grafik Marjana Motoha
Kavarna Zvon
Razstava slik
SLAVICA NASTOVSKI POTI ZDRAVJA - LE VIE DELLA SALUTE
V KINO Z DRUŽINO
Vsako soboto in nedeljo ob 16. uri bomo najmlajše ljubitelje filma razveselili z otroškim ali družinskim filmom v slovenščini oziroma s slovenskimi podnapisi.
23. november Navihani Bram ob 16.00
Mestna knjižnica Izola
Fotografska razstava »Utrip morja« Polone Ponikvar » Razstava prikazuje utrinke iz življenja ribiča, ki živi z morjem in iz njega in razstava Morski odpadki, ki izpostavlja vprašanja, kot so kaj so morski odpadki oz. odpadki, odvrženi na obalo ter od kod prihajajo? Predstavi razsežnost problematike, poudari posledice najpogostejših odpadkov - plastike in mikro plastike, vpliv le-teh na prosto živeča bitja, ekosisteme, ljudi, življenja ljudi in lastnino. Razstava ponuja možne rešitve, ki bi prispevale k zmanjšanju količine odpadkov in krepile odgovornost posameznika pri tem.


www.center-izola.si | www.odeonsi
Center za kulturo, šport in prireditve
Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni
Izola - Isola
KULTURNI DOM IZOLA
•	petek, 21. 11., ob 20.00: koncert Manca Izmajlova in Benjamin Izmajlov
STO SRČNIH. Vstopnina: 10 € v predprodaji, 13 € na dan prireditve.
•	nedelja, 23.11., ob 19.00: komedija v italijanskem jeziku CHIVA CO'L SEMPIO... SE INSEMPIA Org.: Sl Pasguale Besenghi degli Ughi. Vstop prost.
NAPOVEDUJEMO ... KULTURNI DOM IZOLA
•	petek, 5.12„ ob 20.00: monokomedija MALI PRIROČNIK BIZNISA - OD
PIZDEKA DO TAJKUNA. Vstopnina: 10 € v predprodaji, 13 € na dan prireditve.
GALERUA ALGA IZOLA
Novembra je na ogled razstava članic slikarske skupine Andragoškega društva MORJE iz Izole. Vstop prost.
ART KINO ODEON IZOLA
•	četrtek, 20.11., ob 18.00: film ceste BETTIE GRE;
•	četrtek, 20.11., ob 20.30: KINO V ŽIVO + CAPRISOVA PREMIERA minimalistični triler DREVO, na ogled še v petek, 21., in nedeljo, 23.11. ob 20.30 ter v torek, 25., in sredo, 26.11., ob 18.30;
•	petek, 21., in nedelja, 23.11., ob 18.30, ter torek, 25., in sreda, 26.11., ob 20.30:
pustolovska drama SMETI;
•	sobota, 22.11., ob 20.00: NAGRADA DARKO BRATINA. POKLON VIZIJI: režiserka Laila Pakalnina in njen film ČEVELJ;
•	nedelja, 23.11., ob 16.00: KINO VETRNICA: družinski film NAVIHANI BRAM;
•	ponedeljek, 24.11., ob 18.30: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: komična drama MOJE POLETJE V PROVANSI;
•	ponedeljek, 24.11.,ob 20.30: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: pustolovska GLOBINA.
Vljudno vabljeni! | Gentilmenle invitati!
www.facebook.com/kuUumicenter.izola #F% https://twitter.com/CKSPIzola U www.facebook.com/artizola	https://twitter.com/artodeon
Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051 /394 133; m: galerija@center-izola.sD, ponedeljek, torek, petek 9.00- i 3:00, sreda, četrtek 16:00-19:00, sobota, nedelja In prazniki zapito. Art kino Odeon. Ul. Prekomorskih brigad 4, Izda (t 051/396 283; m: info@odeon.si>, vsak dan od 18.00-20.30.
Primorci beremo Primorce
11. novembra so primorske knjižnice že osmič sklenile zanimiv literarni projekt »PRIMORCI BEREMO«, ki seje tudi letos začel 23. aprila - na svetovni dan knjige.
Devet primorskih knjižnic s skupnim projektom Primorci beremo osmo leto zapored uspešno zaključujemo branje in širimo krog bralcev - zagovornikov slovenskega leposlovja. Na ta način strokovni delavci knjižnic in bralci spoznavamo slovensko književnost in presegamo predsodke in stereotipe o neberljivosti književnosti slovenskih pesnikov in pisateljev. Projekt s številkami potrjuje, da je slovensko leposlovje vredno pozornosti: v 8-ih letih je 6.259 bralcev vključenih v projekt v 9-ih knjižnicah skupaj prebralo že 45.667 knjig izključno slovenskih avtorjev. Letos se je v projekt vključilo 4% več bralcev kot leto poprej. Bralci so v preteklih letih izbirali med 452 naslovi slovenske poezije in proze, od tega 380 proznih in 72 pesniških zbirk.
Samo v letu 2014 se je v projekt vključilo 928 bralcev, ki so skupaj prebrali 7.200 knjig.
Med njimi niso le priznana imena in vrhunski slovenski pisci, temveč tudi manj znani avtorji ali njihovi prvenci. Letos so največ zanimanja vzbudile knjige Bogdana Novaka:
Pasja grofica, Marije Mercina: Primorska zgodba, Simone Lečnik:
Slovenština in jaz, Branke Jurca: Ko zorijo jagode, Ivana Sivca: Usodna emonska lepotica, Brine Svit: Noč v Reykjaviku, Vesne Milek: Če, Marjana Tomšiča: Norček, med poezijo pa Simon Gregorčič: Poezije in Ivan Minatti: Nekoga moraš imeti rad.
Napišite kaj o Izoli
Mestna knjižnica Izola in pravljični ter literarni študijski krožek »Jara kača« na Dan slovenskih splošnih knjižnic - 22. novembra 2014 - razpisujeta domoznansko - literarni natečaj na temo IZOLA, MOJ (DRUGI) DOM.
Z natečajem želimo spodbuditi udeležence, da obudijo in zapišejo svoje spomine na življenje v Izoli. Pišete lahko o vsem, o otroštvu, šolskih dnevih, izletih, družinskih običajih, delu in preživljanju prostega časa, morju, ribištvu ... skratka o vsem, kar danes sestavlja (ali je v preteklosti sestavljalo) vaše življenje ali življenje vaših bližnjih.
Starostne omejitve ni, saj k sodelovanju vabimo prav vse stalne in začasne prebivalce Izole. Spomini so lahko zapisani v vseh proznih oblikah, od črtice, pravljice in eseja do pisma, življenjske zgodbe in avtobiografije, lahko pa napišete tudi pesem, narišete strip ali pobrskate med starimi fotografijami in jih opremite z zgodbo. Glede dolžine ni nobene omejitve.
Pišete lahko v kateremkoli jeziku, ki jih govorimo v Izoli, prosili pa bi tudi za prevod v slovenščino.
Veseli bomo vsakega zapisa, saj se nam zdi vredno ohraniti osebna pričevanja in spoznanja naših meščanov, ki bodo prihodnjim rodovom lahko pomemben etnološki in zgodovinski vir.
Prosimo, da vaše prispevke pošljete na naslov Mestna knjižnica Izola - ŠK Jara kača, s pripisom »ZA NATEČAJ«, do vključno 22. januarja 2015.
Na Prešernov dan, 8. februarja 2015, bomo v knjižnici pripravili zaključno prireditev za vse udeležence natečaja z branjem izbranih prispevkov in medsebojno podelitvijo spominov. Prispevki bodo v dogovoru z vami in le z vašim dovoljenjem objavljeni tudi v knjižni obliki.	Š.P.
Projekt Primorci beremo se uvršča med največji projekt spodbujanja bralne kulture za odrasle v Sloveniji. Iz leta v leto ustvarjamo večje razkošje branja in širimo bralni krog.
Vsako prebrano delo je dragoceno zaradi užitka branja, vpogleda v slovensko književnost in ustvarjalnost in ozaveščanja pomena maternega jezika kot ključnega za prenos in ohranjanje v njem utelešene kulture.
Sicer pa se bodo decembra v vseh sodelujočih knjižnicah vrstile zaključne prireditve z uglednimi literati in podelitve priznanj vsem, ki so projekt zaključili. V izolski knjižnici bo v petek, 5. decembra gostoval pisatelj Marjan Tomšič.
IZDELAVA FRESKE
Arheološka delavnica za odrasle (do 10 oseb), v Mestni knjižnici Izola, v soboto, 22. novembra 2014, s pričetkom ob 8.30 uri.
Na delavnici boste ob pomoči mentorja, freskanta Karija Vidoviča, pripravili podlago in naslikali fresko. Delavnica je brezplačna, traja 4 ure.
Obvezna prijava na: vila.simo-novzaliv@zrs.upr.si Delavnico organizira:
Univerza na Primorskem, Znan-stveno-raziskovalno središče. Inštitut za dediščino Sredozemlja v sodelovanju z Mestno knjižnico Izola in Borzo znanja Izola
KNJIŽNICA JE IRBJI PROSTOR
piše: Ksenija Orel
Tretji prostor je izraz, ki ga je oblikoval sociolog Ray Oldenburg (The Great Good Plače, 1990) in izraža neformalni prostor, kjer se ljudje iz lokalne skupnosti srečujejo in razvijajo prijateljske vezi, prostor za debate, domačnost, povezanost z lokalno skupnostjo. Vemo, da so zlasti v urbanih okoljih ljudje izgubili stik s skupnostjo, človek pa ravno to potrebuje za socialno zadovoljstvo in duševno zdravje. Tretji prostor so lahko bifeji, glavne ulice, nakupovalna središča, športne dvorane ali - knjižnica.
Knjižnica kot tretji prostor torej ni kraj, kamor človek zavije le takrat, ko nujno potrebuje zgolj določeno knjigo, marveč prostor, kjer vsakdo najde svoj kotiček za mirno učenje ali listanje časopisa; so tudi ljudje, ki pridejo v knjižnico izključno na ogled razstave, ali tisti, ki se udeležujejo najrazličnejših brezplačnih ustvarjalnih delavnic in večernih predavanj; so tudi taki, ki v knjižnico pridejo na Illy kavo za petdeset stotinov in taki, ki si ne predstavljajo več življenja brez spleta in ve se, da je dostop do interneta v knjižnici zastonj. Potem so tukaj še malčki in njim namenjene pravljične ure, organizirana bralna značka za uporabnike varstveno-delovnega centra, skupina za samopomoč za svojce z demenco,... Storitve splošne knjižnice so na voljo vsem uporabnikom po načelu enakega dostopa vsakomur.
Mestna knjižnica Izola seve sledi multipli identiteti sodobnih knjižnic kot prostoru posedanja in živega dogajanja s paleto drugih dejavnosti in vendar se v izolski knjižnici zavedamo, da je nujno vztrajati pri fizični navzočnosti knjig! Vse te hvalevredne in gotovo potrebne dejavnosti ostajajo pri nas pripete na knjižno-bralno kulturo, vsako predavanje, ustvarjalno delavnico, družabni dogodek pospremijo naslovi knjig, imena avtorjev, zgodbe. Ker nam zgodbe iz knjig (lahko) osmi-šljajo življenje. Sama se občasno zabavam tudi tako, da si iz knjig, ki jih (pre) berem, prepišem kakšno posrečeno misel. Poleti me je na primer nasmejala Salingerjeva misel iz knjige »Varuh v rži«, in sicer da »Budale ne marajo, da jim rečeš budala«. Upam, da ta hip niste pomislili koliko budal poznate. In ker zima trka na vrata, ali vsaj naj bi trkala, vam zaupam še eno »žmohtno«, kot bi rekel Valvasor, avtor misli, ki gre nekako takole: »(Gorenjci) v najhujši zimi hodijo včasih bosi po deželi, ne zaradi revščine, ampak ker prezirajo mraz«. Take in podobno hudomušne, ali navdihujoče, misli se najdejo (skoraj) v vsaki knjigi. Zato se splača brati. Ker branje knjig hrani naše misli, izboljša naše pogovorne in sporazumevalne sposobnosti, prežene osamljenost, spodbudi ustvarjalnost in pozitivno vpliva na naše počutje. Ob Dnevu slovenskih splošnih knjižnic, ki ga obeležujemo prav danes - 20. novembra, izolske knjižničarke in knjižničar sporočamo, da smo tukaj za ljudi in zaradi ljudi, da imamo za vsakega, ki si želi brati, primerno knjigo, pravzaprav več njih.
Ksenija Orel se pohvali, daje knjižničarka. Očitno ima svoje delo dovolj rada, da niti omeni ne, da je po poklica knjižničarka, da v izolski mestni knjižnici pripravlja in vodi številne predstavitve, pogovore, delavnice in da ob tem veliko razmišlja o duhovni plati človeka. Veseli smo, da je z nami. j
Filmarije
Nagrajenka iz Latvije prihaja v Odeon
Prejemnica letošnje filmske nagrade Darko Bratina je sodobna latvijska režiserka Laila Pa-kalnina, ki bo, od danes do nedelje gostovala v Sloveniji. Zavod za razvijanje filmske kulture Otok pripravlja srečanje z nagrajenko v soboto, 22. novembra, v Art kinu Odeon v Izoli.
Nagrada Darko Bratina. Poklon viziji je večdnevno praznovanje filmske ustvarjalnosti in medkulturne komunikacije, ki vse od leta 1999 povezuje najvidnejše filmske ustanove in pobude na obeh straneh slovensko-italijan-ske meje. Kinoatelje jo podeljuje v spomin na svojega ustanovitelja, Darka Bratino.
Tokrat prinaša projekcije izbranih del in srečanja z latvijsko avtorico Lailo Pakalnino, plodovito in inovativno režiserko, ki v svojih filmih riše navidez vsakdanji svet, poln protislovij in absurdov. Vsestranska avtorica v svojih delih raziskuje večkulturno dimenzijo evropskega prostora in tudi aktualne teme družbenega ter političnega življenja v Latviji. Je režiserka in scenaristka 25 dokumentarcev, 5 krat-kometražnih filmov in 4 igranih filmov, za svoje delo je prejela več kot 40 priznanj po vsej Evropi.
Leila Pakalnina bo nagrado prejela na slavnostni podelitvi v četrtek, 20. novembra, v Novi Gorici, kjer bo v petek, 21. novembra, potekala strokovna delavnica pod njenim mentorstvom. Namenjena je tako študentom filmskih kot kulturoloških in medijskih smeri, strokovnim delavcem s tega področja in vsem prijateljem latvijske kulture. Prijave za delavnico sprejemajo na naslovu nagrada.darko.bratina@gmail.com.
Ženske na predvečer vojne
Pokrajinski muzej Koper gosti prvo v seriji razstav ob spominu na 100. obletnico začetka prve svetovne vojne. Razstava z naslovom 1914 -Ženske na predvečer vojne je plod sodelovanja Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Fundacije Poti miru v Posočju.
V njej je predstavljeno življenje žensk tik pred vojno ter njihovo delovanje v času vojne v domačem, poklicnem in javnem okolju. Zanimivo in povedno razstavo o ženskah in njihovih usodah bodo dodatno popestrili tudi video posnetki.
Zavod Otok v sodelovanju s Kinoa-teljejem organizira brezplačen prevoz iz Kopra do Gorice in nazaj za vse, ki se želijo udeležiti delavnice. Niz dogodkov, s katerimi se poklanjajo avtorski viziji Leile Pa-kalnine, se bo nadaljeval v soboto, 22. novembra, v Art kinu Odeon v Izoli. Večer v družbi nagrajenke bo uvedla projekcija celovečernega filma Čevelj (Kurpe, 1998), premierno predstavljenega v Cannesu, ki govori o času hladne vojne na meji med Latvijo in Sovjetsko zvezo. Filmu bo sledil pogovor z režiserko, ki ga bo vodila Varja Močnik, filmska selektorica festivala Kino Otok. Vstop je brezplačen.
Zaključni dogodek bo v torek, 25. novembra, v Slovenski kinoteki v Ljubljani, kjer bo po projekciji celovečernega filma Talec potekal pogovor s slovenskim igralcem v filmu Branetom Završanom, szj
Polna dvorana pevcev
Zaključni koncert ob praznovanju 20 letnice kvarteta 7 plus je bil prvovrsten pevski dogodek, kar je dokazovala že dvorana, ki je pokala po šivih, povsem drugače, kot se včasih dogaja na revijah Primorska poje, ko je na odru več ljudi kot v dvorani.
Nedvomno so bili 7 plus dobri gostitelji in gotovo imajo kar nekaj poslušalcev, ki jim vseskozi sledijo, ampak nobenega dvoma ni, da so bili glavni magnet za občinstvo in užitek za prisotne, Slovenski oktet, ki so v Izoli nastopili po zelo dolgem, obdobju in navdušili s svojim ubranim petjem. Pa to ni bilo tako preprosto, saj je bilo v dvorani veliko pevcev različnih zborov in vokalnih zasedb, ki so z veseljem poprijeli, ko so jih nastopajoči povabili k temu.
5.800 Eur za izolske šolarje
Dvorana Avditorija Portorož je bila 13. Novembra polna do zadnjega kotička. Polna ljudi, ki so kupili vstopnico v vrednosti 10 eur, zato, ker želijo pomagati. Ves izkupiček te izjemne predstave, ki jo je Lions klub Izola-Isola organiziral že drugo leto zapored, je šel spet v dobrodelne namene. Šolskim skladom treh osnovnih šol v Izoli- Livade, Dante Ali-ghieri in Vojka Šmuc - za tiste otroke, ki imajo manj srečno otroštvo. Vsi skupaj smo zbrali 5800 eur.
Videti toliko srečnih ljudi - na odru in v dvorani, je čista radost. Predstava Rdeči čeveljčki je lekcija življenja, lekcija, da zmoreš, četudi si na invalidskem vozičku, lekcija, da nič ni težko, če hočeš. Hvaležni smo lahko vsakemu plesalcu, vsakemu gledalcu, vsakemu donatorju, ki je tako ali drugače pripomogel, da lahko pomagamo otrokom, ki imajo manj srečno otroštvo in manj možnosti. Trem izolskim osnovnim šolam smo s prav to predstavo lani podarili 3200 eu, letos v večji dvorani 5800.
Pred vstopom v dvorano so obiskovalci v dar prejeli likovne izdelke, ki so jih otroci po šolah izdelali z žejo, da razveselijo prav vsakogar med nami : srebrne zvezdice z osnovne šole Dante Alighieri so s pripeto lepo mislijo prižigale luč in upanje, keramične sardele z OŠ Livade so nam povedale, da smo doma tu, na morju, da je dom dragocen... modri kamenčki za srečo z osnovne šole Vojke Šmuc pa so nas z mnogimi zapisanimi mislimi opozorili na najpomembnejše, na misel Hellen Keller, ki pravi:« Najlepših in najboljših stvari na svetu ne moremo videti, niti se jih dotakniti. Čutiti jih moramo s srcem«. In zato so Rdeči čeveljčki spet- zmagali.
Nataša Benčič, Lions klub Izola
J *
*Wmi \
« \
v-
•*>
To seje, seveda, zgodilo proti koncu koncerta, ko se je slavljencem pridružil tudi Rudi Bučar s svojo kitaro in istrskimi napevi, tako da je po dvorani odmevala Mula Jole, veselo pa je bilo tudi po koncu koncerta, ko so se nastopajoči ob zakuski še dolgo zadržali v pogovoru in tudi zapeli so kakšno.
Kralj ni bil dovolj dober za Izolo
Prihodnji četrtek bodo v izolski galeriji Insula odprli razstavo grafik in ene slike znanega slovenskega likovnika, Prešernovega nagrajenca, Toneta Kralja, ki je želel v Gregorčičevi ulici odpreti stalno galerijo svojih najboljših del. Pa mu ni uspelo.
Tone Kralj (1900-1975) sodi gotovo v prvo deseterico najpomembnejših slovenskih likovnikov dvajsetega stoletja. Ob izpostavljeno poudarjeni slovenskosti, pa ga lahko postavimo v sam vrh te lestvice.
Njegovo delo se je pod začetnim vplivom secesije, simbolizma oziroma ekspresionizma izpeljalo v specifično formovno vsebinsko likovno maniro, ki je na poseben način opredeljevala slovenski nacionalni karakter. Upali bi reči, da z bratom Francetom zavzemata in opredelita določeno likovno-vi-zualno obliko, ki v smeri barvne tonalitete, korpuskularne figuralike v obravnavi tematik z versko ali socialno vsebino, vse do obdobja visokega modernizma zaznamuje našo likovnost.
Zanimivo pa je, da se kljub temu, da je Tone Kralj veliko deloval na teritoriju Primorske njegovo slikarstvo oziroma drugo ustvarjalna likovnost ne odraža preveč »primorsko«. Kar pomeni, da ostaja odmaknjena od lahkotnosti in barvne sproščenosti značilnega mediteranskega »Štiha«, saj jo vseskozi »bremeni« avtorsko idejno izpolnjevanje umetniškega kreda, ki ni neposredno povezan z obmorskim prostorom, ampak usmerjen v širšo »identiteto slovenskosti«. Umetniška zgodba Toneta Kralja je obsežna in se verjetno začenja v družinski tradiciji (pet let starejši brat France mu je bil prvi vzor in učitelj), gotovo pa se usodno zaznamuje v dogodku njegove mladosti, ko ga kot sedemnajstletnega rekrutirajo in pošljejo na reko Piavo, kjer je dočakal razpad av-stro-ogrske vojske in konec 1. svetovne vojne. To mladostniško neposredno soočenje z vojno je gotovo vplivalo na njegovo življenjsko pa tudi umetniško pot. Posredno pa morda hkrati predstavlja tudi njegovo vez s Primorsko in ob tem zametek »nacionalnega poslanstva«, ki ga je vestno izpolnjeval s celotnim življenjskim delom.
Po Primorski je Tone Kralj opremil več deset cerkva, kjer je primorskim ljudem približal svojo umetnost »slovenskega sloga« s številnimi nabožnimi oltarnimi podobami in stenskimi poslikavami.
»Poslikav primorskih cerkva se je Kralj na vabilo župnikov oziroma tajnih organizacij loteval vse bolj iz nacionalnega nagiba, saj je bila na Primorskem pod Italijo slovenska beseda prepovedana in jo je zato želel nadomestiti s slovensko sliko, pri tem si je prizadeval tudi za poudarjeno narodnostno noto, ki jo je videl v mistično izraznih poudarkih, prepričan, da je Slovenec po bistvu »gotik«. Na fašizem se je kritično odzval zlasti s podobami Kristusovih rabljev, ki jim je med vojno nadel jasne poteze Mussolinija ali Hitlerja in D’Annunzia.
V kontekstu naše razstave je pomemben zapis avtorja iz leta 1962, ko razmišlja:
»Vse življenje sem hodil svoja pota. Sistematično delal po Primorskem, in moja največja želja je, da bi dokončal, kar sem začel. Namenil sem se v Izolo. In tam, v Gregorčičevi ulici, stoji majhna, 461 let stara hišica, ki bi jo preuredil v galerijo, v kateri bi bila moja najboljša dela. Ne zase, po smrti bi jo prepustil občini oziroma javnosti. Upam, da se mi bo ta želja izpolnila na večer mojega življenja.«
Izola, kamor pride najbrž zaradi prijatelja duhovnika Hermana Srebrniča, naj bi mu ustrezala tudi, ker naj bi ostala arhitekturno čista, saj se mu Mihevčevi posegi v Kopru in Portorožu niso zdeli najprimernejši. Žal mu takratna izolska oblast ni znala prisluhniti in je zato sprejel ponudbo iz Kostanjevice na Krki, kjer je postavil na ogled pregledno zbirko svojih del.
V svojem ateljeju v Izoli je bil Tone Kralj prisoten od začetka šestdesetih let, pa do svoje smrti leta 1975. Kljub temu, da je priznanje za življenjsko delo doživel leta 1972, ko je prejel Prešernovo nagrado, bi verjetno lahko rekli, da je bilo okoli leta 1970 pri nas že obdobje, ko so bili njegov ekspresionizem, monumentalni realizem, v povezavi z religioznimi in socialnimi tematikami nekoliko zunaj toka dogajanja. Kot že omenjeno, pa je njegov umetniški opus v slovenski likovni tradiciji vtisnil močan pečat, ki se je še dolgo zrcalil tudi v modernističnemu načinu kasnejšega časa.
Na razstavi predstavljena grafična in monumentalno slikarsko delo, ki so nastala med letoma 1934 in 1953, so nekakšna zapuščina ali natančneje materialna sled, ki je ostala za Tonetom Kraljem na Obali. Družbenopolitično angažirana slika Rapallo je last Pokrajinskega muzeja Koper, serija grafik pa last Občine Izola. Verjetno so dela »pristala« v teh zbirkah ravno v obdobju avtorjevega bivanja v Izoli. Z javno predstavitvijo teh umetnin, skušamo predvsem opomniti na določeno dejstvo naše polpretekle zgodovine, saj menimo, da je zelo pomembno, da prisotnost velikega umetnika v našem prostoru ne gre V pozabo.	Dejan Mehmedovič
A
1
Tone Kralj se je rodil v Zagorici pri Dobrepolju leta 1900. Med letoma 1920 in 1923 je študiral kiparstvo v Pragi, pozneje se je izpopolnjeval na Dunaju, v Parizu in Benetkah. V Rimu je študiral tudi arhitekturo. Je predstavnik »mehke secesije«, ekspresivnega simbolizma in monumentalnega realizma. Leta 1972 je dobil Prešernovo nagrado. Umrl je leta 1975.
Od leta 1962 je imel atelje na Gregorčičevi ulici v Izoli.	D.M.
PRAVLJIČNE PODOBE V MESTU
Im G* Mert-e »'M*.	Ur»*. '?!4
Izola
Izola je bila nekoč polna oslov
Izola je res bila mesto že pred stoletji, toda v tem mestu je živelo, poleg delavcev v ribji predelovalni industriji in ribičev tudi veliko kmetov, s kmetijstvom pa so si pomagali tudi zaposleni v tovarnah.
Kdo bi si mislil, ampak osli so bili del izolske urbane kulture, zato si gotovo zaslužijo obsežnejši zapis v Mandraču, saj so, hoteli to ali ne, tudi naša kulturna dediščina. Včasih delovne živali zdaj postajajo ljubljenčki, tako kot so mačke in psi veliko več kot samo lovci na miši in čuvaji. Z osli danes nadomeščajo pašno živino, ki je včasih polnila pašnike okrog vasi - ti se zdaj pospešeno zaraščajo. Z več kot štiridesetletno življenjsko dobo so osli lahko naši življenjski sopotniki, ki pa jih brez odprtega duha ne bomo nikoli zares razumeli.
Danes se vsak posmehne, ko omenimo, da je bila Izola nekoč polna oslov, češ, saj je tako še vedno. Toda, če odmislimo pripombe na ta račun, ne moremo mimo dejstva, da so v mnogih pritličnih prostorih starega dela mesta imeli prostor za osla in da so se te zanimive in predvsem pridne živali vsako jutro glasno sporazumevale po ulicah starega mesta, ki so, seveda, tudi dišale po teh živalih, oziroma njihovih iztrebkih. Tako je bilo še v petdesetih letih prejšnjega stoletja, v času eksodusa, in novi stanovalci, ki so prihajali iz notranjosti Slovenije so bili kar malo presenečeni nad štalami sredi mesta. V njih so bili seveda osli s katerimi so Izolani odhajali na njive in v vinograde in od tam vozili pridelek domov. Seveda je bilo med vojnama v mestu še več živali, o čemer priča poročilo, ki ga je po popisu na področju živinoreje za statistične potrebe 19. marca 1930 pripravila občina Izola.
Martinovanje v Ročkem polju
V Izoli smo člani društva invalidov napolnili avtobus, šofer pa nas je, kljub močnemu deževju, varno odpeljal zabavi naproti. Prijazno osebje in glasba so nas sprejeli v gostišču. Izlet in druženje smo organizirali, da obeležimo Martinovo. Ob dobri hrani se je prilegla dobra pijača. Zvoki polke in valčka so nas zvabili na plesišče. Nekateri smo se z veseljem zavrteli ob zvokih harmonike, nekateri so s petjem pomagali harmonilkašu.
Čas je kar prehitro minil, a vsega lepega je enkrat konec, tudi našega martinovanja. Živahni in veseli smo s pesmijo na poti domov zaključili lepo popoldne.
Predsednik Dl Izola Franc Poropat
V	izolski občini je takrat bilo:
-	31 konj,
-	626 oslov,
-	22 mul,
-1 mezeg,
-	331 govedi,
-	276 svinj,
-11 ovc,
-	36 koz,
-	3216 kokoši,
. - 2 goski,
-1 raca,
-	8 puranov,
-	85 golobov v paru,
-102 zajca,
-	27 panjev čebel,
-1 gojitelj sviloprejk.
Podatke so nam posredovali iz Muzeja Parenzana, kjer so dodali še to vabilo:
V	izolskem muzeju izvajamo obsežno akcijo zbiranja fotografskih in drugih pričevanj o nekdanjem izolskem ribištvu in prehrambeni industriji. Vljudno prosimo, da nam fotografije o ribičih, barkah, izdelkih in tovarnah ter drugo primerno gradivo posodite, da ga preslikamo.

»1» H
, * v”
j^-^Vva	T v	* •	-=
8>\- P
ISSf
lil. lil
Društvo prijateuev mladine sporoča
V Društvu prijateljev mladine sporočajo, da bodo s 15. januarjem začeli s tečaji angleščine za otroke in odrasle.
Tečaje, ki jih bo vodil ameriški pisatelj Rick Harsch, bodo po svoji želji oblikovali tečajniki sami, s poudarkom na praktični uporabi jezika.
Za otroke bodo tečaji brezplačni, za odrasle pa bo cena zelo dosegljiva.
Za informacije pokličite na 040/385-529 (Barbara)
Zaključek leta 2014 v Dl Izola
Člane in podporne člane Društva invalidov Izola obveščamo, da organiziramo zaključek leta v Hotelu Delfin Izola v petek, 19. decembra s pričetkom ob 18:00 uri.
Prijave že sprejemamo, vljudno vabljeni!
Predsednik Dl Izola:
Na svetu nimamo ničesar, kar bi bilo naša last, vse nam je dano le za določen čas -tudi ljudje, kijih imamo radi.
(M. Klevišar)
V 89. letu je sklenila življenjsko pot naša mama, babica in prababica
LOJZKA TOMŠIČ
Iskreno se zahvaljujemo sosedom in vsem, ki ste naši mami kakorkoli pomagali, ji lajšali bolečine ali ji bili v moralno podporo v zadnjem obdobju njenega življenja. Prav tako se zahvaljujemo vsem za sočutje, izraze sožalja, podarjeno cvetje ali sveče ter vsem tistim, ki ste bili z nami ob njenem slovesu od ljubljene Izole, še posebej pa se zahvaljujemo g. župniku Janezu Kobalu za opravljen poslovilni obred ter pevcem kvarteta 7 Plus za zapete žalostinke.
Žalujoči:
hči Irena in sin Borut z družinama, vnuk Jurij in vnukinje Mateja, Martina, Janja in Polona z družinami ter pravnuki
Pivka, Črnotiče, Koper, Ljubljana, Cezarji, Vrhnika, 7.11.2014
Franc Poropat
Predzadnja

Brez Izolanov pač ne gre
Kriminalisti sektorja kriminalistične policije PU Koper so konec meseca oktobra in v začetku novembra letošnjega leta zaključili dalj časa trajajočo kriminalistično preiskavo zoper kriminalno združbo preprodajalcev drog iz obalnega območja, katera je obalnim in italijanskim kupcem v večjih in manjših količinah preprodajala prepovedano drogo heroin, kokain, konopljo ter predvsem prepovedano drogo amfetamin v obliki tablet.
V	kriminalistični preiskavi so bili na podlagi pridobljenih dovoljenj in odredb Okrožnega sodišča v Kopru in Okrožnega državnega tožilstva iz Kopra izvajani različni prikriti preiskovalni ukrepi, sama preiskava pa je bila vodena in usmerjana s strani Okrožnega državnega tožilstva iz Kopra. Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije so na Okrožno državno tožilstvo podali ustrezne kazenske ovadbe zoper 17 osumljenih in sicer:
-	41-letnega moškega iz območja Dragonje;
-	32-letnega moškega iz območja Izole;
-	32-letnega moškega iz območja Izole;
-	23-letnega moškega iz območja Izole;
-	24-letnega moškega iz območja Lucije;
-	31-letnega moškega iz območja Kopra;
-	31-letnega moškega, drž. Italije iz območja Trsta;
-	24-letnega moškega iz območja Izole;
-	40-letnega moškega iz območje Izole;
-	37-letnega moškega iz območja Ankarana;
-	34-letnega moškega, drž. Litve, brez urejenega statusa v RS;
-	21-letnega moškega, drž. Kosova, iz območja Izole;
-	36-letnega moškega iz območja Kopra;
-	33-letnega moškega iz območja Kopra;
-	37-letnega moškega iz območja Izole;
-	39-letnega moškega iz območja Kopra in
-	29-letnega moškega iz območja Kopra.
V	okviru kriminalistične preiskave je bilo zoper vseh 17 osumljencev zbranih zadostno število materialnih in drugih dokazov za podajo kazenske ovadbe zaradi utemeljenega suma storitve skupno 101 kaznivo dejanje Neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo drog po členu 186 KZ-IB in 2 kaznivi dejanji Nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva po L odstavku, 307. čl. KZ-1B.
Preiskava je bila zaključena dne 23. 10. 2014 s prijetjem šestih osumljencev, pri katerih so bile tega dne na podlagi odredb sodišča iz Kopra opravljene tudi hišne preiskave. Zoper vseh šest osumljencev je bilo Odrejeno policijsko pridržanje. Po opravljenem policijskem zaslišanju je bilo dvema osumljencema prekinjeno policijsko pridržanje, ostali 4 osumljenci pa so bili privedeni pred preiskovalnega sodnika v Koper, kateri je zoper 31-letnega moškega iz območja Kopra in 36 letnega moškega iz Kopra odredil pripor.
Koprski kriminalisti so v času izvajanja preiskave osumljencem in nato na hišnih preiskav zasegli:
-	1504 tablet amfetamina - ecstasy,
-	88 gramov prepovedane droge heroin,
-	27 gramov prepovedane droge kokain,
-	225 gramov prepovedane droge konoplja
-	dve avtomatski pištoli, večje število nabojev za pištole; vojaški bajonet, bokser ter večje število mobilnih telefonov, računalnikov ter denar.
Med opravljanjem hišne preiskave pri 36. letnemu moškemu iz Kopra so našli prirejen prostor za hidroponično gojenje konoplje, kjer je osumljeni gojil prepovedano drogo konoplja. V navedenem prostoru je bilo najdeno 50 lončkov, v katerih so bile sadike konoplje že požete in 7 sadik konoplje, katere je osumljeni še gojil.
Poleg tega so pri izvajanju hišne preiskave pri 29-letnemu moškemu iz območja Kopra našli in zasegli 6 dragih kamnov - briljantov za katere osumljeni ni znal pojasniti izvora. V kolikor bi nekdo iz priloženih slik prepoznal briljante kot svoje, naj o tem nemudoma obvesti policijo na telefonsko številko 113 ali 080 1200.
V	kazenskem zakoniku je zagrožena zaporna kazen za storitev kaznivega dejanja Neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po členu 186 KZ-1, v trajanju od 1 do 10 let, za kaznivo dejanje Nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva po členu 307 KZ-1 pa od 6 mesecev do 5 let.
Se niso vSengenu
Ob 11.40 uri so policisti na območju Izole prijeli dva državljana Albanije, ki sta v jutranjih urah ilegalno vstopila v Slovenijo. Po zaključenem postopku sta bila predana hrvaškim varnostnim organom.
Pa še čutil ga ni
Policisti so ob 0.40 uri v Izoli ustavili 54 letnega voznika motornega kolesa, ki je vozil pod vplivom alkohola (0,85 mg/l) in v času, ko mu je bil izrečen veljaven ukrep prepovedi vožnje. Podan bo obdolžilni predlog in plačilni nalog, ker je vozil brez varnostne čelade.

Novi oglasi so označeni polkrepko.
PRODAMO
-	Prodamo 50 m2 2S-stanovanje s kletjo 6m2 v Centru Ljubljane (Njegoševa). Vsi priključki, vpisano v zemljiško knjigo, prosto bremen. MOŽNA MENJAVA NA OBALI (tudi za večje z doplačilom). CENA: 115.000. Tel: 041 378 546.
-	Zamenjam lastniško stanovanje veliko 60 m2 v spodnji Semedeli, z lastnim centralnim ogrevanjem za enako ali podobno v Izoli. Tel.: 031 847 441
-	Na prestižni lokaciji s prelepim pogledom na ljubljansko kotlino. Šmarno goro in okoliško hribovje prodam 5 sobno stanovanje s teraso, balkonom in vrtom. Stanovanje je v dvostanovanjski hiši in je popolnoma ločena enota. Vpis v z.k. Možna tudi menjava na območju obale, še najraje Izola. 041 562 968
ODDAMO
-	Oddam 2-sobno komplet opremljeno stanovanje v starem delu mesta za daljše obdobje. 051 331 150
-	Oddam v najem garsonjero z dvemi ležišči v okolici Črnega Kala. Najem s stroški znaša 300 evrov mesečno. Info 040 251 335
-	Oddam garsonjero v starem delu
mesta, 30m2, za daljše obdobje, tel 040 865 336____________________
-	Oddamo enosobno stanovanje v 1.nadstropju za daljše obdobje. 05 641 72 24
-	Oddam enosobno opremljeno stanovanje v starem delu mesta, Gramscijeva 12 (drugo nadstropje) za določen ali nedoločen čas. Tel. 041 792 201.
-	V centru Izole oddam sobo s souporabo kopalnice. Tel.: 041 925 976
NAJAMEMO
-	Domačinka z urejeno subvencijo dolgoročno iščem bivališče v Izolski občini cca. 30 m2 ali več. Sem vozna. 070/925 446 Anja.
-	Izkušen gostinec najame vpeljan manjši gostinski lokal v Izoli za daljše obdobje. Informacije na tel.: 070 233 388
-	Podarim Pasaro 4,8 potrebno obnove, brez priveza, tel 041 476 055
-	Ugodno prodam stanovanjsko opremo zaradi selitve, tel: 041 671 293
-	Prodam jabolka iz travniškega sadovnjaka, obrana v neokrnjenem brkinskem okolju v katerem ni ne umetnih gnojil ne kemičnih zaščitnih sredstev. Cena in dostava po dogovor. Tel. 070 894 844
-	Pasaro Elan 4,83m z izvenkrmnim motorjem Tomos 4, registrirano do 2019 PRODAM. Možnost priveza. Tel. 041 512 783
-	Pasaro s kabino Kvarnerplastika Dalmatinka, letnik 1984, z vgrajenim notranjim diesel motorjem Volvo Pen-ta 13 KS, praktično novim rezervnim motorjem Johnson 5 KS, lepo ohranjeno, registrirano do 06/2018, prodam za 6000 EUR. Pokličite 041 662 340.
-	Prodam dobro vzdrževana mahagonij lesena termopan okna (3 kom) dimenzije 100 x 180 cm. Cena skupaj 120 Eur. Informacije na tel. 040-333954
Morda niste vedeli, da 19. novembera obeležujemo Svetovni dan stranišč. Namenjen pa je povečanju ozaveščenosti in pripravljenosti lokalnih skupnosti za izboljšanje sanitarnih pogojev. Zato v Društvu za kronično vnetno črevesno bolezen izvajajo akcijo Naj javno stranišče, s katero želijo javnost ozaveščati o pomenu stranišč, hkrati pa informirati člane društva in ljudi s KVČB ter širšo javnost, kje v obiskanih mestih imajo možnost dostopa do stranišč, ki jih kot svojo temeljno potrebo nujno potrebujejo.
Letos je v kategoriji občin zmagala Rogaška Slatina, na odlično tretje mesto pa so se v kategoriji 40. občin (od katerih pa jih je le 27 imelo javna stranišča) uvrstili naši sosedje iz Kopra. Nagrado je na slavnostni prireditvi prevzel Primož Marinko, upravljavec tržnice in vodja parkirišč ter javnih sanitarij pri koprski Komunali.
Letos je najmanj točk zbrala občina Bohinj, ki si je tako prislužila straniščno metlico za spodbudo k ureditvi javnih stranišč.
Kako se je na tekmovanju uvrstila Izola ne vemo, ampak očitno smo se uvrstili za Koprom in to kljub temu, da je naše javno stranišče novejše in sodobnejše. Očitno bo treba v prihodnje zavihati rokave. Za konec omenimo, da je Društvo ob ocenjevanju stranišč bencinskih servisov tudi ugotovilo, da so tista stranišča, v katerih je redno prisotna čistilka, čistejša od tistih, kjer je ni.	ur
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211 434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
+386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 €- 5,00 €
okusna KOSILA
7.00	€
prava nedeljska KOSILA
8.0	€
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
...fflAin žE.KAftiEN 51.. V NOBENI 5LUŽB1 TE N150 DOUO tiLEMLLNE. ZNA'5 RAVNATI Z LENARJEM...
5TALN0 5AN:A'5 0 NEKAKŠNIH KREMTlti... ZA>NJI f tA5 t>A 5E FRDAVff ZA MIN15TKA ZA A05P0DAK5TVOJ—tik.
A
s
Slovenski oktet je v petek praznoval 20. obletnico delovanja s slavnostnim koncertom v Kulturnem domu, na katerem se jim ej na odru pridružil tudi zimzeleni Slovenski oktet in, kot še vsakič, navdušil.
Izolski strelci so zadovoljni z otvoritvenim izplenom skupno kar sedmih medalj. Pozna se, da so pridno vadili, to pa jim bo še večja vzpodbuda v bodoče. Bravo!
V petek 14. novembra je portoroški Avditorij gostil dobrodelno predstavo Rdeči čeveljčki, ki jo zdaj že tradicionalno organizira Lions klub Izola. Če je bila pred enim letom predstava v Izoli velik uspeh, tako iz umetniškega, kot tudi finančnega vidika, saj so zbrali 3200 evrov, ki so jih nato podarili otrokom socialno šibkejših družin vseh treh izolskih osnovnih šol, je bila nedavna v Avditorij še toliko odmevnejša. Zbranih je bilo kar 5800 evrov, za kar gre pohvala vsem, tako tistim na odru, kot tistim pred njim.
Mladi balinarji iz Kort se pripravljajo na nastope v zimski ligi v Kopru. Srečno.
qeod ejsLe storItve d.o.o
Portorož
VB5 d.o.o. Portorož - Obala 125 - 6320 Portorož - tel.: 05 6776 560 - fa>c 05 6778 561 - GSM: 031 637176