Iš&kilO' cui&oba, ib “Jtalijb muMoimea POŠILJA : IVAH UČENIKOV - KAIRO RUE MANSHAET EL MAHRANI ŠT. 3 Slednji ixzfiod_____ _______________ 89 _________________6. decemfna 1943. VSI, KI PRIMEJO ZA MEC, Ko so se v prvih letih sedanje vojne Hitlerjeve tolpe razlile po Evropi, niso njihovi letalci samo divjaško morili civilnega prebivalstva, niso njihova oklopna vozila samo rušila kmečke domove, ni samo prusijaška soldateska pobijala evropske žene in otroke, starčke in obnemogle, ni samo Gestapo trpinčila evropske narode in s svojimi zverinskimi orgijami postavljala v senco vso srednjeveško inkvizicijsko mašinerijo, pač pa je Hitler pognal v pogon samo peklensko orožje - živčne vojne. Prusijaški "vitezi” so goljufali prebivalstvo s potvorjenimi radijskimi emisijami, s prevarantskimi izjavami vodilnih državnikov dežele, v katero so vdirali. Petoko-lonci so begali ljudi z lažnjivimi vestmi, ki jim je Goebbelsova propaganda postavljala krono goljufije in zvijače. Vso to surovo in brezčastno scenerijo je že pred vojno zrežiral sam Adolf Hitler. S svojo knjigo "Mein Kampf” je sejal seme razkroja med evropskimi narodi. Z boljševiškim bavbavom je pestil 'izpodkopane evropske duše; v tujino pa je poslal svoje emisarje kot nekake namišljene nezadovoljneže, ki so pridno pisali knjige in brošure navidezno proti Hitlerju, dejansko pa so na perfidne načine ustrahovali še tiste ljudi z ravno hrbtenico, ki jim prusijaška pror nda, dirigirana naravnost iz Berlina • živega. Taka knjiga je po našem .iggova “Hitler mi je dejal.” je bila izdelana do najmanjših podrobnosti. Na deset in desettisoče ljudi jo je usmer-jevalo in za vsak narod je bila prikrojena po svoje. •Tako se je ustvarila splošna evropska psihoza: “Hitler nas bo požrl in ni sredstva proti njemu.” Vse do vstopa Rusije v vojno se je ta nauk s pomočjo bestialnega ustrahovanja uveljavljal po vsej Evropi in počasi zajemal tudi že druge celine. Rusi so prvi razbili utvaro o nepremagljivosti pru-sijaškega barbarstva. To pripovedko je kasneje razblinila osma britanska armada v Afriki, na Siciliji in v Južni Italiji. Praktični dokaz so prinesli Lahi, ki so bili s Prusijaki najtesnejše povezani. . . Dogodki letošnjega leta pa so zastavo živčne vojne obrnili. Ko so se Britanci in Amerikanci izkrcali na Siciliji je zagrmela prva kanonada živčne ofenzive iz Kanade. Churchill in Roosevelt sta pri belem dnevu poslala nad Rim nekaj sto zavezniških bombnikov, temu pa je sledil najresnejši poziv Italiji, da požene Mussolinija in se odcepi od sovražnika štev.l sega človeštva. Churchill-Rooseveltove besede so zadele v polno. Fašizem se je prevrgel. Italija je BODO Z MEČEM POKONČANI! omahnila. Komaj 12 ur pred tem dogodkom se je rimski radio še repenčil: “Ti mali papirčki, ki jih mečejo zavezniški letalci na Rim pač ne morejo izpodkopati 'neizčrpnih energij našega naroda’ in nas kakor koli odriniti od zmagovitega nemškega tovariša !” In vendar so ti mali neznatni papirčki storili najmanj toliko, kakor pa bombe ameriških letalcev. Nekaj podobnega se pripravlja sedaj. Berlin je neprestano pod udarcir najtežjih zavezniških bomb. Prusijaška sodrga plačuje s svojimi ničvrednimi življenji vsa neizmerna gorja in vsa neštevilna divjaštva po vseh predelih Evrope. Z velikim zadoščenjem v srcu in vsaj z drobtinico utehe v duši posluša ponižani, razžaljeni, osiroteli in beraški Evropejec poročila o deset in stotisočih divjakov, ki so jih pomedle zavezniške bombe. Posluša tako kakor to dela egiptski felah, ko mu britanska letala s kemičnimi sredstvi pomagajo uničevati naval požrešnih kobilic. S svojimi življenji gnojijo kobilice egiptsko zemljo in s svojimi življenji bodo Prusijaki pognojili evropske njive. Iz Berlina beže zločinci in morilci kulturne Evrope. Tisti nepremagljivi junak, ki sliši na ime Adolf Hitler jo je prvi pobrisal. Za njim beže ostali banditi. “Sama božja pravica in sveta božja jeza sta se zgrnili nad berlinskim brlogom. Neusmiljeno padajo bombe, neprestano tulijo sirene, zublji plamenov pa segajo v nebo. Sam Dantejev pekel se je preselil v Berlin. . .” tako je povedal nevtralni diplomat, ki se je te dni vrnil iz Berlina, srečen, da je odnesel zdravo kožo. Ali samo ta temeljita demonstracija še ne bo zadostovala. Prusijaške buče je treba s silo obrniti od smrti in krvi k palmovi veji miru! Že v nekaj dneh mogoče bodo padle nove težke besede. Sfinga bo spregovorila. Trije debeli prsti se bodo dvignili v zrak in mogočno posvarili prusijaško golazen. Ali se brezpogojno vdate, ali pa bo vsa prusijaška zemlja taka kakršno je središče današnjega Berlina, Hamburga, Kolna, Essena itd.itd. ? Zadnjič v tej vojni bodo trije veliki možje najresnejše zagrozili Prusi jakom - in če to ne bo zaleglo, bo udarilo tako, kakor še nikdar v zgodovini človeštva. To je zavezniška živčna vojna. Iznašli so jo Nemci in v predelani in zboljšani obliki jo bodo tudi pogoltnili. Tako je bilo do sedaj še z vsakim njihovim orožjem. Britanski in ameriški inženjerji so še vsako prusijaško orožje ne samo posneli, pač pa ga izboljšali po kakovosti in razmnožili v nedogled. Tudi z živčno vojno ne bo drugače. Trije veliki inženjerji Churchill, Stal j in in Roosevelt so v današnjih dneh to orožje stokrat zboljšali in ga tisočkrat pomnožili. In Evangelij sv.Matevža 26 pogl., 52 vrsta pravi: “. . .kajti vsi, ki primejo za meč, bodo z mečem pokončani !” F. Lodur Tiliocmmibka poblai/iim 2.decembra t.l. je bilo izdano uradno poročilo, datirano v Kairu, ki pravi: Velika medzavezniška konferenca je pričela nekje v Severni Afriki 22.novembra 1943. Na do-i ločeno mesto so prispeli gg. Churchill, Roosevelt, g. j in ga. Chiang-Kai-Chek v spremstvu načelnikov generalnih štabov vseh vrst orožja in z velikim številom svetovalcev, izvedencev in tajnikov. Najmanj 500 oseb je sodelovalo pri konferenci. Najprej so obravnavali strategična vprašanja, nato pa so bila posebna politična obravnavanja med gg. Churchillom, Rooseveltom in Chiang-Kai-Chekom. Ob zaključku konference je bilo izdano posebno uradno poročilo, ki glasi: Kairo, 1. decembra 1943. Predsednik Roosevelt, generalisim Chiang-Kai-Chek in predsednik britanske vlade Winston Churchill so se sestali v spremstvu svojih svetovalcev nekje v Severni Afriki. Uradno poročilo ob zaključku pravi: Zastopniki iraznih vojaških misij so se sporazumeli v vsemu glede bodočih vojaških podvigov proti Japonski. Trije veliki zavezniki so izrazili svojo voljo, da bodo izvajali odločen in neupogljiv pritisk proti svojemu divjemu sovražniku na kopnem, na morju in v zraku. Ta pritisk se že uveljavlja. Trije veliki zavezniki vodijo sedanjo vojno, da bi ustavili in kaznovali japonske napadalne podvige. Pri tem ne iščejo nobenih koristi zase in ne žele nobenih teritorialnih pridobitev. Njihov namen je, da Japonski odvzamejo tista otočja v Tihem oceanu, ki jih je pridobila ali zasedla po izbruhu prve svetovne vojne 1,1914 in da vrne kitajski republiki vsa ozemlja, ki jih je Kitajski ukradla: Mandžurijo, Formoso in Ribiško otočje. Japonce bomo zapodili tudi iz vseh področij, ki so si jih prilastili z nasiljem in z zvijačo. Imenovane tri velesile se spominjajo zasužnjenja Korejcev in so odločene, da se ob svojem času zavzamejo za to, da bo Koreja osvobojena in neodvisna. S to nalogo pred očmi in v soglasju z Združenimi narodi, ki so v vojni proti Japonski, bodo vse tri zaveznice nadaljevale z velikimi in važnimi vojaškimi podvigi, da prisilijo Japonsko k brezpogojni predaji. Krepke in jasne so besede Japoncem s tihooceansko pos._ bodo vzbudile v zasedeni Evropi tua. Ijivce, ki se še do danes niso prepričali, da je Hitlerjeva usoda zapečatena. Te besede bodo okrepile odporni duh, ojeklenile odločnost in voljo za skorajšnje osvobojenje. To je druga poslanica......... Ali evropski narodi pričakujejo in to z največjo nestrpnostjo enakih ali pa še krepkejših besed tudi za evropsko področje. Pričakujejo, da bo usoda vsakega posameznega naroda z vso odločnostjo in vso jasnotjo definirana. Jasnost v bodočnosti Evrope je danes najvažnejše in tudi na j učinkovitejše orožje proti Hitlerjevi tiraniji. Ni dvoma, da bodo trije veliki krmarji evropske usode že v kratkem izrekli svojo jasno besedo tudi za področja, kjer so take vedrine tako neobhodno potrebne. Mogoče se bo to zgodilo že v nekaj dneh... Vsak narod bo postavljen po svojem zasluženju, ker taka je pravica pri Bogu in pri ljudeh. Popolna svoboda, neodvisnost, samo-odločitev, enaka pravica za vse in vsakogar, to so temelji, ki jih mora vsebovati tudi evropska poslanica. NJ. VEL KRALJ PETER II. SVOJEMU NARODU Prvug decembra, na dan iUjedinjenja Nj.Vel.Kralj Petar II. održao je preko radia govor svom narodu i rekao: Dragi moji Srbi, Hrvati i Slovenci, Još godine 1804, izabrani vožd našeg naroda Ka-radjordje oglasio je teškom borbom vaskrs naše države i naše slobode. Posle Tilzitskog mira, obračajoči se Napoleonu, Evropi i svetu, Karadjordje ovako definiše krajnji smer te borbe: “Mi smo ustali na Turke da bi se oslobodili njihovog ropstva i ponovo stekli medju narodima svoju državu i svoju slobodu, a boričemo se ne samo za nas nego i za ostale Slovenc koji su pod igom sultana i bečkog cesara.” Ovu oslobodilačlcu težnju Karadjordja jedan vek docnije potvrdila je srpska Narodna Skupština u Nišu 7 decembra 1914, kao i Krfska Deklaracija 20 jula 1917, a njeno ostvarenje izvršeno je posle preboja Solunskog Fronta, 1 decembra 1918 godine. Danas, se, dakle, navršava dvadesetpet-godišnjica onoga isto-rijskog dana kada je pod vladavinom Moga dede Kralja Petra i regentstvom Moga oca Kralja Aleksandra slobodnom voljom narodnih pretstavnika proglašeno ujedinjen-je Srba, PIrvata i Slo-venaca. Tako je bio ostva-ren onaj veliki ideal za kojim su žu-deli svi najbolji sinovi našega naroda, ideal Karadjordja i Miloša, Vladike Njegoša i Biskupa Strosmajera, Ante Starčeviča, Kvaternika i dr.Janeza Kreka. Posle teških iskušenja, užasnih stradanja i ve-kovnog ropstva, najzad ujedinjen u slobodi, naš narod je bio počeo uživati blagodati svoje nezavisne nacionalne zajednice. Oni isti, koji su 1914 godine bili napali Kraljevino Srbiju, ustremili su se na Jugoslaviju iz istih razloga i sa istim imperialističkim ciljevima i prema Balkanu i prema Bliskom Istoku u proleče 1941. Ma da je Nemačka, u tom trenutku, bila na vrhuncu svoje političke i vojne snage, i ma da je naš položaj bio beznadežan i bespomočan, naš narod nije okle-vao ni jednog časa da se pred nasilnicima isprsi dostojanstveno i beskompromisno. Odajuči priznanje takvom našem stavu, saveznici su istakli da je Kraljevina Jugoslavija pokazala ostalim državama da, i ako tenkovi, topovi i avioni imaju svoju moč, duša i sudbina jednoga naroda mogu da budu još jači. Sadašnji životni, tačnije rečeno bezživotni prostor Nemačkog Rajha širi se od Narvika do rta Mata-pana, obuhvatajuči sobom i našu nesrečnu otadž-binu. U torne carstvu smrti i gladi, jednom neravnem borbom, koja jednovremeno i zadivljuje i zapa-njuje i prijatelje i neprijatelje, moj narod več dve i po godine svoju ljubav prema slobodi iskupljuje naj-dragocenijim žrtvama. U petoj godini rata Italija je izbačena iz stroja. Flote, avijaci-ja i vojske Velike Britanije, Amerike i Sovjetske Unije, uz porast vojne snage boračke Francuske, ubržavaju čas uni-štenja naših neprija-telja i pružaju neobo-rive dokaze za po-bedu demokratskih i-deja u svetu i za vaskrs svih slobodo-ljubivih naroda, koje su osovinske sile podjarmile. Nedavna konferen-cija britanskih, ame-ričkih i ruskih državnika u Moskvi našla je formulu sporazuma za pojačanu koordina-ciju njihove vojne akcije. Ja sa zadovoljstvom ističem da iz tu-mačenja rada konferenci j e, datih u Londonu, Vašingtonu i Moskvi, proizilazi: da ne postoji namera da se uspostavi diktatura triju velikih sila; da je najznačajniji resultat Moskovske konferencije . sporazum o ustanovljenju jedne opšte medjunarodne organizacije bazirane na principu suverene jedna-kosti svih slobodoljubivih država i koja če biti ot-vorena svima državama, malim i velikim; da je oslo-bodjenjh malih zemalja i vaspostavljanje njihove nezavisnosti i suverenosti jedan od najvažnijih za-dataka posleratne organizacije u Evropi. Neuporedive žrtve i besprimerne muke, koje je naš narod podneo i još uvele podnosi, živo su i krvavo svedočanstvo njegovog rodoljublja isto toliko, koliko i njegove privrženosti idealima Ujedinjenih naroda. On, zbog toga, sa razlogom očekuje da če sva njegova nacionalna prava biti zadovoljena, a da če vinovnici njegovih stradanja poneti odgovornost za svoja nečovestva. Kroz čelu svoju istoriju, naš narod je uvek bio prvi kovač svoje sopstvene sreče. Po oslobodjenju, kada se vrati redovan javan život i kadi narodno pretstavništvo bude zavzelo svoj položaj, kada država bude organizovana i njena uprava utemeljena na demokratskoj i parlamentarnoj osnovici, narod če opet postati gospodar svoje sudbine, a teška stradanja i stečena iskustva biče mu najbolj! puto-kaz za novo uredjenje našeg narodnog, državnog, ekonomskog i socialnog života. Jedna zdrava i patriotska akcija slobodnog javnog mišljenja biče od blagotvornog uticaja na narodne i državne poslove i na opštu politiku zemlje. Od največe je važnosti, isto tako, da sudbina naroda i države ne budu ostav-ljeni ni samovolji pojedinaca, niti slučaju. U opštem je interesu da se nikakav avtoritet ne preobrazi u diktaturo, ali i da se demokrati ja ne izobliči u dema- gogiju, kao i da državna politika ne skrene s osnovne linije, koju je opredelio geografski položaj naše zemlje i koju je obeležila prošlost našega naroda. Snaga Nemačke još je velika, ali je isto tako oče-vidno da je nemački ratni potencial u stalnom opa-danju, dok je borbena sposobnost Ujedinjenih naroda u stalnom porastu. Nemci su svesni te činjeni-ce. Zbog toga treba računati i imati u vidu ne iz-vesnost nego mogučnost iznenadnog kraha Nemačke i njenih satelita. Teške bi nevolje mogle za-desiti naš narod, ako bi ga jedna takva eventual-nost zatekla nepripravljena i obezglavljena. Zbog toga je potrebno da svi istinski rodoljubi, i Srbi, i Hrvati i Slovenci svojski nastanu da ih slom ne-prijatelja nadje udrožene, složne i organizovane. Ja i moja Vlada, na današnji dan, upučujemo svoje pozdrave celom našem narodu, pozivajuči ga da istraje do kraja u ovoj našoj najodlučnjijoj borbi s verom u Boga za Vaskrs Otadžbine. BODOČNOST JUŽNIH SLOVANOV Pod gornjim naslovom je priobčil glavni urednik lista “La Bourse Egyptienne,” g.Jean Lu-gol uvodnik na dan Zedinjenja l.dec. Zanimivo je, kako tujci, ki so obenem naši prijatelji, ocenjujejo naše probleme, zato članek v jprevodu prinašamo tudi našim čitateljem. Zgodovino sodobne Evrope je mogoče izoblikovati v enem samem stavku: junaška in neprestana borba malih narodov, ki so končno zmagali nad imperializmom nekaterih velikih držav. Posebno Slovani, naj bodo to Severni: Poljaki, Čehoslovaki, ali pa Južni: Srbi, Hrvatje, Slovenci, Bolgari so bili deležni mučeniške in celo tragične usode. Prvi, ki so živeli pod ogromno leže nemškega in avstrijskega cesarstva, drugi, ki so bili pod železnim varuštvom carigrajskih sultanov, so dosegli popolno osvobo-jenje in narodno edinstvo šele z zavezniško zmago 1.1918. To tudi pojasnjuje zakaj so ti slovanski narodi ohranili revolucionarni in borbeni duh, katerega nista mogla zlomiti niti nemška vojska niti Gestapo. Vzgojeni in rastoči v kultu slavnih junakov za narodno osvobojenje, se Poljaki, Čehi, Slovaki, Srbi, Slovenci in Hrvatje - vštevši bolgarske protifašiste - borijo z divjo odločnostjo proti okupatorju. V Jugoslaviji sta Mihailovič in Tito - zadnji je mlad me-talurgični delavec, ki je vodja partizanov - dokazala, da mladega in junaškega naroda ni mogoče obvladati. Srbi so se borili štiri stoletja, da so iztrgali turškemu cesarstvu svojo svobodo, in ded Nj. Vel. Kralja Petra II je padel, ker je poskušal osvoboditi svojo deželo v začetku prejšnjega stoletja. Kadar ima narod 500 let revolucionarne borbe za seboj' ne more popustiti niti Hitlerju! Ta je to poskusil na svoji lastni koži. Sedaj, ko se evropska vojna bliža koncu in ko Južni Slovani s polno pravico upajo na bližajočo se osvoboditev, se postavljajo med njimi vprašanja povojnih problemov, ki so ravno tako težka, kakor vprašanja vojne same. Notranji položaj, ki ga je že pred časom predočil general Wilson v svojem proglasu k odporu proti skupnemu sovražniku, je znan. Slovanski narodi so vedno trpeli zaradi nesloge, in nesreče so jih pogosto zadevale zaradi tega, ker se niso znali trdno povezati proti zunanjim sovražnikom. Tako bodo jutri, kakor je to bilo včeraj, med Srbi, Hrvati in Slovenci težave za sporazum tudi še zato, ker se bodo starim tradicionalnim prepirom priključili še strašni spomini na nemško zasedbo, vmes pa se bodo vrivale še ideološke borbe. Kljub vsemu imajo Južni Slovani pred seboj edino svetlo pot, ki jo je začrtal kralj Aleksander pred 25 leti, t.j. domoljubna združitev vseh okrog prestola Karadjordjevičev. Če bo Nj.Vel.Kralj Peter II., ki je prevzel nase težke odgovornosti, sledil vzgledu svojega vzvišenega očeta in upošteval demokratična načela svojega časa, potem ni nobenega razloga, da ne bi kraljevina Jugoslavija, ki je rastla in dozore-v; la v težkih preizkušnjah, zavzela prvega mesta ki ji pripada v pomirjeni Evropi. Če bo osrednja avtoriteta kraljevske hiše vzporedno korakala s pametno upravno decentralizacijo, če bodo vse stranke zastopane pri vladarju in če jih bo ta poslušal; če bodo lconzervativci, liberalci, socialisti in komunisti uživali enake politične svoboščine, bo ustavno in parlamentarno življenje zavzelo normalni tek za blagor skupnosti. Samo na tak način si bo država prihranila nove notranje borbe. Ko bodo Južni Slovani osvobojeni nasičeni in ozdravljeni od težkih preizkušenj vojne; ko bo Bolgarija, potisnjena v svoje legitimne meje, prevzela dolžnosti balkanske vzajemnosti, se bo gotovo izoblikovala neka vrsta Balkanske federacije, v kateri se bodo Slovani, Grki, Turki in Albanci trudili, da si medsebojno zajamčijo varnost in napredek. Ta federacija kot del velike svetovne federacije miroljubnih narodov bo vsekakor igrala odločilno vlogo. Jugoslavija bo imela v njej pretežni vpliv, če bo znala, združena in močna na znotraj, biti vzgled konstruktivnega domoljubja. Kar se nas tiče, smo prepričani, da se bo to tudi zgodilo. Jean Lugol TIHI JIIHT1KI Današnja vojna mornarica razpolaga z velikim številom majhnih in hitrih edinic, ki so izredno dobro uporabne za aktivno službo ob obalah, morskih ožinah in. tam, kjer morje ni preveč nemirno. Teh malih edinic je več vrst in skoro vsaka večja obmorska država ima nekaj svojevrstnega. Znani so laški MAS-i (borbeni čolni proti podmornicam), nemški E čolni, britanske male topovnjače, male motorne torpedovke kakor jih ima naša mornarica itd. Britanske topovnjače so zopet raznih vrst in namenjene za razne svrhe. V “Saturday Night” popisuje mlad mornar dramatični napad treh topovnjač, ki so ga izvršile v najtežjih okoliščinah in z izredno hrabrostjo. PODVIG ČEZ DAN Bilo pa je takole: Neke aprilske noči, ko se je bitka za Tunis že bližala svojemu zaključku, je poveljnik Britanske sredozemske mornarice, Sir Andrew Cunningham, ki je imel takrat svoj glavni stan v Suzi, zapovedal trem topovnjačam, da pri belem dnevu pazljivo preiščejo obalo okrog rta Bona in da očistijo morsko pot ob obali. Povelje je bilo nekoliko čudno, ker topovnjače po navadi operirajo samo ponoči. Čez dan je vsaka plovba ob sovražni obali zelo riskantna zaradi obalnega obrambnega topništva in sovražnega letalstva. Ali britanska povelja ne zahtevajo zgolj slepe pokorščine, pač pa v takih “čudnih” slučajih povelje tudi utemeljujejo. Tako je bilo tudi sedaj. Ukaz je med drugim povedal, da se Nemci pripravljajo k zadnjemu obupnemu napadu. Obenem pa je hotel general Eisenhower vedeti, ali ni ta napad samo namišljen kot pretveza za nemški umik čez Si cilj s ko ožino. Vso noč so posadke topovnjač 633, 637, 639 pleskale nacistične znake po krovih čolnov. Računali so s staro, dobro preizkušeno potegavščino. Vodja ekspedicije, poročnik Stevvart Gould, 26 letni simpatični Kanadčan je ugotovil, da so izgledi za uspeh precej klaverni... Trije čolni so izpluli in ob zori so dospeli v bližino obale, ki je bila takrat v nemških rokah. Na 700 metrov daljave je straža na čolnih zapazila prvo nemško obalno baterijo. Nemci na obali so pridno mahali z rokami. Britanska zastava je bila na čolnih zavita tako, da bi se lahko ob vsakem trenot-ku razvila, če bi bili borbeni čolni prisiljeni stopiti v borbo. Kljukasti križ je veselo plapolal v jutranjem vetriču. Mala flotila je počasi patrolirala okrog Hamma-meta in . se usmerila proti Nabeul-u. Posadke so pridno beležile svoja opazovanja. Nacisti so stalno signalizirali na obali, medtem pa si je poveljnik pazljivo ogledoval kamuflirane baterije in bencinske tanke med grmovjem. Vse to je pridno skiciral v svojo beležnico, v kolikor ni mogel fotografirati. Patrola se je bližala malemu obalnemu mestu Ke-libia. Verjetno je bilo, da so Nemci tu nekje pripravljali evakuacijo in po dobljenih navodilih je moral Gould ugotoviti zmogljivost vkrcevalnih naprav, ki so jih Nemci zgradili. Pol ure so čolni križarili v neposredni bližini. Častniki so nadaljevali z beležkami, medtem ko so nemški vojaki na nekih sto metrov daljave nadaljevali z gradnjo pristaniških naprav. Okrog Kelibije so bile v luki vsidrane nemške vojne in oskrbovalne ladje. Gould se je odločil, da napade. Luko so branili topovi kalibra 150 m/m, česar pa nista vedela niti Gould niti admiral Cunningham. Ko so se trije čolni vrinili med zasidrane nemške ladje ni počil niti en sam strel. Polne pol ure so Gould in njegovi častniki z največjo radovednostjo opazovali razmestitev topov, živilskih skladišč, municijskih zalog in razmestitev nemške pehote. Na nekaj sto metrov so nemški častniki z daljnogledi opazovali tri dobro kamuflirane britanske topovnjače. Nemški ujetniki so kasneje pripovedovali, da so vsi mislili, da so britanske topovnjače nemški E čolni, ki da so bili nalašč tako napravljeni, da bi sličili britanskim edinicam. NAPAD PRIČENJA Gould je končal s svojimi poizvedbami. Zaukazal je, da čolni dvignejo sidra in nadaljeval s preiska-vanjem sovražnega, območja. Od časa do časa se je prikazalo nad čolni po kako nemško lovsko letalo. Ali Messerschmitti so bili brez skrbi, saj si niti zdaleka niso mogli misliti, da bi se mogle zavezniške edinice sprehajati po sovražnih lukah in celo pri belem dnevu. Ob 9.30 je Gould razkril vse, kar je hotel vedeti admiral Cunningham. Nekaj pa je še ostalo: “Očistiti morsko pot ob obali.” Ravno je razmišljal, kako bi to mogel napraviti, ko sta se v daljavi pokazala dva italijanska čistilca min. Spremljala ju je nemška vojna ladja. Gould je dal znak za napad. Eno sekundo kasneje so s treh jarbol izginile zastave s kljukastim križem. Na njihovo mesto pa so se dvignile tri britanske vojne zastave. Polnih 20 minut so trije čolni na 300 metrov daljave s svojimi malimi topiči dveh funtov napadali sovražno ladjevje. Strojnice so rezgetale, vmes pa so pridno regljali pom-pomi. Popolno presenečene nemške posadke so poskakale v morje. Oba laška čistilca min sta se hitro potopila, spremljajoča nemška ladja pa je bila vsa v plamenih. Gould jo je udaril v isto smer, iz katere je prišel. Po poti pa streljal na vse, kar se mu je zdelo vredno strela. Njegovi mali topiči seveda niso mogli napraviti na obalnih letališčih posebne škode, ali moralni uspeh je bil ogromen. Nemški poveljnik, ki je bil prepričan, da je po sredi obsežen in dobro pripravljen napad, je alarmiral vse nemške posadke in vse letalstvo. Naenkrat je Gould zapazil ob obali precejšnje število velikih nemških transportnih letal. To je bil zadnji ostanek mogočnega letalskega konvoja, ki je štel nad 100 letal, ki so jih Amerikanci na cvetno nedeljo strahovito masakri rali. Na kratko razdaljo so Gouldovi topničarji še ta ostanek uničili. Pri rtu Kelibia je čoln 639 signaliziral: “Približal se bom in bombardiral”. Butler v čolnu 633 in Smith v 637 sta videla kako se je poveljnikov čoln obrnil. “Moj Bog”, je dejal eden izmed mornarjev, “dvigamo se med junake!” in prav je imel. 1500 metrov od obale je plula sovražna trgovska ladja. Spremljali sta jo dve torpedovki, nad njima pa nekaj nemških lovcev. S poveljem: “S polno hitrostjo naprej!” je Gould napadel. Sam se je napotil naravnost proti torpedovkama da bi njuno pozornost pritegnil nase, medtem pa bi 633 in 637 poiskale ugodno lego za torpediranje trgovske ladje. DVANAJST JUNAŠKIH MINUT Polnih dvanajst minut so junaške topovnjače potrebovale, da izvršijo povelje. Eno samo sekundo za tem, ko je Gould pričel z vsemi cevmi streljati na obe torpedovki, so nacisti odgovorili s salvami svojih 100 m/m topov. Oglasile pa so se tudi obalne baterije in samo trenotek pozneje so že sodelovale tudi protiletalske baterije. Nemški lovci so pričeli pikirati v skupinah po dva ali trije na vsak čoln. Nekaj neverjetnega se je zgodilo. “Ciljajte na poveljniški most!” je zakričal Gould svojim topničarjem. Le malo trenotkov pozneje se je ena izmed lorpedovk umaknila iz boja, težko poškodovana. Da bi morje ne pogoltnilo topovnjače 639 se je zavila v lim med drugo sovražno torpedoyko in ostali dve britanski topovnjači. S tem se je pripravila za napad. Na 100 metrov oddaljen od trgovske ladje, je Butler spustil dve svoji torpedi. Sekundo kasneje sta bili izstreljeni tudi obe torpedi Smitha. Strašen grom se je razlegal in sovražna ladja se je potopila. “Umaknita se”, je signalizirala topovnjača štev. 639. Butler in Smith povelja nista izvršila, kajti štev. 639 je bila v plamenih. Na poveljniškem stolpu je ležal Gould zadet. Več krogel iz strojnic mu je preluknjalo desno prsno stran in tudi v koleno je bil ranjen. Nekaj metrov od njega je ležal mrtev njegov drugi častnik. Prvi oficir je poveljeval topovnjači s kroglo v hrbtu. 150 m/m sovražne granate so se cvrle po morju, ko sta se Butler in Smith trudila, da rešita ranjene mornarje in junaškega Goulda. “Samo trenotek”, je dejal mornar na čolnu 639. “Spodaj je častnik v zelo težkem stanju!” Skočil je v plamene, da bi ga našel. “Halo, tu je!” je zmagoslavno zaklical. Iz ognja in dima se je pokazala postava mladega častnika, ki mu je granata odbila polovico leve roke. Od eksplozivne krogle zdrobljena čeljust nesrečnega častnika je kljub strašni deformaciji kazala zadovoljni nasmeh. Medtem, ko so zadnje preživele iz topovnjače 639 prenesli na ostala čolna, se je 40 nemških lovcev vrglo z vso silo in jezo nad ostali dve topovnjači. Ali bili so strahovito razočarani. Butler in Simth sta s polno hitrostjo usmerila svoja čolna v cik-cak vožnji proti Suzi. Celo ranjenci na obeh čolnih so bili vsi navdušeni, ko je ena topovnjača s svojim malim topičem zbila nemškega lovca. Močna eskadrilja ameriških War-hawk se je pokazala na obzorju in rešila junaške posadke. “Sijajni prizor!” je dejal Gould. Eno uro kasneje je izdihnil v slavo svoje domovine. ŽEPNE PODMORNICE Bilo je v času, ko so Japonci zahrbtno napadi ameriško pomorsko oporišče Pearl Harbour. Takrat je prvič zvedela svetovna javnost o takozvanih japonskih žepnih podmornicah s posadko dveh mož. Japonci so z vso ljubosumnostjo čuvali skrivnost novega orožja, ki jim je zajamčilo precejšnje začetne uspehe. Japonske žepne podmornice so ob svojem času izzvale mnogo prahu po svetu, in osna propaganda se je resno trudila, da jim pripiše čim več zaslug in jih predstavi svetu kot orožje, ki bo uničilo ne samo ameriško vojno mornarico, pač pa tudi britansko. Pravo vrednost žepnih podmornic so seveda spretno prikrivali. Govorili so, da so to neka živa torpeda, ki jih vodi pilot in s torpedom vred žrtvuje svoje življenje za domovino. Japonci so vse te stvari obešali na veliki zvon in iskali prostovoljce smrti med japonskimi častniki in podčastniki. Vse to pa je bila gola izmišljotina. Žepne podmornice so danes orožje vseh obmorskih držav, ki so v borbi. Uporabne pa so samo za neke posebne podvige, odkar je njihova “skrivnost” znana vsem vojskujočim se državam. Taka posebna priložnost se je britanskim žepnim podmornicam pokazala pred kratkim ob Norveški obali, kjer sta dve podmornici zelo resno poškodovali nemško križarko “Von Tirpitz.” Točnega popisa britanskih žepnih podmornic za javnost seveda ni, pač pa so Amerikanci, ki so eno japonsko podmornico v jeli, dali nekaj pojasnil. Japonska podmornica vozi z brzino 24 vozlov na uro. 350 km daljave lahko prevozi z lastnimi Halogami goriva. Dolga je 12 metrov.S seboj nosi po dve torpedi. Japonci so jih spravljali v posebnih hangarjih na suhem. PISMO IZ LONDONA 12.oktobra 1943. Danes zjutraj so naznanili v uradnem vojnem poročilu, da j'e nemško letalstvo do tal uničilo Novo mesto. Novo mesto, Dolenjska. Velikokrat sem mislila na Novo mesto s sentimentalnostjo, kar vsekakor pri-stoja mestu, ki ima gimnazijo, v kateri goje izročilo “petošolske ljubezni”. Tu verujejo in govore - seveda ne izza katedra - pač pa po šolskih hodnikih in na poti v šolo in iz nje - da, kdor ne piše pesmi kot dijak, temu je vse življenje duša prazna. Večkrat sem mislila na Novo mesto s smehom, kar pristoja podeželskemu mestecu v slovenski Dolini Šentflorjanski. Novo mesto je imelo svoje “purgerje,” svojega prošta, župane, ravnatelje: vse nesrečnike iz Cankarjevih fara in tisoč drugih dobrih in slabih. Nikdar nisem mislila na Novo mesto s kraljevsko krono iz razbeljenega železa na glavi. Ampak Dolenjska je taka: ko gre za male, vsakdanje stvari, se ji nič ne izplača. Ko gre za veliko stvar, se zberejo vse neslutene, podtalne sile in udarijo na dan. Trubar je bil doma iz Dolenjskega. Ustvaril je prvo slovensko knjigo; od njegovih časov je ta mladika slovenskega življenja zrastla v tako mogočno deblo, da ga ni naroda na svetu, ki bi lahko pokazal na kaj podobnega. Trubar je bil upornik reformacijske dobe. Za njim so prišli uporniki kmečkih puntov. Kmečka vojska s polhovkami na glavi, gorjanski polhi so jo zalagali s kožuhovino, so požigali dolenjske gradove. Moj rojstni Mokronog je gorel takrat. Potem turški boji. Jurčič nam popisuje onega pri Muljavi: dolenjski kmetje so' zavrnili barbare od vzhoda, da niso prodirali naprej proti zahodu Evrope. V vsakdanjem življenju je bila Dolenjska nepodjetna, lena dežela. Ni se ji izplačalo, da bi se pobrigala za več in boljše železnice. Ceste so bile slabe; niti enega kilometra asfaltirane avtomobilske ceste ni premogla. Najlepše vasi tam ob Krki so bile še brez elektrike. Industrija? Kam naj jo grem iskat, da jo najdem? Nekaj malega jo je bilo, ali Gorenjci so gledali na nas z vrha doli, in imeli so prav. Dolenjska je bila dežela majhnih kmetij. Lepo zaokroženih kmetij, ki imajo vsega; polja in travnikov, gozdov in vinogradov. Revščina ? Revščino bi jo imenoval vsak, ki bi prišel od zapada Evrope, trikratno revščino oni, ki "bi prišel iz Amerike. Ali kruha ni manjkalo po dolenjskih domovih in po večini hiš so ]meli prekajene svinjine in vina tja do spomladi. Denarja pa ni bilo, ni ga bilo niti za obutev in obleko, kaj šele, da bi popravljali hiše in hleve in si kupili novo orodje. Vsaj v naših časih je bilo tako, čeprav so mnoge hiše v prejšnjem stoletju poznale trdno kmečko blagostanje. Večkrat sem slišala zgodbo, kako se je moj stari oče rotil, da bo dobil svoje dekle iz Šentjanške doline za ženo, “tudi če mora tlakovati s cekini vso pot od Bele cerkve do Št.Ru-Perta.” Dobil je svojo nevesto in cekini so še bili pri kisi, ko sem jaz bila otrok, ker naš stari oče nam je dal vsakemu vnuku po cekin, ko smo se po počitnicah poslovili od njega. Tam nekako pred začetkom zadnje vojne so cekini prenehali in od takrat jih nisem več videla. Zadnja leta svojega življenja pa mi je stari oče enkrat ali dvakrat dejal, da ima stare hraste v Zaprečah, ki “bodo padli, ko se ti poročiš. Stari oče in hrasti so šli predno sem se jaz poročila. Dolenjska mi ni dala dote, ki bi bila vredna en cekin na svetovnem tržišču. Vendar mi je dala vse, kar imam. In se nisem nikdar pritožila, da sem revna. Ko je Jugoslavija padla v tej vojni, so prva poročila o uporih proti tujcem na naši zemlji prišla iz Dolenjskega. Nedolžne vasi, kakor Mačkovec pri Novem mestu, so požgali, ker so “imele opravka z uporniki.” Najhujši boji so se bili v dolini Krke od vsega začetka. Razširili so se na Belo Krajino in okolico Višnje gore. Zadnji teden so bile vesti dobre: vsa Dolenjska tja do Ljubljane je bila svobodna. In Novo mesto je bilo središče osvobojene slovenske zemlje. Nemci so prišli z letali nad njega. Ostal je le kup razvalin. Italijani so že prej požgali vse zidanice po vinogradih in posekali trtje, ker so se po njih skrivali uporniki. Kaj je še ostalo, od Dolenjske? Ves dan mi ne gre iz glave: kaj se godi s kraji in ljudmi, ki sem jih poznala tako dobro? Pred leti bi šli na oktobersko nedeljo ven iz Novega mesta v Trško goro ali na Vinji vrh na grozdje in mošt. Pekli bi kostanj po zidanicah, jedli potice in gnjat in kranjske klobase. Vračali bi se nazaj v mesto po temi in blatnih cestah, peš vso pot. Ali bi bila mesečina, ki bi podila sence po gozdovih in sijala srebrno na Krko. Prišli bi v mesto mimo gimnazije, po temnem drevoredu do Škabernetove visoke —-dvonadstropne! - hiše. Kako je danes tam? Kje so vsi moji znanci iz onih časov? Kaj se je zgodilo s hišo na hribčku pri Kapiteljskem marofu? Ono hišo, ki sta jo sezidala moj oče in mati, od koder se je videlo daleč po Dolenjski, ki jo je popotnik zagledal daleč nad mestom. Starši so nas vzgajali, da “čim višji si, bolj te pretresa vihar, dalj gre oko.” Spoštovanje za od vetrov prečiščene višine mi je ostalo do teh dni, čeprav nismo dolgo živeli v oni hiši. Naša zemlja in ljudje so drugi, kakor so bili, ko smo jih pustili v jeseni 1.1939. Čudovito se obnašajo, zato trpijo tako strašno. Lepega mesteca na Krki ni več. Mesteca, okoli katerega se vije reka tiha in lena in ga objema “kot ljubica zvesta.” Pravijo, da se iz zraka vidi kakor biser v zelenju. Ni ga bilo težko najti, ni ga bilo težko uničiti. Luftwaffe nima razloga, da bi bila ponosna na svoj umor. “Nikar ne obžalujte svojega resničnega poguma, ki ga je privlekel nad vas ta divjaški napad. Vaš pogum se bo svetil na straneh zgodovine, žel pa bo tudi neposredne sadove. Kar koli izgubite v sedanjosti, ste si pripravili za bodočnost. Britansko cesarstvo se bori skupaj z vami in za nami je velika demokracija Združenih ameriških držav s svojim ogromnim in vedno rastočim bogastvom. Naj bo borba še tako težka, naša zmaga je zagotovljena.” Tako je govoril Churchill jugoslovanskemu ljudstvu lS.aprila 1941. Od takrat je stopila v boj še Rusija. Ogromne sile so se zbrale in Novo mesto bo spet vstalo na bregovih Krke. Dolenjka. N J. VEL KRALJ PETER II. V MALEM OKLOPNEM VOZILU SLEDI POTEKU VAJE «POMOZI BOG. JUNAČI!» NA OPAZOVALIŠČU MED ČASTNIKI l BATALJONA POKUŠA VOJAŠKO KOSILO PARADNI POHOD MED NAŠIMI PROSTOVOLJCI V PRIČAKOVANJU PARADE VAJA JE NA VIŠKU NAPETOSTI j MED SVOJIMI ČASTNIKI PREGLED VOJAŠKIH NAPRAV V RAZGOVORU Z VOJAKI PRED SLOVESOM JERUZALEM Dr. I,M. Čoku. I Prelepe Sulamitke, obžalujem, da nimam več za vas besed blestečih, oči s porednim trenom govorečih, ko vais, jaz stari volk, še občudujem. Napisal bi sonet vam, da verujem, da ste zame, bi štirinajst gorečih postavil verzov - angelov klečečih, da vas častijo - toda tu na tujem tu blizu Golgote me mesečina in čudna nočnega neba sinjina navdaja z žalostjo in domotožjem. Polni srce in misel mi sleherno gorje tam v domovini neizmerno, kjer' bratje moji se bore z orožjem. II Oj, ta jeruzalemska mesečina, te zvezde in nočno nebo in ta čuječa nad mestom tišina in to moje srce bolno! In ta misel na tebe, domovina, brez nehanja noč za nočjo, da krvava si, da si razvalina, ubila, ubila me bo. Saj stavim obupu pogumno se v bran in dvigam junaško rame, ali ko mine noč in zasije dan, 'zijajo pošasti vame: Slovenske vasi gore in našo stran pokrivajo črne jame... III Ves dan ti črni oblaki gredo nad Jeruzalemom, mestom presvetim, nad Jeruzalemom, mestom prekletim, zvečer pa zvonovi jokajo. In tamkaj pod sveto Oljsko goro od žalosti nad Jezusom razpetim, za njim, razodetim in v nebo vzetim, vso pozno noč cvrčki tožijo. Divjajo pa zunaj obsedenci, strašen vihar, da bi kaznoval in ves svet s krvjo oškropil. Le Jezusa ni od nikoder ni, da bi nečiste iž njih pregnal, svinje pognal, jih potopil. IV Pozabi marsikdo, kaj mu namen je tu v cerkvi tvoje Golgote, Gospod ko dragotin zapelje ga blestenje in se pogled megli mu od krasot. Jaz pa odmislim v zlatu tleče stenje, baziliko, njen veličastni svod, in gledam v duhu naše le trpljenje in hodim naš slovenski križev pot. In prosim skrušeno te, božji sin: Premagal smrt si, tebi je mogoče, da streš sovražnika, ki smrt nam hoče! Naj pade vsak, ki snuje naš pogin! Store naj čudež tvoje svete rane, da narod, moj, ki zdaj umira, vstane! Savinjčan Znova zvončki so cingljali po zelenih brdih, pisanih livadah kakor nekdaj, ko so rože cvele. . . Skozi naša srca šla pomlad je, ZOPET brazde sočne so se prebudile kakor čiste pesmi, kakor dan vstajenja. In na gorah so vzžareli ognji kakor nekdaj, samo bolj krvavi. . . Slavotmrov Jaz bi hotela sonca od juga, da posušilo bi v srcu solze. JAZ BI HOTELA... Jaz bi hotela burje znad Krasa, da bi pregnala misli grenke. Jaz bi hotela vigredi cvetja, da pozabila bi težko gorje. Jaz bi hotela ptičjega petja, da bi prineslo radost v srce’ Nas ta MAŠČEVANJE Lev Savič Turmanov, lastnik prijetnega majhnega imetja, mlade žene in solidne plešaste glave, je sedel lepega dne, o priliki prijateljevega godova-nja, k igralni mizi, da bi igral whist. Po prav znatni izgubi so mu stopile potne kaplje na čelo, pa se je kar nenadoma domislil, da že dolgo ni prijel za kozarec. Vstane, solidno se gugajoč in se po prstih napoti med mizami proti salonu, kjer je plesala mladina. Lev Savič se tu prizanesljivo nasmehne in očetovsko potreplja mladega lekarnarja po ramah. Potem pa smukne skozi majhna vrata, vodeča v buf-fet. Na okrogli mizici so stale steklenice vina, likerjev, konjaka. Na mizi poleg nje je ležal med drugimi narezki v mladi čebuli in peteršilju napol načet slanik. Lev Savič si napolni kozarec, zakrili z roko po zraku, kakor bi hotel govoriti, nato napravi ves trpeči obraz, sune z vilicami v slanika in. . . Tistikrat pa nenadoma zasliši za steno pogovor. . . “Prosim,” pravi čist ženski glas, "A kedaj ?” “Moja žena” zamrmra Lev Savič, ko spozna glas svoje žene. “S kom neki govori ?” “Kadar hočeš, srce,” odgovori za steno močan, zvočen bas. “Danes ni mogoče, jutri bom imel ves dan posla. . .” “Dohtjarev,” zamrmra Turmanov, ki spozna po basu svojega prijatelja. “Tudi ti, moj Brut? Mar je tudi njega ujela, Niti za trenotek ne more biti ta nemirna in neugnana ženska brez avanture.” “Za jutri sem torej oddan. Če se ti zljubi, napiši mi par vrstic. Hudo ljubo mi bo. Treba pa je pisanje nekako urediti. Nekaj posebnega je treba iznajti. S pošto ne gre. Če ti pišem jaz, dobi pismo tvoj stari kopun, če mi pišeš ti, dobi pismo moja žena in ga prav gotovo odpre.” “Torej kako ?” “Saj pravim, nekaj pripravnega je treba najti. S služkinjo ne gre, ker je stari falot gotovo tudi služinčad podkupil. Kaj pa počne zdaj ? Igra ?” “Igra. Pa stalno izgublja, ta stari osel.” “Ima pač srečo v ljubezni,” pravi Dohtjarev. “O-ho, srce, zdajle sem našel. Jutri ob šesti uri grem iz urada in moram skozi park, kjer se sestanem z nadzornikom, Ti, moja prezvesta, spustiš točno ob šestih, niti minuto prej, spustiš torej pismo v marmornato vazo, ki stoji levo od lope in. . .” “Že vem. . .” “Nu, torej. To bo lepo, pa tudi novo in poetično. In ne bo izvedel niti tvoj stari osel, niti moja zvesta ženica. Velja?” Lev Savič izprazni še en kozarec, potem pa se vrne v igralnico. Odkritje, ki ga je pravkar doletelo, ga ni niti najmanj presenetilo, še manj pa pobilo. Časi, ko se je zavoljo takihle reči razburjal, prirejal scene •n besnel, so že davno za njim; zdaj se požvižga na vse to. Vse take ženine dogodivščine je sprejemal, kakor bi jih ne bilou Toda tole tukajle mu je bilo vendar malce nevšečno. Takile izbruhi, kakor: stari kopun, falot, stari osel, so vendar žalili njegovo ničemurnost. “Kakšna svinja je tale Dohtjarev,” je razglabljal medtem, ko je pisal svoje izgube. "Če ga srečam na cesti me obsipa s svojim prijateljstvom, reži se in me gladi po suknijiču, na, zdaj pa takele nizkotnosti! A.P.Čehov V oči mi je prijatelj, - za hrbtom pa: stari kopun, stari osel, falot.” “Čim bolj so se mu množile izgube, tem bolj ga je jezila žalitev. “Smrkavec,” pomisli v sebi, pa zdrobi kredo v svoji jezi. “Paglavec ... Ne maram sicer delati nika-kega škandala, ampak jaz ti bom že pokazal, kdo je kopun ...” Med večerjo ni mogel gledati ravnodušno Dohtja-revu v obraz. Ta pa je prišel k njemu in ga v oči izpraševal: “Kako vam gre, Lev Savič ? Ali ste mnogo priigrali. Čemu ste tako žalostni?” In tako dalje. Po pravu starega hišnega prijatelja jotreben.” “Zelo ste Ijubeznjivi in sam ne vem s čim sem si j>ridobi! tolikšno zaskrbljenost.” Riko Roland se je samo diskretno nasmehljal. V resnici pa je bil zelo zadovoljen, da lahko mirno premisli vso neljube okoliščino, v katero se je zapletel. Položaj mu docela še ni bil jasen. Prav nič ni vede!, j ali je Peter Firbec sam v vlaku, ali ima pomočnike ? Na vsak način je moral biti vsak trenotek pripravljen na skok. Mržnja proti človeku, ki mu je že zopet prekrižal pot, je prekipela do vrhunca... Po vsem vlaku je potoval šepet kakor po verigi, od čler.z do člena: “On je v kupeju Petra Firbca. Zberite se pred vhodom kupeja!” Počasi in kakor slučajno so prihajali novi potniki z obeh strani vlaka v kupe Petra Firbca in njegovega nasprotnik: Prihajali so kakor prihajajo potniki, ki so vsi srečni, da so našli prazen sedež. Štirje so postajali po hodniku, kadil' in si ogledovali pokrajino skozi okno. Eden izmed njih je zapustil kupe in se kmalu zopet vrnil. S tem je hotel Petri: Firbcu povedati, da je vse pripravljeno in da samo še čaka njegovega povelja. Velika napetost je plavala v ozračju, ki se je polagoma prijela tudi Rika Rolanda, sam ni vedel zakaj se ga je nenadoma polastila nenavadna nervoznost. Dvignil se je s sedeža in nemirno nekaj iskal po žepih svojega površnika. Končne je prestopal počasi proti izhodu kupeja in se napotil po hodniku naprej. Nič se mu ni zdelo sumljivo, da je bilo na hodniku pet gospodov, ki so postajali in kadili. Nobeden se za Rika Rolanda ni zmenil, vendar je ta vohal nevarnost. V enem izmed kupejev je sedela Giannina in nasproti nje neznani potnik. Riko jo je pri stopanju na hodniku zapazi! in za trenotek ujel njen pogled, o katerem si ni bil popolnoma na jasnem, ali pomenja pretnjo ali opomin. Muditi se ni smel, če ni hotel sebe in žensko izdat Napravil je še nekaj korakov po hodniku naprej, nato pa se počasi zopet vračal. Še enkrat je ujel Gianninin pogled. In spet mu še ni bilo jasno, kaj naj bi pomenil. Nekoliko olajšan je stopil v kupe, v katerem je sedel Peter Firbec s svojo družbo. Vlak je dirjal z nezmanjšano hitrostjo. Rika Rolanda ni dolgo držalo na sedežu. Peter, ki ga je ostro ali neupadno opazoval, si je dejal, da se je Riko gotovo odločil za še neznani podvig. Na zunaj je bil Riko mirnejši ko do sedaj. Petru je izgledalo, da dolgo ne bo vzdržal in res se je Riko Roland zopet dvignil utrujen in poparjen, kakor da ga je ves svet zapustil ter se počasi napotil k vhodu. Peter je spoznal, da je prišel pravi trenotek. Winston Churchill ZMAGI.. 30.novembra je britanski ministerski predsednik Winston Churchill srečno dočakal 69 let svojega plo-donosnega življenja za državo in narod. Ves svet se je ta dan spominjal moža, katerega življenjska naloga j*e bila preoblikovati in poživiti sodobno demokracijo. Kakšne pa so lastnosti pravega demokratskega politika in državnika? Zelo enostavne: izvesti in u-resničiti voljo vsega naroda. Demokratični voditelji se ne dvigajo zaradi oblastnosti, pač pa narod jim to oblast sam prostovoljno polaga v roke. Demokratskim voditeljem ni potrebna Gestapo, še manj pa so jim potrebne formacije SS ali kaj podobnega Demokratski voditelj ne pozna klikarstva, ki v svojem absolutističnem “jazovstvu” zametuje in v nič devlje vse konstruktivne sile naroda, ki ne ploskajo njihovim brezmejnim osebnim ambicijam. Britanska demokracija ne pozna “naših,” tistih, ki so Jugoslaviji izpodkopali njene temelje prav do samih korenik. Ta demokracija ne pozna podvale in se ji niti ne sanja, da bi komer koli dopuščala, da se dokoplje najvišjih mest samo zaradi sorodstva, dobrih zvez, lokavosti in izigravanja zakonov. Resnični demokrat se dobro zaveda težkih odgovornosti pred narodom in zgodovino, ker se zaveda tudi vseh posledic, ki ga čakajo, zaradi vseh namernih in nenamernih pogrešk, ki jih je storil na odgovornem mestu. Zaradi vseh teh strogih zakonov demokracije tudi razumemo, zakaj1 se gotovi ljudje s tako trmoglavostjo otepajo demokracije in se z vsem svojim obnašanjem lepijo na postopke in manire diktatorskega samodrštva. V resnici je samopašnost za °zke ljudi edina oblika, po kateri se lahko dokopljejo oblasti in mogočnosti, Ali ta slava je slava muhe enodnevnice, ki se hitro, skoti, zato da tudi hitro pogine. Winston Churchill je živa in prepričevalna slika pravega demokratskega državnika. Njegova sila, ki mu je ne daje samo celotno britansko cesarstvo, pač pa ves svobodni svet, je tako mogočna, da ne potrebuje nobene podpore uradne oblasti. Vsakdo, kdor koli misli, da so njegovi postopki kvarni in škodljivi za dobro državne skupnosti, lahko na široko odpira usta, se usaja javno in pred vsem narodom, ker je ta mož ob vsaki priliki pripravljen, da svoje postopke zagovarja in opravičuje. Ob neki priliki je dejal: Kdor me kritizira, je moj prijatelj. Tako dela in govori samo pravi demokrat, ki vkljub svoji ogromni duhovni sili, povprašuje za nasvet tudi zadnjega svojega političnega nasprotnika, če ve, da bi mu lahko dal koristen odgovor. Rojstni dan Winstona Churchilla je obenem praznile tudi vseh tistih, ki vedo, da je slava diktatur za vedno pokopana: to je praznik vseh tistih, ki se z uteho in zadoščenjem spominjajo zlatih časov Petrove Srbije, ki nam bo služila za temelj nove, prave, resnične jugoslovanske demokracije v bodočnosti. Kdor je kdaj koli podvomil v trdnost in stalnost demokratičnih načel, ta bo v tej vojni prejel polno potrdilo. Diktature se bodo pogreznile tako kakor se je to zgodilo s fašizmom, zmagala pa bo demokratska misel in z njo bodo privrele na površje nove, sveže sile, ki so v diktaturah in poldiktaturah zamirale. Demokratična načela bodo prišla do svoje veljave, vsaj do gotove mere, morda še predno bomo potrkali na vrata domovine. Diktatorske in demokratične slabe in dobre vrednote pa bo narod sam sodil in obsodil. V SKLAD “BAZOVICE" SO PRISPEVALI: Josip Dolenc P.T.100.-; Beltram Anica 50.-; Jerkič Antonija 50,-; Cvenk Antonija 5,-; Černe Slavica 50,-; Ferletič Berta 10.-; Makuc Antonija 15.-: Beltram Pepca 30.-; Persolija Karla 10.-; V.D. 25.-; skupno P.T.345.-. DAROVALCEM ISKRENA HVALA! POZOR! ANGLEŠČINA ZA VSAKOGAR! V prihodnji številki "Bazovice” bomo priobčili celotno “BASIC-ENGLISH.” To je pomožni angleški jezik, ki vsebuje 850 besed. Pri pridnem učenju se ga lahko naučite v enem tednu, pri najpočasnejšem učenju pa v dveh mesecih. - Prihodnjo številko skrbno spravite in pridno se učite! Mogoče se nam bo posrečilo izdati tudi angleško-slovenski in slovens-ko-angleški slovar s kratko slovnico. PREGLED PREGLED BOJIŠČ JUGOSLOVANSKA BOJIŠČA V Sloveniji trajajo borbe neprestano dalje, čeravno so Nemci poslali že tretjo motorizirano divizijo na slovensko ozemlje. Po zadnjem nemškem napadu čez Gorjance v Novo mesto, so se uporniki umaknili v gričevja Bele in Suhe Krajine. Krepko pa so obdržali v svojih rokah vso Kočevsko do Čabra in Snežnika. Od tu je pričela v zadnjih dneh novembra uporniška ofenziva. Metlika je bila obkoljena in zavzeta. Po zadnjih vesteh uporniki resno ogražajo Kostanjevico na Dolenjskem. Zelo aktivni so “hos-tarji” na Pohorju. - V Julijski Krajini so se ob splošnem nemškem navalu uporniki umaknili na Nanos, Goljake, Trnovski gozd in v nepristopno tolminsko in kobariško hribovje. Tudi na tem področju so v zadnjih dneh uporniki prešli v napad in zavzeli Kobarid in Tolmin. - Po zadnjem skrpu-canju fašistovske republikanske stranke so se fa-šistovski banditje strahovito maščevali nad slovenskim prebivalstvom po Krasu, Vipavi, Brdih, Pivki, Idrijski kotlini in drugod. V družbi z Gestapom so požgali na ducate slovenskih vasi in poklali okrog 12000 Slovencev. Ta bestijalna fašistovska grozodejstva bi zavezniki lahko preprečili, če bi po osvobojeni Italiji nekaj deset tisoč fašistov, ki so sedaj nenadoma obrnili zastavo in zapretili fašistovskim tolpam v severni Italiji, da jih bodo smatrali - po prusijaškem receptu - kot talce in jih postrelili ob vsakem novem krvoprelitju v naših krajih. S takim postopanjem bi fašisti hitro prenehali s svojim divjaštvom. VZHODNO BOJIŠČE Rusi z nezmanjšano silo pritiskajo na nemška prezimovališča. V Dnjeprskem kolenu je položaj nemških armad skoro že brezupen. Da bi se vsaj deloma rešili ogromne nevarnosti, ki jim preti, so Nemci pričeli s silovitimi napadi v smeri proti Kijevu. Izgleda pa, da so njihovi začetni uspehi že izgubili na svoji stvarni vrednosti. Verjetno je, da se BOJIŠČ bodo ruska prodiranja zaradi zelo neugodnega vremena malo zaustavila, vendar niso izključena velika iznenadenja - seveda za Nemce. EVROPSKA BOJIŠČA Zavezniška letalska ofenziva proti nemškim industrijskim središčem traja dalje. Uspehi razdejanja so zlasti v Berlinu taki, da so Nemci zaukazali splošno evakuacijo Berlina. Samo v mesecu novembru so zavezniški letalci zmetali nad Nemčijo 13000 ton bomb, medtem, ko so Nemci v istem času odvrgli nad britanskim otočjem komaj 120 ton bomb- ITALIJANSKO BOJIŠČE Na tem bojišču je vladalo že nekaj časa zatišje zaradi slabega vremena in pregrupacij osme in pete armade. V zadnjih dneh pa je gen.Montgomery z j vso silo udaril na desnem krilu in s pomočjo bri- \ tanske vojne mornarice globoko vdrl v nemške pos tojanke ob reki Sangro, ki so jih Nemci močno'1 utrdili in jih smatrali kot varno prezimovališče. Sam Hitler je zaukazal, da morajo Nemci to črto obdržati za vsako ceno. Ali to ni prvič, da se je Hitler zmotil. Vojaški strokovnjaki smatrajo, da bodo zavezniki do Božiča v Rimu. “Storil bom vse, da pomagam slovenski stvari” Revija “Jugoslavia”, z dne 14. septembra t.l., ki izhaja v angleškem jeziku v Ameriki, prinaša dopis, ki ga v prevodu prinašamo tudi našim čitateljem. Spoštovani g.urednik, Svoje življenje in vso svojo srečo dolgujem Sloveniji. Bili smo v nepopisnem siromaštvu v majhnem ujetniškem taborišču v Palmanovi. S slovenskim letalcem, čigar imena se več ne spominjam, kaplarjem Kodričem, sinom učitelja iz Trsta in s poljskim prijateljem Jarzykom, smo 22.decembra 1918. pobegnili iz taborišča. Naš vodnik je bil letalec - podnarednik, ki nas je srečno pripeljal do Ajdovščine in dalj'e v svojo rojstno vas Selo, približno 2 km od Ajdovščine. Mokre in sestradane nas je privlekel na dom svoje dobre slovenske matere, kjer smo dobili zatočišče in hrano. Tako smo prebili dva vesela dneva svetih božičnih praznikov. Mislim, da je bil ta Božič najlepši v mojem življenju. Tretji dan po našem prihodu smo se ponovno odpravili na pot, v hribe. Na Colu smo se ustavili za nekaj ur. Najprej smo bili v gostilni, nato pa smo odšli na stanovanje tamkajšnjega slovenskega učitelji, ki nas je pogostil s pravo kavo. Dobro smo se najedli in vsakemu izmed nas je zavedni slovenski učitelj stisnil v roko deset kron in - vojaško puško-Ali ni bilo to nekaj zares veličastnega? Gotovo vaifl je znana strašna beda, ki so jo morali prenašati avstrijski vojni ujetniki v Italiji za časa prve svetovne vojne. Če se je kateri izmed nas opogumil pokazati italijanskim častnikom siromašni delež me-naže, ki smo jo prejemali, so mu ti “junaki” še tisto brozgo vrgli v obraz. , “I nostri prigionieri morivano di farne in Austria; tu muori di farne qui!” (Naši ujetniki umirajb v Avstriji od gladu, ti pa crkni tukaj!). Kodrič se je poslovil od nas v neki vasi še predno smo prispeli do Idrijce. Vleklo ga je domov. Slovenski podnarednik iz Sela pri Ajdovščini je zares mnogo storil za nas-. Pripravil je vse potrebno in preskrbel zanesljive vodnike, da smo srečno prešli mejo. Dospeli smo na Vrhniko, kjer smo se javili jugoslovanskim graničarjem. Ti so nas spremili v Ljubljano. Tu so nas nastanili po barakah skupaj z jugoslovanskimi vojaki. Zelo dobro se nam je godilo. Ljubljanski župan je preskrbel tovarišu Jarzyku in meni potni list za Poljsko. Prisrčno sva se poslovila od požrtvovalnega slovenskega pilota, ki ga. nisva nikdar več srečala. Kako so bili gostoljubni in ljubeznjivi slovenski kmetje tam v gorati Sloveniji. Če bi ne bilo njih, ali bi bila s tovarišem Jarzykom danes še pri življenju? Samo zato tudi ne morem pozabiti in ne biti dovolj1 hvaležen lepi Sloveniji in plemenitim Slovencem. Storil bom vse, kar bo v mojih močeh, da pomagam slovenski stvari in presrečen bom, če se mi bo kedaj nudila prilika za to. Zaključujem to svoje pismo z najlepšimi voščili, da bi slovenski rodoljubi čim prej zmagali in osvobodili Slovenijo in vso Jugoslavijo. Vaš udani Josef Bonovvicz Voledo, Ohio 2kfioA lat*ukO’ PROSLAVA ZEDINJENJA V KAIRU Objavo o cerkvenih slovesnostih na dan l.decem-ra 1941 v zadnji številki našega lista, moramo v toliko popraviti, da je bila naknadno tudi slovesnost v katoliški cerkvi objavljena za uradno. V katoliški cerkvi je pričela služba božja točno ob 10 uri. Sv.mašo je bral č.o.Jozafat Ambrožič, pel pa je slovenski mešani pevski zbor. Svečanosti so se udeležili: pomočnik Vrhovnega poveljnika, arm.gen.Peter Živkovič, predsednik kr.vlade g.Bo-židar Purič, ministra gg.Berislav Andjelinovic in Svetozar Rašič, pomočnik zunanjega ministra g.Vladimir Šaponič, minister v Kairu g.Ljubomir Hadži Djordjevič, poslanik Miloje Smiljanič s soprogo, še: kabineta g.Sokolovič, načelnika dr.Mirkovič in g.Dragutinovic ter številni uradniki. Častniški zbor je zastopal polkovnik g.Zvonimir Župančič z drugimi številnimi častniki. Zelo številno je bila zastopana naša kolonija v Kairu. Jugoslovanski odbor iz Italije je zastopal njegov predsednik g.dr.Ivan M. Čok. Od Slovencev pa je bil prisoten tudi gen.konzul v pok. in narodni poslanec dr.Anton Novačan. V grški-pravoslavni cerkvi je svečanost pričela b H uri. Službo božjo je služil prota g.Serafin. Pel pa je ruski cerkveni zbor. Poleg udeležencev, prisotni skoro vsi zavezniški uradni zastopniki ki smo jih zgoraj našteli, so bili v cerkvi z lepim številom britanskih in ameriških častnikov. AMNESTIJA ZA VOJAŠKE KRIVDE. A.F.I. poroča, da je Kralj Peter II. amnestiral ob priliki 25 letnice Zedinjenja vse tiste pripadnike jugoslovanske vojske, ki so bili kazensko ali disciplinsko kaznovani. Ta amnestija se v prvi vrsti nanaša zlasti na tiste pripadnike jugoslovanske vojske, ki 1.1942. aiso pokorili gotovim odredbam jugoslovanske vlade v Londonu. SRBI SE BORE V SEVERNI ITALIJI. Reuter po-r°ča, da so uporniki zasedli neko tvornico v bližini Lroce di Morone v severni Italiji in jo držali več dni, čeravno jo je naskakovalo 1500 nemških vojakov. Med uporniki je bilo po istem poročilu kakih d0 ameriških vojnih ujetnikov in 30 srbskih vojnih ujetnikov. Nemci so imeli 70 mrtvih in 150 ranjenih. Nemški teror v Ljubljani, švicarski listi Poročajo, da so Nemci ustavili vse slovensko časo- pisje v Ljubljani. Vseučilišče je zaprto, tako tudi vse srednje šole. Nad mestom je proglašeno obsedno stanje. Po 7 uri zvečer ne sme nihče na ulico. Mesto je okrog in okrog še vedno obdano z žico in nihče nima dovoljenja, da prestopi mejo. Prebivalstvo je ustrahovano in ljudje se po večini držijo doma. Moški so bili skoro vsi odpeljani v Nemčijo na delo. Že poprej so Lahi deportirali iz Ljubljane okrog 25.000 ljudi. Vesti iz Slovenije prihajajo v Švico zelo poredkoma in si mnogo krat tudi nasprotujejo. Iz-gleda, da so še vedno vse poštne zveze prekinjene. NAŠI V ITALIJI. Od naših, ki so koncentrirani v italijanskih taboriščih na osvobojenem ozemlju prejemamo zelo poredkoma po kako vest. V splošnem so naši ljudje s hrano in stanovanjem za silo preskrbljeni. Pritožujejo pa se, da jim je stik z nami tako zelo otežkočen. Iz Italije semkaj do sedaj še ni prišel noben Slovenec in tudi od tu še ni tja odpotovala nobena delegacija, v kateri bi bili Slovenci zastopani. Pri jugoslovanski vladi ne moremo opraviti ničesar, ker Slovenci še vedno nimamo v njej svojega zastopnika. Vsekakor prosimo naše ljudi naj potrpijo tudi v nadalje, ker trdno verujemo, da se bo- stanje popravilo. - Pred kratkim je odšel v Italijo narednik J.D., ki bo obiskal vsa taborišča, kjer so Slovenci in Hrvatje iz Juliske Krajine in nam o vsem poročal. Prosimo, da mu v vsem zaupate in ničesar ne ukrenete brez našega soglasja. To soglasje mora biti predloženo pismeno z našimi veljavnimi podpisi. Bodite vsekakor oprezni, zlasti ne nasedajte vabilom in snubljenjem včerajšnjih gospodarjev! Jug.odbor iz Italije. VOJAŠKI DOPUSTI V KAIRU. Častniki, podčastniki, kaplarji in redovi, ki prihajajo na dopust v Kairo in nimajo stanovanja, naj se obračajo na Vojaški stanovanjski urad: LEA VE ACCOMMODA-TION BUREAU, Cairo Station (Telefon: 49013). Sporazumete se lahko v vseh zavezniških jezikih. "ŠOTORSKA KNJIŽNICA” ŠTEV. 15 je izšla. Naročniki jo bodo prejeli v prihodnjih dneh. Prosimo vse naročnike, da naročnine čim prej poravnajo, v kolikor tega še niso storili, da bi mogle prihodnje številke čim prej iziti. Denarne zneske prosimo, da po možnosti pošiljate naravnost na naš naslov, ali pa osebno po priložnostnem kurirju. GC9C3 oe eacfoo MOVI FOTOAMATER BRE, BRE, BRE;IZVADIO SAM TOG DJA-VOLA NA PUNOME SUNCU. PA OPET NIŠ-TA... STARO PRAVILO: Jeep ima 22 lastnosti‘uporabe. NOVO PRAVILO: Jeep ima 22 1/2 lastnosti uporabe. VOVOG-fi) IVI ST K ■poi-oz. n 3 M6/VV/9A7 O. K o v fr n. Q= KO BO SFINGA SPREGOVORILA