Uredništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3,
dvorišču, I. nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
NARODNI
Nefrankirani dopisi sprejemajo.
se ne
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
VNIK
Upravništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstr o-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K 6"b0 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Št. 198.
Telefonska Številka 65.
Celje, v četrtek, 1. septembra 1910. j snovni	| Leto II.
Ljubljanski občinski svet — razpuščen.
Vlada v boju proti naprednim Slovencem.
Kar smo itak pričakovali, to se je zgodilo. Vlada je na ljubo klerikalcem in v tesni zvezi ter po dogovoru ž njimi, v zahvalo za njihovo Nastičevstvo, napovedala boj napredni Ljubljani, boj naprednemu Slovenstvu.
Včeraj opoldne je dobil dr. Tavčar od deželnega predsedstva dekret, da se ljubljanski občinski svet
vsled zopetne izvolitve Ivana Hribarja za župana razpusti. Obenem je imenovala dež. vlada dež. vladnega svetnika Viljema viteza Laschana za komisarja,
O dogodku se nam piše:
Ljubljana, 31. avgusta 19!0.
En sam dan in koliko izpremembe! Včeraj je še imela Ljubljana zopet svojega župana, danes ga nima več. En sam dan — pravzaprav še ne — je bila deželna prestolica avtonomna, je bilo mesto zopet svobodno — četudi zavarovano s skritimi bajoneti in puškami. Danes opoldne pa je svoboda Ljubljane preminila in čez mesto je vlada raztegnila svoje železne verige. Ravno opoldne je bilo, ko se je to razglasilo oficijelnim osebam. Veliko jih je bilo, ki tega niso verjeli. Celo oni, ki so vedeli, da bo vlada tudi to prvo izvolitev sistirala, so bili presenečeni, da je to tako hitro izvršila. Računali so, da bo vlada vsaj pro forma počakala par dni, kot da daje misliti, da je res izvolitev odposlala na Dunaj v sankcijo, a da so bili to pot tem hitreji z rešitvijo, seveda istotako negativno. Le oni, ki so sinoči po županovi izvolitvi videli, s kako nervoznostjo je vlada pustila celo mesto zastražiti — in sicer takoj očitno zastražiti. Kdor je prav tolmačil razna škodoželjna namigovanja kleri-kalno-nemških zaveznikov, le ta je lahko vedel, da bo vlada takoj drugi dan začela s skrajnimi perseku-cijami. Vlada hoče žrtev in kot prva žrtev je pala svoboda autonomije deželnega mesta, z njo je padel Hribar. Za to žrtvijo sledijo pa še tudi druge, dogled-ni čas bo imel dokazati, da se žal — nismo zmotili.
Iščejo se tudi nove človeške žrtve. Vse je zanje nastavljeno, vse pripravljeno, treba le nekoliko neprevidnosti, pa bi Ljubljana znala praznovati dveletnico septemberskih dogodkov — v pomnoženi realni o-bliki. Bi znala, pravimo, če bi se kdo našel med Slovenci — in k temu štejemo danes v Ljubljani le še, kar ni klerikalnega in nemškega — ki bi bil tako nepreviden, da bi padel v na vseh koncih in krajih na-stvaljene limanice. Zato svarimo najodločnejše: Slovenci, ohranimo ravno sedaj mirno kri! Sedaj ko je sovražnik preobložen z načrti, kako nas preje vni-čiti, sedaj bodi za nas doba vstrajnega složnega notranjega dela, o katerem pa je bolje, da sovražnik ničesar ne izve. Čaka nas hud boj novih volitev, pripravimo se za ta boj, gre se za biti in nebiti glavne naše posadke. Danes to ni več prazna fraza, ne prehitro izrečena prenapeta bojazen, boljše je, da^ tem
aut - aut resno računamo. Voditelji, odrasli in stariši, glejte na mladino, da se ne spozabi na ulici.! Zakaj malo je javnih poslopij v Ljubljani, izpod katerih strehe ne bi prežale puške in bajoneti. Ljubljana je od sinoči še le pravzaprav v pravem obsednem stanju.
Vlada je torej razpustila mestni svet, ob petih : popoldne se je to oficijelno razglasilo tudi v nekdanji j svobodni mestni hiši. In kaj sedaj? V normalnih \ razmerah bi se črez štiri tedne morale razpisati nove volitve. Ce se bo to tudi zgodilo sedaj, je seveda drugo vprašanje. Najbrže vlada ne bo tako točna kakor pri razpustu mestnega sveta. Kmalu imamo namreč deželni zbor. Pri tej priliki se bode volilni reformi dala zadnja odhodnica za sankcijo in pot na Dunaj. Klerikalci vprizore v deželnem zboru maške-rado, pri kateri bodo Sch\varza »vbili« — pomislite to »solidarnost« in »kolegijaliteto«: zaradi padca Hribarja ga bodo dozdevno »vbili«. Tak ropot in šunder nameravajo vprizoriti. Čutijo namreč, da že priprosto ljudstvo zunaj — da vnanje kritike celo v nemškem taboru niti ne omenjamo — izpregleduje slepomišljenje »Vseslovenske? ljudske stranke«, ki je po svojih dejanjih ravno glede Hribarja danes vse drugo, le pičice slovenska ne več. In zato je treba ljudstvu, ki v take maškarade svojih voditeljev rada verjame, natrositi peska v oči. Po tem manevru bo Šusteršič — danes Schusterschitz — torej mož, ki ima nalogo, da Schwarza v zbornici »vbije«, po vzorcu iz leta 1908, istega Schwarza zopet oživel in ga bo pod pazduho peljal iz zbornice v bife, prav tako, kot se je 1. 1908 zgodilo. In Schwarz bo iz hvaležnosti za to maškerado že kaj primernega iznašel, da se volitve ne bodo vršile tako točno, kot bi se morale vršiti. Računa se baš za tisti čas na demonstracije od vlade izzvane demonstracije seveda. Zato, kar smo že prej za sedanje dneve rekli, zopet ponovimo: Slovenci, mirno kri! Ne na ulici, naše delo je drugod. Iznašli bodo še druga sredstva, da volitve zavlačijo, dokler ne pride volilna reforma — mogoče še pred jesenskim državnozborskim zasedanjem — v sankcijo. Mogoče pa je še en slučaj, namreč, da
se volitve res razpišejo takoj po dcželnozborskem
zasedanju in da se za ta slučaj vporabijo sredstva izzivanja do demonstracije in intrig, ki naj vodijo v popolni razkol narodno-napredne stranke. In v tem slučaju bodo klerikalci in njih zavezniki storili prvi korak v mestno hišo. Ni treba, da pridejo že sami vanjo, zadostuje jim za enkrat, če se jim bo posrečilo razbiti tisto slogo, ki je še včeraj izvolila svojega župana. Od tega prvega do drugega koraka ni velika razdalja.
V dekretu o razpustu ljubljanskega občinskega sveta je stalo, da se sme občinski svet sestati le še enkrat v namen, da sklepa o prizivu, katerega bi morebiti proti razpustu vložil. Ta seja se je vršila takoj sinoči, in nam o njej poročajo iz Ljubljane:
Ljubljana, 31. avgusta* 1910.
Danes popoldne ob 5. uri se je sestal občinski svet k izredni seji, ki je bila menda najhitrejša, pa tudi najodločilnejša, kolikor se jih zavedamo. Na mesto odsotnega včeraj novo izvoljenega župana Hribarja je sejo sklical in otvoril podžupan dr. Tavčar. Kratko je pojasnil povod seje: razpust mestnega sveta. Občinski svetnik Jos. Lenče je predlagal glede priziva proti razpustu, naj se opusti. Predlog soglasno sprejet, ln s tem je bila tudi seja zaključena. Pravijo, da ni vse skupai trajalo, kot pet minut. Vlado je seveda zastopal kot običajno isti mož. Jutri prevzame posle mestne uprave dež. vladni svetnik vitez Laschan in sicer je vlada namenoma ravno njega postavila kot komisarja. Vlada bo že vedela, zakaj. Mesto je vse skrivno zastraženo, toda po mestu je vse v najlepšem miru.
*
Nekateri glasovi o razpustu ljubljan. obč. sveta.
Dunajska »Neue Freie Presse« ponavlja vzroke za Hribarjevo nepotrditev in pravi, da so najnovejše dogodke v Ljubljani povzročili radikalni elementi. Nadalje naglaša, da je med Slovenci opažati isti razvoj kakor med Čehi, kjer so tudi iz Mladočehov se razvili radikalci. Končno pravi »Neue Freie Presse, da se bodo vršile nove volitve še po starem vollnem redu, ker novi volilni red zaradi tehničnih pomislekov ne bo sankcijoniran. »Reichspost«, ki ima, kakor je znano stike z vlado, pa temu nasproti zatrjuje, da se bodo nove volitve občinskega sveta ljubljanskega vršile že po novem statutu. Zopetno izvolitev poslanca Hribarja za župana imenuje krščansko socijalen list demonstracijo proti — cesarju, kakor da bi bil baron Schwarz cesar.
Klerikalni »Vaterland« pravi, da Hribar ni bil potrjen radi konflikta s Sclnvarzom. Vlada je morala varovati avtoriteto, se postaviti na Schwarzevo stališče in ga varovati.	%
»Vossische Zeitung« govori o demonstraciji poslanca Hribarja in občinskega sveta ljubljanskega proti cesarjevi osebi: pravi, da bo vlada sedaj z železno pestjo nastopala proti narodno - napredni stranki. Prvi korak na tem potu je imenovanje La-schana za vladnega komisarja. Laschan je znan kot eden najbolj prononsiranih nemško - nacijonalnih vladnih uradnikov, zato bodo Slovenci čutili to imenovanje kot udarec s kolom po obrazu (»Keulen-schlag«). Končno govori list o velikosrbski propagandi, ki je baje v cvetu v Ljubljani.
Strokovni črevljarski tečaj na Ljubnem v Sav. dolini.
Obrtniki po Slovenskem so prišli do spoznanja, da jim ne zadostuje strokovna naobrazba, ki so si jo pridobili v svojem uku pri mojstru in potem sami s svojim marljivim delom, spoznali so temveč, da jim je treba nadaljne strokovne naobrazbe. Čimbolj je
LISTEK.
Institutka. i«
Roman.
Spisal Fedor Gradišnik.
V.
Filozofu Oskarju Odenbergu so minevali dnevi pri gospodu Erazmu jako hitro in bilo je že štirinajst dni od njegovega prihoda, Oskarju pa se je dozdevalo, kot da je še le včeraj prišel.
Oskar je bival na prijaznem, okrog in okrog od bujnega zelenja obdanem gradiču, mu ni tilo niti četrt ure dolg čas. Našel je zabave in razvedrila povsod, kamor se je obrnil. V vsaki stvari je našel kaj novega in zanimivega, največje veselje pa mu je delala krasna in mična bogata knjižnica gospoda Erazma. Kadar ni bil na izprehodu, je sedel gotovo v grajski biblioteki, kjer je delal iz starodavnih aktov in rokopisov koncepte za svoje novo zgodovinsko delo ... Mnogo si je obetal od tega dela, zato je bil tem srečnejši, da mu je blagovolil grajski gospod sam ponuditi svojo knjižnico v uporabo ...
Sveži zrak in vsakodnevni izprehodi po bližnji okolici, vse to je jako dobro vplivalo na njegovo rahlo zdravje in bil je v resnici hvaležen svojemu bratu Kamilu, da mu je preskrbel tako dobro in udobno letovišče ...
mogel baš Erazem tako marsikaj zanimivega in važnega povedati in razložiti, kar bi se dalo s pridom porabiti. A bilo je vse zaman! Čez dan nista prišla nikdar skupaj, zvečer pa samo pri večerji, a gospod grajščak je bil vedno jako redkobeseden, dasi vedno prijazen. Tako je bilo skoraj nemogoče, da bi se bila kedaj zmenila za skupen izprehod.
Nekoč je Oskar pri večerji nekaj sličnega omenil, pomogla mu je pri tem tudi gospa Helena, toda Erazem se je delal, kot da ne razume, za kaj se gre.
Iz tega je Oskar sklepal, da Erazmu ni mnogu za družbo in da hodi najraje sam okrog. Samo svojo hčerko Elo je jemal s seboj, sicer nikogar druzega.
Odslej sploh ni več poskušal pregovoriti svojega gostitelja za skupen izlet, saj je dobro spoznal, da je mož v obče sam svoj in da ne mara mnogo za družbo ...
V teku časa se mu je vsilila celo neka čudna misel, slutnja takorekoč, ki se je že skoraj prestrašil.. Imel rii nikakega povoda za to, a prišla je prav nenadoma in mogel se je ni iznebiti ...
Dozdevati se mu je namreč začelo, da se Erazem posebno njega izogiblje, da je še prav posebno redkobeseden, če je v njegovi družbi, da ž njiin sploh jako malo in naravnost nerad občuje in govori, da mu pri tem redkem občevanju niti v obraz ne pogleda, ampak da zre bogve kam v zrak ... Težko mu je bilo to spoznanje in pričel je ugibati, kaj bi pač bil vzrok temu čudnemu graščakovemu obnašanju ... Toda čimdalje je ugibal, tem večjo uganko ie imel pred sabo ... Našel ni ničesar, kar bi dajalo količkaj vzroka temu čudnemu postopanju gospoda Erazma. Slednjič se je potolažil s tem, da je mož pač že v le-
tih, da mu teži srce kaka nesreča izza davnih let m da je oduren z vsakim človekom ...
Sicer pa mu je življenje tu na gradu jako ugajalo. V svojem prostem času, ko se ni mudil na iz-prehodih ali v knjižnici, se je zabaval z malo Elico, ki mu je posebno ugajala ali pa če te ni bilo drma, z gospo Heleno, v kateri je znal ceniti prijazno, elegantno in nad vse krasno žensko ...
O njenem razmerju do Kamila seveda ni ničesar vedel, mislil je, da sta si samo dobra znanca in prijatelja, o kakem intimnejšem razmerju si ni upal niti misliti ...
Kamilo je prihajal redno vsak teden po dvakrat in tedaj je bilo na prijaznem gradiču vedno jako veselo ... Bilo je kot da je zavladalo popolnoma drugo ozračje, kot da je prišla pomlad po mrzli zimi, kadar je prišel stotnik Kamilo ...
Toda čimvečkrat je prišel Kamilo, tem bolj se je začela utrjati v Oskarjevem srcu neka čudna, tajna slutnja ... Njegovo vedenje napram Heleni se mu je videlo vendar malo predomače ... Tu mora biti morda vendar kaj druzega in ne samo prijateljstvo.. Te misli se Oskar dolgo ni mogel znebiti...
Nekega dne pa mu je natočila gospa Helena o vsej stvari čistega vina in spoznal je, da je bila vsa njegova slutnja bedasta in neumna ... Kako je mogel sploh kedaj kaj tacega misliti? Ali se more iz prijateljskega objema takoj sklepati na kaj tacega? Ali je en globok in gorak pogled že vzrok za tako težko obdolžitev, za tako hudo slutnjo?
In po tem razgovoru z gospo Heleno je vedel, da bi bil zmožen udariti brata v obraz, ko bi se upal iz ljubezni poljubiti gospo Heleno ... Da, to bi storil,
obrtnik izurjen v svojem delu, čim finejše izdeluje svoje blago, tem več odjemalcev si pridobi, tem pri-ijubnejši je njegov izdelek. Izurjenemu rokodelcu še dandanes ne manjka nikoli kruha, če tudi nekateri trde, da ne velja danes več prislovica: rokodelstvo ima zlato dno. istina je, da šušmarju nerad izročiš kako delo, ker ti za drag denar skvari vse. Če ti n. pr. črevljar napravi črevelj tako, da komaj spraviš nogo v njega in ti pri vsakem koraku kar zamiglja pred očmi samih bolečin, gotovo si se mu zadnjikrat postavil za mučenika. Ali če ti krojač napravi hlačnici široki, da bi se lahko skrila dva v nje, ali pa ozki, da si pri vsakem prigibu v nevarnosti, tedaj ga gotovo več ne poiščeš. Zaradi takih in enakih razlogov je bil in je še inteligenten človek na deželi primoran naročiti si potrebno obleko v mestu ali celo v tovarni ker dobi tu sicer za dražji denar fin izdelek. Na deželi ni mnogo dobrih delavcev črevljarjev in kroja-čev, zlasti pa v krajih oddaljenih od mesta. Rokodelec, ki se je izučil v mestu ali v kakem večjem kraju, se gotovo redkokedaj ali skoraj nikoli ne nastani v svoji gorski vasi. Zato je treba domače obrtnike dobro izuriti.
V večjih mestih se za nadaljno strokovno izobrazbo obrtnikov vrše za vsako vrsto rokodeltsva primerni strokovni tečaji. A teh tečajev (kurzov) ne more obiskati naš obrtnik, ker bi ga stalo mnogo denarja. Da pa tudi obrtnik rokodelec na deželi ne zaostane v svojih izdelkih za duhom časa, je ministerstvo za javna dela (poprej trgovsko ministerstvo) odredilo, da se naj vrše manjši strokovni tečaji tudi v krajih izven mesta. To ugodnost je vedela uporabiti obrtna zadruga v Ljubnem, ki se je obrnila na c. kr. ministerstvo za javna dela s prošnjo, naj se dovoli tu strokovni tečaj za črevljarje in tudi za krojače. Prvi tečaj se je že vršil, drugi pa bode začetkom meseca novembra t. 1. Črevljarski strokovni tečaj se je vršil skozi pet tednov. Vodil ga je tukajšnji rojak, c. kr. strokovni učitelj Fran Kumeršek. Tečaja se je udeležilo 14 udeležnikov. mojstrov in pomočnikov. Vsi so vsak dan marljivo zahajali k strokovnemu pouku, ki se je vršil od 2.-6. ure popoldne v tukajšnji stari šoli.
Izredna marljivost udeležencev se je pokazala na dan razstave dne 21. avgusta 1.1. V veliki sobi so bila razstavljena razna črevljarska dela, izvršena v tečaju. Po stenah so visele razne risbe nog in črev-ljev v primernih merah, potem iz trdega papirja izrezani modeli črevljev, škornjev in enake obutve, ki so jih posestniki tečaja izvršili lastnoročno. Iz vseh risb in modelov, oziroma izdelane obutve je odseval glavni smoter: črevelj se ravnaj po nogi, ne pa noga po črevlju. Torej ne vse po enem kopitu, ampak za vsako nogo mora biti posebno kopito. Zato je za črevljarja znanje anatomije noge velike važnosti. Da so udeleženci tečaja dobili tudi tozadevno primernega pouka, je bilo razvidno iz razstavljenih modelov iz mavca ulitih nog in risb, predstavljajočih mišičevje in okostje na nogi. Za izdelovanje kopit iz sirovega lesta je bilo razstavljeno posebno rezilo, za seši-vanje usnja več različnih strojev. Posebnost med
razstavljenimi izdelki je bil črevelj za prikrajšano nogo, ki si ga je napravil eden udeležencev sam.
Vodji tega tečaja, c. kr. strokovnemu učitelju go-podu Kumeršku je le častitati na lepem uspehu in želimo le, da bi ga slovenski črevljarji pridno klicali v svrho svoje nadaljne strokovne naobrazbe. Potem ne bo slovenski črevljar zaostajal v finosti svojih izdelkov za drugorodnimi tovariši, na nogah trpečemu človeštvu pa bode lajšal bolečine.
Udeleženci tečaja so v zahvalo gospodu strokovnemu učitelju in sebi v radost na pridobljenih naukih priredili na dan črevljarske razstave popoldne lepo uspelo domačo veselico v gostilni pri Bendi.
Narodnjaki,, darujte po malih prispevkih za »Sokolski dom" v Šoštanju !
gotovo bi storil to, kajti brat nima pravice, vmešavati se v njegove — srčne zadeve ...------
Bilo je nekega neprijaznega, deževnega popoldneva, ko je Oskar s posebno vnemo prebiral stare listine v grajski knjižnici ... Prijetno mu je delo, da ima vsaj nekaj opravila, ko je zunaj tako pusto in prazno ...
Sedel je tam med zapuščenimi papirji, črtal, pisal in risal ter premišljeval, kako bi se dala stvar najbolje rešiti ...
Sredi dela je naenkrat zaslišal v predsobi korake ...
Kdo ga moti?
Nikdar se še ni zgodilo, da bi ga bil kdo motil pri njegovem delu, zato se mu je dozdevalo to tem bolj čudno ...
Napenjal je ušesa in ni se varal ... Nekdo prihaja k njemu ...
Še predno se je prav zavedel, se odpro vrata in vstopila je — Helena ...
Oskar se je urno dvignil s svojega sedeža in ji liitel naproti ... Nemalo se je začudil tega nenavadnega obiska ...
»Ah, milostljiva«, je vzkliknil napol presenečen, napol vzradoščen, »kaj jč pa vas prignalo v to zapuščeno sobo?«
Helena ga je skoraj užaljena pogledala.
»Vam li ni všeč moj obisk, gospod Oskar? Ce sem vam morda v nadlego, lahko takoj zopet odidem . ..«
In že se je obrnila, hoteč zapustiti dvorano----
Govorila je rezko in ošabno----
Politična kronika.
_
Sestanek Aehrenthala s San Ginalianom.
Včeraj je trajal pogovor obeh ministrov še dve uri. Popoldne sta se odpeljala v Ischl, kjer bo menda danes San Giualiano sprejpt v avdi-jenco od avstrijskega cesarja. V petek odpotuje Giualiano v Rim. »Neue Freie Presse« javlja, da se bo oficijalni komunike o sestanku v Solno-gradu obelodanil tekom današnjega dne. V tem komunikeju se bo naglašalo, da sta oba državnika glede razmerja med Avstro-Ogrsko in Italijo soglasnega mnenja in da temu mnenju pritrja tudi tretji faktor, to je nemški kancelar. V komunikeju je tudi odstavek, v katerem se naglaša, da je trozveza močnejša kakor kdaj preje. Glede orijentskega vprašanja se bo v komunikeju kon-statiralo, da konsolidacija na Turškem napreduje in da bodo tudi glede Krete najbrže že v kratkem ponehali vsi konflikti. Komunike bo zaključil odstavek, da tako Avstro-Ogrska kakor Italija želite Turčiji miren razvoj in uspešen napredek. Italijansko časopisje obširno piše o sestanku v Solnogradu in beleži dejstvo, da piše vse avstrijsko časopisje izredno prijateljsko napram Italiji. »Popolo Romano« slavi v posebnem članku tro-zvezo in jo imenuje pravi blagor za vse evropske narode.
Gališki dežeini zbor
menda ne bo imel štiritedenskega jesenskega zasedanja, ker je pričakovati, da bodo Rusini nadaljevali s tiho obštrukcijo. Tudi Stapinjski izjavlja v imenu poljske ljudske stranke, da bo resno preprečil delovanje dež. zbora, če bi večina hotela še nadalje zavlačevati rešitev vprašanja volilne reforme.
Štajerske novice.
Iz učiteljskih krogov se nam piše: Drefla-kovo imenovanje v Maribor je zopet jasno pokazalo, koliko je mar našim baje nar. klerikalnim voditeljem v Mariboru za obmejno šolstvo. Na eni strani tožijo — na papirju seveda — kako se ponemčuje naša deca na meji, na drugi strani pa ne store kot vladajoča stranka v mariborskem okraju in na Sp. Štajerskem sploh niti koraka, da bi se resno postavili vbran ponemčevanju naših šol. Branili bi naj to šolstvo — naprednjaki, ki so v tako veliki manjšini in seveda tudi nimajo tolikega pol. vpliva ko klerikalci. Tako je bilo tudi v Dreflakovem slučaju. Roškar ni storil nič, Pišek nič, Korošec nič in celo oba profesorja Robič in Vrstovšek nič. Sev£, vladi in Nemcem je neprijetno kazati zobe, proti slovenskim naprednjakom je to lažja stvar! In sedaj mislijo klerikalci, da se bodo zgovorili z valenjem krivde na — liberalce! Klerikalci pa pri tem ne računajo s tem, da ima naša javnost vendar še nekaj možgan in ve, da večina ne sme samo vleči dijet in obrekovati po shodih, temveč da mora tudi delati. Dreflakovo imenovanje se ne tiče samo učiteljstva temveč v prvi vrsti slovenskega šolstva. In tega hočejo klerikalci v svojem
Oskar pa je naenkrat planil kvišku, hitel za njo, ujel njeno roko, ki jo je spoštljivo poljubil-----
»Ah, nasprotno, milostljiva«, je hitel v eni sapi, »nasprotno, neizmerno veseli me, da ste se spomnili nžme in me počastili s svojim obiskom ...«
Helena se je nasmehnila.
»No, vidite,« je dejala, »tako mi ugajate, gospod Oskar ... Glejte, glejte, v resnici nisem vedela, da znate biti tako galantni napram damam ... Navadno so učenjaki silno nerodni ljudje v ženski družbi in spominjam se neke francoske komedije, v kateri nastopa profesor tako nerodno, da so se še navadni neotesani frkolini gori na poslednji galeriji norčevali
iz njega____Vi pa ste popolnoma drugačni, kakor
vidim ...«
Oskar ni vedel, ali se Helena norčuje iz njega ali govori resnico ... Priklonil se je nalahno ter ji poljubil roko ...
»Najlepša hvala milostiva na vaši pohvali ... Upam, da jo bom zaslužil...«
Heleni je krožil ves čas neki čudiji nasmeh krog
usten in Oskar si ni bil na jasnem, kaj pomeni.....
Toda saj itak ni dolgo razmišljal o tem, naj pomeni karkoli — zanj je glavno to, da je Helena pri njem ... Čutil se je silno počaščenega, bilo mu je, kot da se je zgodilo nekaj popolnoma novega, pomembnega in važnega v njegovem življenju in nikdar mu še ni bilo tako gorko in voljno pri srcu ... nikdar se mu še ni pripetilo, da bi bila bližina kake ženske tako čudežno vplivala nanj ...
(Dalje sledi.)
najboljšem okraju, okrog sedeža svoje stranke in vladi naklonjenega škofa pokopati. Pribijemo z vami vred, da pomenja Dreflakovo imenovanje smrt slov. šolstva v mnogih ogroženih krajih — a tudi težek poraz pol. ugleda in dozdevne »moči« slov. klerikalcev. Kler. poslanci pa se naj sramujejo svoje lenobe in malobrižnosti!
G. dr. Ambrožič v boju proti — Ivanu Hribarju. Tudi On ne sme zaostati v boju proti bivšemu, toli zaslužnemu županu ljubljanskemu, namreč naš veliki jurist dr. Ambrožič. In napisal le v »vahtarici« uvodnik, neumen in bahav seveda — saj kaj druzega naši inteligentni nemški someščani ne prenašajo. Iv. Hribar je poslal v Cetinje brzojavno častitko k 50 letnici Nikolovi v srbskem jeziku in se je podpisal kot »narodni zastopnik«, t. j. poslanec In veliki Ambrožič je skuhal iz tega, da se je hotel Hribar postavljati kot zastopnik celega slovenskega naroda! Zlobnost se zmiraj brati z neumnostjo, to je stara stvar. Še bolj pa peče celjskega Napoleona brzojavka, katero je poslal Hribar okoliškim Slovencem, častitajoč jim na sijajni zmagi nad celjsko nemško kliko, katero je vodil Ambrožič s pomočjo znanih pouličnjakov v boj proti Celjski okolici. Zato se hoče Ambrožič maščevati in grozi z — večjimi topovi! Smešna baha-vost! Ambrožiču bi sploh svetovali, naj lepo molči; kajti nevon ne nekateri gotovi oklofutani župani nemških autonomnih mest niso vredni, da bi tako zaslužnemu in poštenemu možu kot je Hribar odvezali jermen na čevljih.
K škandaloznim razmeram na južni železnici. Na postaji Križevci pri Ljutomeru je zahteval posestnik Josip Rep iz Logarovec štiri vozne listke v Ljutomer. Postajenačelnika Melcherja je nadomestoval neki Kristjan Pleschberger, kateri je slovenskemu kmetu grobo povedal, da on ne razume slovensko, da je uradni jezik železnice nemški, in ko mu je g. Rep povedal, da so Križevci vendar čisto slovenski kraj, in da je železnici slovenski denar ravno tako dobro došel ko nemški, je Pleschberger okence kratkomalo zaprl in ni dal g. Repu na zahtevo niti pritožne knjige. Take stvari se gode v slovenskih Križevcih na slovenskem Murskem polju! Nujno potrebno je, da se povsod nabira gradivo proti sedanji upravi južne železnice in njenemu postopanju s Slovenci, da se more začeti na kompetentnih mestih odločna akcija. Slovenci, govorite povsod z uradniki južne železnice slovensko!
Pravica nad vse in dr. Ambrožič! Če je kak dr. Ambrožičev prijatelj, recimo Fritz Rasch, v svojih koristih prikrajšan, tedaj strogi sodiilk dr. Oton Ambrožič ne pozna pardoDa proti nikomur. Fritz Rasch je dobil anonimno sramotilno pismo od učitelja, sedaj ravnatelja meščanske šole
Velenemca Pražaka. Slutil je, da je storilec Pražak, toda kako mu to dokazati! Uradni predstojnik dr. Ambrožič je poklical Pražaka v urad na odgovor. Bilo je tako napeljano, da je slučajno v istem trenutku prišel v urad tudi slavni zve-denec v pisanju Kresnik. Prestrašeni Pražak je pri pogledu na Kresnika takoj svojo krivdo priznal, dr. Ambrožič ga je pa obsodil zaradi žaljivega pisma na globo 20 K. Kaj rad bi se bil zoper to kričečo krivico Pražak pritožil, toda kaj pomaga uspeh pritožbe. Deželni odbor kot kruhodajalec bi bil izvedel, da ima nastavljenega učitelja, ki piše celo anonimna žaljiva pisma. Zato se je Pražak rajši vgriznil v ustnice, Fritz Rasch je dobil zadoščenje, slavni jurist dr. Ambrožič si je pa mislil: izdati me ne sme niti Rasch, niti Kresnik, niti Pražak.
Vpisovanje v I. razred c. kr. samostojnih nemško -slovenskih glmnaz. razredov v Celju se bo vršilo v petek 9. septembra 1.1. od 8.—10. ure predpoldne. Zopetni sprejem dosedanjih učencev pa se vrši v soboto 10. septembra od 10.—12. ure predpoldne. Celje, 1. septembra 1910. Vodstvo.
Celjski Ciril-Metodovi podružnici ste poslali CMD 500 kron (dar si. Južnoštajerske hranilnice), ta zavod je te dni tudi nakazal naši šolski družbi 3 X 200 kron. — Priporočamo v posnemanje!
Ravnateljstvo državnih železnic za Štajersko. V prihodnjem zasedanju se bo bavil štajerski deželni zbor z ustanovitvo posebnega ravnateljstva za proge drž. železnic na Štajerskem, ki so danes podrejene 4 različnim ravnateljstvom. Deželni zbor, graška trg. in obrt. zbornica, mesto Gradec in deželni železniški svet so se že vsi za to izrekli.
Pri celjskem izletu zamenjala so se stojala za drog, tako da „Sokol" v Šoštanju istih sploh še ni dobil. Ker se moramo zopet vaditi za javni nastop, prosimo, da nam bratsko društvo, ki je dobilo pomotoma naša stojala, popolnoma nova, ista čimprej vrne. Telovadno društvo »Sokol* v Šoštanju.
Iz Brežic. Mnogo se je že pisalo o zapostavljanju slovenščine in nemškutarjenju pri brežiškem okrajnem glavarstvu, toda vse zastonj. Zdi se nam, da se gospodje iz slovenskih strank očividno norčujejo. Baronu Steebu se niti ne zdi potrebno, da bi slovensko pisane vloge slovensko reševal. Dvojezične tiskovine se izpolnjujejo le nemško. Tako so se odposlali lani in letos plačilni nalogi za vojaško takso izpolnjeni le v nemškem jeziku, dočim so bili prejšnja leta izpoljnjeni le slovensko, saj drugače tudi biti ne morejo, ker v tem okraju Nemcev sploh ni. Par nemškutarjev v Brežicah ne pride v poštev. Isto je bilo tudi s pozivnicami k naboru. V okraju, kjer so izključno slovenski naborni obvezanci, se pošljejo pozivnice nemško izpolnjene. To navado je upeljal kancelist Jantscher, znani prijatelj mestne policije. Sicer od človeka, ki se druži z zloglasnim občinskim tajnikom Schallonom, kaj drugega ne moremo pričakovati. Skrbeli pa bomo, da nas človek brez vsakega značaja, ki si je svoje znanje pridobil še le pri vojakih, tam takorekoč se učil pisati in brati, i\e bode na tak način žalil. Odslej se bodo take tiskovine dosledno vračale. Dolžnost nabornih obvezancev je, da v slučaju, ako dobe nemško izpolnjeno pozivnico, isto takoj kot nerazumljivo vrnejo. Gospodu kancli-stu pa svetujemo, da si kaj takega več ne dovoli, ako hoče. da se bomo mirno gledali.
Iz Mozirja. 8. septembra, na Malo Gospojnico, se priredi v Mozirju na lepem A. Miklavčičevem vrtu in dvorišču velika CMD veselica. Obljubilo je takrat nastopiti že več pevskih in sokolskih društev. Naši malčki pa nas hočejo iznenaditi s predstavo krasne igre: »Rdeča Kapica«. Mnogo, mnogokaj je še na dnevnem redu, česar še pa sedaj ne sinemo izdati! Vsakdo, kdor čuti narodno, vsakdo, ki ljubi mladino, naj prihiti gotovo 8. septembra ob 3. uri popoldan v naš divni planinski raj!
Telovadno društvo ,.Sokol" v Žalcu in njegov odsek v Braslovčah se udeležita polnošte-vilno izleta, dne 4. kimovca t. 1., v Št. Pavel pri Preboldu, kjer sodelujeta pri javni telovadbi.
Odbor.
Poglavje o šoštanjskih srakah. Ker niso mogle drugega dobiti, so kričale, v temni noči pa pokradle napise šaljive pošte. Srake imajo sicei navado, da ukradene reči zakopljejo, toda šoštanjska sraka je poseben tič, ki je samo po glavi kosmat, in ima navado, da ukradene reči potem pokaže radovednežem. Tako so storile tudi z napisi šaljive pošte in iste prilepile v večen spomin na droge za žarnice. Samo najlepše napise v pristnih frankfurtarskih barvah so poskrile in shranile za se: en tak napis se je bojda glasil: »Deutsche Kulturtrager" ...
Šoštanjski Feuerwehr. Da svet izve, kako „hudi" Nemci so čakali z brizgalnami žalske in mozirske „Sokole". povemo to-le zgodbico: Ko je prišel na trg neki Nemec, rekli so naši Feuer-wehrmanner: „Har, mir berdn zi anšpricen!" Ta se jim je pa odrezal: „Ich lass mich gerne, wenn Sie das mit deutschen Feuerwehrmarinern tun".
To se pa — ni — moglo zgoditi, ker tovarniški delavci ne razumejo (nemščine, saj je bil celi komando: »lojtro gor, lojtro dol". — Is tes a plamaš!
Nesreča na železnici Včeraj popoldne je brzovlak št. 133 iz Ljubljane v Laškem trgu povozil železn. uslužbenca Antona Brateca, ki se je hotel izogniti vlaku, ki je prihajal iz Celja, a je prišel baš pred ljubljanski brzovlak. Bratec je mrtev.
V Ciršaku v šentiljski župniji ustanavljajo Nemci novo šulferajnsko šolo. V Ciršaku je 70% slov. prebivalstva. Novi šoli se upirajo baje celo pošteni Nemci.
Nasilni kaznjenec. V Mariboru je odsedel neki Martin Čerton iz Pliberka na Koroškem daljšo zaporno kazen. Nato so ga mislili spraviti po odgonu v domovino nazaj. Ko je pa prišel s svojim spremljevalcem na celovški kolodvor, ga je zbodel naenkrat z nožem v roke in zbežal. Nekega moža, ki ga je zasledoval, je udaril s ključem v obraz. Doslej ga še niso dobili.
Ponesrečil se je v torek zjutraj 23.1etni posestniški sin Gregor Marošek na Dobrni. Spal je na senu pri g. župnike Kukoviču in je najbrž v spanju padel ponoči 2 in pol metra globoko na škedenj. Pretresel si je možgane in je kmalu umrl.
Iz sodne službe. Pravni praktikant pri okrožni sodniji v Mariboru dr. Henrik Schreiner je imenovan za avskultanta v področju graške višje dež. sodnije.
Maribor. Vse gg. pevce ponovno vljudno prosimo, da pridejo k pevskim vajam v »Čitalnico" vsak petek in torek ob 8. uri zvečer, da lahko nastopimo pri slavnosti kluba »Narodni Pipec", dne 11. septembra 1910. Prihodnja vaja je v petek 2. septembra, na kar pričakujemo polnoštevilne udeležbe, drugače nato da misliti, da pevski odsek »Čitalnice" ne eksestira več, in da je govor o kakem petju mariborskega zbora le — fraza.
Maribor. Dvodejanka »Ne zapeljuj", spisana nalašč za slavje kluba »Narodni Pipec" za 11. september t. 1. bo vzbudila obilo smeha. Ker je oder sedaj nekoliko nižji se bo tudi dalo boljše igrati in tudi gledalci bodo lažje videli na oder. Po igri, ki se uprizori po koncertu je ples. Pri plesu igra »Glasbeno društvo", da bo večer U. september, užitka in zabave poln večer.
v Izžrebani porotniki za tretje porotno zasedanje v Mariboru. Glavni porotniki: Aleks. Mydlil, trgovec, Feliks Novak, trgovec, M. Partl, klepar, V. Seiler, zlatar, F. Tschutschek, trgovec, vsi v Mariboru; Franc Ploj, kmet, Zg. Porčič; K. Golob, krčmar, Zg. Senovo; Fr. Freiham, pos., Št. Ilj; Jožef Lorber, pos., Malečnik; I. Schlick, pos., Hrenca; Jern. Ferk, pos., Podigrac; Iv. Krenn, pos., Plač; Fr. Nekrepp, pos., Rožpoh; L. Pretz, pos., Špičnik; Fr. Urbantschitsch, pos., Vilkom; Fr. Wollmayer, pos., Vurmat"; Fr. Ferlinc, pos., Selnica v. M.; Jož. Reiter, pos., Oršak; Fr. Glaser, pos., Ruše; M. Koren, pos., Morje; S. Ševeda, pos., Tezno; Ant. Martschitsch, Slov. Bistrica; P. Novak, Slov. Bistrica; Fr. Osebek, Jelovec-Makule; Ad. Schramke, trg., Franc Vressnig, dimnikar, oba v Ptuju; Gv. H»genwarth. trg., Sp. Breg; Fr. Pav-liniČ, Loperčice; Anton Maieritsch, čevljar, Ant. Skorčič, gost., oba v Ormožu; Iv. Veselic, trg., Velika Nedelja; Fr. Horvat, gost., Središče; Jož. Farkaš, trg., Št. Juri ob Šč.; Al. Hibler, trg., Polički vrh; Fr. Mravlak, velepos., Sv. Ant. naPoh.; Andr. Grogl, gost., Arlica. Namestniki: Jožef Ant-loga, Al. Baier, Rud. Blum ml., Kari Fritz, Anton Gollner. Jož. Hitzel, Ant. Jellek, Pav. Kamraerer, Avg. Krois, vsi v Mariboru.
Iz Maribora. Dne 31. m. m. ie umrla gospa Karolina Pirchan, mati mariborskega trgovca, v 70 letu starosti. Pogreb se vrši v petek, dne 2. septembra popoldne.
Lov na nevarne cigane. Iz Maribora poročajo: Od julija meseca tekočega leta do zadnjih dni, je bilo v okrajih Konjice in Slovenjgradec izvršenih več predrznih ylomov. Vlome so izvršili cigani Nikoli-čeve družbe pod poveljstvom glasovitih vlomilcev Jožefa in Mihaela Nikoliča, ki sta 19. julija t. 1. pobegnila iz kaznilnice v Lepoglavi. Ljudje so ju opetovano videli v obleki kaznjencev. Ta ciganska tolpa že leta in leta nadleguje ljudi po Kranjskem, Primorskem in Štajerskem; člani te družbe imajo domove na raznih krajih Hrvaške, so pa doma iz Novega Mesta. Po dnevu so bili cigani vedno skriti v gozdnih skrivališčih, ponoči pa so se klatili okolu kmečkih domov. Cigani so imeli urejene signale z lučicami pa tudi druge signale. Preplašeno prebivalstvo je stražilo cele noči svoje domove in večkrat prepodilo
cigane, ki so strašili ljudi tudi z po cestah raztresenimi listki, na katere so napisali razne grožnje. Te dni je posestnik Pušnik v okolici marenberški nevarno obstrelil orožnika Presečnika, ki je hotel Pušniku povedati, da je njegova krava na prostem. Pušnik je mislil, da se mu bliža cigan. 40 orožnikov je te dni zasledovalo cigane, nanje tudi streljalo, stražilo kmečke hiše, a cigani so se vedno pravočasno umaknili in sedaj so zapustili okolico, ne da bi oblasti vedele kam so šli. Kmalu bomo gotovo iz drugih krajev čuli o ciganskih nadlogah!
Na Vranskem je umrla dne 30. m. m. eostil-ničarjeva soproga Ana Lukman, rojena Žgank. Bila je vrla žena, zlata mati, skrbna gospodinja. Naj v miru počiva!
Iz Središča. Po nemarnosti starišev, ki so krivi, da njihovi otroci pridejo do žveplenk, zgodila se je v nedeljo, dne 28. m. m. popoldne nesreča. Pogorelo je gospodarsko poslopje, nekdaj last Marije Dečko, zdaj last središke kapele, po-družne cerkve. Hitri pomoči ognjegascev iz Središča in okolice se je zahvaliti, da se ni užgala tudi hiša in hlevi. Ko bi se zadnje zgodilo, nžgale bi se še tri ali štiri hiše z gospodarskimi poslopji vred in tudi cerkve bi ne bilo mogoče rešiti.
Za župana v Ljutomeru je bil včeraj znova izvoljen notar Thurn, občinski svetovalci so H0-njgmann, Krajnc in Schwarz.
Druge slov. dežele.
v I. uarodno-radikalni zaupni sestanek se vrši v Ljubljani v veliki dvorani Mestnega doma v dneh 6., 7. in 8. septembra 1910. s sledečim sporedom: Dne 5. septembra: zborujejo progra-matični odseki posameznih društev. Dne 6. sept.: Ob pol 9. začetek sestanka in volitev predsedstva. Nato slede referati. Tov. R. Krivic: Versko vprašanje. Tov. Fr. Šlibar: Narodnostno vprašanje. Tov. Agneletto: Gospodarsko vprašanje. Dne 7. septembra: Tov. Jak. Uratnik: Socijalno vprašanje. Tov. Černič: Politično vprašanje. Tovariš Šemrov: Organizacija. Dne 8 septembra: Zaključno zborovanje in prebranje resolucij. Ses anek se vrši po § 2 in sicer se začne vedno ob pol 9. dopoldne
in se nadaljuje ob pol 3. popoldne. Vsak pristaš nar. rad. struje naj smatra sestanek za obvezen. Za prenočišča je preskrbljeno. Vabila oziroma legitimacije se dijakom ne pošiljajo, ampak se dobe do 5. septembra vsak dan od 10—11 v prostorih akad. fer. društva »Prosveta". Vsa pojasnila daje »Pripravljalni odbor za I. nar. rad. zaupni sestanek", Ljubljana, Mestni dom.
v Iz izvrševalnega odbora narodnonapredne stranke na Kranjskem je, kakor se nam poroča iz Ljubljane, izstopil dr. Svigelj in je motiviral to s tem, da se članov izvrševalnega odbora ni nič obvestilo o mešetarjenju dr. Ploja glede ljubljanskega županstva pri vladi. Dr. Švigelj je pripomnil, da ostane vkljub temu še tudi zanaprej zvest pristaš stranke.
v Blejski grad kupil Nemec 1 »Fremden-blatt" poroča, da je blejski grad kupil dunajski industrijalec Winkler za 600.000 kron in namerava napraviti iz njega sanatorij.
v Hmeljski nasadi na ljubljanskem barju so se letos jako obnesli, zato jih nameravajo povečati.
v Krška škofija. »Slovenec" poroča z Dunaja, da dr. Kahn ne dobi koadjutorja, ampak da se bo imenoval generalni vikar za škofijo. Z druge strani se poroča, da dr. Kahn odstopi.
v Nova goriška deželna blaznica se otvori meseca oktobra.
v Rožičeva glava. »Slovenec" ve poročati, da je graška med. fakulteta preiskala Rožičevo glavo, ki so jo našli na Begunjščici, in našla, da ne kaže nobenih znakov, da bi bila zadeta od krogle ali da bi bila odrezana.
v Ljudski reševalci — milijonski sleparji. Mansignore Weiss, ravnatelj zveze katoliških posojilnic in katoliške tiskarne v Celovcu, je pobegnil v Ameriko. Ne samo, da je posojilnice oškodoval za ogromne vsote, ker se je lahkomiselno in brezvestno udeleževal s kmetskim denarjem vsakovrstnih špekulacij, je pred svojim begom še zvezo katoliških posojilnic okradel.
v Nesreča na Dobraču. Pogrešana visoko-šolca Jos. Bradačka in Ressla so našli na južni strani Dobrača — mrtva. Padla sta čez takozvano Rdečo steno. Ressla prepeljejo na Dunaj, Brada-ček bo pokopan v Beljaku.
„Hilarijanska tiskarna" v Gorici — zaprta. Minolo soboto je obrtna oblast v Gorici zaprla »Hilarijansko tiskarno". Kakor znano, je v tiskarni izbruhnil štrajk, ki traja še vedno in sicer zaradi tega, ker je vodstvo tiskarne sprejelo v službo nekega stavca linotjrpista iz Italije, ki nima učnega spričevala. V tiskarni so delali kljub štrajku netiskarji, kaplan iz Podtnrna, nekateri dijaki in drugi prijatelji Faiduttijeve stranke. To je trajalo do minole sobote. V soboto pa je obrttfa oblast zaprla tiskarno in to vsled tega, ker ni v tiskarni nobenega strokovno izobraženega tiskarja, in ker je prejšnji poslovodja naznanil obrtni oblasti, da ni več odgovoren za delo v tiskarni in da naj se ga izbriše iz tozadevnega obrtnega registra. Vsled tega je obrtna oblast dala zapreti tiskarno.
Logaška Hofrfhterijada pred ljubljansko poroto.
Ljubljana, 31. avgusta.
Danes je bila Emilija Hladnik bolj mirna, tudi Fr. Hladnik bolj rezerviran. Prične se zasliševanje tržaških prič. Prve (Pegan, dr. Gregoric, Piancani) izpo-vedo v bistvu ugodno za obtoženca. Njih sodba glede verodostojnosti glavne obtežilne priče, mešetarja (senzala) Piacentinija, je ta, da je priča zelo udan pijači in je nesiguren v svoji izpovedbi. Predsednik graja, da se žali stan senzalov, češ, da je to tudi pošten obrt
Hladnikov konknrz
Dopoldne se je večinoma razpravljalo o Hladni-kovem ponesrečenem podjetju, takozvanem »sferi-steriju« (igra z žogami). Šlo se je za ugotovitev glede Hladnikovega konkurza, zaradi katerega je tudi obsojen. Priče so večinoma izpovedale jako ugodno. Iz njih izpovedb je razvidno, da se o kaki lahkomiš-ljenosti, ki je kot hudodelstvo oziroma prestopek kaznivo, ne more trditi. Propada Hladnikovih podjetij so krive razmre in Hladnikova prevelika zaupljivost.
Hud boj se je bil med zagovorništvom in držav, pravdništvom zaradi zaprisege glavne obtežilne priče Piacentinija. Dr. Ravnihar ga je odklonil, češ, da je notoričen alkoholik, in posebno, ker glede pisma ne govori resnice in ga je torej domnevati kot soo-sumljenca. Dr. Neuperger konštatuje, da je priča resnicoljuben (smeh med občinstvom) in zahteva, da se zapriseže. Dr. Ravnihar se čudi, da ima Piacentini pri drž. pravdn. že vnaprej tako dobro izpričevalo. Senat je najprej pričo poizkusil z nekaterimi nemškimi vprašanji, nakar je bil P. zaprisežen.
Obravnava se je ob pol 1. uri prekinila in ob pol 4. uri nadaljevala.
Izpoved Piacentinija.
Piacentini je vstrajal pri svoji trditvi, da je res dotično pismo pisal on v Hladnikovi sobi po slovenski predlogi in narekovanju Hladnikovem. Hladnik mu je djal, da se gre le za šalo nasproti neki ženski, priča ni vedel, kaj piše, ker ne razume slovenski. 0-pisuje podrobnosti dogovora s Hladnikom in kako je on dotično pismo na Hladnikovo mater s podpisom dr. Levičnik pisal in popravljal. Pisal je tudi poštno spremnico ter vignete. Hladnik vse odločno taji. Jako zabavna priča je nekdanji senzal, sedaj restavrater Alberti, ki govori originalno slovenščino in ima nastop, ki vzbuja splošen smeh. Pravi, da je Hladnik jako pošten človek. Ker trdi, da vsi senzali lažejo, bi ga bil kmalo prijel drž. pravdnik. Ko je Albert videl, da ga drž. pravdnik napačno razume, je takoj pojasnil, da on tukaj resnico govori, ker je prisegel.
Za večerno zabavo občinstva pa so skrbeli gra-fološki zvodenci, ki imajo ugotoviti, kdo je pisal pisma', razglednico itd. Pri razpravi od K 9,—11. uro so priredili zanimivo skioptično predavanje o grafo-logiji. Vsi trije izvedenci so odločno izjavili, da je u-sodno pismo res pisal Piacentini, razglednico pa E-milija Hladnik.
(Radi obilice gradiva smo morali danes razpravo močno krajšati. Ker pride pred sodbo itak vse še enkrat na vrsto, bomo takrat nadomestili.)
Zanimivo je bilo, da izvedenec prof. Vesel ni hotel izpovedati slovenski.
Društvene vesti.
Maribor: Strašno! — Brzojavka ž Japana pravi, da se na dvoru puntajo, ker je Mikado obljubil sodelovati pri slavju »Narodnega Pipca«, s svojo kavarno. Sliši se, da ima Kitajska svojo roko vmes! »Pipec« je takoj odposlal na dvor svojega odposlanca, da obrije Kitajcem glave brezplačno in je tako naprosi, da dovolijo Japonski sodelovanje. Upamo, da se stvar ugodno reši, saj diplomati smo rojeni, mi »pip-čarji«, kaj? — Zato pa pričakujemo 11. septembra tudi sijajne vsestranske udeležbe. Prisegamo, da bomo storili vse, da zadovoljimo slehernega. In naše Japonke ... ej ... bodimo še za sedaj tihi!
Maribor: Ko bi vi vedeli, kako presenečenje pripravlja »Narodni Pipec« svojim udeležencem, bi si ne pomišljali niti trenutka, ali bi prišli ali ne na njegov dan 11. septembra letošnjega leta.
Maribor: To pa to, vam pravim, jaz, »Narodni Pipec«, da se 11. septembra hočem pošteno naplesati in razveseliti. Mislite, da ne!? Le čujte! Koncert »Glasbenega društva«, pevski odsek »Čitalnice«, so-lospevi gospe Družovičeve, burka enodejanka in ples ples — ples. Pa recite, da bi se ne razvedril, vkljub žalostnim razmeram v beli Ljubljani, ki mi belijo lase.
Dnevna kronika.
Nova Edisonova iznajdba. Ženialni iznajditelj
Edison je stopil v javnost z novim odkritjem. Po dvajsetmesečnih poisknsih se mu je posrečilo najti novo zvezo med kinematografom in fonogra-fom. Svojo iznajdbo je Edison že pokazal nekaterim svojim prijateljem. Najmanjši šum raznih kretenj, udarec roke ob mizo, šnm pri padcu kakega predmeta na tla, so govoreče kinematografske slike ponovile, kakor bi se zgodilo vse v resnici. Razlike, ki so doslej obstajale pri govorečih slikah med glasom in živo sliko, so skoro popolnoma izginile. Edison bo v kratkem objavil svojo iznajdbo v širši javnosti.
Narodni gospodar.
Boj za carinsko agrarno politiko. Pred nekaj mesci je izbruhnila v Avstriji vojska, nekrvava, papirnata, in vendar v svojih posledicah škodljiva: Nemško-štajerski krščansko-socijani poslanec vitez Pantz, ki je bil v državni zbor izvoljen na podlagi programa agrarne centrale, je začel boj zoper slednjo, oziroma zoper njenega takratnega glavnega referenta Hohenbluma, ki je tudi- v avstrijskih političnih krogih znana osebnost. Pantz je izdal knjižico: „Die Hochschutz-politik Hokenblums u. der Osterreichische Bauern-
stand". V tej knjižici navaja Pantz podatke, ki jih je zbral na zahtevo bivšega poljedelskega ministra dr. Brafa bivši ministerijalni tajnik v poljedelskem ministerstvu dr. Hoffmeister, sedaj profesor na poljedelski visoki šoli, o rentabiliteti kmetijskih obratov na Nižjem Avstrijskem. Na podlagi teh podatkov je prišel Hoffmeister in ž njim Pantz do prepričanja, da je carinska politika edino v interesu veleposestnikov, ne pa malih in srednjih kmetov. Sodba o tem je seveda lahko popolnoma individualna, ker na drugi strani je n. pr. prof. Hausler, glavni tajnik nižje-avstrijske kmetijske družbe, ki je dr. Hoffmeistru pri nabiranju zgoraj navedenih podatkov pomagal, prišel do baš nasprotne sodbe nego dr. Hoffmeister in Pantz in je to svoje mnenje tudi javno v časopisju obrazložil. Da je torej prepir s strani viteza Pantza čisto brez podlage in le v svrho reklame za njegovo osebo, je jasno. Avstrijskemu kmetijstvu je storil presneto slabo uslugo.
Obrambni vestnik.
Za Ciril - Metodov obrambni sklad so se nadalje prijavili: 813. Podružnica za Poljansko dolino nad Škofjoloko (plačala 200 K). 814. Moška podružnica v Črnomlju (plačala 200) K. 815. Ženska podružnica v Črnomlju (plačala 200 K). 816, 817, 818. Jnžnoštajerska hranilnica v Celju (plačala 600 K). 819. Neimenovani rodoljub na Bledu (plačal 200 K).
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala tvrdka Golob in Volk, tvornica čistila za kovine in tla ter vazelina za črevlje v Ljubljani, 125 K pogojnega prispevka za drugo polletje 1910. Cenjeni tvrdki se prav lepo zahvaljujemo in jo rodoljubnim krogom prav tako lepo priporočamo.
Po svetu.
Čestitka črnogorskemu knezu. Dr. Podlipny je v imenu češkega narodnega sveta poslal črnogorskemu knezu brzojavno čestitko. Častital mu je v imenu1 celega češkega naroda ter povdarjal slovansko vzajemnost.
Gozdni požari v Severni Ameriki pojenjali. Kakor poroča»Sun«, so gozdni požari v Severni Ameriki pojenjali. Brzojavi iz Wallace potrjujejo, da je dolgotrajni dež onemogočil, da bi se požar še bolj razširil. Skupna škoda znaša 200 miljonov dolarjev.
Zakaj je bil Schnitzer izobčen? Kakor znano, je bil profesor bogoslovja Schnitzer v Monakovem izobčen iz katoliške cerkve. Pri Schnitzerju se je zopet enkrat izkazal rek: Resnica v oči bode. Profesor Schnitzer je spisal knjigo o izvoru papeštva in je v* tej knjigi dokazal, da Kristus ni. ustanovil papeštva. Zato je bil profesor Schnitzer izobčen iz katoliške cerkve.
Uspeh slovenskega rojaka - pevca. Na Dunaju se je sinoči pela v dvorni operi po daljšem presledku
Smetanova opera »Prodana nevesta«. Kccala je. pel
naš slovenski rojak Julij Betetto, ki je imel uspeh večera na svoji strani. Občinstvo mu je navdušeno ploskalo ter ga štirikrat poklicalo na oder pri odprti sceni.
Nemci so povsod enaki! Češki Sokol je v Lobo-
zicah priredil v svojem domu veselico. Nemci so napravili protiprifeditev ter prežali kakor lačni* volki na Sokole. Kogar so dobili, so ga pretepli; pri tem so nevarno ranili enega izmed Sokolov. Policija je aretirala več nemških napadalcev. Zvečer je prišlo med Cehi in Nemci do spopada. Pri tej priliki je policija aretovala nekega Ceha.
Umor pred šestimi leti. Pred šestimi leti so blizu Prage potegnili iz vode truplo posestnika Simančka. Zdaj so zaprli Simančkovega sina, ker je baje sam umoril svojega očeta in potem vrgel v vodo. Zaprli so tudi nekega Minarja, ki je baje Simančkovemu sinu pomagal pri umoru.
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila.
Di San Giuliano y lšlu.
v Išl, 1. sept. Audijenca italj. ministra za zunanje zadeve pri cesarju v lšlu je trajala delj ko
pol ure. Tekom audijence mu je podelil cesar veliki križ Leopoldovega reda. Pred San Giuli^uom je bil pri cesarju v audijenci grof Aehrenthal.
Slavnosti t Cetinju.
v Cetinje, 1. sept. Včeraj je priredila tukajšnja občina na čast vsem gostom banket, na katerem sta govorila župan in ogrski Srb dr. Polit-Desančič. Po banketu je bil v slavnostni dvorani vladnega poslopja ples, katerega se je udeležilo nad 1000 oseb.
Nesreča na velikih vojaških vajah
v Osjek, 1. sept. Brigadni poveljnik Schreitter je padel pri manevrih s konja ter se je težko ranil. Najbrž ne bo več ozdravel.
Stavka v Bilbau.
v Bilbao, 1. sept. Stavka se širi na vse vrste delavstva. Med stavkajočimi in orožniki je došlo do spopada. Zaprli so več oseb.
Turčija ni napovedala Grški vojne.
v Pariz, 1. sept. Turški poslanik je izjavil, da so vesti o napovedi vojne Grški neresnične.
fKolera v Petrogradu.
v Petrograd, 1. sept. V zadnjih 24 urah je zbolelo na koleri 59 oseb, od teh jih je umrlo 19.
Število bolnikov znaša 651.
Hmeljske cene v Norimberku.
v Norimberk, 1. sept. Dovoz 1000 bal, prodano 600, tendenca trdna, zeleni se hitro prodaja po 80—132 mark za 50 kg!*
Tržne cene.
Dunaj, 31. avg. Navzlic slabšim poročilom iz inozemstva je bila tendenca danes trdna, ker so lastniki bili zelo rezervirani. Pšenica, rž in koruza so poskočili za 5, oves za 10 vin. Promet je bil neznaten.
Budimpešta, 31. avg. Žitna borza. Pšenica za oktober K 9'89, pšenica za april K 10"16, rž za oktober K 7'36, oves za oktober K 7'83, koruza za avgust K —"—, koruza za maj K 5'80. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje, tendenca trdna, promet 30 tisoč met. stotov, pšenica v efek-tivu spočetka za 5 vin višja, pozneje se je držala, ostalo trdno, tudi termini. Vreme deloma oblačno.
Trst, 31. avg. Sladkor. Centrifueal pilčs prompt K 41 do K 421/4 za dobavo K 33 do K 341/8- Tendenca mirna.
Praga, 31. avg. Sladkor. Surovi sladkor prompt K —'—, nova kampanja K 26'45. Tendenca: mirna, /reme deževno.
Budimpešta, 31. avg. Svinjski sejm Ogrske stare težke 143—144, mlade težke 148—150,
mlade srednje 150—152, mlade lahke 156—160 7
kilogram. Zaloga 36.311 komadov.
Budimpešta, 31. avg. M a s t. Svinjska mast 173'—, namizna slanina 142'—.
|f Sa se kupijo najcenejši in naj* boljši čevlji?
PhJ Štefan Stpašeku v Celju ■ ■ ■ v Kovaški ulici!
Zaostali letni čevlji, posebno sandali, damski pariški in platneni čevlji v vseh barvah se prodajo globoko pod pravo ceno.	504 10-1
in modno blago za obleke priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno, Humpo-lec, Češko. Vzorci franko.
društva: vabila, , okrožnice, spo-vstopnice. čla-narinske knjižnice sprejemniceitd. itd. itd. itd.
Za p. n. urade, posojilnice kr. šolske svete itd. uradne tiskovine, zavitke, pobotnice menice, napise
^\ itd. itd. itd. %
t*
o
Zvezna knjigoveznica
izvršuje vsa knji-goveška in galanterijska dela v najokusneji obliki
ceno in točno. ■ ■
Šilerjeva cesta 3
Tisk Zvezne r-^k^rne v Celju \