»Mladinska organizacija ne bo enakopravna z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami toliko časa, dokler ne bo imela svojih stališč. Šele potem, ko se bodo v skupnem dogovarjanju kresala mnenja, ko bomo ustvarili dialog, šele takrat bomo postali enakopraven sogovornik.« Tako je ocenil slabosti ZSMS eden naših sogovornikov na majski okrogli mizi, ko smo se z mladinci naše občine pogovarjali o vlogi mlade generacije in njene organizacije v naši družbi.
Le še nekaj dni nas loči do začetka 11. kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije, ki bo tokrat v Novem mestu. Mladi pravijo, da bo ta kongres po eni strani pomenil nadalje-vanje, po drugi strani pa prekinitev dosedanje prakse. Nada-Ijevali bodo z vsem tistim, kar je že doslej rodilo sadove in prekinili s tistim, kar je to organizacijo odtujilo od večine mladih. Kajti ne smemo si zatiskati oči pred resnico. Zveza socialistične mladine sicer formalno zajema širok krog mla-dih, le malo med njimi pa je tistih delavnih mladincev, ki skušajo v okviru svoje organizacije »spreminjati svet«, torej si prizadevati, da bodo njihovim interesom, problemom in želajm prisluhnili tudi drugi in jih potem skušali razrešiti s skupnimi močmi.
Sicer pa se zveza socialistične mladine tudi ni vedno uk-varjala s problemi, ki najbolj zanimajo in tarejo mlade. Zapi-rala se je v krog mladinskih funkcionarjev, torej tistih, ki naj
Svež veter pred kongresom ZSMS
bi bili »poklicani«, da odločajo o tem, kaj mladezanimain kaj ne. Več kot polletna razprava o dokumentih za mladinski kongres pa je pokazala, da so slovenski mladinci veseli svežega vetra, ki veje iz teh programskih usmeritev. Iz njih je razbrati, da slovenska mladinska organizacija ve, kaj hoče. Med drugim so zapisali, da je ZSMS do sedaj posegala zdaj na to, zdaj na ono področje organiziranja in življenja mladih, ni pa ji uspelo množično mobilizirati.mladih za skupne na-loge. Dokument podrobno razčlenjujeteskupne probleme in išče poti za njihovo reševanje. V sedanjih zaostrenih razme-rah so ti brez dvoma brezposelnost, stanovanjska problema-tika, izobraževalni sistem, otroško varstvo in še bi lahko naštevali.
Ugotovitve o slabostih mladinske organizacije veljajo tako za Slovenijo kot tudi za našo občino. V delovnih programih osnovnih organizacij ZSMS v naši občini še vedno prevladu-jeta kultura in šport, šepa pa idejnopolitično delo, informira-nje, kadrovska politika. Mladi v združenem delu le izjemoma spregovorijo kaj o zaposlovanju v svojih organizacijah, ne sodelujejo pri razpravah o stanovanjskih pravilnikih in tako dovoljujejo v njih določbe, ki večini mladih sploh onemogo-čajo napisati prošnjo za stanovanje ali stanovahjsko posojilo, ker so pač premalo časa v kolektivu.
Premalo mladih je v delegacijah in samoupravnih organih. O tem govore številke. V naši občini je 6.188 mladih med 14. in 27. letom. Po še neobljavljenih podatkih Zavoda SRS za statistiko je v občini Center 2.988 delegatov za skupščine
družbenopolitičnih skupnosti in od tega le 21,7 odstotka mladih. Med 8.781 člani detegacij za skupščine samouprav-nih interesnih skupnosti v Centru je le 17,1 odstotka mlajših od 27 let. V družbenopolitični zbor naše občinske skupščine smo izvolili 35 delegatov, med katerimi jih je le 7 mlajših od 27 let.
Mladi iz Centra v itevilkah
Med 6.188 mladimi od 14. do 27. leta je 2.846 moških in 3.342 žensk. Osnovnošolcev je 332, srednješolcev 1.066, višjo šolo obiskuje 140 mladih \z Centra, visoko pa 714. V naši občini živi 11 mladih kmetov, 3.678 mladih delavcev, 247 pa je drugih.
Že same številke nam povedo, da je v delegacijah premalo mladih in zato tudi v delegatskem sistemu njihovi interesi toliko teže pridejo do veijave. Res pa še ti redki mladi dele-gati, člani delavskih svetov in drugih samoupravnih organov, pogosto niso dovolj glasni in odločni, pri svojem delu kažejo premalo svežega pristopa in znanja. Prav spreminjanje ta-kega stanja pa je ena temeljnih nalog Zveze socialistične mladine Slovenije, ki si jo bo morala začrtati na skorajšnjem kongresu.
Janja Klasinc