Stev. 353 fWt*Ja Ts«k dan ajatraj, tadf oh nedeljah tn praznikih. -*Jrik 27. decembra 1918 Le Posamezna ttevfflta za Trrt In oHoneo in vin-, tanaj 1» rtm* Oglati trgovce* la o;irta)tfvJV mm po 9*ia ; oanrlnice, aabvtlt. peilantcc. vib'.ta. ©$lail drcarnlh iflvctf v mm po 50 v.; ojrliirt v IsfcMu I sta da I vr»t S? K, vsaka rudaljna mta 3 K. MaiV Ojft«i po K vin. Ivrsida, na.man; pa SO vi:i. 0»Ta»e »prejema !»• »eratnl oddflek F.dinort!. Naročnina in :*hlam«lje sc poMljaJ« lakljuino upravi JEdiaoaU*'. Uprav« to Imerjinl oddel«lt m a*, hajata ▼ olici iv. Franiltla A«. 30. — Pcrftr,e»naii. caćnn IMl j8B3 Odstop začasnih vlad. LJUBLJANA. 24. dec. Z ozirom na izpremembe v sestavi skupne vlade ie odstopila Narodna vlada SHS. Ker so sedal resorti za prehrano, finance, promet in narodno obrambo skupni, odpadejo funkcije naslednjih poverjenikov: dr. Tavčarja (prehrana), dr. Kukovca (finance), dr. Pestotnlka (promet) in dr. Lovro Pogačnika (narodna brairba). — Izdano Je naslednic poročilo: Ker b£ Je ustanovili skupna vlada v Belgradu, so podale vse pokrajinske vlade v smislu parlamentarnih običajev demisijo. Tudi Narodna viada v Ljubljani je odposlala dne 23. t. ni. zvečer v BelgraJ nastopno brzojavko: Mini-strski predsedenik Protić. Belgratf. Vdano pozdravljajoč imenovanje centralne vlade, polagajo člani Narodne vlade SHS v Ljubljani na razpolago svoje mandate, sprejete od Narodnega Veća. Prosim, da predložite to skupno demisijo Nie-rovi kraljevi Visokosti regentu Aleksandru v blagohotno odločitev. Predsednik Josip Pogačnik (sledijo imena poverjenikov). Jugoslovanska skupna zastava. — Državni grb. BELORAD, 24. dec. V ministrskem svetu je bilo sklenjeno. da se bodo odslej poslaništva in konzulati nazivali uradno: poslaništva in konzulati države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nadalje je sklenil ministrski svet, da se določi kot državna zastava kraljevino SHS trobojuica s horizontalno razvrščenimi barvami In sicer tako, da bo zgoraj modra, v sredi bela ia spodai rdeča. Državni grb bo bel dvoglav orel z.naprsnim Ščitom,, razdeljenim na dvoje polj. Gorenje, večje, je zopet razdeljeno ni dvoje polj. Na desnem belem ie rdeč križ s štirimi S (srbski vrb). Leva polovica Ima šahovsko ploščo belordeče barve, razdeljeno na 20 štirikotnikov (hrvatski grb). Dolenje polje kaže grb stare Ilirije (Slovenije) namreč na modrem polju bel polumesec, obrnjen proti gori, in med njegovima krajcema belo peterožarno zvezdo. Prej omenjena zastava označuje državnost in se naj izobeša na vseh državnih in deželnih poslopjih ter na vojnih in trgovskih ladjah. Ministrski svet je nadalje sklenil, da se na vsem ozemlju kraljevine SHS proglasi ravnopravnost latinice in cirilice ter da se vse meščanske in ustavne pravice kraljevine Srbije razširijo tudi rta vso drugo ozemlje Jugoslavije. Vse te sklepe ministrskega bveta mora odobriti državni svet. l(i Agrarno vprašanjo v Jugoslaviji, i BELORAD, 23. dec. V včerajšnjem ministrskem svetu Jc bil izvoljen odbor za ureditev agrarnega vprašanja. V odbor so izvoljeni: dr. Petričlć, dr. Spaho, dr. Krulj in Vitoinir Korač. i Predsednik Masarvk o icgos!ovatiskem vprašanju. PRAOA, .23. dec. V svoji poslanici narodni skupščini iehoslovaški se dotika predsednik Masarvk tudi jugoslovanskega vprašanja ter omenja: »Pričakujemo, da se J>odo Romuni in Jugoslovani sporazumeli glede Banata. iN'i mi treba omenlati; da .Io naše razmerje z Jugoslovani najprlsrčnejše in narekovano po skupnih bojih. Sosedstvo Romuni nam zajamči neposredno občevanje. Naši in jugoslovanski politični krogi so docela preverjeni o nujnosti neposrednega zedinic!>3a. Avstrijski Nemci zahtevalo dolično ozemlje. Opozorili pa so nas celo Madžari, da prebivajo na tern ozemliii Hrvati in Slovenci. — Kadar se bo spor med Italijo in Jugoslavijo poravnal, In upati je, da se poravna, bo stopilo na mesto pangermanizma srednje Evrope medsebojno približanje držav od- Baltiškega morja do Adrije. To bo mogočen branik proti Nemčiji, dokler se ne odreče svojemu nagonu po osvajanju. Obenem bo zaščita Rusiji, ki bi bila na ta način ločena od Nemčije. Potrebujemo močno in na federativni podlagi zedlnjeno Rusijo, potrebuje jo vsa Evropa. Rusija živi v težki krizi in jaz dvomim o tem. da bi si mogli Rusi pomagati brez pomoči zaveznikov. Kar se tiče Nemccv v naših deželah, te naš program že davno znan. t Masarykova poslanica. PRAOA, 24. dec. Dr. Masaryk je v svoji poslanici Izjavil med drugim: Prost je naš narod, neodvisen, spoštovan in uživa polno simpatij v družbi evropskih narodov. Vedno si kličem v spomin.Jp-lr istina ta naša nova svoboda. ni-H morda le sen^-Kel svoboda naša je uspeh štiriletne vojne. Svet je m razdeljen v dva tabora: na eni strani pravica, na drugI krivica. Zmagala ie pravica nad krivico, duh nad materijo, resnica nad zavijanjem dejstev. (Pritrjevanje..) Na drugi strani je bil pruski militarizem, stremljenje po zavladanju celemu svetu. Pan-germanizem je hotel zavoJevatl ves stari svet: Evropo, Azijo in Afriko, udejstviti je hotel stoletne sanje: Berlin-Bagdad. Zavojevati je hotel vzhodno Evropo, kar bi imelo za posledico podjarmlienje zapada. Toda na mesto utrujene Rusije je stopila mlada in sveža Amerika. Krasne zmage maršala Focha so dovedle do tega, da le pravica diktirala krivici mirovne pogoje. Avtokracija je podlegla, demokracija vstaja. Načela predsednika svobodne Amerike, velikega demokrata Wilsona, so pokazala nove poti, in ta načela so zmagala. Konsekventno je oznanjal pravico vseh držav, malih In velikih, do samoodločbe narodov.'Vsa politična moč izhaja, kakor je 2c rekel Lincoln, iz naroda. Iz naroda, narodu, za narod: to so načela našega velikega zaveznika. — Dr. Masaryk le omenjal zasluge Češkega naroda za osvoboditev izpod jarma. V razvoju Rusije med vojno se zrcali razvoj naše armade. Stara vlada Stiirmerieva je bila proti upostavitvi naše armade na Ruskem. Tudi Kerjcnskij je b:l v, za-četku proti nam in šele kasneje je bil drugih nazorov, ko so naše čete izvojevale Brusilovo zmago, ki je bila v prvi vrsti zasluga Cehov. Pohvala Brusilovcga, Alck-seja in drugih vojskovodij pričajo za to. Sele po velikem trudu se je posrečilo, organizirati ves zbor, ki je Štel prvotno 50.000 in kasneje 100 tisoč dobro opremljenih mož. Sposobnost naših junakov, vzorna disciplina in pa ljubezen do domovine so bile vzor njihovim tovarišem. Ne smemo pa pozabiti naših mučenikov pod habsburškim terorjem in tisoČcv žrtev, ki jih je zahtevalo ujet-rištvo v Rusiji, ki jih krije hladna ruska zemlja ob Mur- manski obali, v Turkestanu in na drugih ogromnih ravninah Rusije. V vseh deželah imamo česke grobove. Njim gre naša zahvala, r.iim se moramo oddolžiti najprvo. Naša vojska se je bojevala na vseh bojiščih in povsod ic močila češka kri bojne poljane. Toda zmagala je raša pravična stvar. Naši junaki so nam izvojcvifli svobodo, neodvisnost in lastno državo. S tega mesta se zahvalju-I ?em vsem članom krajevnega Čehoslovaškcga Narodnega i ^ ,-a ??, 'n Posebno umrlemu glavnemu tajniku . Juriju Klecandi. Prva je bila Francija, ki Je priznala v ; tebruarju pomen našega naToda za zaveznike in za Evropo. Francija je prva priznala naš Narodni svet v inozemstvu in je »»postavila in ves čas vzdrževala našo armado v rranciji in kasneje v Rusiji. Bila ic v resnici velikodušna napram našemu narodu. te Jugoslovanskega sveta. Pozdrav ljubljanskega škofa dr. Jegliča — regentu Aleksandru. Brzojavka ljubljanskega škofa v Belgrad, ooposlana dne 14. decembra, se glasi: »Škof ljubljanski z duhovniki In katoliškim narodom sporoča o prvem prazniku zaželjcnega zedinjenja Vašemu Visočan-stvu in vrhovni vladi izjavo popolne vdanosti in iskrenega spoštovanja v vesel! nadi, da se 1 >o naša mlada država po pripomoči Vsemogočnega hitro uredila, ugodno razvijala in buino vzcvetela. — Odgovor regenta Aleksandra dne 22. decembra: Iskreno se zahvaljujem Vam, gospod škof. kakor tudi duhovništvu in katoliškemu slovenskemu ljudstvu za Izraz vdanosti ob prvem prazniku našega narodnega zedinjenja in upam, da se bo neva ustanovljena država s pomočio božjo in sodelovanjem vseh sil našega naroda krepko razvijala v blagor in pror.peh vseh državljanov. Aleksander. Regent Aleksander kočevskim Slovencem. Na vda-nostno brzojavko Narodnega Sveta za Kočevsko je došel iz Beigrada sledeči brzojavni odgovor: Kočevskim Jugoslovanom, dolgo zatiranim, sedaj svobodnim in zc-dinlenim s celim narodom pošiljam iskrene pozdrave. — Aleksander. Na protestnem shodu, ki se je' vr?il prošlo nedeljo v Ljubljani, je v imenu koroških Slovencev govoril dr. Miiller, ki ]c povdarjal, da ie rešitev vprašanja o severni meji ravno zato važna, ker imamo na severu za mejaša nasilnoga Germana. Za vso Jugoslavijo p?, ima slovenski Korotan tudi ta pomen, da je od nekdai zadrževal germanizlranje, prodirajoče proti vzhodu. Ce bi ne bilo koroških Slovencev, bila bi dežela Kranjska že davno pon^mčurjeiia. . ' v' ' "r. ^v fc. ». t. ,»■ '1 1>. L. V .„Za nas sta Celovec in Beljak važna kot križišči železnic, ki vodijo proti Jugu. Ta križišča hočejo Jmcti Nemci, da bi preko Jugoslavije prišli v zvezo z Italijani, da bi tako Jugoslovane in naše gospodarske težnje potisnili na stran. To važno gospodarsko vprašanje ni važno samo za koroške Slovence, ampak tudi za vse druge. Ze so Nemci poklicali Italijane v St. Vid. Sedaj je zadnji čas. da tudi enkrat povemo, da so to naša | mesta, naši kraji in da zakličemo: Od teh roke proč! ! Kako delajo Cehi? Kljub temu, da so zagotovljeni vsakršne pomoči od entente. ne čakajo nanjo, temveč so sami z testnimi četami zasedli celo Slovaško In nemško Češko. Sanjo pred našimi puškam! iti srbskimi uniformami se bodo Nemci uklonili in na ta način se bode nehalo preganjanje Slovencev na Koroškem. Ako nočete, da nastane na Koroškem narodovo grobišče, v deželi, kjer imamo rudo, premog, svinec, pomagajte in sicer takoj. Bodi trd, neizprosen mož, jeklen, kadar je braniti čast in pravdo domovine tvoje! Koroška tragedija, »Jugoslaviji« se poroča: Za goriškimi in kraškimi begunci prihajajo v najnovejšem Času še koroški. Malone skoro vsa koroška slovenska inteligenca je že na Kranjskem, ker v Korotanti ni več varna pred nasilji nemške soldateske. Nihče jim ne nudi varstva. Narodni svečeniki iz Roža zaman hodilo v Ljubljano iskat pomoči k slavni Narodni vladi. Odpravljajo jih tamošnji gospodje z izrazi, kakor: »Ali so že zopet tukaj, že zopet ista stara reči'- Nekemu duhovniku, ki je hote! informirati Narodno vlado o nasil-stvih nemškutarjev proti slovenskemu 'življu v Koro-tanu, so celo rekli: >Ja. kaj pa hočete vendar, saj se še nikomur niti las ni skrivil«, dotični svečenik pa je moral sam pobegniti iz svoje župnije, ker niti življenja nI bil več varen pred riahujskanimi ncmčursklmi župljani! Vse kaže na to, da smatra SliS Narodna vlada v LJubljani zibeFko Slovenstva Je" vccJlTc za pastorko, ki ni vredna nobenih žrtev več. Časopisi prinašajo cele strani poročil o zatiranju koroških Slovencev, a za njihovo varstvo se ne ganejo prsti ljubljanskih mogotcev. Izgovori, kakor, da nimamo potrebne moči, da zasedemo naši državi pripadajoče dele Korotana, so ničevL snica je le, da ni nikicr resne volie zalo. Naj poverjenik za nSrocflTo obrano pošlje one stotine vojakov, ki brezdelni in sami nezadovoljni posedajo po ljubljanskih vo-jašnicahin gostilnah tja. kjer so potrebni in kamor bi gotovo"v5T rrft!?' 5IT, naj sc poznvejo prostovoljci, katerih islotako nedvomno ne bi manjkalo in stvar bi bila rešena. Seveda, če Narodna vlada misli, da je že izvršila Lvnio dolžnost, če je poslala par stotin vojnikov v Bo-rovije, potem je to dovolj žalostno in značilno. Posledice uebrižnosti se že kažejo. V samem sedežu vrhovne komande jugoslovanske vojske za Koroško sc more in sme nekažnjeno zvršiti nezaslišano dejanje, da je nek prenapeti renegat skozi okno strelja! in ranil našega častnika, kakor nam je nedavno poročalo uradno poročilo tamošnjega poveljstva. Vzeli so sicer štiri talce, a jih drugo jutro zopet izpustili na svobodo in edina posledica tega de/anja Je ranipni častnik, ki šepa s palico po Borovljah, dokler ga nekega dne ne bo zopet kak nemškutur bolje pogodil. Sicer pa nI čuda, da sc moreio dogajati take stvari, ker je vendar vrhovni poveljnik jugoslovanske vojske za Koroško /nani n^ior Lavrič. ji njegovem sedežu še vedno župani zloglasni nemškutar Ogris, ki ima celo pravico izdaiau prehodne liste za p/eiiod čez Dravo in mor® *am nemoteno hoditi vsak čas v Celovec poročat »Sol-datcnrahi« o vseh novostih pri jugoslovinski vojski Nailepse pa šele pride: Poveljnik nemške posadko, na numberškem gradu, ki ima nalog varovati prehod čez l»ravo proti Celovcu je doma tostran Drave in g. major so mu izdali dovoljenje, da sme vsak dan domov v ob-mocje naše vojske. Menda se Je dotični nadporočniV-zaveza! s častno besedo, da ne bo vohunil, a mož jo znan. da je že enkrat prelomil svojo častno oficirsko J>cs«do. Prišel bo morda celo čas, ko se bosta oba spoda kar skupaj vozila v jugoslovanskem avtomobilu cez Ljubelj v Tržič. Ce pride slovenska stranka k g. majorju, sliši prvo: »Bltte sprcchcn Sic deutsch mit mir!.i (Prosim govorite nemški z mano!) Ob slovesa pa: «rivala lepa za bezuhl«, kakor se je pripetilo g di MJ J eET®d nekai dncvl' A,i ni sramota za Narodno vlado sramota za nas vse. da poveljuje na celem Koroškem mož, ki s poveljniki tamošnjih srbskih oddelkov brez tolmača niti službeno ne more občevati? Tu ne pomaga noben izgovor, da je g. major Jako sposoben častnik, ki se čuti Slovenca v srcu. Kako le sposoben. smo pravkar dokazali z nekaj slučaji, saj niti v svolcm sedežu ne moro ali noče napraviti reda In zavarovati svojih častnikov pred zivratnlini napadi. Kn!w Slovenec pa je, je razvidno Iz dejstva, da v vseh 35. letih svojega življenja ni smatra! vredno, naučiti sc materinega jezika. Sedaj je gotovo lahko Slovenec, ker dvomimo, da b! mogel v Nemški Avstriji dobiti tako mesto, kakor v državi SMS. — Za enkrat naj zadostuje. Oe pa ne bo zaleglo, smo pripravljeni priobčiti še nekaj podrobnosti o razmerah v tužnem Korotanu, ki nikakor ne bodo v čast Narodni vladi. Imenovanja v žolozniškl službi. Nadzornik Rajko Golob je imenovan za ravnatelja državnih železnic.v Ljubljani, zn ravnatcljevcga namestnika (tehnična stroka) svetnik Maks Klodič in za ravnaleljcvega namestnika (upravna stroka) nadzornik Ivan BatagclJ. Zanimivosti iz Staterske. Bivši »Stajercijanci« hn'skajo ljudi v Slovenskih goricah proti Srbom in kralju Petru. V Ptuju so prve Srbe napodili ter so se sprijaznili z njimi šele pozneje, ko ie prišlo vce srbskih vojakov v mesto. — Mariborski škof le odločno na nemški strani »s 'katerimi ima intimne zveze«. Izjavil se je, da ie jugoslovansko gibanic« le prehodno! Ob priltki narodnega praznika Je rekel: >ka< nas brigajo pravoslavni Srbi, ttr smo katoličani!« — Ncmškutar'i imalo še vedno veliko moč. Nemški trgovci v Mariboru in v Celju so Hčer odstranili nemške napise, obenem pa pravijo: sWcnskih ne bomo izobesili, kmetje nas poznalo in nas iodo ** našli! Vzrok te) nemški in neinškutnrski prepmenci je naša popustljivost. Slovenskim tehnikom. Dne 18. t. m. se »e vršil v Kt rodnem domu- v LJubljani sestanek slovenskih tclnv kov, katerega sc Jo udeležil odposlanec Narodne vladi in zastopniki društva slovenskih inženerjev. Razmotri-vale so se momentane težkoče v nadaljevanje tehničnega študija. Tekom debate, v katero so posegli s svojimi nasveti zlasti gg. inženerji in odposlanec Narodno vlade, so prišli navzoči do prepričanja, da za tekoče študijsko leto v današnjih razmerah ni misliti na nadaljevanje študija v Švici ali na Francoskem. Prometno tc/.koče, nesigurnost na potovanju, slaba valuta in ovire pri nakazovanju -denarja v tujino, so za enkrat nepremostljive. Torej ne preostaia jugoslovanskim tslmikom drugega, kot da sc prepišejo na češko tehniko v Pragi, ker nam Je pouk ncmško-avstrijsklh tehnik vsled tozadevne odredbe rektoratov onemogočen. Ker pa so r Pragi težkoče glede prostorov na tehniki, stanovanj in prehrane, odpošlje Narodna vlada v prihodnjih dnoii odposlanca, da uredi ta vprašanja. In nujno potrebno je, da se dobi pregled vseli slovenskih tehnikov, ki re-flektlrajo na študij v Pragi. Vsled tega naj pošljejo vsi slovenski tehniki svoje naslove z navedbo stroke, semestrov in mesta dosedanjih študij na naslov: Likar Bole, Ljubljana, Poljanska cesta f>7. Tovariši pa, ki reflektiralo na pripomočke v svrlio nadaljevanja Studija, naj po« šljclo tozadevne prošnje, opremljene s ptorehnlmi dokumenti takoj Narodni vladi SHS, povorjeništvo za uk in bogočastje, v Ljubljani. — Pripravljalni odbor. Znižanje obrestne more vlog. Vsi bmčni zavodi na Slovenskem, kakor tudi vse hranilnice In posojilnice so potom svojih zvez na sestanku dne 10. t. in. sklenile, z ozirom na temeljito izprcmenjenc denarne razmere znižati obrestno mero od vlog na hranilne knjižice, tekoči račun in žir.o-konto, počenši s 1. Januarjem 191'*> na 3 odstotke. Znižanje obrestne inere se jc moralo iz-ncfjati. ker mbmentano vsled nastale stagnacije v gospodarskem življenju ni koristne uporabe za denarne prihranke. Ra2pls uradniških mest pri državni posredovalnici zn delo. Povcrjeništvo za socialno skrb bo v kratkem potrebovalo več uradnikov, oziroma uradnic pri državn-posredovalnici za delo in njenih podružnicah, ki bodn ustanovljene na ozemlju Narodne vlade SHS v Uubljrt-ni. Radi tega se naj pismeno og!n?e pri podpisanem poverjeništvu vsi oni, ki so že kdaj delovali v kaki posredovalnici za delo in bi bili pripravljen prevzeti službo pri državni posredovalnici. Pismenim priglasoin je priložiti dokazila o tozadevni sposobnosti, oziroma » tem. da ie priglašeni že deloval v takem uradu. Razen tega je opisati v priglasil osebne sposobnosti. Oelojemalsklm in dclodaialskim organizacijam. —- Poverjeni? tvo za socialno skrb nujno potrebuje natančen kataster \soh strokovnih deloljemalskih in delodajal-skih organizacij na ozemlju Narodne vlade SHS v Ljub-tjahi. Zato pozivamo vse tozadevne organizacije, da v . lastnem interesu v najkrajšem času sporoč? podpisanemu poverjeništvu naslednje podatke: 1. Ime in sedev organizacije. 2. Število članov dne I. dcccmbra t. I., imena vodilnih oseb, višina članarine, pravila, socijalne uredbe. 3. Ali ima organizacija posredovalnico za delo, njena ureditev in kdo io vodi? Stran Vt. »EDINOST« i tov. 383. V Trsta, dne 27. decembra 1918. Čisto avstrijski sistem! Posnemamo Iz »JuRoslavUe«: Neskaljeno veselic in navdušenje je prevevalo našo sred-njesolsko mladino, ko sc je stvorila svobodna Jugoslavija. »Proč z nemškim, proč z avstrijskim sistemom!« to jc bil klic učencev,' to ic bila obljuba profesorjev. Prišlo je drugače. Da se ie na slovenskih srednjih Šolah nemške literature veliko orcveč poučevalo, Je tako znano, in kako da je bila jugoslovanska literatura do skrajnosti zanemarjena. V noyi srodni drzavn — ni veliko bolic! Res sc v kfStKcm času poldrugega meseca liCrtl mtCr! TTC da končno preurediti — gotovo pa je pričakovati — od vsakega slovenskega profesorja, da bo čutil, kje in kedaj je avstrijske« nemčevanja preveč. Sai.so nekod pod pritiskom raznih nadzornikov diiake višjih razredov naravnost mučili s podrobnostmi nemške literature: na prvi državni drževni srimnaziji so v tem prvačili, dokler se dijaki niso uprli. Ne zagovarjamo dijaških uporov In iitrajkov. A če sc dijaki .upro neupravičeni zahtevi profesorja, naj sc učiteljski ^bor ne postavi kratkomalo proti dijastvu. Dijaki Vil. razreda so najprej prosili ravnateljstvo proti previsoko navitim zahtevam profesorja tiem-Silne; ko to nI Izdalo so začeli s štrajkom*. JPj-i višjem SoMejflsi^tu jc neki referent nasvetoval profesorjem, naj bi sKlenili razpust celcga razreda. Ta gospod čisto pozabila, da je referent v Jugoslaviji in da ni več nje-eov šef vitez Kaltcn^per. No. in profesorski zbor jc sklenil, dva dijaka i i vseh ljubljanskih srednjih šol izključiti! Posledica? Nepotrebno razburjenje. Ponavljamo: dijaštvo ni intelo prav. da se je poslužilo štrajka, šc manj prav oa imajo iisii,.kl hočejo z avstrijskimi sredstvi vladali y ------ Vse lii Članom in podružnicam L J. t. na zaaniel Vsled nastalih razmer se je preselil osrednji odbor »Zveze jugoslovanskih železničarjev« v Ljubliano ter ima svojo pisarno v Narodnem domu. pritličje, levo, kamor naj sc vsi dopisi pošiljajo. Prva številka našega zvezpCga Rla-sila izide za Novo leto. Občinstvo in podjetja pa pro-^ slmo, da podpirajo naše plašilo z inserati, katere sprejema časnikarski odsek ZJ2 v Ljubljani. aprovfzacijsfce stvari« Zmrznjena govedina. Jntrf, v soboto, in pojutrišnjem, v nedeljo, se bo prodajala zmrznjena govedina po enotni ceni K 12'— kg za Imovite in neimovite sloje proti predložitvi izkaznice za živila. Na vsak odmerek sc dobi četrt kilograma mesa s priktado na j-več 25% kosti. Prodaja se prične zjutraj ob 7 v običajnih mesnicah. Domafe vesti. ErulAu ftEdlnoftU v Gorici.nr^pov: tfatta. Razproda-Jak! naše;;. I;*- t v Goric; «.0 nam spcrcjli, da so oblasti urepovedale prodajo -»KdiiiosU* v Gorici. Ne vemo, kako Je mogoče, da je prišlo do te prepovedi, ker list vendar izhajn, cenzuriran po italijanski cenzuri, v zasedenem ozemlju, in stvar nam je še tem neumlilvejša, ko le vendar načelnik Informacijskega urada za operira-Joče čete, podpolkovnik Finzi izrccno izjavil našemu uredniku, da oblasti nikakor nimajo namena, zatirati naš Ust. ^nvnamo kolifcor le mogoče, po podanih nam pojasnilih, objavljamo vse uradne stvari, ki nam jih pošiljajo kr. italijanski uradi, v vsem zasedenem ozemlju smo edini slovenski list, ki je absolutna potreba, pre, bivalstvu slovenske narodnosti. Kako naj si potem tolmačimo vest, ki nam je prišla iz Clorlce? Božični prazniki, prvi po razsulu Avstrije, so minili. Vreme je bilo neugodno, najprej dež, potem pa burja, a vendar je bilo po mestu vse dni zelo živahno, zlasti ra na sveti večer, čemur je pač mnogo tudi pripomoglo dejstvo, da jc varnostna oblast podaljšala policijsko uro do dveh popolnoči, oziroma za kavarne celo tudi za vso noč. 'Iako sc ie torej sveti večer praznoval precej Šumno. Večje prireditve ni bilo. Posamezne družbe so se našle tupatam v gostilnah. Kakor je bilo javljeno tudi že prej v našem listu, se ie priredilo božično drevesce tudi v bivši gostilni NDO, kjer se je zbralo veliko število občinstva. V kotu je stalo veliko božično drevo, bo-gato razsvetljeno z zelenimi, belimi in rdečimi električnimi žarnicami in sijajno peterožarno zvezdo, kar so napravili vrli narodni lastniki gostilne, dočim je za darove poskrbelo občinstvo, ki jim je zelo hvaležno na Drireditvi. Prvi in drugi praznik sta bila v našem gledališču po dve predstavi, katere so bile vse dobro obiskane. V ostalem pa se letošnji božični prazniki niso razlikovali dosti od nrejšnjih vojnih božičnih praznikov, in zato le želimo, cfa bi vsaj prihodnje praznovali v blaženem miru. V Renče. Nekaj" dni sem nam vrača pošta naš Ust, pošiljali na naslov »Ivan Stepančič, renški župan, Renče*. Ker ne moremo verjetit da bi nam naš dolgoletni zvesti naročnik, renški župan, vračal list. za katerega ima plačano naročnino, se obračamo tem potom na ljudi, ki so v zvezi z Renčani, da nam naznanijo, ali se morda renški župan ne nahaja več v Renčali. Zanimivi računi. Včerajšnji »Lavoratore« Je objavil vest. da jc bivši avstrijski nadvojvoda Leopold Salvator po naravnost oderuških cenah prodajal armadi posušeno zelenjad, pri čemer je zaslužil 20 milijonov kron, in da .jc meseca novembra leta 1915. prodal mešano posušeno zelenjad po K 5'72 kilogram, dočim je bila cena v trgovini tedaj 3 K za kilogram. Prav je, da »Lavoratore« žigosa to oreduštvu, in šc tembolj, ker jc bil oderuh celo član cesarske hiše; toda spomnili bi »Lavoratore« še na nekoga drugega, ki je prodajal tudi isto blago in katerega jc »Lavoratorc* vedno povzdigoval v sveta nebesa: trža. Glaacchino Nossini Iti IV. 9lctna de klic«, ki se Imenuje Jvnni PerJan. Nojla je nle'o Kapo. helo, phieno ] jopico, rdeč predpasnik tn črne di!vl;e. Kdor ve kaj. naj sporoči n.i 8'irnjl naslov. Orn zakonske šobe al viv. vzmeti In blHzinc.l Posiclie /ak«ntke 00 imem'li cenali, ra ' " Im 3S! Cena ni/.Ua, Pojasnila: Kotel ^alH3ny Trst Trst M pofr* Mm - Corso 47(pri Trgu Piazza delia Legnt) Tel. J 402 Preskrbuje \sakuvrstne pOgrebe, prevoz mrličev na Vso kraje države. Zaloga in razprodaj i mrtvaških predmetov, krst iz kovine in vsiko rstoe^a lena v rar,nih oblikah, vcncer, svefi itd. po mernih eenab. Skladišfa v lastnih prostorih \ia ddla Tesa 31 — Brzojavi: Novo pogrebno podjetje — Trst Dirovt. — V počastitev spomina pokolne ge. Marije Sedev-čič daruje Avg. Setničar 20 K svetoivanski podružnici CMD. — Denar hrani blajjajnlčarka. Poziv za novoletna voščile. Prosimo vse naše ce njene inserente. Čitatelje in sploh vse one osebe, ki želijo uvrstiti v našem listu novoletno voščilo, za dan novega leta, naj se pravočasno javijo ustmeno ali pismeno' podpisanemu, ker prekasne naročbe ne bomo sprejemali, ako ne bomo imeli prostora v listu. — Novoletno voščilo za 1. Januar 1919. v obliki vizitke stane 15 K. — Inseratni oddelek »Edinosti«. Ljubica Trost Guido Buttiro poročena, 26. decembra 1918, fcUUKMiMtL — TRST — lfr& fessn Ć! RlsrernlaS-Via S. rirold 9. Podrr.žnlce: Dunaj, Dub ovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Sj)ii. Šibtnik, Zadar. Ekspozitura : Kranj. Obavlja vse v bančno stroko spada" dajoče posle. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun tar tf llrzh Sn kronah TBt po najK.uianintjS.il pogojih. — Uradne ure blagajne od 9 do 14. — Brez posebnega obvestita. S tržnim srcem javljamo žalujoči sinovi Fab'an, Leopold in Anton, hči Zofija por. Viinjovic, v imeru zeta, nevest ;n vnukov, vsetn orodmkom in znancem piežalostno vest, dt je njihov dragi, Rublje, i oče oz. tast in stari oče, gospod ra Jakob Ž&iir (r • fin. stražnik v pok. v starosti 83 lel, 25. t. m. po kratki bolezni mirno v^ Gospodu zaspal. TRST, 26, decembra 1918. Žalujoče družine Žgur in Visnjovic. Novo pogrebno podjetje Corso 47. S&E vL ' , \ *jy V.' ' t •n*? «'^? iy