>.-o Si. 87. Vtorek, detrtek In soboto i?.liajn in velja v .Mariboru bro/ posili^ nja na ilont I ,i \s.- leto 9 if. k, ,. pol leta 4 ,, — ,. .. »ftH „ 3 „ 30 ,. V Mariboru, četrtek 28. julija. III. tečaj. 1870. Po po*ti: vsi? leto l U g-pol leta i-etrt „ -' t. 00 B Vredniitro in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplatzl his. »t. 179. Oznanila Za nnvaclnn triotopno vrnto h« plačuje : 0 lr. tm so tuka Ikrat, '• „ „ ,. '2krat, 4 m ,, ,, Hkrat. vect piamenlcB so plačujejo po prostoru. \ Za vsak tisek ji; pla-I lati kolek (Btempelj) ■ za 30 kr. Rokopisi ifl ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno franknjejo. Kranjske gimnazije pa narodna ravnopravnost, gladna pristranost pa nemškutarske namere. L« 9 t a t i s t 11) u u est ausai la science ra i s o n e e de t' a i t h. (Dalje.) Učilnice so po svojem pravem naravnem pomenu tiste naprave, ki na vseh stopinjah in na vseh straneh skrbe za narodovo (ali kratko) za narodno omiko. Po tem pomenu ni nikakoršnega razločka med raznimi u-čilnicami, naj jih zasebniki ali države, posamezna mesta ali dežele, cerkvene ali posvetne skupščine ali družbo ustanovljajo. Lo potem se vjemajo s svojim pravim pomenom, s svojim nravitim namenom in imajo pravico se obdržati, če pospešujejo vsestransko, zlasti duševno narodno življenje. P r o t i n a r o d n o šole nimajo pravice obstanka. Gimnaziji' in realk ali tako zvane srednje šole imajo ta namen in morajo imeti temu blagemu, nedotakljivemu namenu primerno vredbo. Učenost, ki bi jo imele srednjo Šole svojim učencem podeliti in ktero naši nasprotniki pri vsakej priliki, zlasti v „Tagblattu" — poudarjajo, nikakor ne sme biti na škodo narodni odgoji, nikoli no sme kratiti v narodnem smislu uapredovalne omike. Gimnazijo so občne izobrazevalnice, ne pa samo pripravnice za više šole, za vseučilišča. Napačno je, pravi Miitzell (Zeitschrifl fiir Gimnasial-Weseu, IV. 873). gimnazije s tem značiti, da imajo one mladiuo le za znanstveno učenje, za vseučilišča pripravljati. Enako gotova in znamenita je ujih druga ualoga mladini pot pokazati, da življenje lastnega naroda v njegovi samostalnosti in njegovi dotiki in zvezi z občnim napredkom vsega človcčanstva bolj v živo in globoko razumu. G. Herrmann zaznamuje (Z. t G.-W., X. 275) občno izobraženost, o kterej tudi Ilerder kot o najznnmcnit-niši nalogi gimnazije govori, s temile besedami: „svoj um zbistriti, ukrepiti in za obravnavo raznih stvari sa-.ostalen narediti, navdušen biti za vse pravo, lepo in dobro; v svesti svojih moči čutiti svoj značaj, svojo osebnost in le v tem kot posebni del celoto, kolikor je ta celota narod, ki ima posebni značaj in se s tem tudi loči od drugih narodov." Trt občno izobraženost imajo gimnazije dajnti,|3rt strani 92. stanovalce naše dežele po narodnosti in vsega človeka, vso njegovo baebnost požlahtniti. Ona!v odstotkih (°/„) tako-le razdelil : kraljuje v najznotranji $i sredini njegove osebnosti: b j«* r V Ljubljani , . Nemcev 40. »>G % Slov. 59.34 "M [>ako-Kora. — % so steka vso njegovo mišljenje in h.tenie. K-s da ^o'E^^jsko "n JŽoS l 9MT^ I 1 tS« posebno naslanja na znanstva in spretnosti dotičnegal To s> tista znana razmerna števila, ki sta je naša človeka, vendar se mora natanko ločiti od tega, k:ir uradna Laibachercn pa na pol uradni nemškutarski človek zna in zamore. Ona prosto in razsodno gogpo-t fagblatt s tako velikim veseljem pribočila. Iz njunega duje črez nabrane duševne zaklade in jih rabi ta Svoje I veselja, iz njunih besedi je sledilo : „Kranjsko ima mnogo namene: bogatejši ko so ti zakladi, tem obsirniša bo! tolikor giobokejšii. kolikor l>* > I i so oni zvezani z notranjo podlago človeškega dubu in z njegovimi potrebami, trm bolj resnična in živa. čem bolj se vjema ž njegovim bistvom. Znanstva in spretnosti, pravi Kramer. proslavni ravnatelj franko ve ga zavoda v Hali, naj človeka le tako zlo razveseljujejo, časte in mu koristijo, naj njegova razne namene ni dela še tako zlo zlajšujeju in pospe* Injejo: gotovega trdnega obstanka samo na sebi \ različnih položajih Človeškega žwljenja vendar nimajo; one so brez stalne vrednosti. Ta je lastna le pravi izobraženosti. To izobraženost podeliti jo edina prava naloga odgoje, posebno pa šol in zlasti gimnazij. Iz vere in narodnosti poganjajo vse koronike prave omike. „Gimnazija mora obe gojiti." Po vsem tem je jasno kot belo sol n de, da se šolo, da se gimnazije morajo vravnavati po ljudstvu, za ktofo so namenjene in usta novljene, no pa narobe (ko bi bilo mogoče) ljudstvo po gimnazijah. Ker so kakor rečeno kranjski uradniki nad zadnjimi političnimi agitacijami za volitve pozabili na svoja nujna dela in N niso poravnali in Kračunih z dežele jim poslanih števil, se ta s|>isek utore le naslanjati na račune, zdelane na podlagi poprejšnjih sošte-vanj ljudstva. Po predzadnjem popisu (81, oktob. 1857) je bilo v naii deželi 451.941 stanovalcev; sedaj jili je Okoli 48G.000. Znani ravnatelj c. k. statističnega urada na Dunaji. mnogozasiužni A. Ficker jih ja lansko leto v „Mittheilungen iles stut.Bureaus XV. Jalirg., 4. Hefr, na taisti podlagi zračunil na 483.000. Fickerjevn didco jo 7. dotičnimi zcmljokivi tudi posebej na svitlo prišlo. Ficker v resnici prebrisana glava, prvi sedanji zastopnik avstrijske uradne in neuradne statistiko. je nemških stanovalcev, Ljubljana je na pol nemško mesto. Mi tagblatovoi imamo prav; preslavui Ficker jo nam to z nepodrtljivirni števili dokazal." Po pravici so se našo staro „Novice" je/.ile. Jaz sem od „Novic" še več pričakoval. One naj bi ne bile zavrnile tagblatovco samo z golimi besedami, ampak imele so izdreti nesramnim nasprotnikom njihovo orožje, jih ž njim pobiti in ob enem tudi Ficker ju dehelo krepelo pod noge zagnati. Stvar namreč je taka. Ficker je svojemu delcu na čel > postavil znnne Tacitovo besede: sine ira et studio, ipiorum causas jirocul habeo. Take zastarele fraze meno nikakor ne prepričajo in tudi Fickerjevo ime me ni motilo in zadrževalo — zlasti v tako važnih narodnih stvareh, da bi mu na prste ne gledal. Računimo s pomočjo Ficker-jevih števil. On ima malo spred na str. 90 : kranjska dežela šteje 32000 Nemcev, 450.000 Slovencev, 400 zahodnih Romunov in 600 zhodnih. To gotovo znaša 483.000 (vseh stanovalcev). Fickerjevih 6.20% od 483.000 znaša 29.94G. Ali je 29.946 enako 32.000?! Ljubljana ima po zadnjem popisu malo črez 23.000 duš; in upam, da jih prebrisani Ficker pri svojem računu za |)0|)rejšnie leto ni vsaj več štel (zvijačna njegova kolobooija bila bi |>otem še veča). Kickerjevih 40.66 % od 23.000 znaša 9.351. Vsak, žo celo Brenceljnova kuharica dobro ve, da v Ljubljani ni 9.351 Nemcev. Pa postavimo za trenotek, da jih je Kicker do zadnje glave natanko preštel. Po njem jo od vseh kranjskih stanovalcev ali od 483.000 duš 6.20 u/„ ali 29.946 Nemcev; od 23.000 Ljnblj. je 40.66 % ali 9.351 Tedaj ostane 20 595 Nemcev, ki zunaj K i. X> o l> i* o v Novfefli, (Svobodno pO Aleksandru Puškinu, J. J.) (Dalje.) Seatu potjldvjt'. „— In tako je vsega konec I" zdiline Vladimir. — »Davi še som imel svoj kot in svoj kos kruha in jutri mi je dom zapustiti, kjer sem se rodil. Zemlja, v kteri moj oče počiva, bode onega maloj>ridneža, ki je kriv njegove smrti in mojo nesreče!" Jeze škrta s zobmi. Na steni zagleda sliko svojo matere. „Ta slika ostane v sovražnikovih rokah V Morda jo bodo njegova lovska drhal smelo zasramovala; v sobi, kjer jo moj oče umrl, naseli se njegov oskrbnik, ali pa spravi svoje vlačuge tje — nikdar, tudi on naj hiše no bode imel iz ktero mene podil" — Strašna misel vstane v Via dimirjevi duši. — Odpre skrinje in pregleduje papirje umrlega. Raztrga skoro vse, brez branja. V roko mu časa, ko je očo na vojski bil. Mati mu jo pisala o mladem Vladimirji, kako zgodaj jo pameten, kako lepo prihodnost bo imel. Do enajstih jo v to pismo vtopljeu. Zdaj ura bije. Hitro vtakne piwmo v žep, trgamo luč in gre iz sobe. Gostie sjie v veliki sobani; dišava po rumu se iz soba razprostira po hodniku, kjer jotemota. Tam v kotu se mu jo videlo, kakor hisonokdo skrival. Vladimir se bliža tje in spozna kovača Arhipa „K»i iščeš tod V'' vpraša ga strmeč. „Hotel som — mi->lii sem — pogledali, ali so vsi doma," odgovori kova" tiho jeeljaje. „ln čemu ti je s.-kira V" „Sekira — čemur — Saj so nas ni eden ne upa z doma brez sekire. Pisarska drhal tu noter je tako nesramna - to jo baš —" nTi si pijan . daj sekiro *em in spravi so v posteljo." „Pijan, gospod ! H »g ve, da nisem niti ust omočil — Komu bode so žganje nn misel hodilo? Mi že vemo, ti sodniki hočejo nas v svojo pesti dobiti in našega gospoda iz h.še in s |>raga zapoditi — Kako te mrcine snirčo! — Jaz sem jih mislil vse na enkrat in pride pismo drago matere. Bere ga. Bilo je pisano zal— — proč v lužo! Dobrovski nabere čelo. „Čuj, Arh ip," izpregovori po kratkem premišljevanji „pusti svoj hudobni namen — ti ljudje so nedolžni. Prižgi svetilnico in za menoj pojdi." Arbip poišče svetilnio za pečjo in oba ležeta tiho po stopnicah doli na dvor. Dva možka ga zakličeta. Dobrovski spozna Antona in še onega zvestega hlapca. „Zakaj ne spita?" vpraša osorno. „Kako bomo nocoj spali?" pravi Anton žalosten. „Oh, gospod, da smo to doživeli !" I,Tiho I — Kje jeJegorovna. Pokliči jo sem, sklici vse naše ljudi iz hiše, razen uradnikov, in tukaj naj se z bero." I '\en gostov ni bil nobeden očesa zatisnil, torej so bili kmalu vsi pri njem. „ Ali so vsi vkupe ?u vpraša Dobrovski. „Vsi. samo pisarji so notri," šepeče hlapec. „Son;i in slame sem !w Ljudje toko in naneso suojiov slame in sena pred hišo. Dobrovski prižge pri svetilnici trsko. „Stoj," pravi pomišljnje se, „Arbip, pojdi pogledat; zdi se mi. do sem pozabil vhodna vrata odpreti, idi in odpri jih." (Deutschland n. s. phys. u. pol. Verhalt. I. H, str. 642) : stanovalci so raz u u 25.000 Nemcev slovenskega rodu. Enako piše Đerolinec Kloden (Handbuch lil. str. 1064) Skazimo še gospodu Klunu to čast in uvrstimo gn med o-meojene veljake , saj so ga naši votrasti veliki posestniki včeraj tudi volili med zastopnike velikega posestva. On pravi (Handelsgeographie I. Theil, drugi mislim ne bo nikoli belega dne zagledal — 2. Aufl. str. 124) : 25.000 Kočevarjev pa nekteri prebivalci glavnega mesta so Nemci." Ali ne, takrat je bil Klun še precej pošten I To se vse drugače glasi, kot je taisti g. Klun 24. pro-senca 1.1. v državnem zboru (sten. Bericbte : 11 Sitzg. V. session str. 196) govoril l Kranjsko vojvodstvo je po svoji zlo uadvladajoči množini obseljeno po jugoslovanskem rodu. po Slovencih". Sa ve da Klun je tako govoril, kakor so časa in mesta tirjatve, tirjatve njegove časti-lakomnosti in dobičkoljubuosti od njega zahtevale! Kako dosleden je f svojih delih in besedah, se vidi, da je I. 1865 v svojoj zemljepisni vodnici pisal : ,Kacih 25000 Kočevarjev, en del stanovalcev glavnega mesta in nekterih večih krajev so nemškega rodu : skup okoli 36.000." Taisto besede se nahajajo v popravljeni najnovejši izdaji za leto 1870. To ti je prestavni statistik Klun ! V dveh ali treh letih so se mu na Kranjskem Nemci pomnožili za 11000 glav To je celo nemogoče, ko bi bila vsaka nemška „frava" in „frajla" ua leto po pet zdravili otrok porodila! In v Ameriki tudi ne živimo. Pa odpustimo mu; za take naskriŽnosti je Klunu toliko mar, kot za lanski sneg. On govori, kar drugi stranači govore; on piše, kar so še drugi pisali. (Dalje prih.) Prvi tabor v Itttri. bode gotovo 7. prihodnjega avgusta ob 4. uri popoldne v Kubedu, vasi sred Buzeta in Kopra. Namestništvo v Trstu nam ga je že dovolilo. Malo imamo časa za potrebne priprave, ali prisiljeni smo bili osnovati tako hitro tabor pred deželnim zborovanjem, ako ne. bi uaši zagrizneni sovražn-ki zares mislili, da smo Slovani zginili iz Istre. Po dokončanih zadnjih nesrečnih volitvah je zapela „la Provincia," edini laški list v Istri, svojo staro pesem : „Hvala Bogu, znebili smo se v deželnem zastopu slovenske smolo (Ravnika '() ; slovenska stranka v Koparskom okraji je utopija; slovenski (kranjski) apostoli zdaj spoznajo, da njih delavnost v Istri nima nobenega vBpeha itd." — Tej zastarani pesmi bode dejansko odgovoril naš tabor, na kterem se bode govorilo o sledečih točkah : 1. Kako se imamo ravnati Slovani v Istri, da dosežemo svoje pravice? (Tu se bode poudarjalo zedin-jenje vseh Slovencev.) 2. Naš jezik" naj se dojanjsko vpelje v šole in urade. 3. Davek naj se nam zniža, ali vsaj ne pomnoži. 4. Naj se napravi slovenska glavna šola v koparskom okraji. Slovenci ! omenjene razprave bodo jako važne ne samo za istranske Slovane, nego za vse Slovence, ker taborovalo se bodo blizu našega Jadranskega morja. Pridite tedaj v mnogem števila 7. avgusta v Kubed vsi Slovani iz Istre, sosebno vi vrli Hrvatje Kastavski! Pridite k nam vi rodoljubni Tržačani, saj vam ni daleč' Pridite vrli Slovenci tudi iz druzih naših pokrajin I Ne bodete našli v Kubedu zelenih travnikov, ne bogato okinčanih slavolokov, ali našli bodeto na trdi skali utrjena goreča bratinska srca f Slovenako podporno društvo* V „SI. Pravniku" se je izrekla Želja, naj bi se priobčila pravila podpornega društva za slov. vseučili-ščake, ktero se v Mariboru snuje. Denes smo v prijetnem položaji ustreči tej želi in razglasiti načrt društvenih pravil z dostav kom, da bodo prijateljski sveti in stvarne opombe vselej dobro došle. Načrt teh pravil se glasi : § 1. Namen društa je podpirati slovenske visoko-šolce sploh, posebno pa odgoje vat i slovenskega jezika popolnoma zmožne pravnike. § 2. V ta namen posojuje društvo po svojih denarnih močeh slovenskim visokošelcem brezobrestne letne stipendije in začasne pripomoči. § 3. Izposojevalce veže poštenje , da prejeta posojila po mogočnosti vrnejo; pravno obvezani prejeta posojila v izneskih po 10 t. na mesec plačati so tedaj, kader dosežejo po svoji službi ali kako drugače letni dohodek 1000 f. Glede vračanja v obrokih se sme v posebnega ozira vrednih slučajih r društvenim vodstvom posebna pogodba skleniti. § 4. Društveniki so : n) Ustanovniki, kteri društvu 50 f. poklonijo, h) Podporniki, kteri društvu vsako leto 5 f. plačajo. c) Dobrotniki, kteri društvu z darili ali delovanjem koristijo; konečno d) deležniki t to so tisti visokošolci , kteri društvu vsako leto 5 f. plačajo. § 5. Pristopi se k društvu z izjavo, ktera se ima na odbor upraviti in zadržati, koliko se društvu vsako j leto ali enkrat za vselej plačati hoče. § 6. Pravice deležnikov so: j a) si od društva letne stipendije in začasne pripomočke brezobrestno izposojati; ■ b) voliti in voljen biti v odbore na vseučiliščih. § 7. Pravice ustanovnikov in podpornikov so : a) Voliti in voljen biti v centralni obor. b) Glasovati in predlagati v glavnem zboru. § 8. Dolžnosti podpornikov so: plačevati letne priveske, za ktere se zavežejo, in ako se volijo v vodstvo društva, oskrbovati dotična opravila. Ljubljane po deželi stanujejo. V priobčenem kazalu pravi Ficker, da je zunaj Ljubljane 5.45 u/0 vseh stanovalcev Nemcev. 5.45 % od (483.000- 23.000 = | 460.000 stanov zunaj Ljub. znaša 24.070. Ali je 20.595 enako 24.070 V! če je po Ficker j u na Kranjskem vseh Nemcev 6.20 °/0 ali 29.946 zunaj Ljubljane pa 5.45 „ ali 24.070 tako pride na Ljubljano 5.876 Nemcev. Ali je 5.876 enako 9351?! Sukajte in'stavite kakor hočete Fickerjeva števila, zmiraj se bo vam pokazala taista sleparija, taista nemška zagriznenost. <» ktero nam nemškutariji sleherni dan zobe kažejo. In ti visokoučeni Nemci imenujejo tako~~pisaritf — pisati^sine ira et studio! Kolika mora biti njih narodna zagriznenost, njih s znanstvom nale-potičena sleparija, kedar pišejo cum ira et studio! V kratkem cela Fickerjeva knjižica je jako enostranska; pa kaj bi ne bila, govori skoraj na vsakej strani o „civili-satoriseho Mission" (str. 33) Nemcev in nemškega jezika. „Nemci so črez vse avstrijske dežele razširjeni" (str. 37)! Kako se to vjema z resnico? Kako navskriž so te Fickerjeve besede z njegovim prvim zemljekazom! In kako prekanjeno, kako veliko- ali vsenemško so dodani zemljekazi zdelani I Cela knjiga se mi zdi tudi jako površna. Posnela je to, kar je bilo njenim veliko-nemškim namenom vseČ , na tihem zuanemu statistiku Berolincu R. Bocckhu , ki je jako obširni spis o „sta-tistisehe Bedeutung der Volkssprache al« Kennzeichen der Nationalitat" priobčil v Lazarus-Steinhalovi „Zeit-sehrift fiir Vblkerpsvchologie und Sprachvvissenschaft." (IV. Bd. III. Hft. 259—402). E. Schvabova hvala Fick. dela v G. Z. 21. J. 4. H. p. 298—302 nima nikakoršne posebne, veljava. Pa kam sem zašel? Na to slavno uradno avtoriteto naših c. kr. nem-škutarjev se tedaj ne moremo zanašati, da bi pozvedeli, koliko Nemcev je v deželi. Vsakdo pozna one nepoštene namene, zarad kterih c. kr. uradi zadnjih 20 let prt dragih občnih popisih ljudstva ne zaznamujejo več ljudi po narodnosti. Kakor da bi znrad tega Slovani res kopernoli kot kafra, Nemci pa se naraščali na 72millionenreich! Ćeški Crnik ali ponemčeni baron Czornig je v svojem narodopisu (I. Bd. 1857) rabil pri razločevanji narodnosti starejše zapise in posebne uradne pozvedbe. Po tem je Kranjce (1. 1851 razštete) ločil v 408.745 Slovencev (^Gorenjci. Notranjci, Dolenjci I") pa 37.626 Nemcev, med kterimi je bilo 22.898 Kočevarjev. Te jako napačne itevilke so se nekaj let po raznih knjigah in skrivnih uradnih sporočilih obdržavale. Statistični urad na Dunaji je na podlagi popisa 1. 1857 tudi le proračunil število raznih narodov. Kranjskih Nemcev so še namastili 29,783. Tudi to število se je par let pisalo po raznih knjigah. Leta 1860, ko se je bil Bachov 72 milliouenreich prvikrat potresel, naletimo na število 25.000. Tako Daniel Arhip teče v sobano. — Pisarji so spali. — Vrata so imeli odprta. On jih - - zapre, potegne ključ, in ga naglo v temen kot vrže mrmrajo : „Kaj bi neki odpiral V" Vrne se. Dobrovski vtakne gorečo trsko v slamo, plamen švigne visoko kvišku in razsvetljuje ves dvor. „Moj bog, kaj počenjaš, Vladimir Androjevič!" vpije Jegorovna. „Molči!" pravi Dobrovski, — „z bogom!" — dostavi potem, „srečni bodite vsi pod novim gospodarjem. „Mi gremo s teboj 1" vpijejo ljudje. Anton je bil med tem voziček napregel, Dobrovski stopi vanj in v hipu je bil iz dvornih vrat in ljudem iz oči. Zdajci se žo plamen spenja ob leseni hiši. Streha gori, bruna padajo in od znotraj se čuje zamolkel klic: „Na pomoč! na pomoč!" „1, kaj pak," mrmra Arbip s potuhnenim smehom in zija 8 skrivnim veseljem v ogenj. „Ljubi, dragi Arhip" prosi stara Jegorovna. „reši hudobne ljudi, bog ti povrne." „1, kaj pak!" godrnja kovač. V tem hipu se pokažejo obrazi na oknih, strašen vik se razlega z njih po dvoru — streha se podira s hrumom, plamen se strne nad razvalino in pokrije vse in — — vse umolkne. Kmalu se stekajo kmetje na dvoru, Ženske kriče, otroci se vesele velicega ognja. Mačka se pokaže na vrhu strehe na skednji, ki že tudi gori, okolo in okolo nje je ogenj. Žival nemiljeno javka, otroci imajo veselje in se smejejo. „Kaj se imate smejati, vragova golazen," veči kovač Arhip, — nevsmiljenost ima še veselje nad tem, ko stvar božja gine." S tem nasloni lestvo na gorečo streho, in stopa gori. Uboga žival zapazi njegov namen in brž zasadi kremplje v njegov rokav. Jako ožgan skoči kovač z rešeno mačko raz lestvo. Arhip potem zgine. Plamen postaja manjši, oglje tli še svitlo v temoto in okolo stoje pogoreli prebivalci Kistenovke. Drug dan se razširi po okolici novica o požaru. Ljudje so ugibali raznovrstno, kako se jo užgalo. Opaljena truplu uradnikov so našli v pepelu. Sum je letel nu Dobrovskega in kovača Arhipa, kterih ohejeh ni bilo nikjer. Kmetje niso hoteli ničeBa vedeti. Ciril Trojekurov je obširno poročilo spisal in ga izročil gosposki. Stvar so je zavlekla in naposled je vse pre-iakavanje zaspalo. Kmalu so prišle druge govorice na vrsto, ki so obilo opravka dajale jezičnim in radovednim ljudem. Roparji so se prikazali in razprostirali strah v vsej okolici. Niti na cesti niti v vaseh ni bilo varno pred njimi. Ob belem dnevu so prišli in drevili se na lehkih vozili ali na konjih po deželi, prijemali popotnike, ropali po graščinah in požigali. Vse, kar je vlada proti njim storila, ni bilo dovolj. O poglavarji roparjev, o njegovem razumu in njegovi velikodušnosti se je pripovedovalo mnogo Čuda. Ime Dobrovski je bilo vsa-cemu na jeziku in vsak je vedel, da je on na čelu smelim zločincem. Le eni stvari se je vse čudilo. Trojekurova graščina ni imela nobene nadležnosti od razbojnikov, nič mu ni bilo vzeto, nič poškodovano. S svojo navadno ošabnostjo jo Trojekurov pripisoval to svojemu imenu, kterega se vse boji in straši. Tako je prišel prvi oktober, god Trojekurova In svetnika, ki je patron graščine Pakrovski. (Dalje prih.) Dolžnost deležnikov je : Da plačajo društvu letne doneske 5 f. in vrnejo sprejeta posojila. § 9. Ud biti prestane: a) kdor umrje, , b) kdor prostovoljno izstopi, rt kogar centralni odbor iz klene , ker v 6 mesecih akoravno opomnjen ni plačal prineska za preteklo leto, d) kogar glavni zbor zavoljo nespodobnega obnašanja izklene. § 10. Sedež društva je v Mariboru. (Konec prih.) jp* a v d a ljubljanskega mestnega zastopstva proti deželnemu odboru kranjskemu pri državnem sodišči. 25. t. m. je nov državni zavod, državno sodišče, imel razločevati pravni prepir med ljubljanskim mestom, oziroma zdanjim zastopstvom, in kranjskim dože'nim odborom. Bilo je v poslopji c. kr. namestnijstva vrlo prazno, tako da smem, kar se poslušalstva tiče, v pomenu besede prav po „Pavlini" reči : bil sem (med po-flušaloi) jaz, Žukov Matijček pa dr. Kurji strah, ali resno! —• bili smo štirje poslušalci , in med te štiri štejem tudi ljubljanska dva: dr. Supana in dr Kalteneggerja. Sicer je bilo razen sodnikov le še kacih 5—6 Žurnalistov nazočih. Kot zastopnik kranjskega deželnega odbora je bil dr. K o s t a ; ljubljansko mesto pak je zastopal neki maloznani dr. VViedenfeld. Osredek pravde je, da tirja ljubljansko mesto, naj se njegova razmera k ljubljanski bolnici tako uravna, da bode Ljubljana enako plačevala za svojo uboge bolnike, kakor druge kranjske občine, in naj se ljubljanski mestni kasi iz deželnega fonda povrne toliko, kolikor je (po trditvi zdanjega zastopstva po krivici) ljubljansko mesto plačevalo za bolnico, odkler ni več mestna in sicer: od 1. novembra 1850 — 77.034 gld. 44 kr., ali vsaj od 1. febr. 1862 — 24.840 gld. 57 kr. ali „naj-menj vsaj" od I. januarja 1866 — 6000 gld. Z referentovega sporočila naj sledeče posnamemo: „Mestna srenja ljubljanska je sklenila tožiti deželni odbor kranjski in tirja, naj državno sodišče spozna, da je deželni odbor kranjski dolžen priznati, ka ima ljubljanska srenja glede bolnišničnih plačil za uboge bolnike, ki spadajo k ljubljanskemu mestu in ki se v tem bolnišči lečijo, ravno iste pravice kakor druge mestne srenje, oziroma ti doneski naj se ne plačujejo iz mestne blagajnice ljubljanske, ampak iz kranjskega deželnega aaloga. Na dalje naj bi moral deželni odbor mestu povrniti neopravičeno plačano doneske, kakor smo jib zgoraj zaznamovali. Tožba trdi, da je bolnišče v Ljubljani deželen zavod, in da mora vendar mostna blagajnica iz svojega žepa plačevati stroške za prehranjevanje bolnih in ubožnih Ljubljančanov, da pa se obči-nsrji drugih mestnih srenj prehranujejo na deželne stroške. V tem nahaja tožba dvojno krivico, češ da mora Ljubljana plačevati ne le stroške za svoje bolnike, ampak da kot največ davkov plačujoča tudi med vsemi mesti in trgi največ donaša za prehranjevanje bolnikov, ki se lečijo na deželne stroške. Tožba potem razlagn zgodovino boluišča itd. in navaja vse one uradne naredbe, kar se jih je izdalo za časa obstanka ljubljanskega bolnišča. Marsiktera teh naredeb se zdi tožnikom krivična in protivna potrjenemu mestnemu statutu. (Dalje prih.) Dopisi. Is Ljubljane 26. julija. [Izv. dopj. Zadnji „Sokolov" izlet v nedeljo v Velče je bil tako velikausk, tako sijajen, da se še tacega ne vomo spominjati. Ob dveh popoldan se je zbralo pol mesta okolo „Zvezdo" in v bližnjih ulicah okolo čitalnice. Ko se pokaže krasna zastava, za ktero jo stopalo okolo 70 Sokolov, in ko jame svirati uniformirana društvena godba, nastal je tak živijo- in slavaklic, da se je razlegal po vsem mestu. Okolo mestne hiše se je nastavilo nekaj nem- ških „burschev" ljubljanskega gasilnega društva, ki so se ironično hoteli posmehovati in nekako provocirati, a ko jih nekaj Sokolovih spremljevalcev resno v oči pogleda, sprevideli so, da bi se vseh 20 policajev zgubilo, kakor kopija v morji, ko bi res provocirali do tnpeža ; umaknili so se hitro nazaj v magistratne prostore. Že na spodnjih Poljanah in potem v vsaki vasi so bili pripravljeni slovoloki, mlaji in narodne zastavo. V Vclčah je bil sprejem pod milim nebom tako prijo-teljsk, tako bratovsk, da smo si le želeli, ka bi bili natoči in videli tudi tisti Ljubljančanje, ki so spravili lansko leto pri svojem sprehodu vso Kranjsko deželo v nesrečo, zarad kterih je še denea dosti delavnih rok v ječi. Zbranih je bilo v prijaznem gozdiči poleg vode nad 2000 ljudi, ki so si prijazno napivali in se radovali. Tukaj se ni delal razloček med gospodom in kmetom, gospo in kmetico; vho jo bilo enih misli, enega dejanja. Na ranjcega, od uemčurske sile umorjenega Rodetft se še ni pozabilo; vedno bo ostalo društvo naših nemških turnarjev ondi v slabem spominu. Ob osmi uri zvečer so se poslovili ljublj. gostjo od prijaznih deželnnov in prišli nazaj v mesto ob desetih. Vso pot so pa gorela v bližnjih vaseh poleg ceste umetna ognja, frčali v zrak in pokali raketi. Posebna hvala gro g. Krišparju jun., ki je ves svoj zverinjak pri Ljubljani preprežil z umetnimi raketi, tako da nam jo skoraj polovico pota razsvetljevnl. Po Šentpe-terskem predmestji so narodni posestniki vsi nastavili luči na oknn razun tiste gospe, koje loža velja v ljubljanskem gledališči pri slovenskih predstavah tisoč gol-diuarjev av. vr. — Zgodil se ni niti v Liubljaui. niti med potjo tudi najmanjši nered ; in to je ni uda dokaza dovolj, da okolo Ljubljane ni tako divje, da bi človek ne smel pri belem dnevu brez revolverja okolo hoditi, — kakor je pisal pred dvema leti v „Triester Zeitung" g. dr. Kisi, zdravnik na ljublj. gradu. Pretečeni teden so pogorele v spodnji Šiški tri hiše; gasilno društvo jo bilo sicer nazoće, a prišlo jo v Šiško čez pni drugo uro, ko so je dalo znamenja na gradu ; post festum toraj — kakor navadno. Res te davke bi si naše mesto lahko prihranilo, kar jih porabi to društvo- Politični razgled. Notranja politika je toliko kakor mrtvo. Kaj bi tudi ne bila. Tisti, kterim je volilni red. državna protekcija in vladna pripomoč dala vso oblast v roke, tisti so pozabili na Avstrijo in na vse moči delajo za to, da se Prusiji zagotovi, kar jej je prinesla vojska leta 1866. V možganih teh državnih faktorjev je Avstrija nehala biti, oni le vidijo še Nemčijo, t. j. za zdaj Prusijo. Vlada se ne giblje, saj se tudi nima na kaj opirati. Se armada, na ktero se jo vendar smela do zdaj vlada zanašati, še ta je postala nezadovoljna, ker vidi, kako jo smo avstrijsko nemštvo naravnost žaliti s svojimi pruskimi simpatijami. V častniških krogih se čujejo glasi, ki se no dade ponavljati. Postavodajni zbori se bodo v tem položaji le za navidez sklicali. Sliši se, da smemo v kratkem pričakovati cesarjevo pismo, ki bode deželne zbore sklicalo na IG.dan avgusta in je opominjalo, naj svoje posle brž ko brž dovrše. Deželni zbori bodo imeli samo potrditi deželue račune in voliti v državni zbor, ki so snide 29. dan avgusta in kterega odpre cesar s prestol ni m govorom. Vlada bode vse storila, da deželno zbore pregovori, ka naj nikakor ne delajo nobenih adres na cesarja. Res čudno I V deželnih zborih bi se še oglašali avstrijski glasovi : v državnem zboru pa bodo gospodovala zopet ona stranka, ki pozna samo še nemški narod in boj tega naroda proti Francozu neglode na avstrijske koristi. Kam gremo ! V Pražki listi dobivajo glasove o prvi bitki med Francozi in Nemci. »Politiki" se iz Berolina telegrafuje 25. t. m. : Francozi so denes iz Hamburga in Zvveibruckena napredovali, pruski vojni oddelek nazaj potlačili do Kaiserlauterua; tu so se Prusi postavili v bran ; napad Frnncosov proti Diirkheimu je bil nesrečen, ker so jih Prusi, k' so dobili hitro pomoč, zavrnili in potisnili do Ncustadta. Na pruski strani je 400 mrtvih ; koliko imajo Francozi mrtvih in ranjenih, |e še neznano ; pravi se, da je francosk divizijsk zapo-veljnik ranjen. Pruske puške so se skazale boljše nego francoske. Nemški izjavi, da mora Avstrija ostati neutralna in neoboroženn, množe se od dne do dne. Za zdaj imajo že ti izjavi malo vrednosti , ker zdaj je začasno izrečena avstrijska neutralnost. To pa se nam vendar zdi nemogoče , da bi Avstrija samo nekoliko konj kupila, ko bi vojska dobila veče dimenzije in da pri vsej državni beračiji noben pošten Avstrijanec ne bode mogel tirjati, da bi Avstrija ostala neutralna in da bi uooborožena čakala, kaj jej bode zapovedal ta ali oni zmagalec. Tirjatov neutralnosti in neoboroževanja jo opravičeno le do gotovih mej, čez te meje pa je ta tirjatev — izdajstvo ! Nemški listi poročajo iz Elsa sa, da je ondot-no prebivalstvo vse zmedeno in v velikem strahu pred Nemci. Vojska je tam jako nepriljubljena. Kaj bi tudi ne bila, ko /lasti v onih krajih prestaja vsa obrtnija in kupčija, stvar, o kteri so pa nimajo pritoževati samo oni prebivalci, ampak ki dalje in dalje sega okolo sebe. V Bero lin u postajajo vsak; dan pogumnejši. časniki že naravnost izrekajo upanje, da bodo nemška tla kolikor mogoče zavarovana proti neposrednim bremenom in težavam vojnega stanja. V Berolinu torej upajo, da so bode vojska bila na fraucoskih tleh, kar dobiva nekoliko verjetnosti vsled uovice iz Pariza, da se mora mesto utrditi in za obrambo pripraviti. Zapoveljnik južno-nemško armade prestolni princ pruski je imel 26. t. m. priti v Monakovo, bavar-s\i kralj mu je šel nasproti. To armado bodeta podpirala dva pruska vojna oddelka, ki sta že na poti proti jugu in ki baje ob enem s zapoveljnikom prideta na svoja mesta. Sploh Francozi južnih Nemcev ne bodo našli osamljenih. 60 do 70 000 Prusov bode v nekterih dneh združenih ž njimi, in tako bodo Francozi 150.000 mož našli na južno-nemških tleh, ktera bi bili lahko brez vse težave dobili v pest, ko bi ne dohajali tako neumljivo počasno na bojišče. Poleg držav, ki so se do zdaj izrekle za popolno neutralnost, imamo imenovati tudi Švedsko in Norveško. V zadnjem času jo tudi dvomljiva Danska položila orožje iz rok in pristopila med neutralne države, ker je dobila od Angleške in Ruske poroštvo, da se Danske nihče ne bode smel dotikati, naj vojska že izide tako ali tako. Iz bojišča se naznanjajo majhni tepeži. Tako je brati, da so pri Saarlouisu Francozi streljali na prusko konjiško patrolo in ubili dva — konja. 24 t. m. je pruska peška kompanija v Schrecklingu vzela eolsko hišo in eolno k^so; čolnarje so ali pobili ali vjeli. Izmed Prusov jo bil en častuik ranjen. Pri neki mali vasi dobro milo od Saarbriicken-a, Gersweiler imenovani, so umikajoči se Francozi zgubili 10 mož. Ena najvažnejših novic je ta, da je francoski vojni minister zapovedel . da se mora Pariz utrditi in za obrambo pripraviti. S tem je priznana mogočnost, da bi prišli Prusi do Pariza, iz česar bi bilo sklepati na daljšo vojsko. S tem pa bi se uničile tudi vse tiste nade, ki s^ obetajo neutralnost našo in drugih držav. Ako se bode vojska vlekla dalj časa , potem je rsakako nemogoče, da bi druge do zdaj neudoležeue države ostala neutralno. Iz Flor on ce je dobila „N. fr. Pr." sporočilo, da je sklenena med Francosko in Italijo zveza na udar in obrambo. Po tej zvezi bi zopet veljavo dobila znana Beptemberska konvencija leta 1864, francoska vojska bi zapustila Rim. Italija bi obljubila, da hoče braniti vsako invazijo v papeževo deželo in Francoska bi se zavezala, da hoče Italiji pripomoči, ka dobode Italija posojila pod kolikor mogoče ugodnimi pogoji. Tudi to bi kazalo, da vojska ne bode ostala v ožjih mejuh francosko-nemških. V Milanu jo prišlo do nemirov, ker je bila policija prepovedala javen ljudski shod. Po dnevu so precej ljudi zaprli. Po noči jo bil zopet mir. Policija je v neki hiši našla celo znlogo orožja in streliva, in je vso vkup pograbila. I« N e a po lit a n I kega je slišati, da se ljud-spričevala Tako se ravna pri nas pri vsaki priliki; sko mnenje bolj in bolj obrača proti Francozom. Ljudstvo napravlja v tem smislu demonstracije. Ka/m1 stvari. " (Zahvala /a prijazni in sijajni sprejem, kteri se je „Sokolu" pri poslednjem njegovem izletu v nedeljo '24. dne t. m. na vsem potu napravil, zahvaljuje se srčno pn bivnlceni vseh teh k rajev, t. i. Stepa n o v e vasi, 11 r u Š i c e , Bitov i kn, Sv. 11 r h a. Velčega, Polja, Studenca, Most in Sela, potem prebivalcem Spodnjih Poljan in S v. P e-terskega predmestja v Ljubljani, konečno se posebej gospodu Valentinu Krisperju v Zveri-njnku in gospodu Fidelu Trpincu na Fužinah Odbor ljubljanskega telovadnega društva .Sokola.' * (Vladika S t r o s s m a v e r.) Kako slovesno na Hrvaškem sprejemaj > jugoslovanskega mecenata vratnega se je iz Rima. kaže sledeči telegram, kterega je dobila „'Zuk.tt 25. t m. iz Zagreba : „Več kakor (5000 ljudi najboljih stanov je denes na kolodvoru pričakovalo z velikim unvdušeniem vladiko Strossniaverja, ki je potoval i/. Rima sko/. Zagreb na svoj dom. Med tem, ko je vlak stal, lit hotelo prenehati „živioa klicanje in prepevanje nnrodnih pesmi. Narodne zastave so se pred Stro*smayerjem nosile, njegov vo/. je bil okinenn s slovansko trobojno zastavo. Gospe so mu z robci nazdravljale in mu tresle cvetice. Iz Karlovca, Križu, Koprivnice in Siseka so došle deputacijo. Vladika je Kinjen srčno odzravljal. Kanonik Rački (v imenu du-hovatvm), odvetnik Mrazovič (v imenu narodne stranke) in prof. dr. Makmiee (f imenu narodne inteligencije) so ae vladiki do deželue meje nasproti peljali in so ga apreraili do Siseka. Sprejem je bil veličasten ; magja-ioni in Starčevičijai.ci so bili pasivni/ Iz Siseka se brzojavlja istim novinam : „Na vseh postajah od Zagreba naprej ie obilno zbrana inteligencija in prebivalstvo navdušeno sprejemalo Strossmayerja. V Siseku ga je pričakovala uebrojmi množica na kolodvoru itd. * (.Strike4-). Slišimo, da so vsi slovenski uradniki banke „Slavije" nasproti glavnemu vodstvu banke uapravili „strike" — prvo slovensko! Slvnr potrebuje pojašnjenja, ali je morebiti tudi v državi „banka Slavija" kaj gnjilega, ku-li ? Skušali bomo, da pridemo stvari do jedra, in potem bomo svojo dolžnost storili nasproti plačujočemu slov. občinstvu. * (G. c. k. Seeder) nam piše, da ničesa ne ve o tem, kar smo o njem poročali v zadnjem listu. Mogoče ! G. Seeder se je pri raznih prilikah toliko pregrešil proti Slovencem, da se mu je prav lahko iz evidencijo zgubila raalost. kakoršna je kreganje slovenskega rodoljuba zarad tega, da je po svojem prepričanji priporočal narodne poslance in narodno stvari * (V programu mariborske gimnazijo) je neutrudljivi g. prof. Janko Pajk izdal obširnejšo razpravo pod naslovom: „Stari rokopis Kranjskega ineatn." Razpravi so dodano opombe in je g. pisatelj skrbel, da se je nekoliko natisov še posebej natisnilo. O zanimivem tem spisu bomo imeli priliko še kaj več spregovoriti, morebiti tudi kaj posnamemo iz njega, kader bode enkrat program izdan. * (V Gradcu) so se našle nektere dame, ki bodo pobirale doneske za Francozi' ranjene v tekoči vojski. To je sicer prav čedna demonstracija proti avstrijskim Prusom in njih zbiranju za pruske ranjence, pa demonstracija bi bila še mnogo lepša, ko bi bile graške dame začele obirati za avstrijske b cr ač e, kterib marsikterega vidimo podpisanega na oklicih za prusko podpiranje. Vidi mariborski oklic! * (Stara pesem). V Cel j i ->o pri mestni vo-litvi nemškutarji Slovence napadali in g. dr. B. krvavo ranili. Zato pa je zaprla policija slovenskega dijaka, ki je bil nemškutarske surovosti toliko kriv, kakor ravnatelj celjske gimnazije g. Premru sedanje vojske ined Prusom in Francozom. Po napadnikib g. dra. B. . . n se ni nihče zmenil, dasiravno je bil g. mestni župan snm in mnogo sodnijskih uradnikov oazočih pri napadanji: proti slovenskemu ubogemu dijaku pa še zdaj teče pre-iskavanjo in revež letos ne bodo dobil niti letnega nemškutarji se v pest smeje, v tem slučaji tem bolj, ker so prihodnost omrnčili slovenskemu mladeniču, o o kterem se nam piše, daje »pruN talentiran in nravrn, kakor jih ie tako Is malo na eeljski gnuiinziji u * (l z a e m š k u t a r s k e p r a s k e.) Ljuldpin.-ki nemškutarji imajo slabo vest. Boje se. da bodo detelni zbor Kranjski zavrgel volitev g. dr. Gatisterja in izrekel, da je g. trednih Murnik pravilno voljen. Za ta slučaj so si izmislili čisto originalno zdravilo, ktero bi tudi pO tem značilo mišljenje miših nasprotnikov, ko t»i bilo to zdravilo samo — izmišljeni*. V Ljubljani si nekako mistično pripovedujejo nemškutarji ua uho da Imajo v državnopravdniškib krofih zaznamovan nek članek „Novjr", zarad ktorega hpttf nemudoma g. Močniku pravdo navezati na vrat, ko bi mu večina deželnega /bora hotela odpreti vrata v deželno zboruico! * (Duhovske spremembo v 1 a v a n t i n-s k i škofiji.)*) G. Janez K i n č i č . župnik v •) Po prijazni obljubi konsistorijaluo pisarnice v Mariboru bomo v prihodnjo dobivali duhovske spremembe iz prvih rok in jih bomo nemudoma raz^laiali. Vrod. Tinjah, stopi v pokoj. —- G. Janez Modic, kaplan v Prihovi. pride xa farnega namestnika v Tinje. — G. Andrej Vuk, vikar v Ptuji, je postal župnik pri sv. Martinu v tlaidinu. — in (i. A n d r c i K ran e r, vikar Ptujsko veliko mestno tar»\ Prestavljeni so gg. kaplani • Frane Brelib iz Sulcbahi v Prihovo; Jože Her/ič cd sv. Petra pri Radgoni v Ptuj; - Vin cene Kolar i/. Tin j k sv. Mariji v Vurbergi. V du bovško službo stopijo sledeči gospodi: Miha L e n-d o v š r k za kaplana v Konjicah ; — Anton S n h ač za kaplana pri sv. Andražu v slovenskih dolinah; Matija K e 1 e m i n a za kaplana v Sulcbahu ; — Martin M e š k o /a kaplana pri sv. Petru pri Radgoni; — Martin Š k o r j a n e c za kaplana v Tinjah . Dunajska borsa 'J 7. juli in. fcuotni drž. dolg v bankovcih . . . ."»0 fl. 80 kr "»",„ metaliko z obresti v iiinii in nov. — „ — „ Enotni drž. dolg v srebru .... ftjl „ '20 „ I Sfin drž. posojilo....... 86 „ — „ Akcije narod, banko...... 04"J „ — „ Kreditne skorj*........ '207 „ — ,, London........... 181 „ 20 „ Srebro........... 13« „ 50 „ Napol........... 10 „ 00 „ 0, k. i V 5 minutah (o) Od dunajskega zdravniškima svetovulstva preskušena „\ilna zobna pasta" („elfen-zabu-pasta'") vsled svojih pro-tignjilobnih in protikurdejskih (nntiskorbutnih) lastnosti neskončno dobrodejno in zdravilno vpljiva tudi na zobno meso in na vse tvorino ust, tnko da so vsaconui, kdor jo rabi, seveda nepotrebne vse zdravniške ustne vode, pasto in fitupo. Rumeni in črni zobje postanejo pri prvi porabi te paste v petih minutah pod polnim poroštvom beli ko sneg, ker se v. njo odpravi tudi najdebeleja veštanjska skorja. En karton s podukom velja I gl. HO kr. n. v. ali l tolar v srebru. Pa se izogne ponnivjevuuju, stoji ua vsakem kartonu moj podpis. K u p č i j s k a zaloga Traugott Feltel-na K ii r n t u e r - lt i n g Nr. 2 na D u n a j i. . rt O n £ S _S *> S > a/frfttjd s "m *-a &™m Z > Cm " t,C "t— rt o.H "-»o g _rt J2 p, «J "3 — s St. 110. (8) Razpisana služba. Na mestni glavni dekliški Soli v Mariboru se bode s začetkom oktobra me«ecn t. I. oddala učiteljska služba, Kdor hoče prositi za to mesto, unj izroči svojo prošujo s potrebnimi spričevali in dokazi vred do 25. avgusta t. 1. pri tukajšnein mostnem šolskem sve« tova lst vu. Šolski svet mesta Maribora 22 julija 1870. F. S tam pili v .m 2 _ o 3 —2» ■ v a o o n £ ,• « s i- rt > o «3 t - - ■ S II "i s. IZ m i 9 rt. > _; W OJ ° 9 r" W ri a« O g S v ■ M (0 « > p •S.g o i B 2 h Si ffs r fl % 68 S m fl fl - - * - 3 s 2 s. " : s c » i " - u. +c o a. n ^ n o c > M c M a y Valvazor Ta zdaj že redko najti knjiga 4 iolio - zvezke s podobami od 1. 1609 , je za 40 gld. na prodaj pri Paul Halm-ovi bukveprodajalnici (bucbergesrhiiit) na Dunaji. (iq) Naznanilo. Kdor želi zgubljeno prebavno«! zopet doseči, naj se posluži brez odloga lir5*i liarclo vc^ss liq «rr;i iz planinskih ze/iM i AlpeiiRpitutor-I jiquer) Ta od najizvedenejili zdravnikov priporočeni lek proti prebavni moti se dobi v zalogi lekarja VVallrand Ottmar Beruhurd-a v Saleburgi in Minihovem, kakor tudi pri ($|$ ■^ruiset'fii %Vaide-ii. tr^oven n» Wraii»kem sklenioa s podukom po 70 kr. a, v. (2) to cm? grmu.: y 7,7 v i -dt'.el, in vrednik Aoton Tomnile Laotiuki: Dr. Ma±e VoMnjnk tu drnul Tiskar Cdoard Jaaftl4