Bralkam in bralcem želimo lepo ^ r praznovanje dneva državnosti! Bi. Uredništvo ŠTEVILKA 25 LETO XL 20. JUNIJ 2008 CENA 1.35 EUR i.., «fc* ar- CRAFJČNE STORITVE ^unidraf trgu 51 Mozirje • vabila • zahvale • konfetki • naprsni šopki info@unigraf.si www.unigraf.si Delovni čas: ? od ponedeljka do petka I 8.00-1 Z.00,13.00-16.r' IZgornjesavinjska zadruga Mozirje 2.0.0., Attemsov trg 3. Gornji Grad V živilskih poslovalnicah akcijske cene od 19. junija do 3. julija 9008 Zadruga mozirje Kava Barcaffe cappucino, več okusov, 125 g Gel Palmolive, 250 ml različne vrste Sladoled Leone, 1 I vanili, limona, breskev 9.59 EUR Sladoled Manini Premium 750 ml, vanili + čokolada, hruška + čokolada 9,89 EUR Korneti Ledo, več okusov 0,89 EUR Pijača Fruc, 1,5 I, limona in pomaranča 6,73 EUR KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj NOVO! NOVO! NOVO! [rami V TRGOVSKO POSLOVNEM CENTRU ŠOŠTANJ - ŽALNI ARANŽMAJI - DARILNI PROGRAM • zavijanje DARIL • LONČNICE, REZANO C VETJI! - NAGROBNE SVEČE - NAGROBNI PESEK, VAZE • SADIKE SOLAT, KUMAR... - GMOJILA, LONČKI, ZEMLJE .„ Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas FrCOVINA IN PAPIRNICA BOHAC Informacije: - K I' Šmartno ob I*aki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 "Pfeils Obiščete nas lahko od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 12. ure NLB Leasing Velenje d.o.o. Rudarska cesta 3 3320 Velenje 03 89 95 313 www.nlbleasing.si NLB® Leasing v** »udi n notud nffvilo.rej Om Iflzične -il Bi te (ODnovyena ir OSREDNJA KNJIŽNICA —C*US---- Tretja stran J Če boš pil, ne boš mogel... Klasična zgodba. Mož pije. Žena je zaradi njegove pogoste ali celo stalne pijanosti osramočena in ponižana. Ker je mož v stanju pijanosti prepirljiv, nimajo več družinskih obiskov, če pa so, so povezani s pijačo. Družina se postopoma socialno izolira. Zaupanje v alkoholika kot partnerj ainočetaupada. Njegove družinske in delovne obveznosti se zmanjšujejo, vedno bolj jih zanemarja, zato se finančno stanje družine slabša. Razsulo družine na tej stopnji prepreči žena, ki prevzame vajeti v svoje roke, postane glava družine, alkoholik pa je le še nepomemben član družinske skupnosti. Od tukaj dalje sta možna dva scenarija. Scenarij A: očeta alkoholika se otroci sramujejo, ga zaničujejo ali celo sovražijo, ob prepirih in nasilnem ravnanju alkoholika pa fizično branijo mater. Scenarij B: otroci se z očetom alkoholikom poistovetijo, saj se jim smili, ker si »ne more« sam pomagati. Alkoholizem sprejmejo kot del življenjske vsakdanjosti. Statistika pravi, da če je v družini alkoholik, obstaja 40-odstotna verjetnost, da se bo tudi kdo od otrok vdal alkoholizmu. 98 odstotkov otrok prvi kozarec alkohola dobi iz rok staršev. Po svetu se na različne načine spopadajo s problematiko alkoholizma, še posebej s problematiko alkoholizma pri mladih. V Avstraliji so se odločili, da bodo izvedli serijo oglaševalskih akcij, s katerimi želijo zmanjšati alkoholizem med mladimi moškimi. V raziskavi so ugotovili, da je edina stvar, ki se je bojijo mladeniči, nezmožnost erekcije. Iz tega razloga bodo v omenjeni akciji poudarjali predvsem to, da alkoholizem usodno vpliva na zmožnost erekcije. Doslej so mladim prikazovali filme, v katerih so lahko videli grozljive posledice čezmernega uživanja alkohola, a se fantov prizori menda niso kaj prida dotaknili. Raziskava je pokazala, da so svoj način življenja po ogledu filmov večinoma spremenila le dekleta. Pitje alkohola je, še posebej naj bi to veljalo za mladeniče, povezano z raznimi oblikami junaštev, zato običajna opozorila ne zaležejo. Fantje, ki se pijani stepejo ah vozijo hitro, veljajo za junake. Uidi spolni odnos v takšnem stanju nima negativnega predznaka, toda tisti »junak«, ki mu »orodje« ne služi več, je izpostavljen veliki sramoti. Strokovnjaki pravijo, da je ključnega pomena naučiti mlade, da se znajo trezni zabavati in da znajo trezni pokazati in izraziti svoja čustva. IZ VSEBINE: Solčava: Načrti z Rinko uresničeni v treh letih.5 Socialni demokrati: Socialne škarje je treba zapirati...6 Občinski svet Gornji Grad: Neprepričljiv županov plan razvoja.6 Glin Nazarje: Odprte možnosti za zaposlovanje....7 Velenje: Pokrajinski duh ušel iz steklenice.9 Solčava: Večer z urednico pri Mohorjevi družbi Alenko Veber VMKHfKfl Rečica ob Savinji: Suška banda izdala prvo zgoščenko Iz roda v rod: Davidu Urtlju že drugič naslov grajski godec... ISSN 0351-8140, leto XL, št. 25,20. junij 2008. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515 Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Novinar: Edi Mavrič - Savinjčan. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, Lučka Kirn. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http:// www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ■ v_________________________________________________ . '■_y PITJE ALKOHOLA JE PROBLEM, KI POVZROČA HUDE SOCIALNE POSLEDICE Vse se žalne in konča v družinah Podatki so šokantni. Vedno več najstnikov redno pije alkohol. Po raziskavah kartretjina. Večina jih prvi kozarec zvrne že pred desetim letom starosti. Vse več je deklet, ki vodko pijejo kot sok. Cilj ni več sprostitev, ampak pijanost; otrok naenkrat popije pol litra vina, liter in pol piva in nekaj meric žganja. Na urgenco vozijo celo osnovnošolce. Bomo mirno sedeli in alkohol še naprej jemali kot povsem legitimno obliko sproščanja in druženja? ALKOHOL NAJVEČJI PROBLEM ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Ravnatelj ljubenske osnovne šole Rajko Pintarje pojasnil, daje na njihovi šoli alkoholizma zelo malo in da kakšnega očitnega naraščanja števila mladih, ki bi zaradi alkohola potrebovali pomoč, niso zaznali. Gre pa za izrazit družbeni problem, saj bo po njegovem prepričanju v naslednjih petdesetih letih evropsko civilizacijo »povozil« prav alkohol. »V zadnjih šestih letih nismo zaznali niti enega primera alkoholizma. Ko so primeri bili, smo takoj obvestili starše. Pred leti so otroci na pustni dan hodili po hišah in dobili tudi pijačo. V šolo so prišli rahlo vinjeni in zaprepaden sem dva takoj odpeljal k staršem. Lahko povem, da sta se mami počutili vse prej kot prijetno. Na Ljubnem je bilo še pred desetimi leti dosti manj kontrole, če mladoletniki dobijo pijačo. Tako imenovani Kebrov zakon je vendarle prinesel pozitivne spremembe, vendar se bistvo problema začne in konča v družinah, kjer lahko otroci marsikdaj vidijo vse prej kot spodbudne zglede,« je povedal Pintar. Po njegovem trdnem prepričanju je alkohol največji problem Zgornje Savinjske doline, ki povzroča hude socialne posledice. Prav zaradi alkohola niso osamljeni primeri nasilja v družinah, rešitev pa je po Pintarjevem prepričanju potrebno iskati v nacionalnem programu boja proti alkoholizmu. Pri tem lahko šola prispeva svoj delež preko vključevanja otrok v različne dejavnosti, predvsem šport in kulturo, vendar, ugotavlja Pintar, je predvsem ob koncu tedna teh dejavnosti premalo. Na popivanje v zgodnjih najstniških letih ne bi smeli gledati kot na fazo, ki bo minila, opozarja ravnatelj ljubenske osnovne šole, zato odločno nasprotuje grad- nji gostinskih lokalov ob športnih igriščih. Nikoli ne bo razumel posameznih društev, ki oddajajo svoje prostore za gostinske lokale. OTROKOVE PRAVICE IZHAJAJO IZ IZPOLNJEVANJA DOLŽNOSTI Podobnega mnenja kot Pintarje tudi nazorski ravnatelj Jože Kav- tičnik, ki v zadnjih dveh letih problemov povezanih z alkoholom v šoli ni zaznal. Kar pa ne pomeni, da se to ne dogaja v drugih okoljih. »Alkoholizem pri mladostnikih je vezan na zglede, ki jih otroci vidijo. To je treba videti kot problem, ne pa si zatiskati oči. Odnose je potrebno graditi na zaupanju, vendar smo občutljivi na pojave, ki gredo izven norm. Otroci se morajo zavedati, da njihove PREVELIKA DOSTOPNOST ALKOHOLA Velik del »alkoholnega« problema pri mladih gre pripisati njegovi pretirani dostopnosti. Preverjanje polnoletnosti mladih kupcev alkohola je v trgovinah prej izjema kot pravilo, na športnih in prireditvah namenjenih mladim je alkoholna pijača cenejša od soka ali celo zastonj. Velika težava je tudi to, da pitja alko- Rajko Pintar: »V nasprotju z muslimanskim svetom, kjer je alkohol sploh prepovedan, in vzhodnimi civilizacijami ter Židi, ki poznajo pojem obrednega pitja, zahodnjaki v resnici ne poznamo nobenih omejitev.« (foto: EMS) Po mnenju Jožeta Kavtičnika je pri mladih pitje alkohola vezano na zglede, ki jih ti otroci vidijo pri starejših, velikokrat tudi pri starših (foto: EMS) pravice izhajajo iz izpolnjevanja hola v družinah ne zaznavajo kot dolžnosti,« je kategoričen ravnatelj nazorske osnovne šole. Pri njih posebno skrb namenjajo delovanju oddelčne skupnosti. Gre za vzgojne vsebine, kjer otrokom skušajo dopovedati, da odvisnost od česarkoli zavira njihovo ustvarjalnost. »Na vzgojnem področju mora biti vzpostavljeno sodelovanje med starši, šolo in otroki. Bolj kot deklarativno poskušamo na otroke vplivati z dobrimi zgledi in tudi starejši morajo spoznati, da imajo mladi svoje potrebe ter seveda tudi obratno. Veste, naša generacija je živela v svetu želja; danes otroci živijo v svetu »dobrin« in iz tega morajo izluščiti koristno ter odvreči, kar ni dobro. Zaradi prevelikih obremenitev starši niso vedno na razpolago, zatoje potrebno odnose graditi na zaupanju. Tukaj so še velike rezerve. Povsod v svetu se dogaja, da zaupanje rušijo posamezne napake - ki se jih ne sme posploševati - zato se je potrebno veliko pogovarjati,« je povedal Kavtičnik. poseben problem, še zlasti če starši tudi sami pijejo. Pri najstnikih, ki se opijajo, je torej prava pot pogovor s strokovnjakom, saj ti včasih bolj poslušajo kot starši. »Starši svojih otrok ne želijo slabo vzgojiti, samo da enim uspe bolje, drugim slabše. Država bi morala z raznimi ukrepi spodbujati pozitivne vrednote. Predvsem pa, če ima otrok zdrave temelje in podporo staršev, se vrne na pravo pot. Karkoli se zgodi, je otroka potrebno podpirati pri njegovem iskanju prave poti,« dodaja svetovalna delavka na gornjegrajski osnovni šoli Marija Grčar. Kot pravi, je bilo v svojem času potrebno trgovce v kraju resno opozoriti, da jih bodo prijavili, ker so otrokom prodajali alkoholne pijače. Strokovnjaki, s katerimi smo govorili, se vsi po vrsti zavzemajo za odločnejšo akcijo zdravstvene politike na področju alkoholne preventive, podobno tisti glede kajenja. Vse nedavne raziskave namreč kažejo, da se število najstnikov, ki kadijo, Marija Grčar je prepričana, da starši svojih otrok ne želijo slabo vzgajati, samo da enim to uspeva bolje kot drugim (foto: EMS) zmanjšuje, kar pripisujejo večjemu vložku v preventivo in spreminjanju družbene klime. Problem je, ker se alkohol še vedno jemlje kot povsem legitimna oblika sprostitve in način druženja. Grčarjeva je prepričana, da bi se dalo ljudi prepričati tudi o škodljivosti prekomernega pitja, a bi morali več napora vložiti v oza-veščanje. Nenazadnje je najlažje in najceneje iskati krivce v medlem odnosu staršev, čeprav je kot na dlani jasno, da bo potrebno za rešitev problema najstniškega alkoholizma storiti precej več. Savinjčan V SOLČAVI RAČUNAJO NA USPEH NA DRUGEM RAZPISU Nažrti z Rinko uresničeni v treh letih Čeprav Solčavanom ni uspelo pridobiti sredstev na razpisu norveškega razvojnega sklada, ki s pomočjo EU financira do 85 odstotkov naložbe vredne 700tisoč evrov, pristojni niso vrgli puške v koruzo. Jeseni bodo znova poskusili, pravi župan Alojz Lipnik, in če se bo vse izteklo po pričakovanjih, bodo načrte z Rinko uresničili v naslednjih treh letih. Kotje znano, seje solčavski občinski svet odločil za nakup zapuščenega objekta Rinka, v katerem nameravajo združiti občinske in državne javne službe, poleg njih pa nameravajo objekt uporabiti še za turistično promocijske in kongresne dejavnosti. Župan Lipnik se zaveda, da gre za izredno velik zalogaj, saj vred-nost projekta dosega okoli 90 odstotkov občinskega proračuna. V Solčavi so se za nakup Rinke odločili zaradi prostorskih problemov, s katerimi se sooča občinska uprava in krajevni urad. Kraj tudi sicer potrebuje reprezentančni objekt, v katerem bodo lahko domačini uresničevali različne interese. Savinjčan ( KI A KRATKO Ekonomski in ekološki Baliranje krme postaja vse večji ekonomski problem kmetov, saj je potrebno za eno balo odšteti okroglih 14 evrov. To pomeni, da predstavlja takšen način skladiščenja krme za kmetije z večjim številom bal, hud strošek, ki lahko predstavlja najmanj deset odstotkov dohodka od mleka. Nič manjša ni ekološka zadrega, saj je očitno, daje balirna folija ena problem od večjih onesnaževalcev okolja, kar seje pokazalo ob lanskih poplavah. Pozitivno je, pravi direktor Zadruge Mozirje Andrej Presečnik, daje vse več kmetov, ki se zavedajo tega problema, zato je pričakovati, da se bodo kmetije ponovno preusmerile v klasično sušenje sena, kar se že dogaja v sosednji Avstriji. EMS Doslej največji projekt V Lučah se pripravljajo na rekonstrukcijo ceste v naselju Raduha v dolžini 4,5 kilometrov, ob kateri bodo posodobili tudi trikilometrski odsek ceste proti Snežni jami. Dvoletno financiranje lučke panoramske ceste bodo izvedli s pomočjo evropskih skladov. Gre za doslej največji projekt v občini, pravi župan Ciril Rose. Celotna investicija je ocenjena na dobrih 750 tisoč evrov, na podlagi prejetih ponudb izvajalcev pa se bodo odločili za dinamiko izvedbe. EMS Svetniki o poslovanju Komunale Svetniki občine Gornji Grad so na sinočnji seji obravnavali letno poročilo Komunale, katerega je predhodno obravnaval matični odbor za gospodarjenje. Komunalno podjetje je preteklo leto zaključilo z negativnim rezultatom. Po mnenju nadzornega sveta podjetja so rdeče številke v višini dobrih devet tisoč evrov posledica preseganja stroškov nad dohodki, razen na odlagališču, ki predstavlja 37 odstotkov vseh prihodkov. V primerjavi z letom 2006 so se precej povečale tudi poslovne terjatve, velik del predstavljajo terjatve do fizičnih oseb, ki so težje izterljive in sicer v višini 78 tisoč evrov. EMS Srečanje z Mitjo Meršolom Kulturno-umetniško drušlvo Utrip z Rečice ob Savinji z današnjim dnem uvaja nov ciklus prireditev, ki sojih po voditelju srečanj poimenovali Bert Savodniks prijatelji. Enkrat mesečno bo gostil znana imena iz sveta medijev, književnosti, gledališča in estrade. Savodnikje na Rečico povabil časnikarja in publicista, dopisnika Dela iz Londona in New Yorka ter večletnega odgovornega urednika Dela, Mitjo Meršola, s katerim se bo nocoj ob 20. uri v avli osnovne šole pogovarjal tudi o manj znanih poglavjih Meršolovega življenja. Savinjčan Bankomat v Šmartnem ob Dreti Namesto sedanje Rinke naj bi v naslednjih letih zrasel sodoben večnamenski objekt (foto: EMS) Občina Nazarjeje pretekli teden tudi uradno predala Novi Ljubljanski banki vlogo za postavitev bančnega bankomata v Šmartnem ob Dreti, kjer so v tamkajšnjem domu gasilcev zagotovili ustrezen prostor. Kot pravi direktor nazorske občinske uprave Samo Begič, so problem kriteriji, saj bi moralo na območje gravitirati pettisoč ljudi, vendar dodaja, da med Gornjim Gradom in Nazarjami ni mogoče dvigniti denarja, zato računajo na dogovor z banko. V NLB bodo preverili število dvigov na bankomatih vobeh občinskih središčih in se na podlagi številk odločili za oziroma proti bankomatu v Šmartnem ob Dreti. EMS SOCIALNI DEMOKRATI (SD) Socialne škarje je treba zapirati Predsednik socialnih demokratov Borut Pahorje na javni tribuni, katero je v Mozirju pripravila območna organizacija SD, povedal, da bo potrebno socialne škarje zapirati in ne odpirati. Dejal je tudi, da nas v naslednjih štirih letih, po nekem obdobju splošno ugodne konjukture, čaka obdobje zmanjšanja gospodarske rasti in to je za politiko vedno skušnjava. Ob tem je Pahor pojasnil, da razvojni politiki ponavadi sledi stabilizacijska vendar v SD ne bodo tvegali in se bodo v primeru zmage na jesenskih državnozborskih volitvah odločili za razvojno politiko. To pomeni, da se stranka zavzema za spodbude podjetnišlvu, za večjo dinamiko gospodarskega življenja, istočasno pa bodo poskušali z »inventuro« socialne države izboljšati socialno podobo Slovenije. Pahor se zaveda, da bo potrebno v naslednjih štirih letih gospodariti pod pogoji upočasnjene gospodarske rasti, zato je strankina odločitev za razvoj tvegana, saj bo potrebno spremeniti nekatere proračunske prioritete. SD pokojninske reforme ne namerava izvajati, so pa nujne posodobitve, kar pomeni, da bo potrebno GORENJE pokojnine usklajevati s produktivnostjo in tudi z rastjo življenjskih stroškov. »Pokojnin ni možno zvišati toliko, kot bi želeli upokojenci, saj bi preveč obremenili pokojninsko blagajno,« je bil jasen predsednik Prvak SD Borut Pahor (desno) meni, da je imela sedanja vlada v rokah dovolj široko podporo za cilje, ki bi jih lahko razumeli kot zametek novega razvojnega soglasja (foto: EMS) Velenjčani prevzeli nizozemski Atag Upravi Gorenja je letos uspelo izpeljati največji prevzem v zgodovini podjetja. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac in direktor ter lastnik družbe Atag Europe Philip Aleksander Sluiter sta sklenila pogodbo o nakupu 100-odstotnega lastniškega deleža belgijske družbe s sedežem holdinga na Nizozemskem. Gorenje s prevzemom največje dolžniškim kapitalom, del kupnine družbe na področju bele tehnike v Beneluksu vstopa na trge, kjer je bilo do sedaj le minimalno prisotno. Hkrati bo pridobilo blagovno znamko Atag, med katero sodijo tudi lastne prestižne znamke Atag, Etna in Pelgrim visokega ter višjega srednjega cenovnega razreda. Družba Atag Europe B.V. je lani ustvarila skoraj 150 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar predstavlja približno 14 odstotkov poslovnih prihodkov Skupine Gorenje, in čisti dobiček v višini dobrih 11 milijonov evrov. Kupnina za nakup družbe znaša 130 milijonov evrov, Gorenje pa jo bo delno poravnalo z dodatnim SD, s poudarkom, da bo tudi v prihodnje socialna varnost bistveno bolj odvisna od posameznikov, kot je bila v preteklosti. V nasprotju z večino prvakov opozicijskih strank Borut Pahor vladi Janeza Janše priznava, daje naredila veliko dobrega za Slovenijo, vendar je Slovenijo mogoče voditi bolje. Navsezadnje je SD preko Partnerstva za razvoj dve leti sodelovala z vlado v dobrem in slabem, dokler ni Janša ocenil, tako Pahor, daje vlada ogrožena zaradi vse večje priljubljenosti socialnih demokratov. Glede velike povolilne koalicije med SDS in SD Pahor ocenjuje, da stranki ločijo prevelike konceptualne razlike, poleg tega ne vidi nobene resne potrebe po veliki koaliciji. »Vlado in odgovornost za vodenje države mora prevzeti ena od teh strank. Kar je sedanja vlada storila dobro, mora ostati osnova za nadgradnjo, kar je slabo, je potrebno spremeniti. Vladaje prelomila obljubo o novi poti, kar pomeni, da so politično lojalnost postavili pred stroko. Drugi problem je prevelika in škodljiva vpetost politike v področja, kjer deluje moteče in škodljivo,« dodaja Pahor. Socialni demokrati bodo ob sestavi liste za volitve upoštevali partnerje, predvsem pa želijo nastopiti z uglednimi ljudmi. Tik pred začetkom volilne kampanje namerava Pahor predstaviti tudi ekipo ljudi, ki naj bi v primeru volilne zmage zasedli ministrske položaje. Savinjčan pa bo plačalo z odsvojitvijo lastnih delnic v korist družbe Home Products Europe B.V.. Ta bo tako postala približno 7-odstotni kvalificirani delničar Gorenja. Philip Aleksander Sluiter ostaja direktor družbe Atag, hkrati pa bo v upravi Gorenja odslej odgovoren za poslovanje Skupine Gorenje na trgih Beneluksa, razvoj dopolnilnega programa Gorenja in razvoj blagovne znamke Atag. Nakup družbe ne bo imel vpliva na proizvodne delavce Gorenja v Sloveniji, saj je njena dejavnost razvoj, nabava in prodaja lastnih izdelkov, medtem ko proizvodnjo zagotavlja preko zunanjih partnerjev. ArtPuk OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Neprepričljiv županov plan razvoja Po mnenju občinskih svetnikov župan Stanko Ogradi ne razlikuje med dolgoročno strategijo razvoja, redno dejavnostjo, sanacijskimi posegi in vzdrževalnimi deli, zato so dolgoročni plan razvoja in načrtovanja investicij sprejeli samo kot informacijo. Župan je gradivo pripravil na predlog in priporočilo Računskega sodišča RS. Glede na naslov bi človek pričakoval bistveno bolje pripravljene elemente programa, je bil konkreten Niko Purnat, kije pričakoval, da bo župan predložil tudi analizo obstoječega stanja in opredelil finančne ter časovne okvire razvojnih planov. Brez tega bo ob koncu mandata težko ugotavljati realizacijo, je prepričan Purnat. Podobnega mnenja je bil Klemen Petek, ki od Ogradijo pričakuje, da bo z bistveno bolje pripravljenim dokumentom seznanil tudi člane krajevnih odborov. Kritično se je odzval tudi Andrej Presečnik, kije določene postavke iz dolgoročnega plana razvoja označil za sestavni del rednega dela občine. »Načrt razvojnih programov na področju investicij občine Gornji Grad naj bi zajemal bistvene stvari, ki jih je potrebno opredeliti po skupinah in jih časovno ter finančno ovrednotiti,« je še dodal Presečnik. Savinjčan GUN NAZARJE Odprte možnosti za zaposlovanje Dobrinko Danojevič napoveduje, da bodo z novimi projekti in svežim pristopom uspeli izničiti negativne trende iz preteklosti (foto: EMS) Potem ko je v devetdesetih letih minulega stoletja nazorski Glin prevzela Slovenska razvojna družba (SRD), je podjetje ubralo napačno smer privatizacije, saj je nastalo preveč sistemov, ki niso ustvarjali dodane vrednosti. Z zastarelo tehnologijo, ki ni omogočala izdelave kvalitetnih izdelkov, so novonastala podjetja vztrajno izgubljala trge in se po tržni logiki utopila v stečajih. In če je v preteklih desetletjih blagovna znamka Glin nekaj pomenila, je bila v času tranzicije največkrat grobo izrabljena pravi direktor sedanjega Glina Dobrinko Dana jevič. Pod enovito blagovno znamko si prizadeva združiti interese ostankov nekdanjega lesnega giganta. »La sna industrija je še vedno v krizi, vendar mislim, da je Glin na izhodu iz krize. Prečistili smo proizvodne pro- grame, prečistili trge in prešteli lastne vrste ter učinkovito izvedli prestruktur-iranje posameznih funkcij. S SRD smo se dogovorili o prevzemu Glina, jim predstavili vizijo razvoja in uspeli dopovedati, da samo sinergijski učin- ki lahko omogočijo ohranjanje delovnih mest in stabilen ter dolga ročni razvoj,« pojasnjuje Danojevič. V sodelovanju s Savinjskašaleško območno razvojno agencijo so pripravili študijo razvoja podjetja, ki temelji predvsem na montažnih objektih. Vanje vgrajujejo elemente, ki so jih še nedavno šteli za odpad. Tako načrtujejo v letošnjem letu postaviti deset objektov za znane kupce, v naslednjih petih letih naj bi se število postavljenih montažnih hiš povzpelo na štirideset. Trenutno je v Glinu zaposlenih 120 ljudi, vendar se potrebe po usposobljenih kadrih povečujejo, zato Danojevič napoveduje možnost, da bo zaposlitev dobilo še 50 ljudi. »Trenutno uspevamo za naše proizvodne potrebe zagotavljati dovolj kakovostnega lesa. Z določenimi poslovnimi partnerji se pogovarjamo in iščemo model, kako nazorsko lesno industrijo postaviti na nivo, ki ga zasluži. Če želimo v Nazarjah ohraniti lesno industrijo, se bo potrebno odpreti in razmišljati o povezovanju,« je prepričan Dobrinko Danojevič. Savinjčan KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE (KGZS) Povrniti porušen ugled V najvišji organ Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, svet zbornice, je bil na Smrkoljevi listi Društvo SKZ - Slovenska kmečka zveza izvoljen direktor Zadruge Mozirje Andrej Presečnik. V 57-članski svet so bili iz volilne enote Slovenj Gradec (kamor sodita tudi Upravni enoti Velenje in Mozirje) izvoljeni še Štefan Štrekelj, Sonja Arlič in Martin Tajnik, kot predstavnik pravnih oseb, katerega je predlagala Župnija Ljubno. Presečnik pravi, da je potrebno zbornici povrniti v preteklosti precej omajan ugled. To se lahko naredi samo z resnim in konstruktivnim delom. Daje ugled zbornice v resnici precej omajan, priča dejsh/o, da število volivcev strmo pada. »Gotovo je to eden od izrazov nezadovoljstva z dosedanjim delom zbornice. Vendar seje potrebno vprašati, kaj bi bilo, če zbornice ne bi imeli, saj je edini zastopnik kmečkega življa do oblasti - tudi do Evropske unije,« pojasnjuje Presečnik. Na vprašanje, kaj lahko KGZS stori za lokalno okolje, Presečnik pravi, daje Zgornja Savinjska dolina zaradi svoje hribovite lege območje z omejenimi dejavniki, zato bo potrebno storiti vse, da bodo ljudje na podeželju tudi ostali. Sicer pa Presečnik nikakor ni naklonjen ideji o ukinitvi obveznega članstva v zbornici. Savinjčan Andrej Presečnik ni naklonjen prostovoljnemu članstvu v KGZS (foto: EMS) MOZIRJE-VELENJE Po »šaleški magistrali« spet normalno Prometna signalizacija opozarja, da je na »šaleški magistrali« še vedno nekaj pasti za prehitre voznike (foto: Jože Miklavc) Več kot pol leta so vozniki godrnjali nad nespametjo »strokovnjakov«, ki so del tako imenovane »šaleške magistrale« med Velenjem in vasjo Gorenje popravili, pustili pa so omejitve kot za gradbišče. Obnovljena cesta, ravna in široka, zagotovo dovoljuje večje hitrosti kot le 50 km/h. S protesti in uradnimi apeli predstavnikov lokalnih oblasti in še nekaterih so le-ti dosegli, da so pre- jšnji teden postavili ustrezno prometno signalizacijo. Tako je na tem odseku ceste spet mogoče voziti 90 km/h, na najbolj nevarnem delu čez Lokoviški most 70 km/h in ob deževnem vremenu oziroma poledici v Lokovici samo 50 km/h. Cesta je na tem odseku še vedno le »zbrazdana«, kar ob padavinah povzroča nevarnost zdrsa. Jože Miklavc 0 USTANAVLJANJE LOKALNE AKCIJSKE SKUPINE (LAS) ZA RAZVOJ PODEŽELJA Dolina potrebuje turistično strategijo V Sloveniji je bil letos prvič objavljen razpis za izbor in potrditev Lokalnih akcijskih skupin, upravičenih dosred-stev, kijih Evropska unija preko Leader pristopa namenja za razvoj podeželja. Pri strokovni pripravi in izvedbi projektov naj bi sodeloval Zavod Savinja, za potrebe LAS pa naj bi v Zgornji Savinjski dolini ustanovili društvo, preko katerega želijo povezati vse akterje na podeželju za skupen nastop in sodelovanje pri črpanju evropskih sredstev. Skupna ugotovitev udeležencev ustanovnega občnega zbora je, da je potrebno Zgornjo Savinjsko dolino turistično povezati in pripraviti razvo- jno vizijo s poudarkom na ohranjanju naravnih in kulturnih danosti. Po mnenju turističnega podjetnika Edija Jurjevca je največja pomanjkljivost celotne doline, ker nima kolesarske steze. Na tak način bi po njegovem povezali občine in jih na nek način zavezali, da bi prispevale del sredstev za delovanje društva, medtem ko za neprofitne projekte sredstva v celoti zagotovi Evropska unija. Lokalna akcijska skupina naj bi bila tudi priložnost za skupno trženje in promocijo, saj trenutno celotna Zgornja Savinjska dolina ne premore skupnega kataloga turistične ponudbe. Turiste namreč zani- ma celota, ne posamezne občine, je prepričan vodja turistično informacijskega centra v Lučah, Toni Jeseničnik. Po temeljiti razpravi in pregledu statuta bodočega društva so udeleženci ocenili, da si je potrebno pred potrditvijo sklepa o ustanovitvi društva in izvolitvijo organov vzeti nekaj časa za temeljit premislek in morebitne dopolnitve. Savinjčan Strokovna sodelavka Zavoda Savinja Ivica Orešnik je predstavila lokalno razvojno strategijo Zgornje Savinjske doline (foto: EMS) 29. OD LIPE DO PRANGERJA V soboto, 21 .junija, bodo mladi in mladi po srcu lahko uživali na rock žuru, na katerem bodo zaigrali Breathe out, Flyspoon, Zaklonišče prepeva in Kačji pastirji. V sredo, 25. junija bo potekal turnir v ženskem nogometu. Zadnja nedelja v juniju bo v znamenju razstav, kijih bodo na ogled postavili ob 17. uri v šoli. Na tradicionalno likovno razstavo, na kateri se predstavljajo zgornjesavinjski umetniki, bodo člani TD Rečica tokrat povabili Mojco Semprimožnik iz Gornjega Grada. Z likovnimi izdelki se bodo predstavili tudi rečiški osnovnošolci. V narodopisnem delu so turistični delavci pripravili razstavo Žehta. Svoja dela bodo predstavile tudi rečiške vezilje. Eden od vrhuncev prireditve bo vsekakor sobotni Večer pod trško lipo, ki ga pripravljajo 5. julija. Na njej bodo zaplesali domači plesalci Folklorne skupine Krmaniš. Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca bo podelilo priznanja najboljšim izdelovalcem teh suhomesnatih dobrot. Na svoj račun bodo prišli ljubitelji ognjemeta, za zabavo v nočnih urah pa bodo zaigrali Zasavci. Nedeljsko popoldne, 6. julija, bo na športnem igrišču rezervirano za Igre med zaselki občine Rečica ob Savinji. Organizatorji napovedujejo zanimive igre, veliko za- bave in neizprosen boj, ki bo trajal do večernih ur. Marija Šukalo NA RECICI OB SAVINJI Glasba, šport, razstave Turistično društvo Rečica ob Savinji bo na tradicionalni, 29. prireditvi Od lipe do prangerja od 21. junija do 6. julija pripravilo veliko zabave za vse generacije, saj člani napovedujejo izvedbo že ustaljenih prireditev z bogatim programom. OBČINA REČICA OB SAVINJI Rečicam praznujejo Osrednji dogodek večdnevnega dogajanja ob drugem prazniku občine Rečica ob Savinji je bila torkova slavnostna seja občinskega sveta v avli osnovne šole, na kateri je zbrane nagovoril župan Vinko Jeraj. Če bodo uspeli zastavljene projekte uresničiti, bodo prihodnji občinski praznik obeležili s kakšno otvoritvijo, zato bo potrebno čim prej pripraviti občinski prostorski plan. Trenutno najpomembnejša projekta v občini sta kanalizacija Spod- nja Rečica-Nizka-Varpolje in izgradnja mostu, ki bo povezal Spodnjo Rečico s Trnovcem. Letos so prvič podelili občinska priznanja, in sicer je Ciril Turk prejel županovo priznanje za dolgoletno delo v gasilski organizaciji in nesebično pomoč ljudem v stiski. Županovo priznanje mladim za odličen uspeh v vseh letih šolanja pa so prejeli Maša Za-volovšek, Matija Veninšek in Maja Grudnik. Savinjčan SEJMIŠČE MOZIRJE Sejmarili bodo vsak mesec Na mozirskem sejmiscu ob reki Savinji je bil 16. junija sejem, ki so se ga udeležili sejmarji iz vse Slovenije. Tokratni je bil drugi zapovrstjo, ponudniki blaga pa so obljubili, da bodo sejmarili vsakega petnajstega v mesecu z izjemo nedelj. Takrat bo sejem 16. dan v mesecu. Takoje bilo tudi tokrat. Na sejmišču seje zbralo okoli 30 ponudnikov raznovrstnega blaga. Od tekstila, suhe robe, obutve, do bižuterije, medu, domačega sadja, konjskega mesa in podobnega. Ponudniki so z veseljem ugotavljali, da jih je obiskalo veliko število ljudi, ki niso zgolj »fir-bcev pasli«. Zadovoljni so bili tudi mnogi kupci, ki sojih privabile nizke cene in pestra ponudba. Benjamin Kanjir Na sejmišču se je zbralo okoli 30 ponudnikov raznovrstnega blaga (foto: Benjamin Kanjir) PREDSTAVNIKI VLADE RS V VELENJU Z ŽUPANI IN GOSPODARSTVENIKI 0 REGIONALIZACIJI SLOVENIJE Pokrajinski duh ušel iz steklenite Projekt pokrajin, eden ključnih sedanje vlade, je obtičal v slepi ulici. Če sta si bili politični pozicija in opozicija še na začetku mandata, ko je bilo potrebno zaradi pokrajin spremeniti ustavo, precej soglasni, se je pri sprejemanju temeljne pokrajinske zakonodaje zalomilo. Nedeljski posvetovalni referendum, ki za zakonodajalca ni zavezujoč, naj bi torej odgovoril na vprašanje, ali in kakšne pokrajine si ljudje sploh želijo. Kot je znano, naj bi Zgornja Savinjska dolina skupaj s Šaleško tvorila Savinjsko-šaleško pokrajino s sedežem v Velenju. V nasprotju z nekaterimi slovenskimi območji je na tukajšnjem že precej časa doseženo politično soglasje o združitvi v enotno pokrajino, kar seje potrdilo tudi na ponedeljkovem srečonju županov in gospodarstvenikov ter ostalih nosilcev razvoja s predstavniki vlade. Glavni cilj regionalizacije, je po besedah minis- Zgornjesavinjski starodobniki bodo v soboto, 28. junija, organizirali drugo mednarodno srečanje ljubiteljev starodobnih vozil v Vrbju na Ljubnem ob Savinji. Po uspešni lanskoletni prireditvi, ko so se lastniki starodobnih vozil popeljali poZadrečki dolini, bodo tokrat turistično vožnjoorganizirali po zgornjem delu Zgornje Savinjske doline do Podvolovljeka in Solčave. V društvu trenutno deluje 107 članov, glavni smisel srečanja pa je po mnenju predsednika društva Ivana Sovinška druženje in promocija doline. Novost tokratnega srečanja bo razstava stare kmečke tehnike, saj si v drušh/u prizadevajo poleg starih avtomobilov in motorjev ohraniti tudi tehnično dediščino zgornjesavinjskih kmetij. tra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Ivan Žagarja, bolj uravnotežen razvoj Slovenije. Razmerja v razvitosti so ena proti dva, spremljanje rasti bruto domačega proizvoda v posameznih delih države pa kažejo, da se bodo razlike še povečevale. Ljudje v okoljih, kjer je bruto osebni dohodek pol nižji kot drugod v Sloveniji, imajo slabše življenjske pogoje, po mnenju Žagarja, pa jih bo mogoče izboljšati z ustanovitvijo pokrajin. Nanje namerava država prenesti vrsto nalog in pristojnosti, z njimi pa tudi 1,2 milijarde evropskega denarja. Po podatkih ministrice za delo, družino in socialne zadeve Marjete Cotman sodi SAŠA po brezposelnosti in prejemkih socialne pomoči med nadpovprečne regije. V SAŠI je prav tako izrazit problem zaposlovanja mladih. Po ustanovitvi pokrajin naj bi te preko pokrajinskih skladov dobile možnost aktivno kreirati zaposlilveno politiko. Skrb za rejništvo naj bi tudi v prihodnje ostala v Pred družabnim srečanjem bodo udeležencem podelili priznanja in uradni del zaključili z žrebanjem prijavnic. Savinjčan Društvo ljubiteljev kulturne in tehnične dediščine Zgornjesavinjski starodobniki vabi vse, ki posedujejo stare eksponate iz naslova kmetijske tehnike, k sodelovanju na prvi razstavi stare kmetijske tehnike. Informacije na telefonski številki 041-698-260 (Ivan Sovinšek). Po vladnem predlogu pokrajinske zakonodaje prejme Savinjsko-šaleš-ka pokrajina 31,8 milijona evrov, od česar je za izvajanje rednih nalog namenjenih 16,7 milijona evrov, 15,1 milijona evrov pa za razvojne projekte in investicije. Z državnega nivoja se za izvajanje predvidenih nalog na SAŠO prenese tudi okoli 150 delovnih mest. rokah države, glede domov za ostarele pa bodo, po besedah Cotmanove, pristojnosti prešle na pokrajinski nivo odločanja, kjer bodo podeljevali tudi koncesije. Zakon nadalje predvideva, da se iz občinskih pristojnosti na drugi nivo lokalne samouprave prenese odločanje o pomoči na domu. Za uravnotežen razvoj pokrajin se zavzema tudi ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič. S prenosom bolnišnic na pokrajinski nivo naj bi se izboljšale zdravstvene storitve, predvsem pa je želja, tako Mazej Kukovičeva, da se znebijo čakalnih vrst. Na zdravstvenem področju naj bi pokrajine odločale o zastopnikih pacientovih pravic in koordinatorjih za zdravljenje duševno prizadetih. V skoraj dvourni razpravi so bili vsi prisotni enotnega mnenja, da pokrajine pomenijo razvojno priložnost in obenem prevzemanje odgovornosti za razvoj lastnega okolja, predvsem pa ne posegajo v pristojnosti občin. Savinjčan MOZIRJE Srečanje ljudi odprtih sr< Pod tem naslovom bo v nedeljo, 22. junija, pred restavracijo Gaj v Mozirju potekala dobrodelna prireditev. Organizatorje podmladek stranke SLS Zgornje Savinjske doline. Pričetek bo ob 10. uri z mašo v kapelici sv. Valentina v Mozirskem gaju, za udeležence maše bo vstop prost. Ob 11.30 bo pozdravni nagovor, do 16. ure pa se bodo zvrstili številni nastopajoči iz raznih krajev Slovenije. Potekale bodo tudi otroške, športne in kmečke tekmovalne igre. Sledilo bo popoldne z Ireno Vrčkovnik s skupino otrok, voditelj in povezovalec pa bo Franci Podbrežnik. Zvečer bo zabava z ansamblom Golte. Organiziran bo tudi velik srečelov. Ves izkupiček zbranih sredstev bo namenjen šolam Zgornje Savinjske doline v sklad za finančno pomoč otrokom iz socialno šibkejših družin. Marija Lebar Pokrajine bodo zapolnile vrzel med občinami in državo ter samostojno opravljale vrsto pomembnih nalog, je bilo sporočilo predstavnikov vlade savinjsko-šaleškim županom in gospodarstvenikom (foto: EMS) DRUŠTVO LJUBITELJEV KULTURNE IN TEHNIČNE DEDIŠČINE Srečanje starodobnikov in razstava stare kmetijske tehnike TEKMOVANJE UKV ZRS MARATON 200/ Rezultati dokaz usposobljenosti za pomoč ob nesrečah Skupina Zgornjesavinjskih radioamaterjev s predsednikom Mirom Prašnikarjem (v sredini) je ponosna na rezultate tekmovanja (foto: Ferdo Erjavec) Na Žagarskem vrhu nad Ljubljano je bilo konec maja srečanje radioamaterjev Slovenije in podelitev priznanj, ki so jih osvojili na tekmovanju UKV ZRS maraton 2007. Teje najboljšim podelil predsednik Zveze radioamaterjev Slovenije Goran Krajcar. Organizatortekmovanja je že vrsto let slovenska zveza radioamaterjev, na njem pa lahko sodelujejo vsi licencirani radioamaterji iz Slovenije in tujine. Tekmovanje poteka v desetih terminih od marca do decembra, vsako tretjo nedeljo v mesecu. Končni rezultat je odvisen od dobrega rezultata v posameznih terminih in vztrajnosti posameznika. »Radioamaterji naj bi sodelovali v čim več terminih, po možnosti vseh. Kar pa je zelo težko, kertekmovanje poteka ob nedeljah, ko imamo pač tudi družinske obveznosti. Tekmovanja se je letos aktivno udele- ževalo pet do deset radioamaterjev naše doline. Uspešnost je bila odvisna od čim večjega števila dolgih zvez,« je celoletno tekmovanje opisal predsednik kluba Miro Prašnikar, kije v kategoriji B - vzpostavljanje zvez z SSB in CW postajo osvojil 3. mesto. Zgornjesavinjski radioamaterji so dobre rezultate dosegali v vseh terminih tekmovanja, zato so prejeli številna priznanja v skupnem seštevku. Tako je v isti kategoriji kot Prašnikar priznanje osvojil tudi Ferdo Erjavec, v kategoriji C - vzpostavljan- LJUDSKA UNIVERZA VELENJE je zveze z FM postajo, je drugo mesto pripadlo Urošu Krajnerju, priznanja pa so dobili še Robi Hudolin, Miran Bele in Klara Praznik. Tudi v kategoriji E - začetni operaterji, so se Zgornjesavinjčani dobro odrezali. Prvo mestoje osvojil Miran Bele, drugo Klara Praznik in priznanje Robi Hudolin. Po besedah predsednika Prašnikarja pričajo rezultati maratona o dobrem delovanju in znanju radioamaterjev v naši dolini in hkrati dokazujejo usposobljenost za pomoč pri radijskih komunikacijah ob raznih nesrečah. Dosežki sovpadajo s 40-letnico radiokluba Mozirje, ki jo bodo obeležili jeseni. Več o radioklubu Mozirje lahko preberete na spletni strani: http://lea.hamradio.si/ ~s51dsw/. Marija Šukalo Izšla je dvojna zgoščenka Gorših ljudi na svetu ni: terenski posnetki ljudskih pesmi iz Zgornje Savinjske doline, ki celostno, strokovno in hkrati poljudno predstavlja bogastvo in raznolikost tradicijskega ljudskega pesemskega izročila Zgornje Savinjske doline. Avtor zgoščenke David Verbučje med leti 2000 in 2008 na domovih posnel čez sto ljudskih pevkin pevcev oziroma okoli 1.300 ljudskih pesmi, od katerih se jih je 108 znašlo na omenjeni zgoščenki. Cena zgoščenke Gorših ljudi na svetu nije 18,00 EUR. Naročite jo lahko z naročilnico iz Savinjskih novic, po elektronski pošti savinjske@siol.net ali jo kupite v Osrednji knjižnici Mozirje ali v uredništvu Savinjskih novic. Predstavitve: - v ponedeljek, 23.6. 2008, ob 21.00 na Radiu Goldi (106,2 MHz): pogovor z avtorjem in predvajanje posnetkov; - v petek, 27.6. 2008, ob 19.00, v Galeriji Mozirje: nastop ljudskih pevk in pevcev ter pogovor z avtoijem (pogovor bo vodil dr. Peter Weiss); - v nedeljo, 27.7. 2008, ob 16.00, v Kulturni dvorani gasilskega doma Radmirje (vokviru prireditve Flosarski bal): nastop ljudskih pevkin pevcev iz vseh sedmih občin Zgornje Savinjske doline. Več informacij na: http://gorsihljudi.blogspot.com/ Soizdajatelja: Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, Ljubljana in Društvo za raziskovanje popularne glasbe, Slovenija. NAROČILNICA j Spodaj podpisani_ I naročam______kom zgoščenke Gorših ljudi na I Pošljite mi jo na naslov: I I Poštnino v znesku 2,00 EUR plača naročnik. I Datum:________________________ Podpis, I J Delavnico priprave domačega sladoleda Udeleženke delavnice so pripravile okusen domač sladoled (foto: VV) Vzačetkujunijaje Ljudska univerza Velenje uspešno izvedla delavnico priprave domačega sladoleda, ki je potekala v Fašunovi hiši na Ljubnem ob Savinji. Svoje znanje in skrivnosti priprave dobrega sladoleda s pomočjo aparatov, ki jih imamo domaje udeleženkam razkrila izkušena slaščičarka Martina Špende iz Gornjega Grada. Delavnica je trajala pet šolskih ur, udeležilo se je je šest udeleženk. Skupaj z mentorico so pripravile in okusile štiri vrste sladoleda: jagodnega, vanilijevega, čokoladnega in stracciatello. Ob ponovnem večjem povpraševanju bodo delavnico sladoleda ponovili, vjeseni pa nameravajo izvesti delavnico priprave okusnih krem za biskvitno pecivo. Informacije o delavnicah in recept domačega sladoleda lahko dobite na njihovi spletni strani www.lu-velenie.si. W KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA SOLČAVA Priznanja krvodajalcem Solčavska krajevna organizacija RK je drugo junijsko nedeljo v goste povabila Majo Gosar, medicinsko sestro, ki je v naši dolini zadolžena za zdravstveno vzgojo otrok in odraslih. Gosarjeva je udeležencem srečanja spregovorila o zdravem življenjskem slogu in dejavnikih tveganja. lika Kramer Marolt (na sredini) skupaj s Katarino Prelesnik in krajani, ki so kri darovali 50-krat (foto: Marija Šukalo) OBČINA RECICA OB SAVINJI Nova oprema za krotenje rdečega petelina V dobri uri je predstavila številne teme iz CINDI programa. Tako so obiskovalci prisluhnili, kakšna naj bi bila zdrava prehrana, kako z gibanjem vplivati na svoje zdravje, kako zmanjšati previsoko telesno težo, preprečiti zvišanje holesterola in krvnega tlaka, se izogniti sladkorni bolezni ter kako alkohol in kajenje vplivata na človekovo zdravje. V nadaljevanju je predsednica solčavskega krajevnega odbora RK Lilijana Robnik spregovorila o delu odbora kije bil ustanovljen v preteklem letu. Čeprav odbor šteje manjše število članov, so uspeli razdeliti večje količine prehrambenih artiklov, pripraviti srečanje ostarelih v občini Solčava in obiskali vse tiste, ki zaradi bolezni ter starosti ne morejo na pot. V program dela za letos so si zastavili poleg naštetih dejavnos- ti in predavanj o zdravem življenju tudi postajo RK, kjer bodo Solčavani lahko izmerili holesterol ter krvni sladkor in tlak kar v domačem kraju enkrat na mesec. Srečanje je bila priložnost tudi za zahvalo vsem dvanajstim krvodajalcem, ki so svojo življenjsko tekočino darovali deset in večkrat. Med njimi so Franc Podbrežnik, Marjan Ipavec in Jože Anželak, ki so kri darovali 50-krat. Priznanja sta darovalcem izročili predstavnica območnega združenja RK Mozirje lika Kramer Marolt in podžupanja občine Solčava Katarina Prelesnik. Tovrstna predavanja o zdravem življenju so še kako dobrodošla, saj nas le tako lahko spomnijo na posledice našega nedejavnega življenjskega sloga. Marija Šukalo Ob prazniku Občine Rečica ob Savinji so v prostovoljnih gasilskih društvih Grušovlje, Rečica ob Savinji in Pobrežje pridobili nekaj kosov osebne zaščitne opreme in tehničnih pripomočkov, ki bodo pripomogli k varnejšemu krotenju rdečega petelina in obveščanju o nesrečah. Opremo vvrednosti skoraj 16 tisoč evrov, za kateroje kar osemdeset odstotkov sredstev prispevala občina in dvajset društva, so slavnostno podelili tretjo soboto v juniju na Pobrežju. Opremo je predstavil občinski poveljnik Franc Finkšt, pri tem pa izpostavil, da je bilo po novi odredbi potrebno kategorizirati gasilska društva v lokalnih skupnostih, kar pa za rečiško občino ni prineslo bistvenih sprememb, le novo pripra- vo operativnih požarnih načrtov. Te so ob slavnostni predaji opreme podpisali poveljniki društev Jože Žerak, Ciril Turk in Ivica Antinac ter župan Vinko Jeraj. Pogoj za podpis načrtov so bile tripartitne pogodbe, ki sojih pred časom že podpisali. Poleg zaščitne opreme so v gasilskih društvih občine Rečica bogatejši za gsm pozivnik, napravo, ki pošilja SMS sporočila o alarmu na mobilne aparate operativnih članov. Tako župan Vinko Jeraj kot predsednik regijskega sveta Savinjsko-šaleške regije Jože Drobež sta izrazila željo, da bi se oprema, ki sojo društva pridobila, uporabljala bolj za izobraževanje kot pa za intervencije. Marija Šukalo Župan Vinko Jeraj (desno) predaja novo zaščitno opremo (foto: Marija Sukalo) CENTER 1, MOZIRJE Zaključek združili z dobrodelnostjo Center 1 Vesne Jevremovič deluje v Mozirju od marca lanskega leta. V Centru širijo znanje in povezujejo vse, ki želijo narediti nekaj zase ter verjamejo v pozitivnost, novosti in razvoj. Pri njih se lahko udeležite tečajev tujih jezikov, umetniških in ostalih delavnic, okroglih miz z zanimivimi ter poučnimi temami in rekreacije. Prvi petek v juniju so se tečajniki zbrali na zaključnem srečanju, kjer so dobili potrdila o opravljenih tečajih in sodelovali pri mali dobrodelni aktivnosti. Prispevali so svoje izdelke in sijih med seboj prodajali. Izkupiček od prodaje, kar400evrov seje nabralo, je namenjen pomoči najbolj potrebnim. V času tečajev bodo v prihodnje organizirali varstvo in dejavnosti tudi za otroke tečajnikov. Štefan Matjaž - Stepa Tečajniki in učitelji Centra 1 so z veseljem sodelovali pri dobrodelni akciji (foto: Stepa) Samski prebivalki na tepi njivi Piše: Aleksander Videčnik Veliko let sem zahajal na Molovske vrhe. Tako sem spoznal vrsto domačinov in se z nekaterimi tudi spoprijateljil. Znanoje, da ima še tako majhen zaselek svoje zgodbe in skrivnosti. Nekoč sem se zadržal pri Krajderju in tedaj sem prvič slišal o dveh sestrah, ki sta bivali vjami obTripotoku, ljudje sojima pravili "pečnele". Marija Krajderjeva mi je pripovedovala, daje od mladih let poznala obe sestri, za kateri so ljudje vedeli povedati, da sta se zatekli na Lepo Njivo zaradi sporov doma in da sta prišli s Kranjskega. Sami sestri o sebi nista pripovedovali, bili sta nekako skrivnostni, zato so ljudje govorili, da delata pokoro. Ena je nekoliko "šantaia", druga pa je bila dobrih nog inje hodila redno na božje poti, posebno pa na Višarje. Ljud- je soji dajali denar, da gaje z molitvijo odslužila. Pogosto soji dali za maše na Višarjah, očitno so ji zaupali. Sestri sta redno hodili k maši na Lepo Njivo, na sveti večer pa radi prihajali h Kreider-jevim in tam molili vse dotlej, koje bilo treba iti h polnočnicam. Domačini sojima bili naklonjeni, nihčeju ni ničesar spraševal, radi sojima dajali kaj za pod zob, pa tudi prislužili sta si z delom na kmetijah. Redno sta hodili v "taverh". Celo na Koroško sta hodili na žetev. Baje je imela ena tudi sina, kije delal v Ameriki in ji redno pošiljal kaj malega denarja. Na sploh sta veljali za zelo skromni ženski. Vjami sta imeli odprto ognjišče, kjer sta kuhali. Ob vhodu sta naložili kamenje in ga z ilovico zamazali, da je bilo v jami topleje. Vhod sam je bil nekoliko višje, zato sta uporabljali kratko lestev. Kot so vedeli povedati ljudje, sta imeli vjami le en "špampet", saj je bilo v njej malo prostora; res sta bili jami dve, toda majhni. Kotje bilo med domačini znano, sta že pred prvo svetovno vojno umrli. Pred kakimi tridesetimi leti so me Korpnikovi peljali k jami, da sem si jo ogledal. Še tedaj seje videl v prvem delu jame na stenah sajasti odtenek, dokaz, da sta tam kuhali. Pri Rženičniku (Vrabču) v Ržišah imajo kratek zapis o pečnelah. Uvodoma so podatki skladni z zgoraj navedenimi. Zanimiv je podatek, da je tista, ki je romala na sv. Višarje, tja in nazaj hodila po cel mesec. Baje je hodila od kmetije do kmetije in se na ta način preživljala. Po podatkih pri Vrabču je ena od njiju zbolela in po tem, ko je mozirski župnik opravil poslednji zakrament, tudi umrla. Iz jame so jo tedaj prenesli h Korpniku, kjer so jo dali na mrliški oder in jo potem pokopali na mozirskem pokopališču. Osamela sestra je potem izginila neznano kam, ljudje so menili, da jo je bilo samo strah živeti vjami. Kje sploh je jama, v kateri sta živeli pečneli? Korpnikove peči ležijo med Tripotokom in potokom Lokovšek. Domačini imenujejo ta kraj "v Reteh". Ko človek razmišlja ob tej nenavadni zgodbi, se lahko zamisli, kako so ljudje med seboj strpno živeli, kako so bili dobri drug do drugega, kako so razumeli bedo drugega in si med seboj pomagali. Očitno je to danes zgodovina ali drugače, zgodba iz preteklosti, ki seveda v današnjem "naprednem" svetu ne bi bila več mogoča. Se morda motim? Vražeuernosf u preteklosti Ljudje so veliko govorili o raznih pojavih, doživljajih in strahovih. Predvsem ob večernih razgovorih ob raznih zimskih delih, koje bila zbrana vsa družina, so najpogosteje pripovedovali o coprnicah, žal-ženah in drugih bajnih bitjih. Seveda so tudi o strahovih vedeli veliko povedati. Strašilo je največkrat pri kapelicah, na križiščih kolovozov, ob mejnikih, v župniščih, pri starih bajtah, opuščenih domačijah in okoli pokopališč. Kaj so videvali? Največkrat temno oblečene postave. Slišali so tudi razne zvoke in celo besede. Furmani so trdili, da na določenih delih cest sede hudič na voz, tedaj konji komaj vlečejo voz, tudi če je prazen. Redki so vedeli povedati, da bi v kateri od cerkva strašilo; verjetno iz strahospoštovanja božjega hrama niso omenjali. Coprnice so največ videvali kot svetleča se telesa, podobna baklam in ta so se premikala. Povsod so imele stalna zbirališča, za nje pa so ljudje dobro vedeli. Coprnice so bile vedno hudobne in maščevalne, svoje žrtve pa so smodile. Le redko sojih opisovali v človeški podobi. Ljudje so vedeli, katera od vaških žensk je coprnica. Zanimivo v ljudski domišljiji je, da je bilo coprnikov malo oziroma skoraj nič. Seveda so znali coprati tudi drugi - take sposobnosti so ljudje pripisovali duhovnikom in škricem. Duhovnikje lahko naredil točo ali neurje. Tudi nekaterim domačim zdravilcem so pripisovali coprniške sposobnosti. Nekateri od slednjih so znali priklicati vraga v krog. Povsem drugače so ocenjevali tiste, ki so premogli kolomon (čarovniška knjiga). Žal-žene so v ljudskem pripovedništvu dobre, rade pomagajo z nasveti, tudi dela se lotijo, če je 12 v__y njihov prijatelj v zadregi. Videvali so jih kot belo oblečene lepe ženske, ki so, če so bile povabljene, prerokovale novorojencem. Redko je bilo slišati pripovedovanje o črnih žal-ženah, ki bi bile hudobne. Sicer so lepe žal-žene imele vedno dolge "zlate" lase. O njih so vedno spoštljivo govorili. Veliko bolj pestro je bilo splošno verovanje naših prednikov. Povezano je bilo z vremenom, lahko z verskimi običaji; sem spadajo pripovedovanja, da so pravičniki vedeli za dan svoje smrti. Tako so verjeli, da tisti, ki se sedem let med postnim časom dosledno posti, potem ve za dan svoje smrti. Bolj redko se pojavljajo pripovedovanja o bajnih bitjih, kot so škratje, če pa že, je to največkrat v zvezi s kakšnim grajskim zakladom. Ta bitja so redko opisana kotzlobna, večkrat se pojavljajo kot dobri pomagači človeku, so pa lahko v primeru izdaje zelo maščevalni. Seveda je človeška domišljija velika. V naših krajih so verjeli v tako imenovan "cahn", rekli so: »Cahnje dalo.« To pa pomeni, daje ta znak opozoril največkrat na smrt koga izmed sorodnikov ali prijateljev. Kot primer cahna povemo, da so se pred hišo nenadno zrušila zložena drva ali daje potrkalo na vrata, okno ali pa so slišali kakšen nenavaden zvok ali korake v hiši. Seveda je ta sestavek le delček bogate dediščine verovanja naših prednikov. Moški pevski zbor na Lepi Njivi je nastopal pod vodstvom Janeza Oblaka - Hribernika. Sliko hranijo pri Vrabču v Ržišah. ŠUŠKA BANDA IZDALA PRVO ZGOŠČENKO Glasba temelji na vižah iz slovenske narodne zakladnice Člani rečiškega kulturnega društva so drugi petek v juniju v domačem kulturnem domu pripravili promocijski koncert Suške bande ob izdaji njihove prve zgoščenke. Glasbena prireditev, ki je privabila veliko število ljubiteljev lahkotnih melodij, je bila ena izmed prireditev, ki jih pripravljajo v čast praznika občine Rečica ob Savinji. Na promocijskem koncertu je dvanajst glasbenikov predstavilo instrumentalne in vokalne pesmi, zbrane na zgoščenki, ki je izšla pri založbi Zlati zvoki. Mladi in tudi izkušeni glasbeniki, ki so združili svoje glasbeno znanje ter moči in si nadeli ime Suška banda v spomin na pihalno godbo, kije delovala med obema vojnama v Dol-Suhi. Njihovi začetki segajo na dvorišče Atelškove domačije, kjer so se po naključju znašli nekateri muzikanti, ki v ansamblu vztrajajo tudi danes, in zaigrali prve takte. Tisto leto so se na cvetno nedeljo predstavili v domačem kraju. Sledila so številna gostovanja in nastopi v domačem kraju ter drugod po Sloveniji. Pridružili so se jim tudi novi člani. Svoj prostor za vaje so dobili na Kocjanovem »štiblcu«. Njihova prvenstvena naloga je izpopolnjevati svoje glasbeno znanje in zabavati ljudi. Ker imajo zelo specifično zasedbo instrumentov, je potrebno vsako skladbo posebej prirediti, za kar skrbi njihov umetniški vodja in dirigent Darko Atelšek. Na vajah je Atelšek zelo strog in neizprosen učitelj, ki od svojih učencev zahteva natančnost brez odstopanj. Ko stopijo pred občinstvo, postane veseljak in zabavljač. Umetniški vodja in dirigent Darko Atelšek (drugi z leve) ter hudomušna moderatorja večera • Strašna Jožeta (foto: Marija Šukalo) In prav tak je bil večer s Suško bando, vesel in zabaven. K temu so pripomogli tudi gostje, ki so z bando povezani s prijateljskimi vezmi: harmonikarji Darka Atelška, Ansambel Franca Žerdonerja s prijatelji in Savinjski trobilni kvartet. Za obilico smeha sta s svojo hudomušnostjo poskrbela moderatorja večera Jože Kranjc in Jože Robida - Strašna Jožeta. Program gostov je obsegal narodne in ponarodele pesmi domačih in tujih avtorjev, posegli pa so tudi po priredbah znanih imen slovenske narodnozabavne glasbe. Marija Šukalo zoo a. VRT Ivanke Uranjek 1, Žalec 03 571 95 40 Levec 7la, Petrovče 03 492 21 22 da ilo za ODLIČNJAKE zlata ribica . . m Vso, Kar moraš storiti jo, da svoje spričevalo Kot doKaz tvojega uspehu prineseš na vpogled v tvojo najbližjo trgovino TuKano. Tam te bo čaKala ZLATA RIBICA & Kup ugodnosti. Ob prejetju zlate ribice ti nudimo 10/ popust za naKup vseh izdelKov in opreme. Ki jo potrebuješ za nego in zdravo življenje tvojega novega hišnega ljubljenčKa. ENAJSTO OCENJEVANJE VIN IZ VINORODNEGA OKOLIŠA KOLOVRAT Tekmovanje prihodnje leto pri Fužirjevih V zidanici pridelovalcev Franca, Braneta in Mojce Černivšek v Kolovratu so se minuli konec tedna zbrali tamkajšnji mali pridelovalci vina. Koje pred enajstimi leti danes pokojni Ivan Zupan prvič predlagal in organiziral takšno ocenjevanje, je imel v mislih željo po dvigu strokovnosti in pridelavi kakovostnih vin ter ne nazadnje druženje sosedov, krajanov in prijateljev. Od takrat naprej so opravili ocenjevanje vsako leto. Letnik 2007 je prineslo na ocenitev in degustacijo devet malih vinogradnikov, srečanja pa se je udeležilo še enkrat več povabljenih. Da deževno vreme ne bi preveč kljubovalo dogodku, so ocenjevanje izvedli pod velikim šotorom. Ker so bili odtenki med vini minimalni, sojih sedem nagradili s tretjim mestom in priznanji, drugo mesto in srebrno medaljo je dosegel Vinko Žehelj iz Bočne (vinograd ima v Kolovratu), prvo mesto in prepoznavno najboljši vinski letnik sta Priznanje pridelovalcu najbolje ocenjenega vina, letnik 2007, je letos pripadlo Vojku Fužirju iz Ljubije (foto: Jože Miklavc) pridelala Nada in Vojko Fužir, ki sta se v lanskem letu priselila iz Lok pri Mozirju v Ljubijo. Dosežek Fužirjevih pomeni nenapisano obveznost, da v prihodnjem letu prevzamejo organizacijo 12. ocenjevanja kolovraških vin na svojem domu. Ob dogodku je zbranim vinarjem spregovoril Alojz Plaznik in jim čestital za napredek pri pridelovanju vse boljših rdečih vin v malih vinogradih nad Ljubijo. Ocenjevana vina so bila po njegovem mnenju okusna, lepe rdeče barve in prijetnega, aromatičnega vonja. Jože Miklavc J5i_ i Medtem koje za klavirsko spremljavo mlajših poskrbel Toni Acman, so bili za instrumentalno spremljavo starejših pevcev »zadolženi« bobnar Luka Venek, kitaristka Metka Spende in pianistka Klara Praznik. Pe-vovodkinja Katja Gruberje v program povezala pesmi, ki najbolje grama je bil »i-zborček«, kije s svojimi glasovi in koreografijo navdušil občinstvo. Seveda tako dobrega nastopa ne bi bilo brez številnih vaj. Te so bile prilagojene različnim starostim. Otroci so bili razdeljeni v tri otroške in mladinski pevski zbor. V slednjem Ravnatelj OŠ Nazarje Jože Kavtičnik je prijetno presenetil s solističnim pevskim nastopom (foto: Marija Sukalo) so dajali poudarek triglasnemu petju in bili na zimskih intenzivnih vajah. Ob bučnih aplavzih so mladi pevci pogosto ugotovili, da petje ni le njihova osebna stvar, saj ga delijo s poslušalci. Spoznali so tudi, da je petje posebna govorica, in kadar je združena z drugimi izraznostmi, očara tako pevca kot poslušalca. Ob zaključku koncertov je zahvalne besede pevcem in instrumentalistom ter zborovodkinji namenil ravnatelj Jože Kavtičnik, ki je prepričan, da lahko gremo z glasbo marsikom, najdalje in najgloblje pa vsekakor v naša srca. In do tja je prav gotovo segla glasba tako v torkovem kot v četrtkovem večeru, ko so se pevci poslovili tudi od devetošolk. Te bodo svoje pevsko znanje mogoče nadgrajevale v pevskih zborih na srednjih šolah, kamor se jeseni podajajo. Marija Sukalo Prvi junijski teden so v nazorski osnovni šoli pripravili četrta letna koncerta pevskih zborov. V torek, 3. junija, so pred starši nastopili pevci in pevke mlajšega in starejšega otroškega pevskega zbora OŠ Nazarje ter otroški pevski zbor POŠ Šmartno ob Dreti. V četrtek, 5. junija, pa so obiskovalcem zapeli osnovnošolci, združeni v mladinskem pevskem zboru. Mladi pevci ugotavljajo, da lahko petje očara tako poslušalce kot njih same (foto: Marija Šukalo) odražajo, kaj pevci zmorejo. Tako so najmlajši zapeli nekaj narodnih ter otroških pesmi, starejši so narodnim dodali zabavne in črnske duhovne pesmi ter filmsko glasbo. Prijetno presenečene torkovega večera je bil solistični nastop ravnatelja Jožeta Kavtičnika, ki je zapel ob spremljavi otroškega pevskega zbora in požel bučen aplavz. Četrtkovo dopolnilo bogatega pro- KONCERTA PEVSKIH ZBOROV OSNOVNE ŠOLE NAZARJE Ravnatelj Kavtičnik prijetno presenetil poslušalce GLASBENA ŠOLA NAZARJE Mlada pianistka navdušila obiskovalce koncerta Vtorek, 10. junija, so obiskovalci v dobršni meri napolnili dvorano glasbene šole v Nazarjah. Klavirski recital Ane Glušič, učenke 5. razreda glasbene šoleje namreč privabil številne ljubitelje tovrstne glasbe na koncert, na katerem seje predstavila mlada pianistka iz Mozirja. Klavirska dela znanih skladateljev so se izpod prstov mlade glasbenice preko klavirskih tipk dotaknila prav vsakega obiskovalca. Glasbene točke so bile dopolnjene še z globokimi mislimi romantičnega skladatelja R. Schumanna ki sta jih poslušalcem na doživet način predstavili mlada glasbenica in njena mentorica Ana Avberšek. Za vrhunec koncerta sta poskrbe- Ana Glušič je izvedla klavirska dela J. S. Bacha, R. Schumanna, F. Chopina, »našega« L. M. Škerjanca in drugih (foto: Franjo Atelšek) li kar obe, učenka in mentorica, ki sta s štiriročnim igranjem poslušalcem predstavili delček znanega glasbenega dela P. I. Čajkovskega, Hrestač. To je nekakšen posladek za ljubitelje klasičnega baleta, kot se je o tej glasbeni točki slikovito izrazila Avberškova. Mentorica mlade pianistke je pred zadnjo glasbeno točko njene varovanke zbranim zaupala še eno Schumannovo poučno misel: »Svet je velik, bodi skromen. Nič ni takega, kar bi sam odkril na novo. Če pa se to vendarle zgodi, deli to z drugimi.« Sledil je bučen aplavz, namenjen mladi in nadarjeni Ani Glušič, kije z nastopom navdušila prisotne. Franjo Atelšek VEČER Z UREDNICO PRI MOHORJEVI DRUŽBI ALENKO VEBER Zgodbe podane brez dosežkov tehnike navdušile Turistično društvo in Občina Solčava sta zadnji majski petek pripravila večer z ljubiteljico naravne in kulturne dediščine ter urednico pri Mohorjevi družbi, Alenko Veber. Poznavalka številnih tematskih planinskih poti, je ob predavanju pod naslovom Iz popotne bisage z obiskovalci podelila popotniško in romarsko doživetje v sliki, besedi in glasbi. Slednjo je izvajala citrarka Damjana Praprotnik iz Dvorij na Gorenjskem. »Za svojo pot ne potrebuješ nič takega, česar ne premore najbolj ubog revež. Popotno palico lahko odrežeš v leskovem grmu. Lahko greš bos in se spotoma naješ borovnic in malin, lahko se odžejaš v potoku. Spiš pri pastirjih ali pod milim nebom, dihaš svež zrak, greješ se na soncu ali ob ognju... Samo pojdi, kajti dovolj je bilo izgovorov in preveč pomladi je že odzvonilo mimo tebe!« je po planinskih poteh in brezpotjih poslušalce povabila Notranjka z Babnega polja, ki je Solčavanom in Zgornjesavinj- GALERIJA MOZIRJE Razstava otroške ustvarjalnosti V Mozirskem gaju je pred dobrim mesecem dni potekala tretja likovna kolonija predšolskih otrok. Na vabilo s strani organizatorja Vrtca Mozirje se je odzvalo 27 otrok, ki so na slikarska platna izlili svoje videnje okolice. Slikovita in cvetlična barvnost otroških izdelkov (foto: Benjamin Kanjir) Mali nadebudneži so ob vzpodbudi svojih mentoric uporabljali različne slikarske tehnike. Iz minute v minuto so pod njihovimi prstki nastajale male umetnine, na katere so bili zelo ponosni. S pomočjo oglja, barvic ali čopičev so svoja videnja prenesli na papir. Vsa nastala dela so 9. junija zbrali v prostorih mozirske galerije. Strokovno oceno ali morda bolje besedo na pot jim je namenila akademska slikarka Terezija Bastelj. izpostavila je otroško neobremenjenost zavoljo nepoznavanja različnih pravil, kijih morajo starejši slikarji upošte- vati. Svojstveno videnje sveta okoli sebe in začetniški poskusi so iz malih nadebudnežev izvabili njim lastna gledanja in občutke. Ustvarjeno ima zato večjo vrednost in potrebo po vzpodbujanju hoje po začrtani poti. Kakor se šika, so olvoritev razstave likovnih del malih ustvarjalcev s pesmijo in plesom popestrili njihovi vrstniki iz mozirskega vrtca. S pristnim veseljem so dodatno obarvali galerijski prostor, ki že dolgo ni bil odet v tako slikovito in cvetlično paleto barv. Benjamin Kanjir Alenka Veber (desno) je pozvala poslušalce, da se tudi sami podajo na pot in začnejo odkrivati manj znane lepote naše dežele (foto: Marija Sukalo) čanom bolj znana kot »krivec« za ponatis knjige Vršnakovega Joža Preproste zgodbe s solčavskih planin. S pripovedovanjem o svojih doživetjih je avtorica na nekoliko drugačen način predstavila svoja ljubiteljska popotovanja širom po Sloveniji, ob tem pa je poskušala navdušiti poslušalce, da se tudi sami podajo na pot in začnejo odkrivati manj znane lepote naše dežele. Zanimive zgodbe iz njene popotne bisage so v majskem večeru v solčavski občinski dvorani, ko je večkrat zmanjkalo elektrike, prav zaradi slednjega še lepše pričarale čas, ko so se v planinskih postojankah ob sveči zbirali ljubitelji gora ter pripovedovali različne zgodbe in legende, ki sojih bodisi slišali ali sami doživeli. Tedaj namreč orodje predstavitve niso bili dosežki tehnike kot danes, temveč topla beseda, podana na poslušalcu prijeten in zabaven način. Marija Sukalo V zadnjem času pred uničenjem in krajo niso več varne niti rože v cvetličnih koritih. Pred časom je namreč nekdo na rečiškem pokopališču pobral vse rože iz cvetličnega korita in razsul zemljo. A kot kaže je »junak« imel za tovrstno delo malo časa, saj je drugo korito, oddaljeno le meter stran, ostalo nedotaknjeno. Avtor nečednega dejanja bo verjetno cvetje posadil kje drugje, saj jih je odnesel s koreninami vred. Marija Sukalo /-----N IZ RODA V ROD Davidu Urtlju že drugič naslov »grajski godec« Člani turističnega drušlva Nazarje so pod pokroviteljstvom občine in krajevne skupnosti pripravili tradicionalno etno prireditev Iz roda v rod. 16 tovrstno druženje, ki je potekalo drugo soboto v juniju v domu kulture, je bilo hkrati tudi izbirno tekmovanje harmonikarjev za Zlato harmoniko Ljubečne in zaključna prireditev ob praznovanju praznika nazorske krajevne skupnosti. Na njej seje predstavilo 19fratonarjev iz različnih krajev Slovenije. Občinstvu so se predstavili tudi Zgornjesavinjčani Andraž Supin, Peter Atelšek in Robi Weiss z Ljubnega ob Savinji, Aljaž Trbovšek in David Urtelj iz Nazarij, Mitja Stenšak, Gašper Belaj in Urh Pečnik iz Gornjega Grada. V prvem delu so meh harmonike raztegnili vižarji samouki. Na izbirnem tekmovanju za Zlato harmoniko Ljubečne se je predstavilo dvanajst harmonikarjev v različnih starostnih kategorijah. Izvajanje polk in valčkovje spremljal strokovni sode- 18. junija je praznovala "Abrahama" Alojzija Tratnik Znova smo se danes okrog tebe zbrali da tvoj rojstni dan in god bi skupaj praznovali Abraham te dni prišel ti je na proti tihi spremljevalec bo na tvoji poti Glej, da tega starca nič ne boš se bala z njim ti bo usoda še veliko dala. Otroci in soprog glavno so darilo, ki ti ga življenje je že podarilo. Vse kar imaš, si s trudom pridobila, saj družini topel dom si uredila. Blagostanja reka k tebi bo zavila, in nešteto nate bo darov izlila. Še ljubezni sonce nate bo sijalo, z vnučki potomstvo bo obdarovalo. Ohrani vedri svoj nasmeh, ostani zdrava, pri močeh! Sreča v srcu nikdar naj te ne zapusti skupaj le z ljubeznijo v tebi naj živi! To ti želijo: mož Vlado, hčerke Klementina in Andreja z družinama, Marjetka, Damijana, Alenka in sin Aleš. David Urtelj je znova prepričal gledalce (foto: Marija Šukalo) lavec tekmovanja Zoran Kolin, ki je menil, da je prireditev v primerjavi s preteklimi leti po kvaliteti igranja nastopajočih bolj slaba. Zato bodo v polfinalu v Slovenski Bistrici ali v Bodon-cih zaigrali le Stanka Fidler iz Zgornje Poljskave, Matic Markeljc iz Mokronoga, Alen Tilinger iz Šmartnega v Rožni dolini in Zgornjesavinjčan Robi Weiss z Ljubnega ob Savinji. Pohvalil je mlade zgornjesavin-jske harmonikarje, ki so se odločili za nastop pred domačo publiko in poudaril, da bodo morali še veliko delati, saj bodo le tako izboljšali kvaliteto nastopa. Močan vtis nanj je naredil najmlajši frajtonar, sedemletni Urh Pečnik iz Gornjega Grada, za katerega meni, da je bil zelo dober. Kolin meni, da če bo mali Urh nadaljeval tako zavzeto, kot je začel, bo vsekakor hitro napredoval. Kot že leta doslej, je tudi letos občinstvo izbiralo svojega favorita za »grajskega godca«. Laskavi naslovje tudi letos osvojil David Urtelj, ki se veščin igranja frajtonarice uči pri Robertu Goličniku tretje leto. Za popestritev prireditve so poskrbeli mladi glasbeniki iz Zadrečke doline, združeni v ansamblu Čar. Marija Šukalo REČICA OB SAVINJI Najmlajši planinci osvojili nalepko Ciciban planinec Razposajeni otroci pri vzponu na Kuglo (foto: Marija Sukalo) Tretjo junijsko soboto so se na tradicionalni pohod na Kuglo odpravili najmlajši planinci rečiške-ga planinskega društva. Zjubilejnim desetim tovrstnim srečanjem so tako tudi sami prispevali kamenček v mozaik praznovanj občinskega praznika. Male pohodnike iz vrtca in osnovne šole so na njihovi poti spremljali starši, planinski vodniki in vzgojiteljice iz vrtca. S starta pred vrtcem so krenili v Podkrižnik do Blat in Žabjakov ter naprej do Visočnika, v Dol-Suho in vse do Kugle. Ob prijetnem druženju so si na poti privoščili malico iz nahrbtnika in kratek počitek. Na Kugli sta jih čakala harmonikar Darko Atelšek in seveda sladoled. Po razposa-jeni igri in sladki dobroti so se udeleženci s starši vrnili nazaj na Rečico. Z osvojitvijo Kugle so si otroci prislužili nalepko Ciciban planinec. Marija Šukalo EHZl Pokličite: (03) 705 30 57 ali (041) 642 643 IZDELAMO vse vrste fasad, NOTRANJE IN ZUNANJE STROJNE ------ OMETE TER STROJNE TLAKE, GRADIMO TT.RM05G D J °'° POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE! Šešče 48/a. Prebold, tel. 03/705 30 57. 041/642-643. E-mail: termo.sgdgemail.si Akcijske cene + darilo 'popust v vrednosti cene goriva za 15.000 km." Srnjakove Kotle Žlobudranje in šumeče padanje vode vznemirja osamljenost nedotaknjene divjine Srnjakovih Kotel (foto: EMS) Srnjakove Kotle v osrčju gornjegrajskega pogorja je menda Bog ustvarjal istočasno z ostalim stvarjenjem. Zato se ni pečal z geometrijskimi ravninami, prej bi lahko domnevali, da mu je prgišče zemlje in skalovja pomotoma spolzelo skozi prste ter se razpotegnilo in osamljeno razbohotilo v tem pragozdnem kotu. Celo nekaj večne teme, tiste neprebojne, je ostalo ob vznožju skalnih ostenj, zato polnost življenjske rasti v tem zamaknjenem kraljestvu povodnega moža le s težavo preživi. Svet Srnjakovih Kotel je svet skrotovičenih čudes, v katerem se skriva veliko neznanih skrivnosti. Celo domačinom je nekoliko odtujen in nenavaden, menda zaradi starinskosti in neobvladljivosti. Žuborenje kristalne studenčnice se pretaka iz tolmuna v tolmun pod prepadnimi skalnimi previsi, z mahom in lišaji porasle kamnite stene dajejo občutek utesnjene prostranosti. Težko seje znebiti občutka, da sleherna skala in celo najmanjši kamen skrivajo v svojem ledenem srcu tisočletno zgodbo. Srnjakove Kotle bi lahko primerjali z grobnico brez pokrova. Je torej sploh mogoče govoriti o slučaju, da so ljudje, v ne tako sivi preteklosti, polni vraževerja, verjeli bajkam o skrivnostnem prebivalcu tega naravnega labirinta? Dom povodnega moža sredi pragozdne nedotakljivosti. Voda se po kotanjastem žleb- iču zliva v jezerce. Nad tem je še eno, nekoliko manjše, nekakšno letno domovanje gospodarja tolmuna. Nad vsem pa bedi med skale ujet slap. V tako odtujenem svetu se pojem večnosti približa skoraj na doseg roke. Kot da tukaj ni časa, ne prostora, da se je razbohotila samo Božja neskončnost, ki vsrkava. V tej resnici je nekakšen začetek življenja in odrešenja. Pomirja in opogumlja. Bog je bil silno radodaren, koje Gornjegrajcem delil hribovit svet. Zdi se, da so redke bukve osameli varuhi svetega kraja. Še nad njimi gospodari ošabni javor in lepotni odsev okrasne jelke na nasprotni strani tolmuna. V Kotlah je modrost. Preprosta filozofija iskanja poti do modrosti. Nihče je še ni našel, čeprav mnogi poskušajo hoditi po njenih stečinah. Savinjčan BONI Prijazen, simpatičen, učljiv, 3-4 leta star buli mešanec potrebuje nov dom. Je cepljen (proti steklini in kugi) ter čipiran. V prihodnjih dneh bo tudi kastriran. Zanj iščemo odgovornega in prijaznega skrbnika. Boni se trenutno nahaja v začasni oskrbi Društva POŽIV Velenje v bližini Velenja.Več informacij na: 040/729-015 (Irena), 031/370-798 (Andreja), poziv.velenje@gmail.com www.termosgd.com creati Edini kompokt s 7-letno garancijo in maksimalnih 5 zvezdic NCAP za varnost. Dobitnik številnih evropskih novinarskih priznanj. czG*e>'cJ sporty wagon Karavanska izvedba modela cee d z najdaljšo evropsko garancijo in največjim prtljažnikom v razredu predstavlja idealno družinsko ali poslovno vozilo. Že za 13.153 EUR AC MLAKAR, C. Simona Blatnika 18, Velenje © 03898-56-64 Za prijetno bivalno klimo v vročih dneh in prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh! Toplotno izolacijski fasadni sistemi! Pozimi topleje, poleti hladneje! Na podtagi 20 letnih izkušenj Vam bomo brezplačno svetovali pri izbiri pravega lasadnega sistema (priznanih izdelovalcev materialov Roefix aS Baumit) pri sanacijah ali novogradnjah! Le tega vam bomo po naročiti kvalitetno in cenovno ugodno tuci izvedli. ZAGOTOVITE Sl USTREZEN TOPLOTNO IZOLACIJSKI FASADNI SISTEM !!! 5 LETNA GARANCIJA! Ob prazniku države Slovenije vam iskreno čestitamo in želimo veselo in ponosno praznovanje! H Si Nova Slovenija KRŠČANSKO LJUDSKA STRANKA Nihče ne ljubi domovine ker je velika, temveč ker je njegova, (slovenska modrost) SDS Ob prazniku države Slovenije, dnevu državnosti, vam iskreno čestitamo! Slovenska demokratska stranka Občinski odbor Rečica ob Savinji ŽUPAN IVANPI anes, za jutri. Slovenijo. s sode Slovenska demokratska stranka \ h Vinko Jeraj »občinski svet OBČINA GORNJI GRAD Attemsov trg 3 3342 Gornji Grad Ob oIMmBP cestimmo ob občinskem Vsem prebivalcem, doline čestitamo ob dnevu (ft-žav^fo^ti in vam želimo prijetno praznovanje Župan Ivo SuhoverŠ občinski svet in občinska up Upravna enota Mozirje Ä&nkain 1 in občanom mmm - #> čestitamo ob .v dnevu državnosti. Gornji tirati, občinska uprava in občinski svet Dobrodelna prireditev UUDI OOa Sv. maša ob 10. uri v Mozirskem gaju (vstop prost) SLS podpira ustanovitev Savinjsko - Šaleške pokrajine V NEDELJO, 22.JUNIJA PRED RESTAVRACIJO “GAJ V MOZIRJU Podpora ustanavljanju pokrajin je nadaljevanje dolgoletnih prizadevanj Slovenske ljudske stranke za decentralizacijo in skladen regionalen razvoj Slovenije. Nastopajoči: IRENA VRČKOVNIK ANSAMBEL GOLTE LJUDSKI PEVCI INSTRUMENTALNE SKUPINE Občankam in občanom Zgornje Savinjske doline čestitamo ob DNEVU DRŽAVNOSTI BOGAT SREČELOV - ves izkupiček od prireditve bo namenjen šolskim skladom za pomoč otrokom iz socialno šibkejših družin Prireditev bo vodil Franci Podbrežnik 1/LIU fl Ir OUnLa Harmonično rtitje športnega karakterja m glasbene duše za vse. ki jih vodi svoboda uživanja Avdio vmesnik za priklop USB, iPod m mp3 predvajalnikov ter otrvoianski upravljam* bosta poskrbela, da primerna glasbena podlaga ra vaše dogodivščine ne bo roko« več kot ra ki* oddaljena Notranjost s prestavno ročico v usnju in posebnim obiarmjenjem bodo prebudili vaš športni duh. predelno korito v prtljažnem prostoru bo sprejelo vse potrebno ra vaše športne užitke, šest varnostnih Marin, klimatska naprava in sprednje meglenke pa bodo skrbele ra varnost m udobje vaših avantur. Cbo Rip Curt od 10.510 Eur RENAULT AC MLAKAR, d.o.o., Cesta Simona Blatnika 18, 3320 Velenje Tel: 03-898-56-65; Fax: 03-898-56-72 Nova raven izkoristka prostora in udobja ila letos zabeležila najboljšo visoke ambicije, po za- j 0 v zadnjih šestnajstih letih v Ev- četnem tržnem uspehu j upno 28.300 vozil, kar predstav- pa je pred nedavnim ost v primerjavi z letom 2007. V doživel »lepotno« oper- \ 1 ■ istem mesecu registriranih 212 acijo, zaradi katere je za 1 vozil, kar ustreza 105-odstotne- kupce še bolj privlačen. — daje glede na lanski april in pred- Testni avto je s paketom iJ&ÄB mesečno prodajo Mazde v Slov- opreme TX plus sodil tik jkßjmSL jvečjo zaslugo za tolikšno pov- pod vrh ponudbe, z dvo- ire pripisati mazdi3 in mazdi6, litrskim dizelskim motor-idaja tudi nova mazdaö. Za kra- jem z močjo 110 KM pa i posodili v avto hiši Skornšek v je predstavljal eno iz- med dveh opcij, v kolikor doreč, kije nasledil prejšnji mod- ste ljubitelj visokega na-: ob predstavitvi nakazal svoje vora pri nizkih vrtljajih Nova mazda5 je doživela »lepotno« operacijo, zaradi katere je za kupce še bolj privlačna (foto: Franci Kotnik) motorja. Za bolj zahtevne voznike ponuja Mazda še zmogljivejšo izvedenko teaa aare-gata s 143 KM. Če morda še niste vedeli - avto, ki ga vozite, je izraz vaše osebnosti. Z mazdo5 pokažete drugim in sebi, da prisegate na prostorno in funkcionalno vozilo in da cenite sodobno obliko ter dinamične vozne lastnosti. Glavna naloga kompaktnega vozila za različne aktivnosti je prevoz več oseb in njihove prtljage. Pri mazdiö so z vsestransko konfiguracijo sedmih sedežev in praktičnimi drsnimi vrati pri tem dosegli novo raven. Drsna vrata s preprostim upravljanjem še posebej navdušijo na ozkih parkiriščih, kjer ni nevarnosti, da bi otroci ali malce nerod-nejši potniki pri odpiranju vrat poškodovali vaš ali sosednji avto. Vrata se odpirajo in zapirajo z lahkoto, še udobneje pa gre z električnim odpiranjem, ki zelo hitro postane pregrešna razvada, za katero prej sploh niste vedeli, da je mogoča. Zasnova sedežev z imenom karakuri omogoča udoben prevoz sedmih odraslih potnikov ali pa večji prtljažni prostor, ne da bi bilo treba pri tem odstraniti kakšen sedež iz vozila. Kombinacija 110-konjskega motorja in 6-stopenjskega menjalnika seje na testu izkazala kot optimalna izbira, če želite družinski avtomobil, ki zlahka prevaža tudi sedem potnikov in pri tem ne peša. Odvisno od sloga vožnje in obremenitve se poraba goriva giblje od slabih šest do osem litrov na sto prevoženih kilometrov, kar je glede na dimenzije in zmogljivosti maz-de5 vsekakor ugodno in še dodaten razlog za razmislek tistih, ki razmišljajo o nakupu avtomobila razreda MAV (Multi-Activity Vehicle). Franci Kotnik ■ l m- f t L?£ .. . j M I n a . ' ÜJJA FLORJAN PRI GORNJEM GRADU Jurček velikan Obilne padavine, s katerimi je izdatno postregel letošnji junij, so dodobra razmočile zemljo, kar je marsikaterega gobarja že zvabilo v gozd. Prvih jurčkov se je razveselil tudi Valentin Mavrič iz Florjana nad Gornjim Gradom, ki jih je v začetku preteklega tedna ugledal povsem blizu svoje domačije. Pravzaprav je naletel na celo gručo jurčkov, kjer mu je posebno pozornost vzbudil velikan, pod katerim je kasneje tehtnica pokazala kar kilogram in pol. Takšnega, pravi, še ni našel, za bogato bero pa je prepričan, daje poskrbel tudi s tem, ko je lani na izbrano mesto pridno nosil "sejat" ostanke od čiščenja gob. Irena Drobež Valentin Mavrič s težkim gobarskim ulovom (foto: Irena Drobež) Avtocenter Meh d.o.o Koroška 7d Velenje, • aq/qoc qc a n lai É ooooooooo ,>00000000 ólf Edition! Golf Edition Zmagovalna ponudba, ki bo razveselila vse. Golf Edition. Prepustite se evforiji in se odločite za novi Golf Edition! NavduSil vas bo z maksimalnim užitkom v vožnji in z novo zunanjo podobo: barvni paket, kromirane letvice, 16-coiska aluminijasta platišča Hockenhcim, zadnje luči v barvi češnje. Razveselila1 bo tudi njegova oprema: radio s CD- in MP3-prcdvaja!nikom bo odlično predvajal vaše najljubše pesmi, tempomat vam bo pomagal umiriti razposajeno nogo, preveliko razgretost in evforijo pa bo ublažila avtomatska klimatska naprava. Izberite nov Golf Edition ter prihranite do 2.560 EUR - naj zmaga užitek! ■ fi,61/100 kin. Emisije CO-. 119 - 205 g/kni. Stevflci vuoi in modelov jc, Vaš trgovec l volili SEAT: AVTOHIŠA DREV, Drešinja vas 46a, 3301 Petrovče, Tel.: 03/713-60-50, E-mail: avtohisa.drev@siol.net PORSCHE KREDIT IN LEASING ki spada med starejše slovenske pop rock I zasedbe in jo najdemo tudi v veliki enciklo- i pediji zgodovine YU rocka, pripravlja nov al- j bum z naslovom Tu sem doma. Velik koncert ob izidu albuma bo 20. junija na TRC Jezero v Velenju, kjer bodo kot gostje nas- jj j topili tudi legendarni Bebek, Alen in Tita (Kad bi bio Bijelo Dugme). Na albumu bo 11 novih j skladb avtorja, člana skupine Rajka Djord- ; jeviča. Z nastopom bo skupina potrdila svoj kulturni pomen na glasbenem področju v Šaleški dolini, zaradi česarje ob občinskem prazniku prejela visoko občinsko priznanje - Grb Mestne občine Velenje. Po dvoletnem avtorskem zatišju so z novim J komadom udarili tudi člani skupine Mi2. Komod Gretica se loteva problematike j (ne)kajenja, ki jo skuša obravnavati nekoliko drugače kot v aktualni protikadilski kampanji. Fantje ne oporekajo nevarnosti kajenja, želijo se le zoperstaviti enoumnemu diri-: giranju novih kulturnih vzorcev. Skladba je : tudi napoved novega albuma skupine. Skratka, še en malce drugačen pogled, kakr-I šnega od zasedbe MI2 tudi pričakujemo, v trdi, a melodični rockovski glasbeni obleki. Alenka jV____. .. . .. _ ,a,J Vsak dan boste s FordS-MAXom doživeli več. Pričakujte presežke. Izjemne vozne lastnosti, uporabnost njegove prostornosti in bogata opremljenost bodo spremljali svobodo vašega duha. Izjemni motorji, dvopodročna klima, interaktivna vozna dinamika s popolnim sistemom elektronskega nadzora stabilnosti in vodljivosti vozila, 7 zračnih blazin, športna sprednja sedeža, električni paket, potovalni računalnik ... Zdaj brez čakanja. FordS-MAX Feel the difference SPOŠTOVANI KUPCI! CITYCENTROV KARTING S-MAXirmirajte življenje EURO^yNCAP £| ☆☆☆☆☆ AC Mlakar, Cesta Simona Blatnika 18, 3320 Velenje, Tel: 03-898-56-70; Fax: 03-898-56-72 KAJ JE LEPŠEGA, KOT PO NAPORNEM NAKUPOVANJU STOPITI NA VRHNJE PARKIRIŠČE IN ODPEUATI NEKAJ KROGOV Z G0KARD0M? KAJ ČAKATE? VABUENI, DA SE OGLASITE IN PREIZKUSITE V SPRETNOSTNI VOŽNJI. ZA SAMO 10C. dtu7i u/center È! N , ; %mmmm PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORICA OB DRETI Florjanov pokal v Andraž nad Polzelo Člani goriškega prostovoljnega gasilskega društva so sredi junija pripravili 18. tradicionalni turnir za kip svetega Florjana, ki se ga je tokrat zaradi slabega vremena udeležilo le deset gasilskih ekip. Tekmovanje je bilo kljub temu uspešno izpeljano, dobro obiskana pa je bila gasilska veselica, kije sledila. Tekmovanja, ki je potekalo na športno prireditvenem prostoru Laze nad Kokarjih, se je udeležilo šest moških in štiri ženske enote. Nesporni zmagovalci tekmovanja so bili gasilke in gasilci iz PGD Andraž nad Polzelo, ki so se vsak v svoji kategoriji najbolje odrezali in zato za eno leto prejeli prehodni pokal svetega Florjana. Moška ekipa zmagovalcev je ob tem prejela še pokal za najhitrejši čas izvedbe tekmovalne vaje. Drugo in tretje mesto med moškimi enotami je pripadlo ekipam gasilcev iz PGD Dobrovlje, medtem ko so med ženskimi enotami drugo mesto dosegle gasilke iz PDG Pesje, tretje mesto pa članice PGD Matke. Tekmovalnemu delu turnirja je sledila gasilska veselica s srečelovom, zbrani so zaplesali ob ritmih ansambla Rosa. Tatiana Golob Gasilci z Dobrovelj so pokazali vso zagnanost in profesionalen pristop (foto: Tatiana Golob) NOGOMETNA TEKMA DUHOVNIKOV IN GOZDARJEV V RAČNEKU Duhovniki prijateljsko premagali gozdarje (foto: Marija Šukalo) V nedeljo, 15. junija, so se v Šmartnem ob Dreti na prijateljski nogometni tekmi srečali člani ekip slovenskih duhovnikov Pax in zgornjesavinjskih gozdarjev. Na igrišču v Račneku so gledalci lahko videli številne dobre akcije na obeh straneh. V »ter« igri, ob veliki meri strpnosti na obeh straneh, sodnik ni imel veliko dela, saj je le enkrat pokazal rumeni karton igralcu v ekipi slovenskih duhovnikov. V prvem polčasu je bilo čutiti premoč gozdarjev, ki so skoraj ves polčas igrali pred golom duhovnikov, a se njihove akcije niso končale v nasprotnikovi mreži. V drugem polčasu je bila igra si- cer izenačena, a so duhovniki imeli več sreče. Tako je nepazljivost vratarja gozdarjev hitro izkoristil lučki kaplan Viki Košec in rumene z golom povedel v vodstvo. Po prejetem golu so gozdarji sicer začeli igrati bolj napadalno, a je zaradi utrujenosti vnema kaj kmalu popustila. To je izkoristil Goran Merica, ki je s podajo omogočil Urbanu Lesjaku, daje drugič zatresel mrežo zelenih. Merica je tudi zaključil nogometno zgodbo na igrišču v Račneku in postavil končni rezultat 3:0 za duhovnike. Marija Šukalo Na prijateljski tekmi je rdeči sodnik rumenim duhovnikom pokazal samo en rumeni karton, zelenim gozdarjem pa še zelenega ne Srnu! ,Zracun PrTSiJskih Pnhrankovi simor PVC okna in vrata Simer d.o.o.Celje, tel.: 03 42 55 800, ' ~ t PE Ljubljana, tel.: 01 56 33 438, PE koper, tel.:05 63 01 siorest motu Restavracija, bife in letni vrt hotelu Benda 200 m od Mozirskega gaja V prijetni restavraciji se lahko vsak dan osvežite z najrazličnejšimi napitki, solatami, prigrizki. Ustavite se na okusni malici, kosilu, enolončnici ali preprosto samo popijete kavo. Pripravljamo praznovanja, poroke, poslovna kosila, sprejemamo zaključene družbe ter večje skupine. Prisrčno in vljudno vas vabimo v našo restavracijo ali na naš senčni vrt. Za večje skupine lahko izbrane jedi pripeljemo in postrežemo tudi izven naših prostorov. Vsak dan Za informacije in rezervacije pokličite na tel. šl Vljudno vabljeni v naš salon na predstavitveno vožnjo! Pot v Lešje 1, Vojnik ^ Tel.: 03/780 00 50 GSM. 031 612 001 www.cepin.si s tehnologijo, ki ščiti vas in vse okoli vas Hidravlični cepilniki drv LANCMAN - 7, 8, 10, 13, S16, 17, S21, 22, 28H - ležeči ali pokončni - na električni ali kardanski pogon - za domačo ali profesionalno uporabo Krožne žage za drva - na električni ali kardanski pogon - velikosti: 450/600/700 mm ■R'v r Zahtevajte brezplačen katalog Prekopal0/t> 03/700 15 03 OfGOMARK trnovimi In proizvodnja d.o.o. SI-3305 Vransko Kolesarski center Žalec servis in trgovina Mestni trg 7, Tel.: 03 710 27 93 Bojan Ločnikar s.p., Mestni trg 7, 3310 Žalec ; Poraba: 6,51/100 km; emisija COj: 154 g/km.Sfika je simbohčna. www.ford.si i ■ nr« »i « ip- IMiTT^ Pl *1 r na mf/ jul cJr' h r I 4 Fusion | ■ ! 1 \ A « — J V FordFusion Comfortu boste sedeli tako visoko, kot da bi potovali nad j oblaki. Odpeljali ga boste z motorjem 1.4 58kW (80 KM), z ABS-om, j dvema zračnima blazinama, električnim pomikom prednjih stekel, električno nastavljivimi ogledali, daljinskim zaklepanjem, 15" platišči iz lahke zlitine, prednjima meglenkama, potovalnim računalnikom ... Vse to bomo nadgradili še s paketom Fun, klimo, kovinsko barvo in CD radiem s I j priključkom za dodatno avdio napravo. Že od 10.780 EUR. FordFusion Feel the difference AC Mlakar, Cesta Simona Blatnika 18, 3320 Velenje, Tel: 03-898-56-70; Fax: 03-898-56-72 Najboljši mozirski devetošolci na sprejemu pri županu (foto: Benjamin Kanjir) KRAJEVNA SKUPNOST NAZARJE Pohodniki in kolesarji na Dobrovlje Nazorski ljubitelji narave in rekreacije so se tudi letos podali na pohod na Dobrovlje. Kljub ne preveč prijaznemu vremenu so na pot dve uri kasneje krenili tudi kolesarji. Da so neovirano in varno premagali pot do vrha, so poskrbeli člani ZŠAM Mozirje. Druženje kolesarjev in pohodnikov so pripravili člani nazorskega planinskega društva, posvečeno pa je bilo krajevnemu prazniku. Med seniorji je največ kondicijske forme pokazal Pavel Bitenc (foto: Marija Šukalo) Črni oblaki in nekaj deževnih kapljic sprva niso obetali nič dobrega. Najbolj vztrajnim to ni bila ovira za pot preko Zavodic do Koljška, mimo Končkega križa in Vrtač ter Kecejevih vse do cerkve svetega Urbana. Vztrajnost je bila kmalu poplačana, saj seje na cilju, kjer so dočakali tudi kolesarje, pokazalo nekaj sončnih žarkov. Ob kratkem postanku in počitku so se pohodniki podali nazaj v dolino, vse do Zavodic, kjer so na Vrhovnikovi domačiji ob obilni malici nadaljevali druženje in klepet. Obenem je bila to tudi priložnost za podelitev medalj najboljšim kolesarjem. Med otroci je bil to Andraž Metulj, med moškimi pa kot preteklo leto Uroš Klemše. Med seniorji sije prvo mesto priboril Pavel Bitenc, med ženskami pa Stanka Basti. Marija Šukalo OBČINA MOZIRJE Sprejem najboljših učencev Mozirskega župana Ivana Suhoveršnika so 12. junija obiskali učenci devetega razreda mozirske osnovne šole, ki so šolsko leto zaključili z odličnim uspehom. Spremljali sta jih razredničarki in ravnateljica Andreja Hramec. Učencev, ki hram osnovne šole zapuščajo z odličnim spričevalom v rokah, je bilo tokrat pet. Amra Avdič, Lavra Maze, Klemen Brinovšek, Rok Rakun in Erik Zavolovšek so skozi vsa leta osnovnošolskega udejstvovanja na različnih področjih dosegali zelo dobre rezultate. Poleg obveznih šolskih ur so veliko časa, kije bil za ostale prosti, namenili spoznavanju neobveznih, a v živ- ljenju še kako potrebnih področij udejslvovanja. Blesteli so na različnih tekmovanjih, s katerih so se vračali z zavidanja vrednimi uspehi. Poleg znanja, letošnje odličnjake odlikujejo tudi pristne človeške lastnosti, kot je prijateljstvo, pomoč ostalim sošolcem in spoštljiv odnos do učiteljev. Vse našteto je izpostavil in pohvalil župan Ivan Suhoveršnik in jim ob priložnosti iskreno čestital. Zaželeljimje veliko uspeha na nadaljnji poti šolanja, uspešno poklicno pot in izbiro smeri, kijih bo vodila skozi življenje. Odličnjaki so iz županovih roksprejeli tudi skromno darilo, kijih bo spominjalo na ta dan. Benjamin Kanjir LJUBNO OB SAVINJI Županja sprejela odličnjake Pretekli teden je županja občine Ljubno pripravila tradicionalni sprejem za učence, ki so osnovnošolsko izobraževanje zaključili z odličnim uspehom. Sprejema sta se udeležili tudi obe razredničarki in ravnatelj šole. Županja je odličnjakom čestitala za odličen uspeh in priznanja, ki sojih dosegali na raznih tekmovanjih, jim zaželela veliko sreče v nadaljnjem šolanju ter opozorila na morebitne pasti v vsakdanjem življenju. V prijateljskem nasvetuje Raku- nova odličnjakom dejala, da naj težke naloge v prihodnosti sprejmejo kot izziv in poudarila, da sta za uspeh poleg socialnosti, komunikativnosti in poguma pravzaprav najbolj pomembni samozavest in iznajdljivost. Ob tem jih je prosila, naj ne pozabijo na domači kraj, saj se drevo brez korenin posuši. Učenci so v dar dobili monografijo občine Ljubno, uradnemu delu pa je sledila pogostitev. Savinjčan Županja Anka Rakun želi, da bi se odličnjaki po končanem (foto: EMS) v rodno okolje MARIJA JURAK TROGAR svetovalka za prehrano Nov letni čas lahko izkoristimo za uvajanje celostno spremenjenega prehranskega režima. Če spadate med ljudi, ki se odločajo za korenite spremembe, poleg tega imate malo preveč kilogramov ali pa celo kakšno prehransko pogojeno bolezen, ste ravno pravi za uspešno prenovo svojega prehranskega režima. Z dodatkom gibanja (vsakomur dostopna hoja; druga aerobna vadba: tek, kolesarjenje, plavanje...) boste dosegli neverjetno izboljšanje počutja. NAČELA ZDRAVE PREHRANE PO DR. IHANU Jejmo veliko svežega sadja in zelenjave, čim bolj se izogibajmo sladkorju, sladkarijam in drugim sladkim jedem; nadomestimo jih s sadjem. Uporabljajmo škrobnejedi (polnozrnat kruh, testenine, kaše, riž in krompir). Od mesa izbirajmo le najbolj pusto (puranje in piščančje belo, divjačino, kunčje); odstranimo vso vidno maščobo in kožo. Izogibajmo se mesnim izdelkom (salamam, klobasam, hrenovkam, pečenicam, krvavicam) oziroma segajmo po tistih, ki nosijo znak varovalno živilo. Nobene potrebe ni, da bi meso uživali vsak dan; dvakrat ali trikrat na teden ga nadomestimo z ribami ali stročnicami. Skrbno se izogibajmo maščobam, tako tistim v živilih (neposnetemu mleku, mastnim mlečnim izdelkom, margarini, namazom) kot med pripravo hrane (zelo nezdravo je cvrtje). Za žejo pijmo vodo, ne sladkih (čeprav naravnih) sokov in umetnih pijač z dodanim sladkorjem. Kavo in čaj sladkajmo čim manj ali sploh ne. Izogibajmo se alkoholu oziroma ga pijmo le zmerno, ker vsebuje veliko kalorij (skoraj dvakrat toliko kot ogljikovi hidrati in malo manj kot maščobe). Poskrbimo za redne obroke: zajtrk, kosilo in zgodnjo lahko večerjo. Malici naj vsebujeta sadje, zelenjavo in posnete mlečne izdelke. Namesto dodatnih prigrizkov (pred televizijo, na obisku, pred kosilom, med pripravo obroka) pijmo vodo. IZBIRAJMO UČINKOVITO VEDENJE Tisti, ki pravite, da vse to že veste - začnite uporabljati! Vse je le moč navade. Tradicija ne vodi vedno v svetlo prihodnost. Če veste, da mora vsakdo začeti dan z zajtrkom - zajtrkujte! Naše telo neizmerno potrebuje jabolko in mlečni napitek, pri čemer dobi vlaknine, vitamine, minerale in energijo, da lahko požene prebavo v prebavilih in presnovo v jetrih in celicah. Brez tega goriva pred deveto uro zjutraj bo vaš motor Poletni nasvet: Začnimo znova! vozil na up, kava In cigareta pa bosta dodatno oksidirala hirajoče celice. In ko bo končno priteklo gorivo, pa naj bo to malica ali kosilo, se boste težko ustavili, zaužili boste prevelik obrok in sežig v telesu bo potekal le s pomočjo prve tretjine obroka, ostalo pa bo šlo na zalogo. Vitamine in minerale bo organizem uporabil za predelavo energijsko preobilnega obroka, takoj bo prišlo do pomanjkanja le-teh in pospešeno se bodo odvijali procesi staranja celic ter odlaganja energijskih hranil v maščobne zaloge. Za temeljito spremembo uporabljajmo le načela zdrave prehrane, ne dodajajmo jih svojim običajnim, za zdravje manj učinkovitim obrokom in navadam. DETAJLI IZVEDBE Svetujem vam, da si Ihanova pravila napišete na list papirja in ga pritrdite v kuhinji na vidno mesto v višino vaših oči (omarica nad pomivalnim koritom, hladilnik). Hrano imejte samo v kuhinji in vsakič, ko boste hoteli jesti, boste videli pravila. Če želite shujšati, si kot prvo napišite pravilo »Pijmo vodo!« in spijte kozarec vode vsakič, preden hočete kaj pojesti ali namesto tega. Pred odhodom vtrgovino si napišite nakupovalni seznam in nanj ne pišite hrane, ki jo dr. Ihan ne priporoča. Nakupujte v vam poznani trgovini in živila napišite na seznam v vrstnem redu, kot poteka pot po trgovini, izognite se policam z nezdravo hrano. Omejite si čas za nakupovanje, da ne boste kupili ničesar nepotrebnega. Ne izgovarjajte se, da se šele v trgovini spomnite, kaj rabite. To je za tiste, ki preveč trošijo. Vi potrebujete le čas, da pogledate, katera jabolka so najbolj zelena, kateri paradižniki najbolj čvrsti in katera solata najbolj sveža. Kupujte le manjše količine svežega mesa tam, kjer ga veliko prodajo; namesto mesnih jejte mlečne izdelke, sadje in zelenjavo. Priznajte si: en sadež in en jogurt je že malica. Spoštujte svojo voljo. Uživajte v gibanju in zdravju! NAZARJE Nazarski župan Ivan Purnat je tudi letos sprejel učence, ki so devetletno šolanje zaključili z odličnim uspehom (foto: EMS) Župan občine Nazarje Ivan Purnatje v prostorih občine sprejel trinajst učencev OŠ Nazarje, pet dečkov in osem deklic, ki so končali devetletno šolanje in bili ves čas šolanja odlični učenci. Gre za nadpovprečno uspešne učence, je povedal ravnatelj Jože Kavtičnik, zadovoljen, da so se tudi učitelji lahko nekaj naučili od njih. Kavtičnik seje ob tej priložnosti zahvalil županu za pomoč in podporo, ki jo občina nudi šoli. Župan Purnatje izrazil željo, da se po končanem študiju zaposlijo v Zgornji Savinjski dolini in odličnjakom opisal zgodovinski razvoj nazor- ske lesne industrije in samega kraja Nazarje. »Vsak župan želi, da živijo v kraju izobraženi ljudje, ki se lahko tvorno vključujejo v delo in razvoj občine. Zadovoljen sem, da vam lahko čestitam k vašemu uspehu. Zahvala gre tudi celotnemu kolektivu šole, učiteljem, ravnatelju in razrednikom, ki so skrbeli za vaš intelektualni razvoj ter šolski uspeh,« je sklenil svoj nagovor Purnat in se z učenci zadržal v sproščenem klepetu, v katerem so spregovorili o nadaljnjih načrtih šolanja odličnjakov. Savinjčan GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Dobre stvari se prehitro pozabljajo Slavko Bric, po činu višji gasilski častnik, je bil za poveljnika zgornje-savinjskih gasilcev izvoljen na letošnjem občnem zboru, sicer pa je dolgoletni operativec s poveljniškimi izkušnjami. Po njegovem se nekateri župani premalo zavedajo družbeno pomembnega poslanstva gasilstva in gasilcev, saj skrbijo za požarno varnost. Torej ščitijo premoženje in tudi življenja občanov. Predenje postal poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, je Bric poveljeval v matičnem drušlvu v Šmartnem ob Dreti in bil poveljnik gasilskega poveljstva občine Nazarje. Po njegovem mora razvoj gasilstva temeljiti na izobraževanju in usposabljanju ter povezovanju. Ta NASVETI ZA MOTORISTE tri osnovna izhodišča je Bric poudaril tudi na svetu poveljnikov gasilskih društev. »Ne smemo gledati na napake drugih, ampak si moramo medsebojno pomagati. Dobre stvari se nasploh prehitro pozabljajo, kar velja tudi za gasilce,« pravi Bric. V Zgornji Savinjski dolini deluje petnajst tehnično solidno opremljenih gasilskih društev, zato namerava novi poveljnik precej pozornosti nameniti izobraževanju. »Naš cilj je, da bi vsi gasilci znali uporabljati razpoložljivo opremo. Za to bodo poskrbeli inštruktorji, ki bodo usposabljali ljudi po društvih. To je osnovna naloga poveljnikov društev in zveze. Zavedati se moramo, da pridobivanje činov ne sme Brez izobraževanja in medsebojnega povezovanja ne bo uspešnega gasilstva, poudarja Slavko Bric (foto: EMS) biti glavna naloga gasilcev. Brez znanja čin ne pomeni nič,« je prepričan Bric, ki tako od sebe kot drugih terja profesionalen odnos do gasilske organizacije. V zadnjem obdobju so gasilci vse bolj pomemben dejavnik tudi pri posredovanju v naravnih nesrečah, saj pokrivajo kar 95 odstotkov zadolžitev Civilne zaščite. Ena od nalog poveljnika zveze je, da v povezovanju z občinskimi štabi Civilne zaščite zagotovi gasilcem dodatno opremo za intervencije v naravnih katastrofah. Pri tem Bric računa na razumevanje in finančno pomoč županov, ki so sicer po zakonu odgovorni za požarno varnost v svojih občinah. Savinjčan Vožnja v ovinek - dirkaške nagibe ne izvajajte na cesti Največji izziv in užitek v vožnji motocikla je svoboda gibanja, veter v laseh. Še večji izziv je kljubovati fiziki do te mere, da se prepustimo užitkom. Vožnja v ovinek pa je izziv svoje vrste. Kar je izkušenim voznikom užitek, lahko začetniku povzroča težave. Kdor je poskušol voziti motocikel, je zlahka ugotovil, da je počasna vožnja težja in da je do približno 25 km/h potrebno motocikel krmariti s krmilom. Z večanjem hitrosti se poveča vpliv vrtenja koles in motocikel postane stabilen. Krmiljenje sedaj poteka samo z določenimi signali preko krmila, potem pa s spreminjanjem teže in težišča. Zanimivo je, da če želimo zaviti v levo, je prvi signal preko krmila namenjen zavijanju desno, s tem se poruši ravnotežje motocikla in ta prične zavijati levo, v tem delčku sekunde je naše krmilo že poravnano v desno. Seveda tu ne govorimo o pravem premikanju krmila, ampak le za signale, ki se z naše podzavesti prenašajo v aktivno vožnjo motocikla. Sodobni motocikli in pnevmatike omogočajo velike nagibe v zavojih. Če je podlaga prava, gume dobre, potem ni strahu, da bi nam ob normalni vožnji motocikel zdrsnil. Prej bo začel po asfaltni podlagi drseti z najnižjimi deli in tako opozoril voznika, naj odneha. V večini primerov bo zaradi globokega nagiba voznik že sam odnehal. Bolj pomembno kot, kako smo nagnjeni, je pravo jemanje ovinkov. Vedno moramo s pogledom spremljati, kaj se dogaja pred nami in kako bomo ovinek izpeljali, da pri zaključevanju ovinka ne pridemo na nasprotno stran vozišča. Motocikel lahko v nagib spravimo s pritiskom, kot prikazujejo kros motocikli, ali ga nagnemo s celim telesom, kar je značilno za vožnjo motocikla v normalnem prometu. Lahko se lotimo tudi športne vožnje, kjer, kot Valentino Rossi, visimo z motocikla. Vsak od načinov predstavlja užitek zase in vozniku je prepuščena izbira za kateri način se bo odločil. Vsekakor se za dirkaške nagibe izbere dirkališče in nejavna cesta. Še lepše je, če se udeležimo kakšne šole, kijih prirejajo v tujini, in kjer z lahkoto spoznate gibanje motocikla v ovinku. Igor Pečnik KNJIŽNICA MOZIRJE Novosti s knjižnih polic LEPOSLOVJE-MLADINA Opresnik, Mojca: Tudi knjigo boli glava, Lawrence, Michael: Ubijalske spodnjice, Cabot, Meg: Princeska se pripravlja, Wilkinson, Carole: Vrt vijoličastega zmaja, Imat, Ayano: Kirni, Ankerst, Franc: Uganke za malčke, Rode, Jože: Piflar, Suhodolčan, Primož: Doktor za osle, Sivec, Ivan: Pika in hišni robot XY-13. LEPOSLOVJE - ODRASLI Dunant, Sarah: V družbi kurtizane, Welsh, Irvine: Posteljne skrivnosti, Cox, Michael: Pomen noči, Dirie, Waris: Pismo moji materi, Musso, Guillaume: Boš čakal name?, Iggulden, Con: Bogovi vojne, Čopar, Tadej: Overmanovo maščevanje, Zgodbe iz Mehike, Novak, Bogdan: Ljubezenske zgodbe, Jančar, Drago: Drevo brez imena, Grisham, John: Nedolžen sem! STROKOVNA LITERATURA Tiradritti, Francesco: Faraonska renesansa, Globočnik, Anton: Nauk slovenskim županom, Friedman, Thomas, L.: Izravnavanje sveta, Lindahl, Kay: Sveta umetnost poslušanja, Wesselman, Henry Barnard: Duhovno zdravljenje, Kakovost voda v Sloveniji, Brofman, Martin: Ozdravite lahko karkoli. ODLIČNJAKI PRI ŽUPANU OBČINE REČICA OB SAVINJI Začetek nove poti do poklica Na Rečici ob Savinji je župan Vinko Jeraj ob koncu šolskega leta sprejel rečiške devetošolce, ki so šolsko leto zaključili z odličnim uspehom, ob tej priliki pa jim je izročil tudi priložnostna darila. Z Rebeko Pečnik, Majo Grudnik, Uršo Prislan, Matijem Veninškom, Mašo Zavolovšek in Rokom Matkom ter razredničarko Mihaelo Lekše in v. d. ravnateljico Polono Kolenc Ozimic seje zadržal v krajšem pogovoru. Pri tem je župan izpostavil, da se za osnovnošolce končuje neko obdobje in začenja nova pot, kijih bo pripeljala do poklica in kariere. Na njej je potreben drugačen korak, kot so ga bili vajeni do sedaj. Kljub temu Jeraj upa, da se bodo vedno zavedali svojih korenin. »Želim, da se vam uresničijo vsi cilji, ki ste sijih zastavili in da dosežete poklice, v katerih boste opravljali delo, ki vas veseli,« je med drugim dejal župan. V. d. ravnateljica Polona Kolenc Ozimic je v pogovoru izpostavila, daje to prva generacija, ki je začela in končala šolanje na rečiški osnovni šoli. Pri predstavitvi najboljših rečiških devetošol-cev ni skoparila z besedami pohvale. Marija Sukalo Rečiški župan Vinko Jeraj želi odličnjakom, da bi se jim uresničili zastavljeni cilji in bi prišli do želenih poklicev (foto: Marija Šukalo) GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB Oskarjev tek za aajmlajše Člani Gornjesavinjskega smučarskega kluba z ekipo Malih športnih zajčkov in ekipo tekmovalne selekcije cicibanov Slovenska prestolnica je bila na začetku junija na nogah, tokrat v športnem duhu,vduhu3.DM teka. Ta se uvršča med odmevnejše slovenske športne prireditve v pomenu dolgoročnega zdravja in zadovoljstva vsakega posameznika ne glede na starostno obdobje, spol ali prepričanje. V okviru tekaške prireditveje bil organiziran tudi Oskarjev tek za otroke od drugega do dvanajstega leta starosti. Tam smo bili tudi mi - ekipa najm- lajših članov Gornjesavinjskega smučarskega kluba - Mali športni zajčki in ekipa tekmovalne selekcije cicibani. Najmlajši so se pomerili vteku na 400 m, cicibani pa so morali pokazati malce več. Tek na 800 m je bil pokazatelj njihovih sposobnosti. Prvi so v kategoriji od štiri do šest let Stortali Nuša Bider, Liza Cajner, Maja Filač, Andraž Bastelj, Anže Finkšt, Urban Fürst in Gašper Čulk. Vsi so pokazali svojo borbenost in brez težav pretekli progo. Za nji- ■jračs k mi so se na progo podali še cicibani: Klemen Hriber-šek, Grega Zavolovšek, Andraž Rosenstein, Jakob Bastelj in Miša Filač, ki so tekli v kategoriji od sedem do deset let. Ob prihodu na cilj so otroci prejeli spominsko medaljo in darilno vrečko. Zmagovalci so bili vsi, za trud in pogum pa si zaslužijo pohvalo. Zahvala velja TRC Golte in Janiju Slemenšku za posojo kombijev, Bojanu Napotniku za majčke, v katerih smo bili najbolj občudovana ekipa. Da obstajajo fantje, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč pri organizaciji dneva in varstvu otrok, so dokazali Luka Pavlič, Rok Britovšek in Franček Kramer. Zahvala in čestitke za pretečeno »5-ko« tudi Petri, Mojci in Ani. Z akcijo smo dokazali, da seje tako množične prireditve mogoče udeležiti tudi z najmlajšimi. Tekmovalnost otrokje bila usmerjena k vrednostnim obeleženjem, kjer zmaga pomeni predvsem zmago nad samim seboj. Brezskrbnost, veselje, smeh na obrazu otrok in navdušenost nad tekom so potrdili, daje dan uspel. Janja Mlakar Značilno je, da največ govorijo tisti, ki imajo najmanj povedati. Matthew Prior OSNOVNA ŠOLA BLAŽA ARNIČA LUČE Zlati mladi čebelarji DUD&f JCB/i Čebelarska zveza Slovenije je v začetku maja pripravila 31. državno tekmovanje in izobraževalno srečanje mladih čebelarjev v želji, da bi se povprečna starost slovenskega čebelarja, ki je zdaj od 60 do 65 let, zmanjšala. Za cilj so si zadali, da bi se čebelarstvo razvijalo in ohranilo avtohtono kranjsko čebelo. Na tekmovanju, ki je potekalo na Kmetijski šoli Grm v Novem mestu, so sodelovali tudi učenci čebelarskega krožka lučke osnovne šole in pod mentorstvom Jožeta Kumra dosegli vzpodbuden uspeh. Rok Krivec, Jože Prušnik, Jure Vavdi, Štefan Klemenšek, Tilen Marolt in Florjan Pahovnik so tekmovali v nižji skupini, v dvojicah, in vsi osvojili zlato priznanje. Rok in Jože sta edina v svoji skupini osvojila tudi najvišje možno število točk. Priznanja zlatim sta v Lučah slavnostno podelila mentor Jože Kumer in ravnateljica lučke osnovne šole Valerija Robnik. ArtPuk Mentor Jože Kumer je mladim čebelarjem podelil zlata priznanja (foto: ArtPuk) OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE Mega kviz Udeleženci knjižnično-muzejskega mega kviza v knjižnici na Ljubnem ob Savinji OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Plesni živ žav V letošnjem šolskem letu so se učenci osnovnih šol zopet »spopadli« s slovenskim knjižnično-muze-jskim mega kvizom, ki je že drugič zapored obravnaval znamenite Slovence in njihove spominske hiše. Skozi pet vprašalnih sklopov so spoznavali življenje in delo arhitekta Jožeta Plečnika, igralke Ite Rine, izumitelja Janeza Puha, misijonarja in škofa Friderika Ireneja Barage ter ob 500-letnici rojstva tudi očeta prve slovenske knjige Primoža Trubarja. Bili so bralci, potepuhi in raziskovalci, da so za vsak sklop vprašanj našli ustrezno geslo in izteh nato sestavili mega geslo, ki seje letos glasilo: »Po svojih dosežkih Evropejci in državljani sveta«. Na šolskih ekskurzijah so učenci pridno zbirali žige muzejev in galerij, ki so bili potrebni za popolno rešitev kviza. V Osrednji knjižnici Mozirje so reševanje mega kviza združili s projektom Rastem s knjigo, kije namenjen sedmošolcem za pospeševanje branja med mladimi. Ob podpori ministrstva za kulturo so vsi sedmošolci ob obisku matične knjižnice prejeli v dar knjigo Spričevalo Slavka Pregla. Sredi maja so v krajevnih knjižnicah Nazarje in Ljubno ob Savinji pripravili zaključno žrebanje kviza. V Nazarjah je bila izžrebana Viktorija Šmarčan (mentorica Maja Jelen) in na Ljubnem Tajda Krajnc (mentorica Alenka Meža). Obe sta bili uvrščeni v končno mega žrebanje, kije bilo na televiziji v oddaji Enajsta šola. VP Otroci plesnega krožka Osnovne šole Nazarje so pod mentorstvom Vanje Hofbauer drugi torek v juniju pripravili Plesni živ-žav. Z njim so tudi osnovnošolci dodali svoj kamenček v mozaik prireditev ob prazniku Krajevne skupnosti Nazarje. Z urico glasbenega druženja so najmlajši plesalci starše in ostale obiskovalce popeljali v preteklost brez različnih tehničnih pripomočkov, ko so si dedki in babice otroško druženje na paši krajšali z različnimi pastirskimi izštevankami in otroškimi igrami. Temu so dodali nekaj narodnih plesov in napevov. S svojim nastopom so dokazali, da ples ni samo odraz čustev in razpoloženja. Priča namreč tudi o človekovi preteklosti ter o šegah in navadah, ki so nekoč bogatile življenje. Malce starejši plesalci so navduševali z zabavnimi ritmi in moderno koreografijo. Prisrčno razigranost so popestrili z modno revijo, na kateri so mnogi dokazali, da poleg plesa obvladajo tudi samozavestno sprehajanje po modni pisti. Po besedah mentorice Vanje Hofbauer so otroci od prvega do petega razreda med šolskim letom osvajali plesne korake vseh zvrsti plesa in gibanja, od narodnih, do modernih ritmov in hip hopa, a žal vsega niso mogli strniti v uro trajajoči program. Marija Sukalo Otroci so pokazali izštevanke in otroške igre preteklosti (foto: Marija Šukalo) MOTOKROSIST GAŠPER PETRIN IZ VARPOLJ Se mu bo željo po mednarodnih tekmah uresničila? Naša dolina premore nekaj zelo dobrih športnikov, ki dosegajo vrhunske rezultate. Mednje sodi tudi Gašper Petrin iz Varpolj. Rečiški osnovnošolec tekmuje v motokrosu, ki velja za enega nevarnejših športov. Pri njem je poleg vrhunske fizične pripravljenosti potrebno veliko znanja in poguma. Mladi Zgornjesavinjčan, ki je član AMD Ferodo Celje, danes tekmuje v razredu do 85 kubičnih centimetrov prostornine in je v lanskem letu dosegel nekaj izjemnih rezultatov. Mednje vsekakor sodita tretje mesto na državnem prvenstvu v Slovenj Gradcu in prvo mesto v Lembergu v Pokalnem prvenstvu v motokrosu za pokal Akrapovič, v skupnem seštevku pa je preteklo sezono končal na četrtem mestu. Letos je Gašper po štirih odpeljanih tekmah trenutno peti. O njegovih začetkih je spregovoril oče Marko: »Že sam sem v mladosti rad sedel na enosledno vozilo in kot kaže, seje z bencinskimi hlapi okužil tudi sin Gašper, kije želel motor že s štirimi leti. A tedaj mu ga še nisem dovolil. Svoj motorje sin dobil pri sedmih in kaj hitro smo ugotovili, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Ker sam v mladosti nisem imel možnosti trenirati, sem vesel, da je tako vztrajen.« Oče je kmalu uvidel, da se v otroku skrivajo talent, energija in vztrajnost. Tako je mladi Var-poljčan začel odhajati na tekme, takrat v razredu 65 kubičnih centimetrov. »Trdo delo večkrat na teden Gaš- Sportno društvo Gmajna Varpolje prireja Tradicionalni Colnarič-Žunterjev memorial v malem nogometu Kje: Športni park Varpolje Kdaj: Sobota, 21. junij 2008, ob 14. uri Prijave: GSM 041/763-853 (Franjo) Žreb: Petek, 20. junija, ob 19. uri na igrišču v Varpoljah Prijavnina: 50 eur- nakazilo na ŽR št: 02374-0257252708 ali na petkovem žrebu. Nagradni sklad: 1.000 EUR Nagrade: 1. mesto-600 EUR, prehodni pokal, pokal v trajno last 2. mesto - 300 EUR, pokal v trajno last 3. mesto -100 EUR, pokal v trajno last 4. mesto - praktična nagrada Nagrajena bosta tudi najboljši igralec in vratar Vse dodatne informacije lahko izveste na zgoraj omenjeni telefonski številki ali na žrebu. Pohitite, število prijav je omejeno! perju vzame veliko časa, ob vikendih pa so tekmovanja. Nihče neve, koliko dela je potrebnega, da obvladaš divjanje,« pravi oče, kije hkra- ti tudi trener. Pri tem dodaja, da šole za tovrstni šport nimajo posluha in izostanki od pouka ali slaba pripravljenost na učne ure niso tolerirani. A to je že druga zgodba, ki Gašperju ne jemlje energije. Tudi številne poškodbe, ki so v tovrstnem športu pogoste, mu ne vzame- Gašper Petrin je predan dirkanju z vsem srcem (foto: Marija Sukalo) jo volje. Ljubezen do motorja in tekmovanja je močnejša, zato se vedno pobere in trmasto vztraja. Zato mora biti dobro fizično in psihično pripravljen. Gašperjeva želja je, da se pomeri tudi na mednarodnih tekmah, za to žal nima dovolj sredstev. Motoristična oprema, ki jo potrebuje tako za treninge kottudi za tekme, je namreč potrošni material in velik finančni zalogaj za Petrinove, ki sami financirajo startnine in potovanja na različne tekme. Velik finančni zalogaj je tudi vzdrževanje dveh motorjev, kiju mora imeti, da se lahko kvalitetno pripravi na tekmo po progi, ki marsikomu jemlje dih. Marija Šukalo STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Končana druga tekma Strelsko društvo Gornji Grad je v nedeljo na strelišču Lovske družine Gornji Grad, v Zagradišču, organiziralo drugo tekmo z malokalibrsko puško leže na 50 metrov. Najboljše rezultate so dosegli: 1. Janez Železnik, 2. Ivko Poličnik, 3. Davorin Presečnik. JG MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ?oOREWe sTOR,r% Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini ČRNA KRONIKA • S ŠTIRIKOLESNIKOM V KOLESARJA Šmihel: 9. junija je prišlo v Šmihelu do prometne nesreče. Voznik štirikolesnika je zaradi prekratke bočne razdalje pri prehitevanju trčil v kolesarja. Slednji je padel po vozišču in bil kasneje z reševalnim vozilom zaradi telesnih poškodb odpeljan v Splošno bolnišnico Celje. • TATVINE V TRGOVINI TUŠ MOZIRJE Mozirje: 9. junija je varnostnik v trgovini Tuš v Mozirju zalotil osebo, ki je izvršila tatvino semen. 10. junija je v isti trgovini varnostnik pri tatvini zalotil osebo, kije izvršila tatvino zobne krtačke. 11. junija so morali policisti zopet posredovati, saj je varnostnik zalotil osebo pri tatvini kozmetike. • RAZBIJAL OPREMO Nazarje: 13. junija je v gostilni Bohač v Nazarjah znana oseba razbijala stole in mize. Kršitelju bo izrečena globa. • VLOM V BRUNARICO Nazarje: 14. junija je neznani storilec vlomil v leseno brunarico Športnega društva Vrbovec v Nazarjah. Neznani storilec je z vlomom povzročil za 20 evrov materialne škode. Bolezen te objela je in poslednjo moč ti vzela je. Odšla si tja, kjer ni gorja in ne solza. ZAHVALA ob smrti Marije VENEK iz Poljan (13.2.1940 - 8.6.2008) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše ter za vso pomoč, ki ste nam jo nudili. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Nazarje, Centru za socialno delo Mozirje, posebej go. Lučki Gostečnik ter vsem dobrim sosedom, go. Branki za nesebično pomoč v času njene bolezni. Hvala g. župniku Branku Brezovniku za opravljen obred, pevcem, gasilcem, praporščakom ter g. govorniku za poslovilne besede in vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Kogar imaš rad nikoli ne umre, samo daleč daleč je... V SPOMIN 20. junija je minilo dve leti, odkar ni več med nami dragega moža, atija, tasta in dida Franca BENDA Vsi tvoji Emmmn mwnee Preventivna kurativa “Zdravnik mi je prepovedal ženske,” potoži Lučan Solcavano “Zakaj? Kaj nisi zdrav?” “Sem.” “Čemu pa potem?” “Rekel je tako na splošno, ampak oba veva, da je imel v mislih samo svojo ženo.” “No, potem pa le pazi na zdravje!” Vzroki urokov Kmeta zreta v visoko nepo-košeno travo in eden se vpraša: “Le zakaj se je vreme tako “sfižilo”, da kar naprej dežuje?” Drugemu je vse jasno: “Matija, ki led razbija, seje spečal z “uscano” Zofko in jo naučil, da če dežja ni, ga naj pa naredi.” Lahko vam zelo priporočam edino jed, ki nam je še ostala. Hladni odnosi “Kje pa ti sušiš mokro perilo v tem deževnem in mrzlem juniju?" vpraša Mozirjanka Nazarčanko. “Briga me za mokro perilo. Dva tedna že imam vlažno spodnje perilo, pa se mož zaradi nogometa sploh ne ozira na to.” Mobi Uhajač Možakar vstopi v trgovino in nagovori trgovko: “Ali imate pri vas nemobilne telefone?” “Kakšni so pa tisti?” “Takšnega bi potreboval, ki ne bo kar naprej uhajal k ženi ali hčerki.” Kazen božja Nogometni sodnik pride k zdravniku. “Kaj pa je vas ugriznilo?” vpraša zdravnik, ko vidi rano na sodnikovi nogi. “Pes.” “No, vsaj to, če že vest ne.” Potrebujem dovolj veliko žepnino, da bom lahko zaročenki kupil sladoled. Mednarodne instrukcije Slovenski sindikalisti so šli pred časom v skandinavske države. Te dni so bili pri nas na obisku Finci zaradi morebitne korupcije pri nakupu oklepnikov. Vsak pač išče znanje tam, kjer stvari bolje obvladajo. Ni bilo dovolj Delavka se pri malici pozanima pri kolegu: “So že delili plačilne kuverte?” “So, ampak delavci bi vseeno raje prejeli plačo.” Iskan poklic Če se hočete na hitro zaposliti, postanite tat. Po vseh časopisih lahko berete, da jih še iščejo. . Strokovnjakinja Ženski o nogometu: “Ti, a veš, kaj je to "ofsajd"?” “Vem. To je takrat, koje premalo moških pred golom. Zato imam jaz vedno tri v igri." Raziskava na terenu “Kakšen se vam zdi naš časopis?” vpraša novinarka anketiranca. “Težak.” “Ne sprašuj tega,” jo opozori sodelavec. “Toje naš razna-šalec.” sem dokazal, da ne obstajam. r > Cvetke to koprive ZDAJ JE CAS ZA ZADRŽEVANJE ŽOGE Lojze Gluk, vodja ZGS KE Ljubno (levo) v mislih: »Ne smem doti gola župnikom, ne smem dati gola župnikom! Zmaga je eno, veze pri Bogu drugo, ampak tri proti nič za njih je pa preveč.« KJE ‘MAM KAPO? Ciril Turk, poveljnik rečiških gasilcev (drugi z desne): »Župan, poleg vse tehnične opreme, bi nam lahko dal tudi nova pokrivala. Meni vsaj kapo. Kje pa je moja kapa? Nekje sem izgubil svojo kapo...« Vinko Jeraj, rečiški župan (drugi z leve): »Ni problema. Do takrat bom pa rekel možu tvoje žene, da naj ti jo posodi, ker svojo samo po rokah vlači.« STRAŠNA FEHTARIJA Strašni Jože (v sredini): »Dare, a mi boš po koncertu dal kakšen svoj novi CD?« Strašni Jože (levo): »A ne poslušaš več Alye?« Strašni Jože (v sredini): »Tiho bodi. Njene cedeje imam samo zato, ker zbiram njene slike, Daretovega bom pa vzel, da ne bo žena preveč ljubosumna naAlyo.« Strašni Jože (levo): »Zakaj bi bila tvoja žena ljubosumna? Saj ona pa zbira Daretove slike.« SLOVENSKI FINANČNIK IN POLITIK- MITJA NAVODILO GODALCEM, IGR. Z LOKOM SLAVKO MADER ODPUŠČAN- JE GREHOV (RELIG.) ROPARSKA POLSKA PTICA MESTO NA NIZOZEMSKEM_______ TROPSKA OVIJALKA MESTO V SIBIRIJI LEGENDARNI ŠERIF Z DIVJ. ZAHODA ZNAČILNOST LENEGA ČLOVEKA, LENOST TELEVIZI- JA (OKRAJŠ.) NAJSVETLEJ. ZVEZDA V OZVEZDJU ŠKORPIJONA ŠKOTSKO MOŠKO KRILO KUNI PODOBNA ŽIVAL____ EGIPČANSKI BOG SONCA KLICANA BARVA PRI KARTANJU KIP, STATUA (KNJIŽ.) KDOR SE UKVARJA Z MASIRANJEM ČLOVEK Z VELIKIMI OČMI V ^ NASAD 08 HIŠI GRŠKI BOG VETROV SLOVENSKI PISATELJ- JANKO OTOČEK V KRFSKEM KANALU, V JONSKEM MORJU VRSTA SUKANCA, BISERNICA VSE V REDU POVRŠINS. MERA ŽIRO RAČUN DEL POSTELJNE- GA PERILA PRIPADNIK TURŠKEGA LJUDSTVA ČVEKAČ, BRBLJAČ (NAR.) Portal Savinjske dolina MINI SLOVARČEK: ACORES- Azorski otoki (Portugal.) GOLAR- Slovenski pesnik- Cvetko OSS- mesto na Nizozemskem VIDO- otoček v Krfskem kanalu POSLUŠAJTE NAS - IZVEDELI BOSTE VEČ Savinjski vai NOVA FREKVENCA - STARI PRIJATELJI V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz C... Napovednik dogodkov • Petek (20. junij), ob 20.00. Dom kulture Nazarje Koncert učencev Glasbene šole Nazarje • Petek (20. junij), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Koncert harmonikarskega orkestra Primoža Zvira z gosti • Petek (20. junij), ob 19.00. Kulturni dom Bočna Proslava ob državnem in občinskem prazniku občine Gornji Grad • Petek (20. junij), ob 20.00. OŠ Rečica ob Savinji Pogovor Berta Savodnika s prijatelji - gost Mitja Meršol • Sobota (21. junij), ob 8.00. Kinološki poligon Varpolje Odprti turnir šolanih psov • Sobota (21. junij), ob 12.00. Športno igrišče Varpolje Colnarič-Žunterjev memorial v malem nogometu • Sobota (21. junij), ob 18.00. Gornjegrajski trg Svečanost ob 125-letnici PGD Gornji Grad • Sobota (21. junij), ob 18.00. Kulturni dom Nazarje Zaključni koncert učencev pevske šole Irene Vrčkovnik • Sobota (21. junij), ob 20.30. igrišče Rečica ob Savinji Rockžur • Nedelja (22. junij), ob 10.00. Pred Mozirskim gajem Dobrodelna prireditev Srečanje ljudi odprtih src • Torek (24. junij), ob 17.00. Kulturni dom Gornji Grad Zaključna prireditev ob 215-letnici šolstva na gornjegrajskem • Torek (24. junij), ob 20.00. Borseka Kresovanje • Torek (24. junij), ob 21.00. Loke pri Mozirju Kresovanje ob dnevu državnosti • Sreda (25. junij), ob 14.00. Igrišče Rečica ob Savinji Turnir v ženskem nogometu • Sreda (25. junij), ob 16.00. Športno igrišče v Solčavi 10. tradicionalni nogometni turnir med zaselki Solčave • Sreda (25. junij), ob 12.00. Menina Proslava ob 100-letnici Pašniške zadruge Gornji Grad • Sobota (28. junij), ob 10.00. Igrišče Račnek Šmartno ob Dreti Pokal zadrečke v malem nogometu ŽIVALI - PRODAM Prodam telico sr., breja 7,5 meseca in bike sr., 350 kg; gsm 031/886-120. Prodam telico sr, brejo8 mesecev tel, 584-11-50. Prodam bikca frizijca, starega 3 tedne; gsm 031/243-563. Prodam bikca limozin, starega 7 dni;tel. 584-10-70 ali 041/230-067. Prodam telico simentalko, brejo 6,5 meseca, pašno; gsm 041/324-377. Prodamo prašiče mesnate selekcije, teža 100 - 130 kg; gsm 041/619-372. Prodam bikca sivca in simentalca, težka 120 kg; tel. 583-52-73. Prodam bikca sivca, starega 7 dni; gsm 051 / 264-858. Prodam dve telički, stari en teden; gsm 031/ 228-217. Bikca limozin, starega 10 dni - prodam; tel. 584-17-85. DRUGO - PRODAM Prodam telico, staro 10 dni, zgornjesavinjske želodce ter mešana drva; gsm 041 /519-507. Prodam pesjak, 250x300, s streho in kritino; Gsm 040/766-868. Prodam vrtno samohodno kosilnico partner pp7053d in kosilnico na nitko homelite, skoraj novi; tei. 584-50-86. Prodam tuš kad 80x80, novo; gsm 041/783-448. Prodam traktor, prikolico za prevoz živali ter vile za okrogle bale; gsm 040/211-628. Prodam nokio n73, stara 1 mes., vsa oprema, garancija, račun, cena 200 eur; gsm 041/840-771. DRUGO - KUPIM Kupim pšenico in koruzo; tel. 583-13-57 -zvečer. VOZILA - PRODAM Prodam golf 3,5 vrat, 1.9, diesel; gsm 031/ 548-898. Prodam skuter siamoto - birdie 50 ccm, letnik 2000, cena 420 eur; gsm 041/783-528. Prodam elio 1.2, letnik 1994, cena po dogovoru; gsm 040/543-561. Prodam R5, let. 1993, ohranjen in cordobo let. 1999 - brezhiben; gsm 031/262-469 ali tel. 584-14-72. NEPREMIČNINE Oddam sobe - Loke pri Mozirju (25 ležišč); gsm 041/280-005. Kupim zazidljivo parcelo ali hišo za nadomestno gradnjo; gsm 031/776-396. OSEBNI STIKI Preprost moški išče iskreno dekle za trajno razmerje; gsm 031/807-376. MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla. www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks; 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekia, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, okvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33,3330 Mozirje. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051 /307-035 ali tel.: 839-56-50. OTOK ZVERINAC PRI ZADRU Oddam apartmaje - (klima, parkirni prostor, gril, čoln); info 00385-98-798-926; www.aDartmani-slavko.com. Slavko Škitič, otok Zverinac, 23281 Sestrunj, Hrvaška. ELEKTRO STORITVE IN TOP VAROVANJE Elektro storitve, proti vlomna vrata, roloji in rešetke. Gsm 031/ 396-629. Peter Budna s.p., Za Ljubnico 39, Ljubno ob Savinji. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041 /354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. RAČUNOVODSKE STORITVE kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Ugodnosti za vse nove stranke. Gsm 041/429-755. ASU Suzana Urbanc Renko s.p., Ljubija 95,3330 Mozirje. JEZIKOVNI TABOR ANGLEŠČINE za osnovnošolce organiziramo v Logarski dolini: Tel. 031/793-430. Jezikovno društvo barve jezika, Trubarjeva 53 b, Celje. IZVAJAM KLASIČNE MASAŽE TELESA, refleksno masažo stopal in dlani ter nego stopal, tudi diabetikom. Gsm 031/792-414. Meta Kladnik s.p., Novo naselje 40, Gornji Grad. PRODAJA KOKOŠI nesnice - grahaste, rjave in črne ter bele piščance za zakol prodamo. Nakup 10 kom. - petelin brezplačno. Tel. 03/547-20-70, gsm 041/763-800. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje. MORDA STE ISKALI PRAV TO sw onìaca£sì CO CÜ ca la co~ CZ >"co ca >o "O ' 05 CO o O O o_ Q_ Q_ Q_ >CO izdelava tiskovin vezava diplomskih nalcjj vezave vseh vrst grafično oblikovarje tisk- na tekstil izdelava fotokrjicj in barvno fotokopiranje C.S in barvni tisk «CT: 03 ^ 50 W : ìn£o@onìo^ca£.si LO LO --j CÜ v- TJ c o CÜ O c: Nadstandardno zavarovanje stanovanja in opreme po konkurenčni ceni. Odslej tudi z asistenco doma! Se vidimo doma. 0Q® PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO www.ZavarovalnicaMaribor.si 080 19 20