129. Številki. Ljubljana, v petek 10. junija 1898. XXXI. leto. Uhaja vsak dan svee«r, isim« nadali« in praanike, ter velja po polti prejem so aa avstro-ogerske delete ta vat leto 16 gld., ca pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom aa vae leto 13 gld., ca Četrt leta 8 gld. 30 kr. ta jeden meeeo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račana se po 10 kr. aa uuesee, po 30 kr. aa Cetit lata. — Za tuje delele toliko vec, kolikor poštnina masa. — Na narocbe, brez istodobne vpofiiljatve naročnine, se ne ozira. Za oinanila plačuje m od ttiristopno petit-vnte po 6 kr., ce se oenanilo jeden krst tiska, po 5 kr, ce «e dvakrat, in po i kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se lavoli f ran kovati. — Bokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniitvo je na Kongresnem trgu st. U. Upravniitvn naj ao blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osmamla, t. j. vae administrativne at«ari. Telefon 6t- 3-4, Popravek okr. glavarstva kamniškega. S slavnoznanim paragrafom 19. našega tiskovnega zakona se da utajiti tudi najočitnejša resnica in ker občinstvo to ve, zato tudi popravka kamni -ikega okrajnega glavarstva glede razpošiljanja nem-čkili plačilnih nalogov ne bo pripisovalo posebne vrednosti, zlasti če pomisli, da je v tej zadevi dr. Ferjančič interpeliral finančnega ministra, česar kamniški gospodje prav gotovo niso pričakovali. Ker pa poslani nam popravek okr. glavarstva kamniškega ne podaja popolne resnice in ker vemo v naprej, kaj se bode na interpelacijo poročalo finančnemu miniaterstvu, zato je treba, da rečeni popravek nekoliko pojasnimo in osvetlimo, posebno še zategadelj, ker stvar ni samo lokalnega pomena, ampak nov, uvaževanja vreden dokai, kako se znajo izvestni uradniki izogibati slovenskemu uradovanju. Okrajno glavarstvo kamniško pravi v svojem popravku, da je i zgotovilo plačilne naloge v nemškem in v slovenskem jezika, po splošnem načelu ,v katerem jeziku napoved, v istem tudi plačilni nalog", a morebitne izjeme tega navodila, da so se zgodile k večjemu po kaki pomoti. Poznamo te .pomote'' Kadar store uradniki kako nekorektnost ali breztaktnost, se vedno s tem izgovarjajo, da se je zgodila pomota. Tudi minister-tki predsednik grof Thun je s to frazo poskusil opravičiti lahooske uradnike istrske, pa tega menda več ne stori, odkar mu je Spinčič odgovoril z navedbo več sto slučajev, in bržčas bo SpinČičeva interpelacija tudi finančnega ministra napotila, da ne bo verjel v .pomote" okrajnega glavarstva kamniškega. Popravek okr. glavarstva ni točen v nobenem osiru. Da bi se gospoda Tausher in Exl kdaj zmotila, tega ne verjamemo, pač pa nas njiju politično mišljenje prepričuje, da sta nalašč na slovenska naznanila izdala nemške plačilne naloge. Takih nalogov je bilo več izdanih in je v tem oziru vsako izgovarjanje brez pomena. Da so bili izdani skoro samo nemški plačilni nalogi, tega je občinstvo deloma samo krivo Okr. glavarstvo trdi v svojem popravka, da se je držalo načela „v katerem jeziku napoved, v istem tudi plačilni nalog", a da se je moglo držati tega načela — dosledno se g i ni držalo, to smo že povedali — to je na prav priprost način doseglo, namreč na ta način, da je izpovedi zapisovalo v nemškem jeziku. Jako mnogo davkoplačevalcev se namreč ni ukvarjalo s spisovanjem napovedij. Šli so naravnost v pisarno za od merjenje davkov, kjer kraljuje davčni oficijal Exl. Ta je z vsakim, kdor zna nemški, govoril nemški in ljubeznivost obMnstva porabil, da je napisal nemško izpoved. Ljudje niti v sanjah niso na to mislili, da se bode njih prevelika, graje vređna uljudnost plačala s tem, da se jim dopoš-Ijejo nemški plačilni nalogi. Drugi so v izpovedi zapisovali samo številke, brez opazk, in okrajno glavarstvo je na take izpovedi izdajalo nemške naloge. To je polna in cela istina, katero lahko s pričami dokažemo in katero vzdržujemo tudi napram vsem popravkom, ako bi s« slavnemu okr. glavarstva zljubilo, nas zopet s kakim popravkom počastiti, kar je labko mogoče, ker je gosp. glavar mehak mož, s katerim nemško misleči uradniki delajo kar hočejo, in za kar je bil najboljši dokaz znani Haas. Pričakovati smemo, da se bode v prihodnje pri kamniškem glavarstvu postopalo — previdneje. Na to pa naj nihče ne upa, da se bode ta gospođa Tauzher in Exl predrugačila, vsaj toliko časa ne, dokler bo imel gosp. Jenny tehtno besedo pri finančnem ravnateljstva; zategadelj pa je dolžnost občinstva, ne samo v Kamniku, ampak tudi drugod, da podaja samo slovenske napovedi, da zahteva pri vseh uradih slovensko zapisovanje in urado-vanje, da nemško mislečim uradnikom strogo na prste gleda. V IJutilJtanl, 10. junija. K položaju. V torek bode odgovoril grof Thun na interpelacijo radi graških dogodkov. Vlada si je baje že zagotovila veČino, ki odkloni predlog, naj se glede odgovora otvori debata. Grof Thun obravnava z voditelji strank večine, da se jezikovna debata v torek konča, ter da se izvolitev jezikovnega odseka pospeši. Od uspeha teh obravnavanj je baje odvisno, ali bode imela zbornica še kaj več sej kakor le še 2 ali 3. — Jako značilni za položaj sta seji poljskega kluba, pri katerih se je več ur obravnavalo razmerje Poljakov in Č hov t*r raz" merje Poljakov in Nemcev. Manjšina poljskega kluba se navdušuje za nova pogajanja mej Cehi in Nemci ter so nekateri Poljaki pripravljeni, igrati ulogo posredovalcev. Manjšina poljskega kluba smatra novo večino Čehov, Poljakev in Nemcev za povsem možno in v interesu države za naravnost neizogibno. Večina pa je bila proti zvezi z Nemci ter je dokazovala, da je Nemcem le za gospodarstvo v Avstriji. — V nedeljo ima odbor nemških veleposestnikov v Pragi sejo, da se posvetuje, ali naj pri sedanjih razmerah dr. Biirnreither še ostane v miniaterstvu ali ne. „Neue Freie Presse* piše: Ako zapusti dr. Bamreither vlado, potem je grof Thun slovanski minister, šef narodnega strankarskega kabineta, ki mora prej ali slej obrniti svojo ost proti Nemcem. Ako pa naj trgovinski minister ostane, morajo izginiti jezikovne naredbe. Jedno ali drugo ! Komunike poljskega kluba radi sedanjega položaja se glasi: Poljski klub je po dovršeni daljši debati dne 8. t. m. tklenil enoglasno sledeče: Poljski klub obžaluje, da je vsled sklepa opozicijskih strank glede predloga pesi. Milevskega pri sedanjem opravilniku vsako koristno delo za državo in ljudstvo onemogočeno in da je vlada prisiljena, da zadosti najnujnejšim drž. potrebam zopet s porabo § 14. ustave. V odkritosrčnem prepričanju, da odgovarja zdrav razvoj ustavnega življenja dejanskim potrebam države in dežel, izreka poljski klub vročo željo, naj se narodni češko nemški spor na korist normalnega parlamentarnega delovanja čim preje složno poravna. Poljski klub izreka, da bode v dosego tega smotra vse težerje vlade grofa Tbuna tudi nadalje podpiral. Poljaki klub vztraja neoporečno pri onih principih, ki tvorijo podlago obstanka desnice ter so izražene v adresnem načrtu 1. 189 7. — S tem komunikejem je vse ugibanje o novi večini ovrženo. Tesalija zopet irska. Turške čete so že povsem zapustile Tesalijo, ki je večidel seveda opustošena in pokrita z razvalinami. Domodokos in Pharsala sta skoraj docela porušena, V nekaterih pokrajinah ao se Turki vedli baje tako vzorno, da so domačini polni hvale. Grška vlada bo imela LISTEK. Pismo iz Zagreba. Zagrebški listi so pisali, da je Evgenij Kumi-čio napisal zopet dramo, kjer je glavni junak — zacconska figura. Govorilo ee je tudi, da je au-ter prevel svojo dramo na italijanski jezik ter jo izročil Zacconiju. Radovedni smo bili torej na Ku-mičiceve .Poslove-. Nelmo, lahkoumen in razsipen človek, je oženjen z Ido, s starejšo hčerjo bogataša Len ar j a. OJimpija, žena Lenarjeva, rodi po dveletni odsotnosti aoprogovi dete in skoči od sramote in iz strahu pred moževo vrnitvijo v vodnjak. Ko Lenar svojo nesrečo zve, išče zapeljivca svoje žene, da se maščuje. Adelina, mlajša njegova hčerka, ljubi kapitana Karla Riatova, kateri jo tudi zasnubi pri Lenar ju. Ta mu jo tudi obljnbi. V tem pa nalaže zet Nelmo tasta Lenarja, da je zapelji vec Olimpijin Karlo Ristov. — Ko zagleda Lenar Ristova v objemu svoje hčerke, ga hoče ustreliti. Že napne revolver. V tem groznem momentu pa izda Adelina očetu pravega materinega zapelji v ca — Nelma. Preje ga ni hotela povedati, boječ se, da bi | to njeno, že itak bolno sestro Ido tako pretreslo, , da bi takoj umrla. Nelmo je poleg tega ponarejal Lenarjovo menice, in obsodili so ga tudi, da je najel zidarja Mikulo, naj ubije tasta Lenarja, kar je Mikula rea poskušal, — a mu ni uspelo. Ko pride redarstvo, se N Imo zastrupi, — a Ida tudi umrje, saj toliko nesreče je bilo preveč za njeno bolno telo . .. To je vsebina. V prvih dveh dejanjih je očrtan Nelmo prav izvrstno, v ostalih dveh pa se mi zdi, da ni dovolj koosekventen. Nelmo je nemiren duh, ki bi se hotel vsega mogočega lotiti, ali denarja ni in ni od nikjer. Ako bi tega imel, ostal bi gotovo dober, pošten in — čist. Zacconi je res precej uplival na Knroičiča. Ne more se zanikati, da ni Ernesto iz .Sester" („Poslovi" so samo korenito predelane „Sestre", ki so se prvikrat predstavljale leta 1890. na zagrebški pozornici) pod vplivom Zacconijeve igre postal — Nelmo! Nelmo je mučenik in žrtva „poslova" ... . .Poslovi, poslovi" klice tužno, bolno in strastno! Ta nastaje vprašanje : čemu se Nelmo pravzaprav zastrupi ? Saj ga ne morejo kar tako brez dokazov obsoditi. In neovržnih dokazov ni! Ostali značaji, (Ida, Adelina, Lenar, Ristov) so prav dobri, le zidar Mikula je malo nejasen, a to se ni niti opazilo. Vzrok? Izvrstna igra gospoda Freudenreicha. Vredno je, da se malo dalje bavim s .Povratkom" Sergjana pl. Tuciča. .Povratak" je realistična slika iz življenja. Jela siromašna žena Ivana, ki dela na tujem v fabriki, ljubkuje s Stankom, bogatim kmetskim mladeničem. Mati njena. Kata, se temu ne protivi — nasprotno: celo goji to njuno pregrešno ljubezen. — Sveti večer je. Ravnokar je cdšel Stanko domov, obečajoč, da se skoro zopet vrne. Jeli je podaril za Božič krasen „gjerdan". Kata češe Jelo. Vrata se odpro in vstopi — Ivan. Krasen prizor! Kata in Jela ne moreta od strahu niti besede izpregovoriti. Ivan ju začuden gleda: Kaj je to? .Jela! me li ne poznaš? Jela — jaz sem, Ivan* . . . \ tem se Kata opogumi in se počne zadirati na Ivana, čemu je prišel. Doma tako gospoduje že glad in beda. Ivan se smeje in kaže — denar. Obe se razveselita, ob jednem pa zapazita, da nima Ivan leve roke. Ivan pravi, da jo je — prodal. Kar pride Marta, znana vaška vlačugn, ter se počne kregati s Kato. Zapazivši Ivana mu pove vse o Jeli. Ivan divja. Njegova draga, nad vse ljub- mnogo posla, da povrne Tesaliji prejloji red, kajti po zapuščenih pokrajinah se potepa sedaj mnogo roparjev, ki so večinoma vojaški begunci in členi bivše »Ethnike Hetairia". General Vassos je zahteval, naj se v okupiranih krajih proglasi obsedno stanje, kar je pa vojni minister sicer odklonil, a dovolil generalu polnomočje. Špansko ameriška vojna. Brzojavke poročajo, da se je Amerikancem posrećilo, da so izkrcali s pomočjo in z varstvom svojih ladij večji oddelek svoje vojske, ki poskusi — v družbi vstašev — vzeti Santjago. Mej izkrcanjem so streljale ameriške ladije neprestano na obrežne utrdbe ter so jih jako poškodovale. Španci so izgubili mnogo vojakov in tu Ji nekaj oficirjev. Bije se je potopila španska križanca „Manta Maria Teresa*. Amerikanska vojaka, ki je prišla ua kopno, je napadla takoj Santjago, a Španci so jo baje dvakrat zavrnili. Pač pa so Amerikanci pri Darguiri premagali Spance, ki so se morali bižeč umkniti. špansko broiovje v luki Santjago je baje za na-daljni razvoj vojne brezpomembno, kajti Cervera ne bjde mog^l iz luke, ampak je faktično ujet. Amerikanci so mu največja ladijo „Reina Mercedes*, ko je hotela razgnati potopljeni „ Merrimac", jako pcšk< dovali, tako da je baje po dej nerabna. Tudi na Filipinih se godi Spancem prav slabo. Po vsem ot< ku vihra vstaja, vstiši 'so zmagoviti na vseh koncih ter prodirajo proti Manili. Pri Cavite je trajal boj mej vstaji in Špinci baje celih 70 ur, a končna so morali bežati Španci, ki so imeli 170 mrtvih in nebroj ranjenih. V:»taše je podpiral* baje ameriška Indija „Petrel*. Špinci že uvide/ajo, da so Filipini izgubljeni, zato je izdal guverner Minile proklamacijo, s katero dovoljuje naridu novih svoboščin in obljublja velikih reform. Zajedno pa zagotavlja guverner, da so Amerikanci sebičnži, ki gledajo le na lastnn koris i in ki Filipincem ns poraoiejo. No, Filipinci tega guvernerju nikakor ne verujejo! Iz občinskega sveta ljubljanskega. V Ljubljani, 8. junija. Seje, kateri je predsedoval župan Hribar, se je udeležilo 20 obč. svetnikov, overovateljema zapisnika sta bila imenovana obč. svet. D o I e n e c in Velkaverh. Obč. svet. Žužek je poročal o prizivu Uršule Strahove zaradi odstranitve jednegadela njene hiše na dvorišču in naprave greznice in je predlagal, naj is dovoli naprava kanala namesto greznic* in ohranitev za podretje določenega dela hiše za dobo pet'h l^t, ako posnstnica j odpiše reverz, da stavbo po pri-teku tega roka podere. — Sprejeto. Obč. svet. Žužek je poročal o prizivu Matije Borštnikove proti od!o":b>, s katero ae jej je Odreklo stavbeno dovoijnnje za novo zgradbo v rajonu S lšteršičeve shrambe za smodnik. Poročevalec je predlagal, naj se priziv odkloni, ker po zakonu ni dovoljeno zaliti v rajonu shramb za smodnik, zajedno pa naj se naroči magistratu, ukreniti kar treba, da se razvoj mesta ovirajoča Šušteršićeva shrambi za smodnik odstrani. — Sprejeto. Obč. svet. P a u 1 i n je poročsd o prizivu Line Kreuterjeve zaradi naprave greznice pri hišnikovem stanovanju in je predlagal, naj se rekurzu ugodi. — Sprejeto. Ijena Jela, za katero je bil pripravljen vse žrtvovati (roko je sam del v stroj, baš radi tega, da bo mogel z dobljeno odškodnino živeti pri JeL '.), ga je varala. Tedaj pa potrka zopet nekdo, Kata odpre in Stanko vstopi. Besni Ivan plane nanj z nožem in ga ub:j i. Na prvi mah bi človek obao Jil pisca, češ, da je napisal svoje delo pod vplivom Tolstega „Moč tmine", ali prou'ivši natančneje „Povratak" in zvtdevši, da je autor malo naobražen človek, misliš takoj drugače. Čemu bi posnemal Tolstega? Ni li to slika našega življenja?! Tuc ć nam je krasno predočil globoko tragiko Ivanove duše, ki zve, da je varana. Značaj Ivana je fchkan mojsteraki, brez vseh nepotrebnih fraz, s katerimi tako obilujejo nekateri. Omenim naj le ono sceno, ko pripoveduje Ivan, kako mu je stroj odtrgal roko. Dve tri besede in evo ti celega prizora. Igralo 86 je prav prekrasno. Interpret a-torji so bili učenci dramatske šole. Ivana je predstavljal Gjuro Prejac tako dovršeno, da ga bolje ni mogel, Jelo iatotako gospica T. Konrad, Kato Nina Vavra. Igralni način teh le umetnikov je — rtalizem, ona smer igranja, ki tako krasno prodira v literaturi. Obč. svet. dr. H u d n i k je poročal o izpeljavi steze od dolenjske državne ceste do šole na Barju in js predlagal, naj se odobri izpeljava steze po načrtu Martina Perozzija in naj se v ta namen dovoli svota 1050 gld. iz lanskih blagajničnih preostankov. — Sprejeto. Obč. svet. Žužek je poročal o stavbenem proitoru za mestno ubožn co. Občinski svet je bil sklenil, sezidati v proslavo petdesetletnice cesarjevega vladanja mestno ubožnico za sto oseb. Magistrat je predlagal, naj se ubožnica sezida poleg ko-lesije, a ker je ta prostor radi vlažnosti za ubožnico neprimeren, je poročevalec predlagal, naj se naroČi magistratu, poiskati drug proator. — Sprejeto. Obč. svet. Zabukovec je poročal o imenovanju nekaterih ulic in cest v Vodmatu in v mestu. Za Vod mat je in «vet o val naslednja imenovanja : Vodtnatska cesta, Stara pot. Na zavrtah, Ciglarjeve, Japeljeve, Kumerdejeve, Carbonarijeve, Županove, Ravnikarjeve, Jenkove, Priuičeve, Staničeve in Li-pičeve ulice. Za mesto je naBvetoval naj se G I e -d a I i s k a s t o I b a prekrsti vGallusovo stolno, Špitalske ulice naj se prekrste v Meščanske ulice, Dolge ulice v Dalmatinove ulice, Streliške ulice v Linhartove ulice, Žitni trg v Ambrožev trg, nove ulice pa, ki še nimajo imen, naj se imenujejo: cesta od frančiškanov čez svet Ceškotovih dedcev na kolodvor Miklošičeva cesta, na drugi strani bodoče j u stične palače paralelno s to cesto projekto-vane ulice Cigaletove ulice, a ulice proti justični palači Koseškega ulice. O teh nasvetih se je unela dolga razprava, v katero ho opetovano posegli župan Hribar, podžupan dr. vitez B I e i vv e i s in obč svet. dr. Požar, Senekovič, Velkavrh, Turk,dr. Kr is per, dr. Hudnik, Žužek, Pavlin in dr. Stare Povdarjato se je zlasti, da se nasvetuje preveč literarnih imen, sosebno za Vodmat, in to imen, katera ne nare de posebnega utiša, če tudi jih j* nasvetovala posebna enketa, in da je vender treba obraniti historična imena zUsti tam, kjer imajo kaj pomena Uspeh razprave je bil, da je občinski svet spre;el nasvet obč. svet. Senekovič a, naj se na Vodmat nanašajoči se del predloga vrne odseku, da poišče primernejših imen Glede imenovanja ulic v mestu je pritrdil odstdtovemu predlogu, da se Dolge ulice prekrste v Dalmatinove ulice in uifcal trg v Ambrožev trg, in da se doslej nekrščeni ulici ob justični palači imenujeta M i -klošičeve ulice in Cigaletove ulice, odklonil nasvet, naj se prekrste Gledališka Btolba, Špitalske ulice iu Streliške ulice in sklenil, da je tretje ulice pri justični palači imenovati S od ni j-s k e ulice, ne Koseškega ulice, kakor je odsek nasvetoval. Podžupan dr. vitez B 1 e i w e i s je poročal o uredbi prodaje premoga in predlagal red, po katerem morajo vsi vozovi za premog imeti številke iu prodajalčev napis; mora biti pri vsakem vozu deci-minalna tehtnica in tarif za 25 in 50 klg. premoga; sme se na vsakem vozu voziti le jedna vrsta premoga, kateri se ne sme škropiti in se mu ne sme prirneSavati pesek ali zjmlja; morajo biti vsa vreče plombirane in je magistrat pooblaščen, prepovedati prodajalcem] jemati v službo hlapce, kateri so bili radi pijančevanja ali radi goljufije pri prodaji premoga kaznovani. Obč. svet. Klein je izrekel željo, naj se napravi jednak red tudi za prodajo drv, na kar je Župan Hribar obljubil, da bo magistrat stvar preštudiral. Premogarski red sprejel je obč. svet po kratki debati, v katero so posegli občinski .svet. Velkavrh, Lenče, dr. Požar in Tur k. Obč svet. Grošelj je poročal o prošnji Roze Rohrmannove, Josipi Hamperla in Josipa Strzelbe 1 za napeljavo vo le iz mestnegi vodovoda in je pred- Tucičeva realistična drama je sijajno uspela na deskah, zato srni nestrpno čakali, kaj bo z „P r i j e I o m o rna Miljntina N e h a j e v a. „Prijelom" je izšel v prvi knjigi ,Nove Nade" ter nima nikake prave vsebine a la drame njegovega oboževane* Emila Zolo. Očrtan je le boj mej aristokracijo in demokracijo. Mladi pisec je jako dobro pograbil vso tragiko dušo glavnega ju naka, kateri bi se rad dvignil iz nedelavnosti, pa Fe ne more. Nima namreč sredstev, a voljo ima. Izučil se je za ekonoma, dusi je aristokrat, grof, potomec stare plemiške obitelji. Ko mu propadejo vse nade, ko vidi, da mu ne bo dal filieter Muko, stric njegov sredstev, zapusti svojega bolehnega očeta, na pot blaznega Marijana, ter odide v svet. Marko pogleda za njim pljune in zastor pade. „Prijelom" je produkt dolgega razmišljanja. Vsaka beseda stoji na svojem mestu. Občinstvo pa se je dolgočasilo, saj ni razumelo dela. Kritika so je izrazila prav pohvalno. 0 ponesrečenih Millerjevih dveh igrah ter Cvetičevih „Roditeljskih grehih" pa naj — molčim, ker je bolje tako. V Zagrebu, 3. junija. A. K. G—ec. lagal, naj se naprava naknadno odobri, stroški 600 gold. pa naj se pokrijejo ia tekočih dohodkov. — Sprejeto. Obč. svet Grošelj je poročal o prošnji pred-stojništva frančiškanskega samostana sa odpis pristojbine za večjo porabo vode in je predlagal, naj se odpiše polovica pristojbine, t. j. 28 gld. 34 kr. — Sprejeto. Obč. svet. Groislj je poročal o prošnji Margarete Virkove za odpie pristojbine za večjo porabo vode in je predlagal, naj se odpise polovica pristojbine, t. j. 27 gld. 19 kr. Obč. svet. Groislj je poročal o napeljavi vodovodnih cevij v Kolizejsko nlioe in je predlagal, naj se polaganje naknadno odobri strošek 160 gld. pa naj se pokrije iz tekočih dohodkov. — Sprejeto. Obč. svet. Senekovič je poročal o knjigovodstvenom navodilu za mestno elektrarno in je predlagal, naj se odobri. — Sprejeto. Obč. svet. Žužek je poročal o odkupu hiše Marije Črnetove na Ribjem trgu. Vsled županovega posredovanja so obljubili sosedje prispevek k svoti 12 000 gld., katero zahteva lastnica in sicer so obljubili Kobilca 1500 gld., Souvan 300 gld. in Kri-sper 200 gld. Poročevalec je predlagal, naj se sklene nakup in naj se dovoli sedanji lastnici zt pet let, postaviti barako za hišo Goričnika in Ledenigga, oziroma naj se magistratu dovoli, da dobi za to drug prostor. Po daljši debati, v katero so posegli podžupan dr. vitez Blei weis in obč. svet. Tu rk in Pavlin, kateri je opozarjal, da občinski svet Mariji Črnetovi v smislu § 12 Btavb. r-da niti ne sme dovoliti, sezidati deloma svojo hišo na Ribjem trgu, in da bi moral župan tak sklep razveljaviti, je bil sprejet odsekov predlog z dodatnim predlogom obč. svet. Senekoviča, naj se obljubljeni prispevki sosedov takoj iztirjajo. Obč. s vet. Žužek je poročal o ponudbi C. J. Hamana glede nakupa onega sveta, ki se od bivše Strelove hiše v Špitalakih ul'cah ne bode potreboval ia, omenivši, da je ponudnik izjavil, da posestva ne bi Židu prodal, predlagal, naj ostane obč. svet pri prvotno določeni ceni 3000 gld. za ta svet. V debati, v katero so posegli župan Hribar, podžupan dr. vitez Bleivveis in obč. svetniki dr. Krisper, Lenče, Predovič, dr. Hudnik in Velkavrh se je povdarjalo, da treba zagotoviti, da se prodani svet čim prej zazida. Ob \ svet je temu ugodil in poleg odsekoveg* predloga sprejel dodatni predlog, da mora Haman novo hišo tekom jednega leta začeti zidati. Obč. svet. Velkavrh je poročal o določitvi odškodnine za G5 štirijaških metrov obsežni svet, katerega odstopi Uršula Strahova za razširjenje sv. Petra ceste in je predlagal, naj se ji plača za štiri-jaški meter po 15 gld. — Sprejeto. Obč. svet. dr. Stare je poročal o odškodnini za 00 štirijaških metrov obsežni svet Katarine Irkič in je predlagal, naj se plača štiri jaški meter po 15 gl. — Sprejeto Obč. svet. Velkavrh je poročal o Strehar-jevi ponudbi glede odstopa 17 štirijaških metrov obsežnega dela njegovega vrt* za razširjenje Tržaške ceste in je predlagal, naj se ponudba sprejme in naj se za št rijaški meter plača po 20 gold. — Sprejeto. Konec seje je obč. svet. Pavlin interpeliral radi nasipanji terena mej Bunediktovo in VVettachovo vilo, na kar je župan Hribar obljubil, da ukrene kar treba, da se sedanjim razmeram naredi konec. Dnevne vesti. V Ljubljani, 10 junija. — (Procesija sv. Rešnjega telesa) iz stolne cerkve ljubljanske vršila se je včeraj z vsem običajnim sijajem ob jako ugodnem vremenu; vodiljo je č. g. koezoškof dr. Jeglič ob asistenci stolnega kapitlja in druge duhovščine ljubljanske. Prvikrat po potresni katastrofi vršila se je procesija zopet po starem redu ter se pomikala izpred škofije po Špitalakih ulicah na Marijin trg, kjer je bil pred frančiškansko cerkvijo prvi blagoslov ; potem po Wolfovih in Gosposkih ulicah na Valvazorjev trg, kjer je bil pri nemški cerkvi drugi blagoslov ; nadalje po Križevniskih ulicah, po Bregu na Št. Jakobski trg (tretji blagoslov) in po Starem ter Mestnem trgu, kjer je bil pred mestno hišo zadnji blagoslov, nazaj v stolnico. Vae hiše, mimo katerih se je pomikala procesija, bile sa s cvetlicami okrašene in razsvetljeno. Udeležba pri procesiji bila je ogromna. Za farnimi procesijami sledile so razne srednje in ljudsko šjle z zastavami pod vodstvom gg. profesorjev in učiteljev. Nižja gimnazija imela je letos novo krasno zastavo, izgotovljeno v tukajšnji obrtni šoli za umetno vezenje; podobi sv. Alojzija ter sv. Cirila iu Metoda pa je mojsteraki izgotovil domači slikar Grohar. Potem sledila so razna društva, verniki stolne fare z banderom, trgovska šola, razne bratovščine s prižganimi svečami in krasna skupina belo oblečenih deklic; nadalje župan Hribar z mestnimi svetniki in magistratnimi uradniki, deželni glavar De t al a s deželnim odborom, očetje frančiškani ia droga duhovščina, a pod baldahinom g. knezoškof s Najsvetejšim. Za Najsvetejšim korakal je deželni predsednik baron Hein v gala - uniformi tajnega svetnika ter vladni in drugi državni dosto janstveniki v nniformi. Procesijo spremljala je vojaška godba in bataljon 27. peipolka, ki je blagoslove markiral z običajnimi dešaržami, z gradu pa 00 jih salutirali topovi. Vojaštvo, v kolikor se ni udeležilo procesije, bilo je s častniki na čelu zbrano na Kongresnem trgu, kjer mu je g. knezoškof z Najsvetejšim podelil blagoslov. — Procesiji v Trnovem in pri sv. Petru pričeli sta se ob pol petih zjutraj. Obeh udeležilo se je mnogobrojno občinstvo. Pri obeh bilo je mnogo žensk v narodnih nošah. — (Občinski svet) ima danes ob 5. uri po poludne izredno sejo, drugo izredno sejo, v kateri ae bo razpravljalo o zgradbi .Gasilnega doma", pa bo imel v sredo dne 15. t. m. — (Promocija.) Danes dopoludne je bil g. Pavel Drahsler iz Ljubljane na graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava. Čestitamo! — (Imenovanje.) Postnim vežbenikom za Ljubljano je imenovan davčni vežbenik 15 u gum il Šorli v Litiji. — (Družbe sv. Cirila in Metoda) načel-ništva vseh treh ljubljanskih ženskih podružin je predstavil v soboto dopoludne gosp. knuzoškofu dru. Jegliču prvomestmk g. Tomo Zupan. Navzoče so bile prvomestnica šenklavško-frančiškanske g. dr. Tavčarjeva z odbornicami gg. Lahovo, dr. Hodni-kovo, dr. Ferjančičevo, dr. Bleivvais pl. Trsteniško in dr. Znpančevo; p tem prvomestnica 1. ženeke ali šentpeterske g. dr. Zarnikova z odbornicami gospico Bavdekovo, gg. Trčkovo in Grošeljevo ter prvomestnica šentjakobsko trnovske g. Zupančičva z odbornicami g Zužekovo, gospicama Brigito Sou-vanovo in L zarjevo, gg. dr. Kušarjevo in Nagla-sovo. Knezoškof je povdarjal, da se družba upravičeno trudi za ohranitev svoje narodne posesti in da bo tudi on radovoljno podružnicam ob strani, ker upa, da bodo po prvomestnikovih besedah povsod in vselej delovale za vero, procvet lepe nravnosti, lojalno in pa slovensko-domorodno Navdušene so se poslovile mandatarice teh pndružnic družbe sv. Cirila in Metoda od g. knezoškofa, ki je za vsako njih imel prijazno besedo. — („Fest Bteht die Waoht am Rhein",) to milo pesmico lahko vsakdo sliši prepevati skoro sleharni večer v krčmi „pri Kleeblatt-u" nasproti cerkvo sv. Florjana na Karlovski cesti, kjer je namreč zbirališče „nadobudnih" Germančkov. Posebno pri večerih v začetku vsakega meseca postane to petje že preveč glasno in izzivajoče, kajti to petje ali bolje rečeno, to tuljenje vinjenih sinov matere Germanije, razlega se po celi Florjanski ulici in Karlovski cesti. — Ako to izzivajoče petje ne poneha kmalu a'i se ne prepove, potem utegnejo ti mladi „gospođici" nekega lepega večera .nehote" izvedeti, kdo „fest steht" na Karlovski ce*ti. — Za danes naj to zadostuje, daairavno se ve še mnogo, kaj si vse ti fantiči v dotični krčmi govoriti in s k 1 e p a t i d o v o 1 j u j e j o. — („Sokol" ljubljanski) vabi vse člene, ki se udeleže nedeljskega izleta v Medvode, da pridejo gotovo k redovnim vajam, ki bodo v soboto zvečer v telovadni dvorani oh pol 9. uri zvečer. Izleta v Medvode se udeleži tudi tamburaški klub »Zvezda". — (Za mestne uboge) volil je nedavno umrli grajšoak Ivan Kosler sen. 500 goldinarjev, za uboge barjane pa še posebej .">() goldinarjev. — (Izpred porotnega sodišča) Pretečeno sredo vršila se je pri tukajšnjem deželnem sodišču porotna obravnava proti 4H let staremu oženjenemu delavcu Valentinu Staretu iz Terboj zaradi izdajanja ponarejenega denarja in zaradi javne nasilnosti. Meseca februvarja letos nastopal je v Ljubljani iu njeni okolici močan mož s Črnimi brki, katerega je narečje razodevalo kot Gorenjca, v raznih gostilnicah in prodajalnicah, pil navadno četrt litra vina ali si kupil viržinko ter plačeval le s kovanimi goldiuarji ali kronami. Dne 27. februvarja prišel je tudi v Bajtovo krčmo na Slapah, pil četrt litra vina ter plačal z goldinarjem. Krčmar pa je takoj spoznal, da je goldinar ponarejen, ter je to naznanil orožniku Balonu, ki je bil ravno v cerkvi. Orožnik je Stareta arotoval, a ta je potoma hotel pobrati kamen ter udariti Baloha, kar pa je leta zaprečil. Obtoženec priznal je tudi pri obravnavi, da je hotel orožniku pobegniti in da je izdajal denar, vendar pa odločno trdi, da ni vedel, da je denar ponarejen. Da Stare sam ni ponarejal denarja, dokazuje že okolnost, da niti čitati in pisati ne zna in da se pri njem ni našlo nikako sredstvo za ponarejanje. Poizvedbe pa so dognale, da se je ravno takega ponarejenega denarja že lansko leto precej izdalo v Trstu in okolici, kjer je Stare tačas delal, in je torej nedvojbeno, da je obdolženec nepristen denar dobil od kakega ponarejevalca ali pa drugega udeležnika. Porotniki potrdili so vprašanje glede krivde in sodišče obsodilo je Stareta na sedem mesecev težke ječe, poostrene e potom vsakih 14 dni j. — (Semenj.) Na semenj dne 9. junija t 1. je bilo prignanih 673 konj in volov ter 307 krav in telet, skupaj 980 glav. Kupčija je bila srednja; konje so kupovali Lahi, pitane vole pa kupec iz Moravske. — (Pečarska dela ▼ poslopju meščan skega bolniškega zaklada) je občinski svet oddal skupno firmama Vidic & Comp. in Fr. Kalmus. — (Trgovsko pevsko društvo) ima jutri ob navadni uri skušnjo. — (Koncert na vrta .Narodnega doma") Jutri zvečer se otvori lepo prirejeni vrt „Narodnoga doma" in sicer s koncertom vojaške godbe. Vrt je bogato razsvetljen in jako ukusno urejen, a poskrbljeno je tudi za dobra jedila in pijačo ter za točno postrežbo. Ker je to najlepši restavracijski vrt v Ljubljani, je pričakovati, da ga bode občinstvo mnogoštevilno obiskovalo. Vstopnina za jutršnji koncert znaša 20 kr. — (Častno občanstvo.) Občinski odbor dolenje-logaški je v svoji seji dne 8 t. m. v pripo-znanje velicih zaslug za prospeh občinskega blagostanja enoglasno izvolil častnim občanom sledeče gg.: Nj. exelenco bivšega poljedelskega ministra grofa Ledeburja, Nj. exelenco Viktor barona Hein-a, g. dež. glavarja OtonaDetelo, g. c. kr. okr. glavarja Gustava del Cotta, g. dež. poslanca in odbornika dr. Ivana T a v č a r j a , g. dež. poslanca in odbornika Frana Povšeta, g. c. kr. agr. komisarja Frana Župneka, g. c. kr. vlad. svetnika v poljedelskem ministerstvu Markusa in c. kr. profesorja Vladimira II raske ga. — Zastop mesta Črnomelj izvolil je v včerajšnji seji gospoda Edvarda Markusa, c. kr. vladnega svetnika v poljedelskem ministerstvu v priznanje njegovih zaslug za tukajšnji vodovod soglasno častnim meščanom. — -j- Josip Omersa.) Zopet je ugrabila smrt mladeniča, ki bi bil ponos domovine. V sredo zvečer je umrl v Kranju dekr. inženir J. Omersa, šele 25 let star. Pokojnik je bil zlata duša, idealen rod' ljub, b sem enačaj in prijatelj, vreden zaklada. Bil je ustanovuik in večletni predsednik dunajskega .slovenskega tehničnega kluba", večletni upravnik in podpredsednik fer. društva „Save" ter jako delaven člen „Slovenije". Še le ne Javno je dosegel svoj cilj in postal inžener okr. zem. vlade v Zadru Neizprosna jetika pa je umorila nadepolno življenje. Vsakomur, kdor je poznal rajnega, ostane njegov spomiu neizbrisen. Mir njegovi blagi duši ! — („Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja Logaškega") ima dne 16. junija t. 1. ob 11 uri dopoludne v Predjami redno občno zborovanje Vzpored : 1. Pozdrav predsednika. 2 Po ročilo o delovanji društvenega predle J ništva v pretočenem upravnem letu. 3 Poročilo blagajnikovo. 4. Črtice iz življenja Erazma Predjamskega. 5. Posamezni nasveti. 6. Volitev treh pregledovalcev računov. 7. Določitev letnega prispevka. 8. Volitev delegatov k občnemu zboru „Zaveže". 9 Volitev petih udov v društveno vodstvo. Po zborovanju ogled znamenitegi gradu Predjama. — (A kad teh. drusstvo „Triglav" v Gradeh priredi svoje 111. retno obč. zborovanje dne 11. rožnika s sledečim vzporedom: 1. Čitanje zapisnika, 2. čitanje zapisnika bratskega društva „Slovenije", 3. poročilo odborovo, 4. poročilo sabljaškega kluba, 5. slučajnosti. Lokal: Restavracija .Thonethof"4 ; čas: ob 8. uri zvečer. — (Rožnodolinska železnica) Iz Celovca se nam piše: Uspehi, kateri so se pričakovali od odposlanstva, mudečega se koncem meseca mujnika na Dunaju, v svrho revizije trace železnice skozi Ko ».no dolino in nje podaljšanja, niso naredili, kakor se razvidi iz poročila te deputacije, posebnega utiska. S finančnim in poljedelskim ministrom se niti govoriti nt moglo. Samo z železniškim mini-8ter8tvom so se vršila pogajanja To je obljubilo sicer pomoč za izvedenje rožnodolinske železnice, ali za nje podaljšanje čez Karavanke se ne ogreva, ker ima prednost v teh krogih železnica čez Ture z nadaljevanjem čez Predil. Pod predsed-sedstvom ce'ovAkega župana Neunerja se je sešlo te dni to odposlanstvo na skupno posvetovanje, kaj storiti v tej zadevi. Izmej udeležencev sj je zavzel posebno toplo tovarniški ravnatelj Rieger iz Tržiča, kadromu se zdi vsaka proga primerna, bodisi čez Karavanke ali pa čez Ture. Župan celovški je povedal, da se to železniško vprašanje pri sedaj obstoječih parlamentarnih razmerah niti ne da dognati, ampak toliko se ve, da zahteva obrt Rožne doline, če ni že popolnoma propadel, nujno železnice, in sicer normalnotirne. Slednjič se je sklenilo, da se od vseh merodajnih činiteljev (deželnega odbora, trgovinske zbornice, občinskega sveta celovškega in udeležensev) dela na to z vsemi močmi, da se izvede dotična revizija trace nameravane normalnotirne rožnodolinske železnice pri ministerstvu. Dobro bi bilo, če bi kdo izmej kranjskih državnih poslancev vprašal vlado, kako stališče zavzema sedaj najedenkrat, dasi je bilo že določeno, da bode tekla železnica čez Karavanke skozi Bohinjsko dolino. — (v dei. zdravstvenem svetu goriškem) nimajo Slovenci, ki so vendar v deželi v ogromni vsčini, nobenega zastopnika. V njem sede sami Lahi. Letos je potekla doba, za katero je bil izvoljen v dež. zdravstveni svet dr. Fratnich. Opravičeno je bilo pričakovanje, da dež. odbor izvoli v dež. zdravstveni svet jedinega Slovenca, da dobi večina prebivalstva zastopnika v tej korporaciji, ali to pričakovanje se ni izpolnilo. Dež odbor je poslal v zdravsteni svet zopet Laha, in če je verjeti goriškemu listu, je to zasluga dež. odbornika dra. Abrama. — (Osebna vest) Namestniški tajnik in vodja okrajnega glavarstva v Pazinu, gosp. Ivan Šorli, je imenovan okrajnim glavarjem. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 10. junija. Pogajanja minister-skega predsednika s klubovimi načelniki glede modusa procedendi pri jezikovnih predlogih so sc popolnoma izjalovila, a vzlic temu hoče grof Thun še jedenkrat poskusiti s posredovanjem. Oi uspeha tega, definitivno zadnjega poskusa je odvisno, če bo zbornica razen v torek imela še katero sejo. Dunaj 10. jun ja. Po najnovejših dispozicijah je gotovo, da ima poslanska zbor-n ca v torek sejo. Potrebno je, da se je zanesljivo udeleže tudi vsi jugoslovanski poslanci in sicer naj pridejo le koj k začetku seje. Dunaj 10. junija. Manifest desnice izide šele, ko bode zasedanje poslanske zbornice končano. Dunaj 10. junija. Shod nemškoliberal-nih veleposestnikov, kateri je sklical grof Os-vald Thun, je na nedoločen čas odložen. Dunaj 10. junija. Steinvveuder je sklical klub nemških nacijonalc^v na torek ob 9. uri, s pristankom, da je mili udeležba še posebne važnosti, ako bi v torek ne bilo seje. Dunaj 10. junija. Madjarska kvetna de-putacja je prišla včeraj sem in je zvečer iz-voliia pod dstk, v katerem so: Szell, Falk, Tisza, Lang, llegediis, Lukacs iu Matlekovics. Baoffv je imel daljše konference s Thunom in S KallttVclll. Dunaj 10. junija. „Slovanska kršč,-narodna zveza" je sklenila, da pošlje k slav-nosti v Brno dne 12. t. m. poslance Ein-spielerja dr. Klaica, Pogačnika in dr. Žitnika kot svoje zastopnike. Dunaj 10. junija. Kršč-socijalni obč. svet. Purscht se je odpovedal mandatu za obč. svet. Praga 10. junija. „Narodni L;sty" prijavljajo pogovor z nekim poljskim členom parlamentarne komisije. Ta je rekel, da je izjava poljskega kluba (Glej politični pregled! Op. ured.) bila sc glasno sklenjena in to v navzočnosti ministra Jvđrzejowicza. Noben poslanec ni omahoval, jeden jedini se je izrekel za tako zvezo z Nemci, v kateri bi bilo prostora tudi za Čehe. „Nar. Listy" izrekajo svoje veselje na storjenem sklepu poljskega kluba. Berolin 10. junija. „Kolnische Zeitung" javlja, da smatra Španska Filipine za izgubljene in da hoče vse svoje sile koncentro-vati na obrambo Kube, uredbo filipinskega vprašanja pa prepustiti velesilam. London 10. junija. Vsa poročila soglašajo v tem, da so Filipini izgubljeni, in da španska posadka ni vstanu ubraniti se ustašev. Ti so zavzeli že vso okolico Manile in so gospodarji provincije Cavite, kjer so zaplenili 10 topov in 600 pušk, ujeli 2000 španskih vojakov in 300 Špancev ubili. Zdaj oblegajo cerkev, v kateri so se utaborili Španci. Generalui guverner španski je po nepotrjenih ameriških poročilih uvidel, da je Manila izgubljena m hoče baje kapitulirati. London 10. junija. „Morning Post" javlja iz Washii%tona, da je mej ameriškim vojaštvom, ki je bilo izkrcano in mej Španci prišlo pri Santjagu do velike bitke. Amerikanci trde, da so b li Španci pobiti, in da je ameriško vojaštvo zasedlo vse gore okrog Santjaga. Tudi poročajo, da je neka ameriška vojna ladja z granatami streljala na neki vojaški vlak pri Santjagu, in da je bilo mnogo vojakov ubitih. j^*r Bratje Sofcolll ■Igli V nedeljo, dne 12. junija t. I. jtf^^jmali popoludanski izlet v Medvode. Bratje Sokoli se zbirajo popoludne ob pol 2. ori v telovadni dvorani, odkoder odrinejo točno ob 2. uri |»ea v Medvode. V Mt d vodah prosta zabava, ljudske igre z žogo ter koncert iz prijaznoeti sodelujočega tamburaškoga kluba »Zvezda" pod vodstvom br. Gorjanca. Odhod deloma peS, deloma z vlakom. K obilni udeležbi Vas vabi odbor. Na zdar! Cenene esence, katere se često primešajo santalni esenci, da je cenejSa, so vzrok ledičnim bole/.nim, radi katerih mladina Cesto toži. Ako rabiš" pristni 8ant*l-Mldy, ves, da imas čisto zdravilo, ki se nc pokvari ter te ozdravi tekom 48 ur brez vsakih posledic (11—2) Melusine mazilo za lice odstranjuje v najkrajšem času vsakovrstne peg«. Utaje is mozolćke (spuscaje). — Popolnoma neškodljivo. 1 lonček »S kr. Higien. medicinićno milo zraven »5 Ur. (387—15) deželna lekarna P h. Mr. M. Leusteka Ljubljana, poleg mesarskega mostu. Telefon ite-v. 63. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 30*i'2 m. Junij Cas opazovanja Stanje barometra v mm. a V u J! » cu a 2 £2 Vetrovi Nebo « -o 11S cu » H. 9. zvečer 737 1 18-6 hI. szah. oblačno 9. 7. zjutraj 737 9 15« si. svzh. oblačno 00 n 2. popol. 73H \ 84*6 si. svzh. skoro obi. n 10. ■ 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 735-7 735-5 733-9 17 H 24 4 si. szah. brezvetr. ar. jug oblačno oblačno skoro obi. 3-9 Srednja temperatura srede in četrtka 19**2' in 19-3*, ■a j.!' iu 2'3° nad nor malo in. dne 10. junija 1898. Skopni državni dolg v notah..... 101 gld. 85 kr. Skupni državni dol-.' v srebru .... 101 ■ &5 , 80 , 101 9 45 , 121 m 15 , • 85 , Avstro-ogerske bančne delnice . . 913 i? a • 75 - 120 i» • Nemfiki drž. bankovci za 100 na.irk . . . 58 • 85 , 11 n 76 . 9 n MV, , 44 n 40 „ C kr. cekini........... 5 ■ 6S , Dne 8 junija 18H7. !•/„ državne srečke iz 1. lH.r>4 po 250 gld. tn gid. 50 kr. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. 193 t 25 „ Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 129 it >"> . ženil j obč. avstr. 4l/<°/0 zloti z.ist. luti 98 f» n akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 156 ti 50 , Ljubljanske srečk«......... 22 n 27 • 1 ■ Kreditne srečke po 100 gld...... 200 10 . rramway-drust. velj. 170 gld. a. v. . . . 523 • * Papirnati rubelj.......... 1 • / « ft Le na Gledališki stolbi 3 nasproti „Tonhalle". Šetalne palice 1 komad lina €9l|rerla Trb|| Ob 12. uri 6 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Franzenfeste, Ljubno; čez Selsthal v AnsBe, Solnograd; čez Klein-Reifling v St«yr, Line, na Dunaj vis Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjntraj osobni vlak v Trbiž, Pontabtd, Beljak, Ce. lovec, Frsnzensfeste, Ljubno. Dunaj ; čez Selzthal v Solnograd-čez Klein-Reifling v Line, Bndejevice, Plzenj, Marijine vare Heb. Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dnnaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoludr.e osobni vlak v Trbii, Pontabe), Beljak, Celovec, Ljubno, Sebthal, Dnnaj. — Ob 4. ari 2 m. popoludne osohni vlak v Trbiž Beljak Celovec, Linbno; čez Selzthal v Solnograd, Leno - Gastein' Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo Pariz' čez Klein-Reifling v Stejr, Line, Badejevice, Plzeuj Marijine vare, Heb, Fraacove vsre, Karlove vare. Prago. Lirsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 15 min. zvečer osebni vlak v Let>ce Bled. Pol<»g tega vsako nedeljo in praznik ob 5. uri 39 m po-po'udne v Lesce Bled. — Prog* v Novo me>tfio Is v Ko« tev/je. Metani vlati: Ob 6. uri 15 m. zjutraj, ob 12. uri 55 m. popoludne, ob 6. uri 30 ir. zvečer — Prlho«! v l,|ubljHno j. k. Proga Is Trblln. Ob 5. url 46 m. sjutraj osobni vlak z Dunaji via Amstetteu, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beliaka, Fran tensfeste. — Ob 7. uri 55 min. zjutraj osebni vlak iz Lesec-Bleda. — Ob 11. uri 17 m. dopoludne osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Oenete Curina, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina Ljubna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Frauzensfeste, Pon-tabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipska, Prage,Francovih varov, Karlovih varov, II ha, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. Poleg tega vsako nedeljo in pratnik ob 9. uri 5"» m. vlak iz. Lesc-Illeda. — Proga Is Novog« iiipnU Iu Iz K«»č«»v|k. Mešani vlaki: Ob 8. uri 19 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m, popoludne in (»b 8. ori 35 m. zvečer. — Odhod Is l,|uh-IJsue d. k. v Ksnaalk. Ot '«. ari 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoladue, ob 6. uri 50 ni in ob 10. uri 25 min. zvečer, p* slednji vlak samo ob nedeljah in pratnikih. — Prihod v l.|ut»l|ianu d. k. Ia 14 Min m I k m. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ot 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. ar 10 m. in ob 9. uri 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (17—I2y, Barako razloiljivo. okolo 15 m3 obsežno, kupi (912—1) A. Domicelj na Rakeku, notarski uradnik se takoj vzprejme pri (899—2) Dr. F. Vok-u, c. kr. notarju v Ljubljani. t Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tuJ.no vest, da je nas srčno ljubljeni, nepozabni sin, oziroma brat, svak in strijc, gospod Jožu O ix:a ersa dekret inženir pri okr. zem. vladi v Zadru danes ob •/« na 9. uro dopoludne, po dolgi, mučni bolezni, v 25. letu svoje starosti, previden s svetotajstvi, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika hode v soboto, dne 11. junija t. 1., ob 6. ari popoludne iz lnse žaloBti v Kranji. .Svete mase zadušnice ae bodo brale v An pni cerkvi v Kranji. Venci se na pokojnikovo Željo hvaležno odklanjajo. V Kranji, dne 9. junija 1898. (913) JoslpLna Omersa mati. Frsno Omersa oče Viktor, Franc in Miklavž, bratje — Pavla lajovlo, Marija Kokalj, Ana m Ivanka Omersa, sestre. — Frsno Ki Sajovlo m dr. Alojzij Kokalj, svaka. — Asa Omersa mjena Kokalj, svakinja. — Viktor Omsrss, Le o m Marijan Sajovlo, nečaki. Imate li otroke? Gotovo! To naj Vam bode tim bolj uzrok, da vporab-Ijate le popolno čisto in rezko-ti prosto milo, s katerim umivate dojenčke in otroke; kajti ojstrolugaita mila so za nežno otroško koJo naravnost stop. Kupujte, ako hočete dobro kupiti, posebno v novejšem času z dragocenimi tvarinami znatno zboljfiano in spopolnjeno Doerlngovo milo S SOVO. To milo ne provzroči in kakega žgočega čuta, nikake napetosti kože po umivanju, ono je otroško miio par excellence in velja le (332-7) 2 30 kr. komad. V LJubljani predajajo na detelo: Avgruit Auer, Anton Kriaper in Vaso PetrioiC. Generalno zastopstvo: A. Motach & Oo., Dnnaj, I., Lugeck 8. Jako nežno! YI2if HICE priporoča Narodna Tiskarna. zdravnik za ženske bolezni ordinuje od 2/a,—31 ure popol. vsaki dan Vegove ulice št. 2, v „Zvezdi" iLavrenćićeva hiia). ..hm-*) N U U n Notranjske posojilnice v Postojini" ki bode v soboto, dn6 18. junija 1898, ob 3. uri popoludne v zadružni pisarni. --«»+•- IDn.e^rxii redL: 1. Nagovor lavnatelja. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo nadzorstvenega odbora. 4 Volitev novega odbora. 5. Razni predlogi. Ako bi ne bilo zastopanih dovelj deležnikov b potrebnimi deleči ss sklepčnost tega občnega 7.bora, vriil se bode v zmislu pravil dragi občni zbor istega dne ob 4. uri popoludne 1 nespremenjenim vzporedom. V Postojini, dne P. junija 1898. K avnateljsivo. (910—1) izdajatelj in odgovorui ureduik: Josip Nolli. Lseinin« in tiak .Narodne Tiekarne*.