Posamezna štev. stane 30 stotink
St©w. 3,
irais mreM? ar. U «ssia
Trst — <a«»neay etn« 29. fanuarja 1SI27.
r
lahaia '>‘s»b
Prof. Albert S^tijbLjaNA Gvadarska ul. 18/	jUGOSLAVllA

VICE

Dr. Otokar RybdE*
Umrl je mož-postenjak!
Dne 10. t. m. je tam v beli prestolnici jugoslovanski prenehalo biti ono plemenito srce, ki je čutilo veselje in prenašalo gorja našega v Primorju živečega roda, do zadnjega trenutka, s tako veliko vnemo in gorečnostjo, kakor nihče pred njim. Odkar je prišel k pameti, pa dokler je živela duša v njem, vedno je mislil na neveselo usodo svojega naroda, ter je, v prepričanju, da je ta njegov narod vreden boljše, srečnejše, pravičnejše usode. Vse svoje bogato
1
j trimo delovanje velikega pokoj-Inika, moremo razumeti ono ne-jvgasno energijo, jekleno vztraj-šel svoje mesto:	postal je ne-jnost, junaško požrtvovalnost in
vstrašni pobornik pravic našega nezadržni polet, s katerim je dr. rodu. In kaj ga je k temu privedlo ? j Otokar Rvbaf vodil svoj narod. Le Ne le prirojena sposobnost in vi- iz teh razlogov moremo tudi ra-soka inteligenca, ampak predvsem zumeti, zakaj so mu sledili, in to spoznanje vseh onih krivic, ki so z veseljem, ponosom in navduše-se godile od raznih strani na ško-jnjem, njegovi sodelavci in prija-do našega jezika in našega rodu telji, pa tudi ves narod, kateremu sploh. Naš rod je bil podvržen'je načeloval. Le tako si tudi mo-vsem obveznostim in dolžnostim, | remo razlagati oni veliki, skoro a pravice so mu bile le redko od-; nepričakovani vspeh njegovega merjene. Drugi narodi so gospo-'dela, ki je zadivil prijatelje in obdarili v bivši Avstriji, naš rod je čudovalce ter navdal s strahom le služil. Za druge so bile pravice nasprotnike.
in privilegiji, za nas je obstojala j Med vsemi lepimi lastnostmi,
ki so dičile pokojnika, je bila gotovo največja in najlepša lastnost: njegovo neomajno poštenje. Poštenje v osebnem in političnem pogledu, iz moralne in materijalne strani. V pogledu poštenja je ni i^ilo sence, ki bi mogla pasti na njega. In to je bil tisti močni, jekleni ščit, ki ga je obvaroval pred vsakim nizkotnim napadom. Niso morda manjkali v njegovem življenju poskusi nasprotnikov, da mu ta ščit izbijejo iz rok. Vse zastonj! Njegova možatost je bila kakor stena, ki takorekoč večno kljubuje tudi najhujšim napadom. In to smo znali ali vsaj instinktivno čutili vsi, ki smo bili v dotiki z njim, njegovi prijatelji in neprijatelji, brez razlike stanu in jezika. Zato smo mu bili mi, njegovi prijatelji, neomajno vdani, zato so ga oni, njegovi neprijatelji, visoko spoštovali: spoštova-iv «n v njem moža-pošteniaka.
Za nas, danes, je to toliko večjega pomena, ker lahko ugotovimo
m
so
znanje, svoje odlične govorniške, pravica plačevanje davkov politične, državniške sposobnosti,;službovanje pri vojakih. Kaj
venta; imeli najrazličnejše 8ole.|^c«am If U> le on ulSnolil in i°^„^SV?31 vodil, vedno isti: iskati hočemo le pravico in to s poštenjem. Velikemu pokojniku pa se v globoki hvaležnosti, ki smo mu jo dolžni,
vanske duše je uporabljal v to, da bi se ta usoda zboljšala.
Ni bil bogat, a mogel bi postati, če hi bil hotel svoje poznane sposobnosti kot inteligenten mož in sijajen pravnik vporabiti samo v svojo korist; toda njegov veliki
zemlji, sedaj že štirinajsto stoletje, a morali smo se boriti za vsaki razred ljudske šole!
Te vnebovpijoče krivice je videl
duh je le bdel za mnogo višjimi dr. Rybar in zavrelo je v njegovi cilji: vzdigniti je trebalo narod iz pošteni duši sveto ogorčenje nad nižin neznanja, teme in siroma- njo. Zato je sklenil, boriti se z vse-stva ter ga dvigniti na višjo stop-1mi svojimi silami proti krivici in njo zavednosti, predvsem do za- za pravico. Dobro se spominjam, vesti pravic, ki jih ima vsak med ko mi je dejal, da tudi ko ne bi nami kot človek in tudi kot pri- bil Slovenec, bi se hotel boriti za
padnik slovanskega rodu.
Ko je prišel po končanih svojih naukih med nas, je takoj na-
pravice Slovencev, ker to mu je bil boj za pravico in poštenje.
Le ako iz tega stališča premo-
najbolje oddolžimo s tem, da imamo vedno pred očmi ta njegov vzgled, ki naj nam služi za podlago in nadaljevanje našega dela, ki je le nadaljevanje njegovega. Tako smo lahko sigurni, da ho tudi naše delo, kakor je njegovo, in čeprav skozi trnjevo pot, doseglo svoj uspeh.
Slava spominu dr. Otokarja Ry-
bdfa!	Tergestinus,
Novice iz vsega sveta
Skrivnosten zaboj z mrličem
Ves Napoli govori te dni o skrivnostnem zaboju z mrličem, ki ga je našel neki mladenič na javni cesti.
Pretekli ponedeljek zjutraj je šel namreč ta mladenič na delo mimo kraljevske palače Capodi-monte, kjer prebivajo sedaj vojvode d'Aosta, ter je na ulici našel pravokoten zaboj v izmeri 50 do 74 cm. Ker je bil zaboj okovan z železjem in ker je ležal kar sredi ceste, se je mladenič začel zanimati zanj. Skušal ga je privzdigniti, pa ni šlo. Opozoril je na zaboj druge pasante, ki so poklicali varnostne organe. Na lice mesta so kmalu prišli ognjegasci, orožniki in slučajno tudi policijski zdravnik. Po dolgem in težkem delu so odprli zaboj. Navzočim se je nudil grozen prizor. Na dnu zaboja je ležalo med slamo in žaganjem sključeno truplo močnega petdesetletnega moža, toda brez vsake vidne poškodbe. Zdravnik je ukazal prepeljati truplo v anatornični
institut, kjer so ga preiskali. Na mrliču so našli skrivnosten napis «Aragona», v njegovi revni obleki pa en ključ in 11 soldov. Nesrečnež je bil najbrže zadavljen. Oblasti so uvedle strogo preiskavo, da doženejo mrličevo identiteto in da izsledijo zločince.
Čarovnice na grmado!
Taka je bila sodba v starih «caj-tih». Če je katero žensko kdo osumil, da jaha ponoči na metli na Klek na veliko čarovniško zborovanje; gorje nji! Morala je v silnih mukah «priznati», da je to res, četudi je rabila metlo samo za pometanje kuhinje. Pa tudi brezverce so zažigali na grmadah. Seveda je sedaj, v «civiliziranem» stoletju to odpravljeno, ker je bolj «kulturno» obešati, streljati in z elektriko moriti ljudi.
S Poljskega pa poročajo, tla so kmetje v okolici Čenstohova ujeli tata, ki jim je že delj časa kradel vse, kar mu je prišlo pod roke. Da bo bolj na, kratko, brez policajev, odvetnikov in sodnikov so
sodili sami in, ga spravili na — grmado. Oblast je zaprla 28 kmetov, ki so pozabili, da nismo več v srednjem veku.
Ženske muhe
Njujorške sodnike je spravila v veliko zadrego ekscentrična, mlada in jako bogata dama. Vložila je namreč tožbo na ločitev zakona, ker ima njen mož rdečkaste lase, a ona ljubi zeleno barvo ter si je dala vse sobe tapecirati, vse pohištvo prevleči zeleno. In ako zagleda v svojem zelenem domu rdečkaste lase svojega moža, zdi se ji kot oduren madež, vsled česar ima živčne napade. Možu se je tožilo po lepi ženi, še bolj pa po njenih milijonih ter si je na vse načine barval lase, le da M ženi ugajal. Zeleno pobarvati pa si jih vendar ni mogel.
Deveta dežela
Indija Koromandija mora biti Amerika, če je res, da ne ve finančni minister, kam bi z denarjem. Pravijo namreč, da je v resnih skrbeh, ker so državne blagajne prenapolnjene. Menda bo predlagal vladi, da se vme nekaj denarja onim, ki so ga dali, to je davkoplačevalcem.
Letnik IV.
/.& inozemstvo 30. L. Oglasi, za 1 mm višine in širokosti 1 kolone (65 mm): za trgovske in obrtne oglase 50 stot., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1'20, oglase denarnih zavodov L 2'— Mati oglasi: 30 stot. za besedo, najmanj L 3'—
Nam, ki smo navajeni čitati le o finančnih krizah, se zdi vse to pravljica. Če je pa res:	srečna
Amerika!
Sako so se oblačili Kraševci nekoč
Kraško narodno nošo iz 14. stoletja lepo opisuje zgodovinar Top-po, ko opisuje slovesen vbod patri j aj’ha Bernarda v Oglej:	Pri-
hajali so prebivalci iz kraških gora, s temnimi kapami, obšitimi v kožuhovino ali vidrovino z rdečim čopom. Nosili so sive jopiče in kratke hlače, ki so mahljale brez gub pod kolenom in izpod katerih so se kazale rdeče ali pa višnjeve dolge nogavice. Nekateri so nosili tudi visoke, debele podkovane škornje ter držali v rokah ali pa na ramo prislonjeno gorjačo».
Tedenski pregled
ITALIJA.
Dolge se je govorilo in pisalo o dveh sestankih prvega ministra Massoiš-nija in sicer o sestanka z madžarskim min. predsednikom Bethlenom in o sestanka z angleškim fin. ministrom Churchillom. Kot vselej, kadar prodre v svet kaka novica prezgodaj, tako se je tudi to pot zanikalo te vesti od vseh merodajnih časopisov. Polagoma pa je vendarle izobličila resnica in listi so celo vedeli povedati, o čem bo Mussolini razpravljal z Bethlenom. Đo tega sestanka do sedaj sicer še ni prišlo, vendar je gotov. Pač pa se je Mussolini sestal z angleškim ministrom Churchillom. Preteklo soboto je Churchill prisodi v Rim s svojimi tremi sinovL še isti dan je obiskal Mussolinija in poten» tudi fin. ministra Vobpija. Listi poročajo samo o sestanku, ki pravijo, da ni bil političnega značaja. Lahko pa si mislimo, da sta oba državnika razpravljala o važnih stvareh, ki zadevajo obe državi.
Ogrska pa zadnje čase išče stike z Italijo. Isto dela tudi Romunska. Zato so v Jugoslaviji duhovi vznemirjeni Jugoslovenski listi pravijo, da Jugoslavija z zvezo z Romunijo ni imela nobenih koristi; k večjemu si je odtujila Rusijo, ki ima svoje interese v Besarabiji. Vsi listi pišejo, da se je treba nasloniti na slovanske države, predvsem Rusijo in Bolgarsko in da je treba stopati na pota vseslovanske politike. Z Madžarsko je izgledalo, da stopi Jugoslavija v prijateljske stike in vršila so se pogajanja za prepustitev splitske Inke madžarskemu prometu. Ni čuda, da je potemtakem zadela neprijetno jugo-slovenske kroge vest o potovanju Be-thlenovem v Rim.
Inozemski listi pravijo, da bosta Mussolini in Bethlen govorila o tem, da se usmeri madžarsko izvozno in vojno pot skozi Reko (načrt o Splitu bi torej padel v vodo, in. potem še tudi o tem, da bi Italija podpirala nadvojvodo Albrehta pri zasedbi madžarskega prestola.
Koliko resnice je na teh vesteh, bo pokazala bodočnost.
JUGOSLAVIJA.
Kako je z jugoslovensko zunanjo politiko smo skušali povedati na kratko v prejšnjem odstavku. Kar se tiče notranje politike je položaj takle: Prihodnjo nedeljo so v Jugoslaviji oblastne volitve, o pomenu katerii smo že govorili v eni prejšnjih številk našega lista. Vse stranke se mrzlične pripravljajo za volilni dan, ki bo pokazal kolikor toliko, v koliko so posamezne stranke od zadnjih volitev v parlament napredovale ali nazadovale. Do sedaj ni mogoče reči, kako bodo posamezne stranke izšle iz boja. Vsaka pa napenja svoje sile, da izpadejo volitve zanjo ugodno. Preteklo nedeljo je bilo v vsej državi nič manj ko 400 volilnih shodov. Radikali so imeli svoj shod v Somboru, kjer je predsednik skupščino napadal Radića. Načelnik sam. demokratske stranke Pribičerič je imel shod v Zagrebu. V Beogradu je na radikalstem shodu govoril notranji min. Maksimovič. V Ljubljani sta bila dva shoda: SLS je imela svoj shod v dvorani «Union», kjer je govoril dr. Ko-
roseč in drugi SDS je zborovala na Taboru.
Finančni odsek narodne skupščine pretresa državni proračun, katerega večji del je že odobril. Skoro vsi govorniki so se izrazili za znižanje državnega proračuna, kar se je tudi zgodilo. Nekaj bo potem še skupščina odbila od posameznih postavk, tako da bo proračun precej manjši, kot je bilo predvidevano po prvotnem načrtu.
Nemčija.
Kot. je bilo predvidevati se Curtisu
socijalisti bi ne bili v vladi. Vstop na-cijonalistov v vlado je zaenkrat onemogočen, ker so še vedno nasprotniki lokarnske mirovne politike in republikanski državni obliki.
Čehoslovaška.
njene sovrstnice prišel je tudi za-, Vsled tega moramo skrbeti, da njo dan, ko se je morala za vedno! prodrejo v naše hiše, poleg knjig posloviti od dragih ji Premcev,' za odrasle, še posebno mladinske ljubljenih otrok. Suplirala je še knjige, mladinski spisi in listi, da
dva meseca na zasebni šoli v Trstu. V jeseni pa se je s težkim
Ko je Švehla sestavil svoj kabinet, srcem za vedno poslovila od rodne v katerega so vstopili tudi Nemci,'se grU(je oci svojih dragih ter odšla je govorilo, da bodo v vlado pristopih ° ru ’	kipT.	no^tav
tudi Slovaki. Pogajanja med Švehlo \ Jugoslavijo, kjei je bila nastav-
in slovaško ljudsko stranko so bila	na enorazredmci v tkalskih
dolga, trajala so kar tri mesece, se- Cnkovcah blizu Celja. V novi do-
daj pa je prišlo do sporazuma, Slovaki vstopijo v Švehlovo vlado pod
mo vini so ji vstajali novi upi, na-.	.	de in načrti. — A zaman. — Kal-
ni posrečilo sestaviti vlado. Svoj man-; temi pogoji: slovaška ljudska stran- varila še ni bila končana. — Ne-
navajena mrzlejšemu podnebju, je zbolela na pljučnici. Neizprosljiva j smrt ji je pretrgala po par dnevih bolezni mlado, upapolno življenje. Olga, trpka je bila tvoja usoda.
dat jc Curtius vrnil predsedniku dr- j ka dobi ministrstvo za unifikacijo in žave, ki je poveril mandat dr. Marxu.
Marx namerava sestaviti vlado iz samih srednjih strank. Nacijonalisti in
za narodno zdravje; ministrstvo za Slovaško se pa odpravi. Nova ministra sta dr. Gažik in dr. Tisa.
naši otroci veliko čita jo in da se stariši zavzamejo tudi za njih vzgojo ali duhovno vodstvo.
Oj, ti preroki!
Oglasili so se preroki, ali so krivi bo' povedala najbližja prihod-njost, ki so začeli razlagati,, kaj vse se bo v letu 1927. zgodilo.
V	marsičem pa si vse te prerokbe ne odgovarjajo; zato pa tudi naj vedo Novičarji s čim tolažijo in strašijo ljudi.
V	tem letu bo mnogo prirodnih katastrof, vsaj tako trde preroki. Potresi, poplave, izbruhi ognjeni-
3	j*" \/ fSJ Ir“ |^J (JV I C M H” 1— Mlada, komaj 25-letna, pred se-j kov si bodo sledili kar za" stavo,
n»#' ■	^	*"■“»	■ ^	w	"""" boj življenje polno nad — morala Neki francoski «prerok» trdi, da
—	-	.	.	,	„ , si za vedno od nas, tja kjer ni več bo hud potres v Južni Ameriki;
boru imajo Vidovičev krožek. V sanj, neutešljivih... hrepenenj, —jdrugi pa pravi, da bo potres obi-Sarajevu izhaja tednik «Novi Počivaj v miru draga Olga, tvoj skal Severno Ameriko. Nemški čovjek» (Novi človek), la je tiskan duh bo vedno med nami. — Tvoji prerok Radecky, kateremu zvezde v dveh izdajah: v cirilici in v Ja- žalujoči mami in. sestram naše vse povedo, pravi, da bodo letos
Cenjenim naročnikom!
Današnji številki «Novic» smo priložili poštne položnice, da nam ž njimi pošljejo zaostalo in naročnino za tekoče leto 1927. Celoletna naročnina, kot smo že omenili v predzadnji številki, znaša za celo leto 1927 L 15.—, za pol leta L 7.50. Za inozemstvo pa I. 30.—.
Pričakujemo, da se bodo cenjeni naročniki nemudoma odzvali našemu pozivu ter še tekom januarja, odnosno najkasneje do prve polovice februarja vplačali dolžno naročnino, ker povdarja-mo, da se mora naročnino vedno vnaprej plačati. Istočasno pozivamo vse one naročnike, ki še
tinici. Vidovič izdaja še drug list, najiskrenejše sožalje.
v Nemčiji, na Francoskem in na
«Vzgajatelj», katerima je namen j Pokojnica bo pripeljana na do- Angleškem hude poplave. Cela seznaniti čitatelje z načinom vzgo- mače katinarsko pokopališče. In,vrsta jih je še, ki prorokujejo ie- .	.	v ; sicer bo pogreb v uetek 21. ali so-j večje ali manjše nesreče, med nji-
Tudi nam je treba duševnega boto 22. Vsekakor bo to priobčeno mi pa je tudi Američan Withcomb, preporoda.; potrebno je, da naše v «Edinosti».	; ki pravi, da bo letos Nizozemska
duše očistimo vsega blata, ki ga	. pr Pančur	izginila. Znano je, da je Nizozem-
Snnes“r“obÄ)eKviIku!. N« sytih	»
srca, da bo «ovaätvo lahko apel	^ ^ i 4SdSf na Ä Ä Spa
S^riSlo zadjhal° m se v mirU čur, bivši profesor na moškem' Letos pa še ti nasipi ne bodo po-J •	učiteljišču v Kopru, kjer je delo- magali in izginil bo v morje lep
Dr. Jovan Cvijič umrl	!vai dolgo vrsto let. Dočakal je nad kos zemlje. Pozni rodovi pa si bo-
Komaj je hladna zemlja spreje-1 osemdesetletno starost; bil je ro-Jo pripovedovali pravljice o krala vase telo enega izmed velikih jak in sošolec pokojnega kanoni-
niso poravnali zaostale naročni- Ju&oriovenskih mož, dr.ja Rybäfa, ka Kosca. Predno je dobil kate-
ne, da vplačajo zastanke skupno z naročnino za tekoče leto.
Onim naročnikom, ki bodo prezrli ta poziv, bomo že koncem meseca ukinili nadaljno dostavljanje lista ter iztirjali dolžni znesek. Naročnike, ki so že poravnali
naročnino za tekoče leto, pa vljud-	slovanskih narodov. Jovan
no prosimo, da predajo poštno pjde je rodil 29. septembra položnico prijateljem ali znan-:	1865 v Fojnici. Ko je dovrši]
eem, ki tedidk.
Računamo trdno na to, da nam ostanejo vsi dosedanji naročniki zvesti tudi v tem letu, ter nam pridobe še novih prijateljev.
UPRAVNIŠTVO.
že se je odprl grob za drugega ve- hetsko mesto v Kopru je službo-likega sina jugoslovanskega naro-; val kot kaplan v Dolini. V Kopru da — dr.ja Jovana Cvijiča.	: je vzgojil celo vrsto naših učite-
V ponedeljek ob 5. uri zjutraj je Ijev, ki ga hranijo v najboljšem izdihnil svojo dušo Jovan Cvijič, spominu. V zadnjih letih je živel eden največjih znanstvenikov, ne v penziji v Ljubljani, kjer so ga samo jugoslovenskega, ampak tu-
pocl mor-
Liktorsko posojilo
18. januarja je bil zaključen rok za podpisovanje za liktorsko posojilo. Glede na prošnje fašistov-skih organizacij trgovcev, ki morajo položiti po kr. odloku predpisane kavcije in ker nameravajo poslužiti se v ta namen obligacij
loval pri narodnostnih in socijal-liktorskega posojila, je finančno inih problemih svojega naroda ministrstvo podaljšalo rok, toda (Spisal je okrog 70 knjig in celo samo za ta namen, do 31. januarja, vrsto razprav, ki so izšle v raznih Finančni minister Volpi je po-j evropskih jezikih. Kako ga je ce-ročal Mussoliniju o uspehih lik-mil in upošteval inozemski znan-torskega posojila, ki je baje pre-; stveni svet, dokazuje njegovo čast-seglo svoto dveh milijard in pol no doktorstvo praškega vseučili-____________________ jšča, pariške univerze Sorbonne,
Kvišku srca!
Povojna doba je doba najgnus-nejšega boja za obstanek. Vse dobre lastnosti človeštva so v propadu; temelj človeške družbe, ljubezen, obstoja samo še za pesnike. Človek skuša ohraniti sebe na ra-
Ijestvu Nizozemskem jem.
Seveda so se oglasili tudi «politični proroki», ki pravijo, da bo v Rusiji boljševizem propadel, da bo spet prišel v «matjuško» car in da bodo raške čete vkorakale v vse obmejne države in se bojevale z geslom panslavizma.
Francijo čaka letos velik gospodarski napredek; v jeseni bo frank stal že na predvojni višini.
Med Francosko in Nemčijo bo prišlo še do najtesnejših zvez.
V Nemčiji bo prišlo do velikega nemira in poskusa vzpostaviti cesarstvo. Gospodarsko se bo tudi Nemčija okrepila in bo zadobila v mednarodnem življenju predvojno veljavo in ugled.
Na koncu pa vam, dragi bravci, povem, da sem Neverni Tomaž.
Zora vstaja, dan se dela!
(Narodna pesem). Delo kongresov narodnih manjšin gre v klasje! Naš poslanec dr. Wilfan, ki je duša temu manjšinskemu gibanju, si lahko šteje v časi, da ni njegova incijativa o-stala brez odmeva.
Nemci v Jugoslaviji so izpre-menili napram državi svoje stališče. Smatrajo se kot državljani Jugoslavije, hočejo z državo sodelovati, a zahtevajo tudi, da se jim pusti njihova narodna bitnost. «Politično društvo Nemcev v zemljepisnih in prirodo- celo več pažnje in upoštevanja Sloveniji» je poslalo koroškemu
tudi pokopali. Naj počiva v miru.
Vprašanje Trsta in Hamburga.
Carinska vojna med Trstom in
bi se radi naročili na «aš srednje^lske ^dije, je šel na du- Hamburgom traja že dolgo; sedaj b1 se radi naročili na ^š, o vseueim^ ’š{udirat geo_ pa poročajo aa se bo vršil 10. fe-
grafijo in geologijo. Ko je leta 1893. bf^arja v Avstriji sestanek za-dovršil visoke šole, je postal pro- Htopmkov zricznic ki bo skušal fesor beograjske visoke šole—Beo-j}1^1 železniške tarife, s čemer grad takrat še ni imel prave univerze — in pozneje, ko je mala predvojna Srbija imela svojo univerzo v Beogradu, je postal njen rektor. Dr. Cvijič je bil zemljepi-
bi bilo konec carinske vojne med obema mestoma.
Naši otroci in njih čtivo
Danes skrbimo in delamo samo za velike. Le te imamo v mislih,
sec, ki je užival sloves velikega ko govorimo o tem in onem važ-znanstvenika tudi izven meja svo- nem vprašanju, ki zadeva naše je domovine. Znan je kot razisko- ljudi. Otroke pa dosledno zane-valec in poznavalec zemljepisnih mar jamo in nanje popolnoma po-in narodopisnih prilik Balkana, zabijamo. Sploh je naš čas tak, Vse svoje življenje je Cvijič sode- da otroka vse premalo cenimo,
kot bi ne bil tudi on človek. Nikdar ali zelo poredkoma izprego-vorimo v javnosti besedico o njem, v vsakdanjem življenju pa se potiska otroke v ozadje, misleč da je kruh dovolj, da zrastejo v zdrave, misleče in značajne ljudi.
To podcenjevanje otroka je zmotno, kajti otrok je ravnotoliko iiadalje častno in dopisno članstvo i vreden kot odrasel človek in še
mnogih
slovnih organizacij in akademij.
Bil je predsednik srbske akademije znanosti in geografskega društva.
Pokojni je že dalj časa bolehal
.	,	..	na težki srčni bolezni, zdravniška žino, oblikuje. Odrasel človek pa
cun tuugin, socijalnost propada. Veda ga ni mogla oteti smrti. Cvi- ima že svoje lastno naziranje o
vreden, ker je pravzaprav še človek v razvoju in zato spremenljiv za najrazličnejše vplive. Mehak vosek je, ki ga vse, kar pride z njim v dotiko in njegovo bli-
Celo družina, skupina, ki pravzaprav tvori bistvo človeškega napredka, je v razkroju.
In v lem obupnem položaju človeštva vstajajo na različnih straneh sveta idealisti, pošteni ljudje, ki so uvideli, da gre človeštvo v propast in bi radi zaustavili to nazadovanje.
Tudi v Jugoslaviji se je oglasil tak človek. V Sarajevu je Vidovič zbral nekaj svojih pristašev in šel z njimi na delo, da pripomore k ozdravljenju človeštva, da bo človek spet imel okoli sebe ljudi, ki se bodo smatrali njemu enaki in katere bo spet vezala medsebojna prava ljubezen.
jičeva smrt je vzbudila v Beogradu veliko žalovanje.
Njegova dela in njegov spomin bo ostal med narodom!
f Olga Čokova
Še pred nekaj dnevi zdrava in vesela — a zdaj je ni več... Nepopisno težko je v duši nam vsem, ki smo jo poznali in ljubili... Tiha in mirna je bila med nami, tiho in neopaženo je odšla od nas... Kot dobra in vestna učiteljica je izpolnjevala svojo dolžnost najprej doma na Katinari pri Trstu, pozneje v Pliskovici na Kraisu a zadnja leta na Premu, z ljubeznijo in požrtvovalnostjo, ki sta bili lastni le
vsem, svoje izkušnje, je stalnejši, zato tudi ne rabi tako nujno opore in vodnikov.
Drugače pa je z otrokom. Vse najde odmev v njem, dobro in slabo. Važno je, kako spoznava svojo okolico in svet. Za glob j e spoznanje sveta, ljudi in življenja je za otroka dobro čtivo najprimernejše in najvažnejše. Čtivo otrok pa mora biti nalašč zanje izbrano. Naša književnost ne pogreša mladinskega slovstva, pač pa ga naša mladina. Mladinske knjige ne prodrejo med ljudske plasti do otrok, zato trpe ti občutno škodo. Če otroku ne damo kruha, ne bo zrastel v krepkega
...^ neverjetno naglico se širi ta njej. — Kot vsem našim učiteljem, i moža, če mu manjka pa izbrane Vidovičev pokret. Prodrl je že med tudi njej niso bile prihranjene duševne hrane, ne bo nikoli trden Slovence m v Ljubljani in Mari-!kaplje grenkosti. Kot za neštete!značaj, mislec in razsoden človek
deželnemu zboru spomenico, v kateri rotijo svoje rojake v Avstriji, naj dovole koroškim Slovencem vse pravice do kultumo-narodne-ga življenja.
Za predstoječe oblastne volitve so Nemci z nekaterimi jugoslo*-venskimi strankami sklenili volilni sporazum in gredo skupno v volilni boj.
Pred leti je jugoslovenska vlada prepovedala delovanje nemški prosvetni organizaciji «Kulturbund»; sedaj pa je ta odredba preklicana in «Kulturbund» bo lahko spet razvil svoje udejstvovanje.
Ne ustvarjamo si velikih iluzij, a nihče ne more zanikati, da so to prvi znaki velikega sporazuma med narodi. Sicer gre to zelo, zelo počasi, a vedno jasneje se vidi, kako prodira v vse države misel o zaščiti narodnih manjšin. Češkemu vzgledu, kjer so Nemci prišli celo v državno vlado, sledijo polagoma Jugosloveni, četudi je tam še mnogo nasprotij.
DROBNE NOVICE Z DEŽELE
Mladina je rada vesela in kdo ji za-!meri pravo veselje; toda žalostno je 'l videti ob nedeljah in praznikih v [gostilnah, pijano mladino. Le glejte, j da ne boste posnemali teh zaprav-
ja
...
'"jotoTsica ena onih tihih, gorikih!«'»"'°te a»d” »f»«»« n”"Klu-in samotnih. Od Tolmina je oddalje-!	IZ IDRIJE
na dobri 2 uri. Mnogo lepša kakor [ Xft Božič pret_ leta se je vršil redni vas sama pa je njena lega. Lezi v le- ()bčni zbor delavskega bralnega dru-Pem kraju, skoraj na vznozju ene fitva udeležba za društvo, ki šteje naših najlepsih gor v blizini l olmma skoraj 200 članov< je bila jako pičla. — pod Škrbino. Prostor mi no (,ovo', vidi se, da člani društva ne poznajo ljuje, da bi se dalje pisal o tem, mo' dolžnosti, nimajo zanimanja za or-rem pa dodati se par opazk:	. . ganizacijo. Tu manjka nekaj. Po
Lavno bi morale sedaj oživeti, kajti iuojcm miŠIjenju bi bilo treba vse za Tolmince ni lepšega bližnjega ki a- -iaüe večkrat zbrati in jim razložiti ja, kakor ga nam nudijo ravno Lav- p0Iy.en društva. Večina članov je ne z bližnjo planino Razor m diugi- samo' na papix.ju, dočim se v dru-mi kraji, ki so kakor nalašč ustvar- stv(,uo sobo ne prikaže nikoli. KnjiŽ-jeni za smuči. 1 rvi taki spoitniki nb-a še največ drži društvo pokoncu.
Žali bog tudi tu ni prave organizacije ! ozii orna pravega reda. Večina knjig
IZ TOLMINA
‘Veliko se je letos pisalo v «Edinosti» o Tolminu in dogodkih, ki so nas prav resno zadeli, /lasti so bila poročila bogata o početku šolskega leta, t. j. poročila, ki so se nanašala iia šolo. Kmalu so ta poročila izostala in objavljali so se dogodki, ki so se nanašali na druga področja našega gorskega življenja. Dopisi o šoli so takorekoč izostali za dolgo časa, a «Novice» samo se malo pisale o našem trgu. Potrebno se nam pa zdi sedaj, da se bralci «Novic» več spoznajo z razmerami, ki se godijo v Tolminu. Res se splošno misli, da se dogodki drugih krajev na deželi vrstijo vzporedno z dogodki našega trga. Vendar pa mislim, da ima ...
vsak kraj svoje posebno življenje in minci, čeravno imajo Krasne piiuKe, |je starjb jn mnogo raztrganin, tako tudi naš trg. Naše tržane so v ; prav malo gojijo tg, sport. MnOo c j ^ak() 0dp0nioči temu? Vsak član jeseni vznemirili dogodki glede p öd- ? pride k nam vojakov alpuus , ■n bi se moraj čutiti dolžan, darovati prefekture, nato katastrofalni konec j80 menda ze spoznali , .	,	!za knjižnico kako stotinko. Pa žali-
Konsumnega društva, a sedaj soj In 86	Ixavne .	i bog se še branijo plačati kazen, ako
skrivoma pogledali tudi na življenje jstat*. prenočišče mnogim	: drži knjige doma po cele tedne. Kje
tnk« išn ieea ftkodniknvp.eii zavoda, i kajti hribi, na kateie ui za •	•	na na i se vzame denar za nabavo
se že pojavili, vendar pričakovati bi galibog tudi tu ni prave organizacije jih bilo več, ker reci moramo, da.^o1*'oziroma pravega reda. Večina knjig minci, čeravno imajo krasne jualike, j je sbll.jb jn mnogo raztrganih.
tukajšnjega Škodnikovega zavoda, i kajti hribi, na katere dizi^ oii iu koi • naj se vzame denar za nabavo Res, da je grdo opravljati življenje In morah postati cilj vseni, vi o, novjb okorna popravilo starih knjig? drugega in nezmotljiv je pregovor, | kaj je turizem in njega uzi	.‘jod dohodkov je samo članarina, ki
da se vidi smet vedno v tujem očesu, j bina pa je ze marsiKateiOoa _	■<	|oTe sproti za časopise. Člani bi se
vendar mislim, da resnica v oči bo- >n Je 8e vedno od iiasm tunst	P	i morali pokazati malo bolj moški in
de in tako torej na dan ž njo:	[malo upoštevana. To dokazuje tudi	■	.........
«Stara navada je železna srajca»,.! dejstvo, ah^je T *aP1®|?1 i^nw,tl,na „L nravi slovenski pregovor in ga nika-1 vrhu nje vet* tujih imen, , v p «
kor ne zanikam, ker le preradi se ga ljudje drže. Na primer, v Škodnikov em zavodu bi ga lahko popustili; namreč zavod priredi vsako leto na dan sv. Treh kraljev — letos izjemoma tri dni pozneje —- zabaven ve-
ših.
BAČ NA PIVKI.
Malo kdaj se oglasi kdo iz naše vasi v «Novicah». To je dokaz, da imajo |
Vf _ v •
darovati vsaj vsak mesec 1 liro. Ali pa ob priliki kake zabave nabirati za knjižnico mesto, da gre vse po grlu. To sem hotel omeniti mimogrede, pri knjižnici, kateri je treba posvetiti največjo pažnjo.
, ........... da imajo j Da priedemo nazaj k občnemu
ljudje malo veselja do peresa. Naši zboru.
muimt m um pui-ueje -— /.aua* en v t.-1 fantje bi morali večkrat sporočiti, v j Pri volitvah je prišel večinoma sta-čer V takem slučaju uprizorijo bo- distih, kako se godi v naši vasi. Fan-!ri odbor do veljave. Upamo, da bo diši katerokoli burko in — kar se Uje, imejte veselje tudi do peresa, en-j letos' odbor malo več pokazal kakor samo ob sebi razume — tudi ples.! prat na teden si lahko odtržete urico j lani, posebno, če se bodo lahko obuo-To se je na žalost tudi letos zgodilo. I jn j0 posvetite za dopis za naše liste. I vile prireditve. Toda, kakor že re-i mrU/nviii ari burko onoripianko kot i Xflg mešani pevski zbor dobro Ceno, odbor bi moral poskrbeti za
napreduje in uspeva Ni mu v bližini notranje delo, za sestanke, kjer bi se enakega. Želimo le, da vztrajajo vsi predavalo, debatiralo o tem in onem pevci* veselje in uspeh jim ne bosta in videli bi uspeh., (.lani bi posta i izostala.	pozorni in vse z nekim drugim
Uprizorili so burko enodejanko, kot j po navadi v italijanskem jeziku. To-1 da menim, da so se poslušalci več smejali polomu, kakor burki sami. Naj je karkoli, zabavali so se pri uprizoritvi, ne glede na polom ali uspeh. Zabava in veselje je nanje tako uplivala, da So postali bolj poskočni ter živahno plesali do štirih zjutra.
Kakor vam je že znano — ker se je o tem že velikb pisalo v naših časopisih — je letos v zavodu veliko število novih, dijakov. Toda ti so vsi po vrsti tako veliki, da gredo lahko eden za drugim skozi korak velikanu iz zadnjega letnika. Tedaj predstavljajte si, kakšen ples izgleda sesto-ječ iz te mladine! Dotični, ki obisku-
Naše gospodarsko življenje je težko kot povsod drugod v naših krajih. Zaslužka je malo. Še največ si ljudje prislužijo z delom v tovarni. Ker ul trgovine, tudi ni nobenih dohodkov s prevažanjem blaga. Treba nam je. mnogo poguma, da ne omagamo in da gremo v boljšo bodočnost.
PODBELA PRI SEDLU.
Marsikdo, ki čita «Novice», bo morda mislil, da smo vsi Beljani pomrli. Pa ni res. Samo nekoliko molčeči preporedkoma oglasimo.
občutkom bi prihajali potem v dru štveni lokal. Uvideli bi, da ni društvo radi njih, ampak oni radi društva; to se pravi, spoznali bodo pomen organizacije. Zato je treba pričeti s sestanki. Kasneje mogoče se bo dobil kje tudi kak pevovodju ati učitelj za tamburaše, vsaj jaz upam. Samo treba organizatoričnega dela, kateremu kos mora biti odbor.
Napisal sem te vrstice ne da bi hotel koga žaliti, kar se pri nas kmalu napravi, ampak hotel bi, da bi naše društvo vzcvetelo zopet na ono stopnjo, kakor je bilo pred vojno Seveda ne bo šlo hitro, nikar si misliti. Samo malo energije in j volje je treba. — Vzemimo si za vzor
jec IZ IB inmuilie: uum-m, IVI	smo in se	------ “c;—----
jejo prvo in drugo gimnazijo (otroci) j Tu živimo dokaj mirno. Zadnje čase so plesali do polnoči.	j nas jc obiskal sneg in mraz in ravno
Mogoče, da tisti, ki imajo talent za praznike je bilo enega ih drugega.
za to, bodo smeli še o pustu plesati (več kot preveč. Na dan sv. Stelana j V0lj8 JC treDa. _ vzemimo si. za v/.oc če/, polnoči, da ne bo primanjkovalo 'smo sklenili, da malo zaplešemo i« s® 'podeželska prosvetna društva, kako plesalcev. Naj se mladina vežba s tako ogrejemo. Prišli so nas obiskat de.ajo, voditelji so preprosti kmetje plesom, saj je ta del kulture ter se-,tudi iz drugih krajev, za kar se jim
daj je čas, da vdobi dovolj gradiva, zahvaljujemo. Žal nam je Mio, da smo
katero brez dvoma jim bo koristilo imeli samo enega godca.
Drugič bomo pisali kaj več; za danes naj bo to dovolj.
GORJE PRI CERKNEM.
življenju. Kam pio-
v bodočem vemo?
IZ TOLMINSKIH GOR Naše planine.)
Življenje poteka pri nas kaj enako-
Mi smo pravi gorjani in prav po hribovsko molčimo. Včasih pa nam
merno. Nič posebnega nimamo pove- le kak dogodek potisne pero v roke. dati, a vendar se hočemo oglasiti v! Pretekli teden nas je zapustila do-«Novicah». Saj navsezadnje za čašo- sedanja učiteljica Iva Volarič, doma p is niso potrebne ravno kvante, ker iz Kobarida. Lansko leto je dobila od-lo niso vse, kar nas more zanimati, lok o odpustnem postopanju, v začet-Tudi kaj drugega se da povedati. .ku novega leta pa je bila odpuščena Trda nam prede sedaj po zimi, pri- iz službe. Bila je dobra učiteljica in delek je bil ničev. Posebno nam ži- zato je škoda, da je morala oditi, vi norel vem gre slabo, ker je seno Otroci so jo imeli radi, čeprav so re-zadnje čase zelo poskočilo. Splošno kli, da jih «drži na špagci». Mi pa R pa redimo še precej živine, posebno kličemo: Bog Vam povrnn kar ste v zadnjih treh letih smo se opomogli, storili dobrega za nas in naše otroke. Na zimo imamo živino doma, po leti Hodite srečno skozi življenja pot. _ pa v planini. Malo so poznane naše j Na njeno mesto je prišel mlad uei-planine in življenje na njih, pa so telj, s katerim, upamo, bomo dobio vendar vseskozi zanimive, še bolj pa izhajali kot smo z gospodično Ivan-našemu gospodarstvu važne in ko- ko.	.	, , w
ristne. Vsaka vas ima svojo planino,! Drugih novic ni: saj slaba KRma večje vasi celo dve ali tri. Mnogokrat je bila tudi drugod in z živino letos pa vasi ne nastopajo enotno v tern v gorah ni kupčije, oziru in imajo planino tudi skupine I	PODBRDO.
in delavci, kakor smo pri nas. — Pa še drugič kaj. — Clan.
živinorejcev iz vasi.
uvu.uicjic. ...	.	v. i Zelo molčeči smo v'naši grapi in le
Tolmači imamo planini «Dobremi- VedkoJcdaj- se oglasimo. Zadnje čase .n„ in «T fišCo». 7. a tol m inči «Sleme». ■	na va i'*».««
co» in «Lašče», Zatolminci «Sleme», Poljubinci «Stador» in «Nemčevo planino», Ljubimci planini «Lom» in «Kuk», Voljčani «Kolovrat», živinorejci iz Čadrga in Podmelca planino «V prodih», oni iz Sel «Rut», iz Dolj planino na Mrzlem vrhu in Vojskem in živinorejci iz Žabč planini «Polog» in «Razor».
RAVNE PRI TOLMINU.
Nič se ne čuje o nas in da bi še oni redki turisti ne prihajali k nam, bi nas pa res svet popolnoma pozabil.
Ne mislimo pisati posebnih novic iz našega-kraja, hočemo le nekoliko opisati posebnih novic iz našega kra-
ni posebnih novic. Poprej pa, za časa povodnji, smo marsikaj doživeli. Bali smo se že, da splavamo po grapi proti Huda južni. Na te žalostne čase iias spominja odneseno polje in usadi, a še posebno pa cesta, katero je voda prav pošteno zdelala.
Pri popravljanju ceste je dobilo zaslužka precej ljudi, a služijo le okoli 12 Ur na dan. To je pač malo. Edini zaslužek je pri cesti in pri drvah, toda zaslužka ni še za vse. Več se jih pripravlja za v Francijo.
Fantje, Bog vam daj srečo v svetu! Ko boste pa kaj zaslužili, le spomnile'še; da' podprete naše domove. —
Že itak imamo raznih skrbi dovolj, mora priti še kaj, da je še hujše. Tudi pri nas se je precej razširila znana «španska bolezen», infuenca ali če hočemo, hripa. Ta je povzročila da imamo tudi mnogo slučajev pljučnice. Zaprli so komplementarno šolo, ljudsko, otroški vrtec ter kino z.a dobo 14 dni. — Zdravnika imata do\ olj opravila, da obiščeta vse bolnike.‘imamo pa vrhu tega še deževno - megleno vreme, ki slabo vpliva na človeka. Smo pač v kotlini in slab zrak, katerega ne manjka pri nas, se ne dvigne tako hitro, v slabem vremenu še tem manj. Upamo, da bolezen ravno ne bo prehuda, ter želimo vsem bolnikom, da bi kmalu okrevali.
Že več časa se nahaja v Gorici v sanatoriju naš č. g. dekan Arko M. C. g. ima mnogo zaslug za naš kulturni napredek. Želimo mu skorajšnjo okrevanje. — Tudi sušica ne miru h: pri nas. Na 15. t. m. so pokopali Poženela Viktorja. Bil je dober in blag fant. Bil je pevec pri zboru bivšega «Izobraževalnega društva». Ob grobu so mu zapeli tovariši delavci «Vigred».
Tako vidite, dragi čitatelji, da tudi iz naše kotline ni za poročati nič dobrega. Pa drugič zopet kaj.
slaba in z živino ni kupčije, a ljudje ga še vedno pijejo, kot da bi imeli preveč denarja. Vsak pameten človek uvidi, kam to pelje.
Pri nas imamo tudi mlekarno, kot po drugih večjih vaseh. Naš kraj je prav prikladen za živinorejo. Dandanes je neobhodno potrebno, da se vsak gospodar zares zanima za živino in polje. Potrebno bi bilo, da bi se tudi pri nas razširil «Gospodarski vestnik», da bi nas kaj pametnega poučil. Naročil bi si ga lahko vsak gospodar. Par litrov manj, pa je časopis v hiši. Saj stane le deset lir. Naroči se pri Zadružni zvezi, Via S. Francesco d’Assisi 16, L - Trieste; v Gorici. Via S. Giovanni ti in pri Tržaški kmetijski družbi v Trstu.
IZ KOZINE.
Dobili smo v izpopolnilo našemu dopisu iz Klanca, ki je izšel v zadnji številki «Novic»:	L
Prizadeti pevci in pevke pev. in bral. društva «Venec» iz Kozine prosijo ugled. ured. «Novic», naj blagovoli popraviti pogrešek, ki ga je napravil (a) , g. (a) Člankar iz Klanca v «Novicah» od 13. t. m. in sicer:
Zelo nam je žal, da gosp. (a) člankar iz Klanca ne pozna pevskih moči pev. in bral. društva «Venec» iz Kozine, ki so sodelovale s petjem pri proslavi 300 letnice ustanovitve cerkve v Klancü.
Sodelovalo je namreč sedem najboljših pevskih moči društva «Venec» iz Kozine (in ne pevci iz Herpelj, kakor trdi g. člankar), medtem ko je sodelovala le ena pev. moč od društva «Zvezda» iz Herpelj.
Da se odpomore takim nedostatkom, prosimo g. člankarja oz. gg. prireditelje, naj se v bodoče natančneje informirajo o močeh, ki sodelujejo ter svetujemo gg. prirediteljem proslave, naj se v bodoče obrnejo 's prošnjo na odbor dr. «Venec» na Kozini, za sodelovanje s petjem pri goriome-njenih prireditvah. V nasprotnem slučaju se naši pevci ne bodo več odzvali posameznemu vabilu.
Pevci društva «Venec».
IZ ROČINJA.
Mi Ročinjci smo preveč molčeči. Včasih bi že lahko poslali par besed in pozdrav Novicam, ki nam mulijo toliko prekoristnega čtiva in katere prav radi čitamo.
Preit kratkim nas je. zapustila gospodična učiteljica Karla Srebrnič, ki je bila odpuščena iz službe. Vsi jo prav težko pogrešamo, ker nam je bila zelo priljubljena, še najbolj pa naši mladini. To je pokazalo tudi slovo.
Mraza letos sicer nimamo posebnega, a ravno dovolj, da je tatovom premrzlo ponočevati po senikih, zato si skušajo pomagati ponoči v hišo, pri čemer ne zametavajo, kar jim prilika ponudi. Vsako zimo so po naših bliž-nih vaseh čuje o tatvinah. Nedolgo od tega je nekdo skušal v noči vlomiti v gostilno Dugar, pa se mu namera docela posrečila. Odnesel pa je več stvari, med tem neka j . obleke. Upajmo, da nam ne bo treba več o podobnih slučajih poročati.
IZ ČRNIKALA
6. januarja smo pokopali Petra Oj o, starega 36 let. Bolehal je na slepem črevesu, vendar je prišla njegova smrt nepričakovano, kajti komaj v torek ob 11. uri je ubogi Peter legel, a v sredo Ob 3. je bil že mrtev. Cerkvena slavnost v Klancu je bila vzrok, da ni bil pogreb tak, kakor smo mislili. Tudi pevci so radi tega izostali. Mir in pokoj njegovi duši!
GABROVICA POD ĆRNIKALOM.
V soboto 15. t. m. ob 11. uri ponoči je izbruhnil požar v hiši Andreja Purgarja št. 26, ki je v kratkem upepelil celo gospodarsko poslopje. Dasi so nesreči pritekli takoj na pomoč vsi vaščani, včndar se ni dalo drugega pomagati, kakor da so ogenj omejili, da se ni razširil tudi na bližnja poslopja.
Hvala Bogu, da m bilo človeških žrtev, kar bi se kmalu zgodilo. Tudi vso živino so pravočasno rešili. Kako je požar nastal ni znano, vendar se domneva, da je to moralo priti iz dimnika. Škodo se ceni skoraj 40 000 lir.
IZ DOLINE.
NEMŠKI RUT
Naša vas leži dobro skrita med! Meseca julija pretečenega leta je hribi in lepimi gozdovi, kateri pa j vlada imenovala za našo občino ne-naglo padajo pod sekiro. V ozadju i kake svetovalce (consulta mumcipa-so ponči no dviga Rodica, ki privabi le). Davkoplačevalci in vsi občani marsikaterega ljubitelja planin. To sploh smo z veseljem pozdravih to sp zgod i največ le poleti, sedaj pa imenovanje, misleč, da bodo naši do-smo prav lepo zakopani v naši sa- mači ljudje imeli vendar kaj besede moti.	pri občinski upravi, saj se tam gospo-
d naši vasi imamo dve gostilni, ki dari z našim več milijonskim premo-uspevate še precej dobro. Letina je ženjeni. Toda ta slavna «colsulta» m
imela od julija, do danes niti ene seje! Radi tega se je mogoče tudi vladi zdela nepotrebna, zato jo je te dni razpustilo! Vsi posli bodo zopet v rokah župana — kakor so že itak bili do sedaj.
* * *
Kaj bo z našo živinorejo? V celi občini imamo okrog 3000 glav goveje živine, a niti enega plemenskega bika! Če bomo čakali, da se bodo drugi zavzeli za naše težnje, bomo slabo opravili. Zato pa moramo sami napraviti potrebne korake pri kmetijski zadrugi ali pri Zavarovalnici goveje živine, da se to važno vprašanje za razvoj goveje živine čim prej reši. Ne cincajmo torej, ker izgubljeni čas se bo bridko maščeval nad našim gospodarstvom 1
*■ >!;
«Novice» prihajajo k nam v Dolino v torek ali sredo, to je tedaj 6 dry, potem, ko izidejo. To ni le en slučaj, ampak se to ponavlja vsak teden! Saj je od Trsta do Doline komaj dobro uro hoda! Prosimo radi tega upravo «Novic», naj ukrene potrebno, da bi dobivali list vsaj v soboto ali nedeljo, ker imamo ob nedeljah največ časa za čitanje!
# # #
V četrtek smo pokopali vdovo Uršo Pangerc roj. Prašelj lastnico gostilne pri «Staretu». Bolehala je več časa. «Vodnik» ji je v slovo zapel par nagrobnic. Bila je naša dobra žena.
Po pogrebu je imelo društvo «Vodnik» običajni sestanek, kakor vsako leto na dan sv. Treh kraljev in nabralo tudi za šol. društ. 87 L 50 st.
IZ BORŠTA.
Pri nas so bili štiri tički, ki «o si za novoletni «likof» zaželeli ovčje pečenke. Priplazili so do cede ovac, ki je lastnina nekega Čiča, ki svojo živinco pase tu čez zimo in mu odnesli tolsto ovčko. «Gospodje» so pa tudi bili «nobel». Svojo gostijo so namenili prirediti v restavraciji Mocco. Pečenica je tako močno dišala, da so čutili duh orožniki v Dolino. To jih je takoj napotilo v grad Moćco. Že so «ptički» požirali sline in si lizali prste, ko stopi, roka pravice med nje. Svojega prestopka niso tajili. «Kapo» te družbice je bil zopet «žnidorjev» Vitorijo in upamo, da bodo ostali mladeniči, sedaj imeli že dovolj skušenj, in sprevidili kje bodo končali, ako se bodo še nadalje ž njim bratil. Se razume, da so vsi štiri končali v «špehkambri» in da se bodo morali še zagovarjati pred sodnijo.
IZ ŠKOFIJ.
Nedeljo so imeli miljski in tržaški lovci pri nas takoimenovano «parado». Ko so se vračali z večernim vlakom so v vasi izstrelili preko 50 strelov, Taka stvar bi morala biti prepovedana. Prvič, ker je v taki uri lovec navadno že «fajhten» in se ne ve kam strel prileti in drugič, ker se prebivalstvo razburja, otroci pa prestrašijo. Prosimo torej, da se to v bodoče prepreči!
IZ LAZARETA PRI KOPRU.
Ne bom tožil naših težav, ker je več ali manj povsod enako. Draginja in davki veliki — zaslužka malo. S tem je povedano vse. Hotel sem Vam danes g. urednik poročati vendar nekaj lepega. Po daljšem odmoru smo čuli na dan sv. Treh kraljev v v naši cerkvi zopet lepo in ubrano petje. Poleg lepe latinske maše so se razlegale tudi naše v srce segajoče slovenske božične pesmi. Ljudstvo je bilo zelo zadovoljno in navdušeno. Svojo hvaležnost je hotelo pokazati marljivim pevcem s tem, da se je udeležilo v velikem številu darovanja ali «ofra», pri katerem se je nabralo ‘240 L. Toda pevci so odstopili ta velikodušni dar g. župniku za cerkev. Kakor znano se pri nas cerkev popravlja. Premajhna je bila za našo obsežno faro, zato so jo zdaljšali. V to svrho se potrebuje precej denarja. Zato so pa tudi pevci odstopili svoj dar cerkvi.
Da smo preživeli dan sv. Treh kraljev v zadovoljnosti in veselju gre pa največja zahvala g. nadučitelju Jos. Bertoku, ki je iz prijaznosti prevzel pevovodštvo in orglanje. Dal Bog še mnogo takih lepih dni.
IZ BOLJUNCA.
Malokedaj se iz naše vasi kdo oglasi. Kadar pa se govori le o lepih stvareh.
Radi tega sem sklenil, da na kratko opišem razmere, v katerih živimo. Pisal bom o kulturnih razmerah.
Kulturnega življenja pri nas ni. V predvojnem času smo imeli kar tri društva, a sedaj ni nobenega več.
Imeli smo dober pevski zbor, ki je bil znan daleč naokoli. Pevci so še, a zbora ni več. Še celo v cerkvi ne slišimo več petja. Imamo mladega organista, in pevovodjo, ki skuša ustanoviti nov pevski zbor, a vsa prizadevanja so brezuspešna. Nihče se zanj ne zmeni.
Kaj pa z našo mladino, Ta se zabava samo s plesi in ,s popivanjem. Da bi pa prijela v roke kak časopis ali kako knjigo, o tem ni niti govora. Naravnost sramotno je, da se v taki vasi, ki šteje približno tisoč prebivalcev, ne razproda niti deset (reci in piši!) izvodov «Novic». Sicer kupujejo nekateri «Novice» v mestu, a takih je tudi malo. Naš dnevnik «Edinost» se tudi malo čita. Isto je z «Ženskim svetom». Mladinsko glasilo (z letom 27. postane družinsko glasilo) «Naš glas» pa je tu popolnoma neznano Malo zanimanja je tudi za knjige, kar priča dejstvo, da ni bil letos skoro nihče naročen na knjige «Goriške Matice», katere nam nudijo mnogo lepega in koristnega čtiva. —-
Velika nezaupnost vlada tu pri nas napram inteligenci. Vsakdo rajši posluša stare «izkušene može».
So pa, hvala Bogu, tudi gotove izjeme. Večina teh je med žensko mladino. Izrečeno naj jim bo na tem mestu zasluženo priznanje.
Opazovalec.
KLANEC.
V	zadnji številki «Novic» se je v dopis iz Klanca vrinila neljuba pomota. G. dopisnik — ki pač ni domačin — je bil slabo poučen, češ, da so grofje Gravisi pokopani na našem pokopališču, dočim so v resnici pokopani v cerkvi. — Dalje glede cerkvenega zbora: peli niso le naši pevci in herpeljski, ampak tudi odlični pevci in pevke iz Kozine.
Izostalo je tud ime g. Korošca, ki je svoj zbor vodil pri krasno uspeli podoknici. —
Tudi je dopisnik izpustil vrle Ccr-notičane, ki so tudi dobili nov zvon za cerkev na Gradiščici in so mu zapeli prelepo Zvonikarjevo pesem v pozdrav pod vodstvom g. Bonana. Tudi njihovo petje pri podoknici je vzbudilo pohvalo in priznanje visokih gostov. —
IZ BORŠTA.
Zavarovalnica za govejo živino bo imela v nedeljo dne 30. januarja ob 3. uri popoludne na dvorani gosp. Iv. Žerjal št. 1 svoj redni letni občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Volitev novega odbora. 4. Volitev nadzorstva. 5. Volitev cenilcev. 6. Predlogi in nasveti.
Živinorejci, udeležite se vsi občnega zbora te naše prekoristne ustanove.
IZ TINJANA PRI DEKANIH.
Kakor vsi Slovenci tako ljubimo tudi mi našo lepo slovenske pesmi. Naš zbor ima 10 moških in 8 žensk. Žal, da je med temi par takih, ki so preveč svojeglavni in hočejo, da vedno njih velja. Če ne bi bili tako trmasti bi pristopilo k zboru še najmanj 10 fantov. Torej tiste, na katere se nanašajo te vrstice prosimo naj ne bodo preveč svojeglavni, ker bo to v korist zbora in cele vasi.
HERPELJE - KOZINA
Srečno smo prešli iz starega leta v novo. Onih bučnih Silvestrovih večerov pred- in povojnih nismo več vajeni, zato je tudi ta šel mimo nas prav vsakdanje brez vsake zabave. Na praznik sv. Treh kraljev smo bili v Klancu na proslavi 300-letnice ustanovitve fare in blagoslavljanja zvonov. Drugih važnejših dogodkov v naši vasi menda ni bilo izven nedeljskega, ko smo zvedeli po prihodu vlaka, da je naša nogometna četa premagala svojega menda njhujšega nasprotnika v II. diviziji. Je to dogodek, ki ga je vsak Herpeljec in Kozinec vesel; predlagam pa, da bi vsi oni prijatelji kluba tudi darovali kaj zanj, posebno ob priliki tekem, da vsakdo prinese le kakšno lirico, pa se že precej nabere. Posebno sedaj, kot slišim, da se nahaja v kriz.i. Torej podvizajmo in dajmo vsak vsaj eno lirco, ker z njo bo našim članom nogometašem zelo pomagano. Mislim, da ni moj predlog padel na kamen. — D.—o.
IZ BREGA.
V	nedeljo se je vršila v Ricmanjih redka in pomembna slovesnost, ko je g župnik Sancin rodom Dolinčan, obhaja! šestdesetletnico mašništvi. Ni moj namen opisovati cerkvenih slovesnosti, ker bo gotovo spretnejše pero to storilo. Hočem le omeniti lep zabavni večer, katerega je nudilo vrlo
pevsko ' društvo «Slavec» v gostilni Švara po cerkvenih slovesnostih.
Če upoštevamo dejstvo, da so bili pevci in pevke utrujeni, peli so na Silvestrovo, novega leta dan in potem še v nedeljo v cerkvi, na odru in pri mizi, —• se moramo res čuditi, da so nam podali toliko in tako lepih zborov, tako čustveno, tako ubrano. Slišali smo «Pastirčke», «Kišo», «Kralja Matjaža», «Kaj pa delajo ptički» in mnogo drugih lepih novejših zborov, odklanjali pa tudi nismo starejših n. pr. «Zaostali ptič», «Bodi zdrava» in druge. Meni so pač najbolj ugajali mešani zbori, posebno še, ker je toliko — dekliški .kot moški zbor nekoliko prešibek. Številno namreč; glasovi pa so izvrstni. Morda je temu mojemu mnenju krivo tudi dejstvo, da se gotov del navzočih gostov ni mogel mirno vesti niti med peljem, kar je nam ostalim, ki smo petje poslušali s pravo naslado, le kvarilo popolni užitek. Niso to bili domačini, ampak nekteri pomehkuženi ljudje iz tržaške okolice, od kterih bi ml preprosti Brežani pričakovali lepše olike.
Pohvalno pa moram se tudi izraziti o vrli magdalenski godbi, ki je pod spretnim Cerkveničevim vodstvom pridno «mašila pavze» med pevskimi točkami in dokazala, da je kos tudi daljšim in težkim skladbam.
Vse je lepo poteklo mirno, v najlepšem redu in brez najmanjšega incidenta, kar je pač le v čast našemu ljudstvu.
MATERIJA
Že par mesecev imamo tu pote-štata. Sprejeli smo ga odkritosrčno, možato in spodobno — brez vsakega prilizovanja, če izvzamemo par Lizunov, navajenih tega posla. Na nas je napravil, odkrito povedano, najboljši utis. Zanima se za vsa gospodarska vprašanja in obeta popravo cest. napravo vodovoda, ureditev občinskih in aprovizacijskih računov itd. itd. Bomo videli in nato sodili.
Že leto dni je tu vsakega 14. mesečni semenj. Če pogledamo malo nazaj, moramo priznati, da je dosedanji uspeh semnja povsem negativen. Kako ne, ko do sedaj ni nihče skrbel za reklamo, za tehnično ureditev semnja, in kar je važno, za potrebno postrežbo tujcev odnosno obiskovalcev semnja. V celi Materiji sta le dve gostilni. Obe oddaljeni od semnjišča tako, da tujec ne najde v bližini gorkega grižljaja niti ne kozarec vina, ki igra na semnju najvažnejšo vlogo. Nujno je, ako hočemo, da semenj delno uspe, da odpravimo te nedostatke in ovire in po možnosti naj se poskrbi otvoritev gostilne v bližini semnja, da ne bo treba tujcu v vrčku nositi «paste šiite» iz daljnih krajev, kot se dogaja doslej v veliko nečast skoraj bi rekel —- odgovornih činiteljev. — Upamo, da se bo poteštat zavzel in ukrenil vse potrebno za boljši prčevit semnja.
Zadnjo nedeljo se je podpisovalo na občini liktorsko posojilo. Zbrali so se težki tisočaki. Koliko? — pa prihodnjič.
SLIVJE PRI MATERIJI
Pred kratkim nas je zapustil za vedno učitelj Kabaj s svojo soprogo. Težko ga pogrešamo posebno v današnjih dneh, ker nam je bil bodri-telj v najtežjih časih in dober svetovalec, za kar smo mu vsi starejši kakor mlajši hvaležni ter mu želimo na novem službenem mestu čim večje zadovoljstvo in srečo.
V začetku tekočega leta smo imeli kar tri slovenske učne moči na naši šoli. A sedaj smo ostali le z italijansko učiteljico, kajti eden je obolel. drugi je odšel, da nadaljuje svoj študij tam nekje v notranjosti kraljevine, a tretji je izginil kot kafra brez vsakega razloga. Pokazal je pač malo umevanja za razmere in potrebe. Potrpimo, mogoče se bo kdo usmilil naših zapuščenih otročičev, kateri mimogrede omenjeno so bili za letošnje praznike bogato obdarjeni Nekateri so prijeli «Moj prvi korak», drugi «Kolačke». Oboje mora biti jako sladko, kajti oprijeli so se knjig z vso ljubeznijo. To je prav, kajti kar se Janezek v mladosti nauči, to v starosti bo znal, tako je poudarjal vedno naš odišli učitelj Kabaj. Drugače se med seboj prepiramo. ob nedeljah popivamo in se dolgočasimo. Po knjigah in časopisih segamo malo, ker vemo preveč. Za danes dovolj, drugič kaj več,
Podpisujte Liktorsko posojilo!
BREZOVICA
Ves trud, da bi obudili našo staro «Čitalnico» k delu je zastonj. Vzrokov je več. Večni medsebojni prepir poln nezavisti je gotovo eden, če ne glavni, naše zaspanosti in nezanimanja za kulturno delo. Manjka nam seveda tudi energičen vodja društva, ki hi nas dvignil iz moreče letareGe. Sicer pa oni fantje in dekleta, ki imajo kaj smisla, si želijo petja, predstav, javnih nastopov, kar je zaenkrat nemogoče. Zadovoljiti se bomo morali s tihim društvenim delovanjem v zvezi s poučnimi predavanji, ki naj bi se vršilo vsaj enkrat na mesec in s skupnim čitanjem poučnih knjig na društvenih sestankih. — Fantje in dekleta, zberimo se in ooskušajmo znova dvigniti slcves naše «Čitalnice».
Bes. skoraj bi pozabil. Slučajno mi je prišla v roke ena številka, glasila «Naš glas». Debelo sem gledal krtž-kraž palce nia naslovni strani. Nisem, razumel, kaj naj pomeni ta moderna slika. Listal in listal sem notri in se doiao ustavil pri članku namenjenem vsebino, tako mi je ugajala. Z naj-kmečki mladini. Kar požiral sem večjim zadovoljstvom sem odložil glasilo, ko sem ga prečital in trdno sklenil, da se naročim in agitiram za «Naš glas», ta prepotrebni in poučni mesečnik. Vsaka hiša, tudi naj-b.uj zakotna, bi morala biti naročena na «Naš glas», kajti revščina it i. ne more biti vzrok nezanimanja za ta važni mesečnik, ker letna naročnina znaša komaj IH lir ali tri litre vina — pomislite, če tri litre vina spijemo manj na leto, imamo v hiši «Naš glas». Zatorej naročimo se vsi na «Naš glas», da bomo isio-časno dokazali, da smo res zrel in kulturen narod, pripravljen podpU rati naše kulturno stremljenje.
Za danes končam, drugič pa bom poskušal podati poročilo o gospodarskem položaju naše vasi. — Zdravo. — i.
IZ ROCOLA.
Društveno življenje In razno.
V Rocolu že od nekdaj najzapušče-uem delu tržaške okolice, živimo zelo slabo živlejnje. Ceste so take, da se še Bogu milo stori: brez luči, voda in blato se širi vsevprek. Delavcem, ki se zjutraj podajajo v mesto na dnino, še meščani čudijo, da so tako blatni, ker vidijo svoje poti skoro posušene. Ko mine deževno vreme in se na cestah vidijo sledovi strug vodäi, nasujejo cestarji debelo kamenje, katerega morajo drobiti ubogi Rocplčani. Cas bi že bil, da se temu enkrat za vselej napravi konec. Glavno cesto bi se moralo temeljito preurediti ter jo razširiti ali pa dogotoviti novo cesto, ki je bila še pred razsulom prejšnega režima napol dovršena. Nadalje bi se moralo vpeljati vodo in električno luč; tramvaj bi tudi ne bil v škodo blagajni tržaške občine.
Bocolski živelj sestavljajo delavci-dninarji in vrtnarji. Na boljšem stališču stoje delavci (seveda, če delajo); vrtnarstvo pa propada, ker nima zelenjava prave tržne cene. Temu je krivo, da prihaja na tržaški trg vsakovrstna zelenjava iz starih pokrajin še predno je naša godna za prodajanje, ter, da jo je več kot se jo uporablja. Dokler se ne bo začela izvažati zelenjava iz Trsta, ne bo mogoče temu odpomoči. Kam, to je še nerešeno vprašanje.
Društveno življenje je tu srednje: obstoječa tri društva vršijo lepo svojo nalogo v dobrobit naroda. Konsumno društvo in pogrebno društvo imata precejšnjo delovanje. Pogrebno društvo je stara in zelo po-trebna ustanova, ker se njenim članom v slučaju smrti domačina denarno pomaga. Zanimanje za ti die društvi je med tukajšnjim prebivalstvom zadovoljivo.
Tretje bi bilo «Mladinsko društvo Rocol», ki je še mlado, a kaže že dobre uspehe. Mladino izobražuje na kulturnem, glasbenem in športnem polju ter jo pripravlja na bodoče življenje. Zanimanje za to društvo posebno s strani mladine je precejšnje;. nekateri starejši ljudje in pa razuzdana in nezavestna mladina, katerim nudi posvetna zabava vse, kar si žehV— čeravno je to v njihovo propast — ga pomilujejo in prezirajo. Sveta dolžnost vsakega Rocol-čana in Rocolčanke je, da to društvo podpira, če ne moralno pa vsaj materijalno.
Končujem z željo, da bi razpravljal še kdo drugi o teh in drugih vprašanjih, ki bi bil v to bolj poglobljen ter sposobnejši nego sem jaz... — Mlad Rocolčan.
IZ KATIN ARE. | prinašal bo povesti, črtice iz na-Na Vrhniki je umrl 9. januarja u-1 šega življenja, poučne članke, pokojem župnik g. Jos. Stržinar. Bil znanstvene, zabavni del in še je znan po naših krajih, saj je služ-;mn0g0 drugih zanimivih člankov boval kot kaplan v Klancu pri Kozi-|nc bo malljkai0. Poleg tega ho m. Pozneje je bil v službi y Lokvi m, N ~ GlaS)> glasilo naših prosvetna Katinari pri Trstu. V juniju 1925. j nl^> mladinskih m dijaških dru-1. ga je bolezen priklenila na posteljo, i štev. V njem bodo dobila vsa ta Bil je upokojen. V septembru 1925. društva svoj kotiček, kamor bodo
je odšel v svojo ljubljeno Vrhniko, uživat zasluženi pokoj, kjer ga je preteklo nedeljo nenadoma dohitela smrt. Pokopan je bil v torek, 11. t m. zjutraj. Pokopal ga je njegov rojak dr. Mihael Opeka ob asistenci domačih duhovnikov. Kot zastopnika kairinarske župnije sta se udeležila pogreba g. župnik Leiber in g. Karel Čok.
Bil je zaveden narodnjak, ki je ljubil svoj rod nad vse. Naj mu sveti večna luč!
prijavljala poročila o delovanju. Zadovoljil bo gotovo vsakega našega društvenika, prinesel mu bo navodila o tem in onem. Da bo list na dobri stopnji, nam priča dejstvo, da je list v dobrih rokah.
Dobili se bodo seveda fantje, pa tudi dekleta rekoč:	čemu treba
tega, saj imamo drugih knjig dovolj. Seveda se dobijo še kaki neumni romani, ki človeka zbegajo.
Ali danes treba malo več dobre Zadnji čas se zopet pridno ogla-' duševno hrane. Te nam manjka v šajo tatovi. Posebno moč imajo na največji meri, dokler tega ne bo-župnišča. V noči od nedelje na po-J mo zapopadli, naše življenje ne bo nedeljek so udrli v župnišče na Ka- šlo pravo pot. Danes potrosimo tinari pri Trstu in odnesli nekaj za raznovrstne potrate polno de-aad 400 lir.	! narja, za lepo knjigo ga ni. Fantje,
“jdekleta, možje, pokažimo, da smo Španska bolezen	;še kaj vredni in poskrbimo za
Španska bolezen ali gripa je pričela razsajati po vsej Evropi. Epidemična gripa razsaja zlasti v Belgiji, na Danskem, v severni in srednji Španiji, na južnem, srednjem in vzhodnem Francoskem, v Angliji, na Irskem, v Nizozemski, Norveški, Švedski, Švici in Češkoslovaški. Nemčija ne pozna še epidemije gripe, ravnotako tudi ne Italija. Iz obeh imenovanih držav javljajo samo posamezne slučaje.
Tudi v naši deželi so se pojavili posamezni slučaji te bolezni. V splošnem je treba reči, da je bolezen doslej lahkega značaja in da zdravstveni uradi ne beležijo mnogo smrtnih slučajev.
Sama na sebi španska bolezen ni nevarna; pač pa, ima lahko hm de posledice, če se bolnik ne varuje. Gripa je nalezljiva bolezen. Zlasti se prenaša potom kašljanja in pljuvanja. Z gripo okuženi dobi nabod, glavobol, čuti bolečine v križu in udih, občuti ščegetanje v grlu, mrazi ga, njegova telesna temperatura se nekoliko zviša.
našo dušo. Naročimo si «Naš Glas», ki nam bo koristil skozi vse naše življenje.
Na koncu leta bomo imeli cel letnik pred sabo, napravili bilanco: kakšna korist. Pokazala bo bodočnost. Shranili bomo, dali vezati in imeli bomo krasno knjigo, ki bo dika naši knjižnici. Zato «Naš Glas» v vsako slovensko hišo.
Naročnina ni baš mastna za današnje razmere. Kdor ne more plačati celoletne naročnine, t. j. 16 L, lahko plača četrtletno ali polletno. Zopet bo rekel kdo, bolje če dam za vino ali za tobak. Fantje, možje, par cigaret in četrtink vina na leto manj, pa bo plačana naročnina. Veseli pač moramo biti, da pridemo tako po ceni do takega časopisa.
Vsi moramo na delo za «Naš Glas», čim več naročnikov bomo pridobili, tem boljši in tem obširnejši bo.
Vsi člani naših prosvetnih, mladinskih in dijaških društev morajo biti naročniki. Ravnotako vsi
mnogo pripomogla, da ni Obzor obogatel na goalih. In še ti povečini zabiti iz kazenskega strela.
Kar pa trdimo o Zori kot igri, ne moremo govoriti o Zori kot četi. Ne samo lepa igra, temveč tudi disciplina, t. j. obnašanje, korektnost tvorijo karakteristiko čete. Napad, upravičen ali neupravičen, igralca Zore na sodnika je skrajno nesimpatičen gest za celo zoraške četo. Kam pridemo, če bi že vsak igralec hotel za vsako domnevano napako nabiti sodnika? Pa četudi je sodnik kaj zagrešil, nima igralec niti pravice ziniti. Kaj šele, da bi dvignil roke. Taki ljudje, ki preveč radi govorijo z rokami ne spadajo v našo športno družino. Brez pardona ven ž njimi! Zahteva pač kavalirstvo in dostojnost, da take ljudi izobčimo. Naša javnost bo znala če ne take dogodke drugače obsoditi.
Žal nam je tukaj grajati drugače simpatično četo, ali naša dolžnost zastopnikov javnega mnenja zahtevo to.
Adria je tekmovala s Šparto. Sicer za Adrio nič nevarna tekma, ali tembolj zanimiva, ker je šparta že pripoznano četa, ki rada preseneti.
V nedeljo nas je presenetila, ker se ji sodnikovo početje ni zdelo pravilno. Šparta je umaknila v drugem polučasu četo iz igrišča.
Sicer pripoznavamo prav odkrito, da nas nori mladi sodniki ne prepričajo še. Manjka jim rutina. Ali za boga, vsakdor mora enkrat v prvič pričeti. Če torej novega sodnika, že ker je začetnik nočemo, potem ostanemo prav kmalu brez sodnikov.
Društva pa imajo itak na razpolago re-kurz na S. U. Če bo tehnično vodstvo napako priznalo, in če je napaka bila, jo bo priznalo, bo itak društvu zadoščeno. Da se pa četa na licu mesta spreobrne v sodečo inštanco ne odobravamo. Hladno kri in pamet! To je načelo onega, ki hoče nekaj doseči.
Ta tekma se torej tudi ni pravilno vršila.
Concordia bi imela odigrati prvenstveni boj z Tommaseom. Igrišče pa vsled močnega naliva ni bilo uporabno. Igralo se je toraj prijateljsko. Prvi polučas znači kljub
prvemu goalu Tommaseu v prid, znatno premoč škedenjcev. Napadalna vrsta Con-j cordie je neprestano ogrožala vrata dijakov. Dva sigurna goala značita itak potek polu-I časa Coneordi ji v prid.
I V drugem polučasu se je Tommaseo zdramil. Parkrat je prav resno ogrožal skrajno trdnjavo vrancev. Pa ni šlo. Pač pa se j« Concordiji posrečilo še enkrat, v tretjič prebiti vrata Tommasea.
i Vsekakor pa je bil prvi polučas zanimi-i vejši. Pokazala se je prava moč porajajoče se nove sile. Brezdvomno bodo Concordi-jaši v bodoče igrali veliko vlogo v prvenstvu za nogomet. Jamči nam zelo njih stalni napredek in brezmejna volja do uspeha.
M. D. Zarja Bazovica je močno zavladala proti Valu II. Sicer odkrito rečeno ni Val ni izdaleka zaslužil tako zgubo. Sodnik skrajno površen. Sicer ne da se mu bi moralo očitati pristranost. Ali gotove razsodbe niso prepričale. Malo več pažnje gospoda.
Mlada, tehnična četa Rocola je dobro gospodarila na igrišču. Rezultat 5 : 2 proti, četi, kot je svetoivanska je res krasen rezultat.
V splošnem torej nič povoljna športna nedelja. S. U. bo moralo pač napneli vso moč, da zopet uravna zgubljeno hladnokrvnost čet.
Sodniki so pa ta dan res imeli malo smole. Seveda pričakujemo, da bo znalo dati S. U. zopet ono spoštovanje igralcev do sodnikov, kot se je to do pred nedeljo tudi faktično vršilo.	R- F.
Semenski krompir.
Ker imamo na razpolago le še nekoliko vagonov semenskega j krompirja iz Jugoslavije, vabimo one sodruge, katere do danes še iniso naročile, da prijavijo nemudoma svojo potrebo.
UČENCA ZA PEKARNO išče Fr. Jančar v Divači.
Bolnik naj leže takoj v posteljo,! ostali, ki niso člani nikakega dru-
ki je ne sme kmalu zapustiti, čeprav misli, da je že zdrav. Nevarno je namreč, da si naleze pljučnico ali vnetje rebrne mrene. Če le mogoče naj na španski oboleli pokliče zdravnika.
Za brivce
«Preden mine dvesto let bodo imele skoraj gotovo vse ženske brke». Tako je trdil vsaj danski učenjak Brant, ki je zelo natančno preštudiral vprašanje brk in las. Tudi je bil prepričan, da je širjenje brk pri ženski, znamenje napredka in razvoja žene. Trdil je tudi, da ima v naši dobi že 10% žensk precej vidne brke, ki si jih pa brijejo ali pa izpuljo.
Kakor je bil natančen in globok v svojem študiju, ta preroški učenjak vendar ni predvideval krat-kili las, ki so pač najbolj tehten dokaz napredka in razvoja žene. Če pa se uresniči Brantovo prerokovanje, ho brivski poklic najboljši izmed vseh. Sicer pa ni prav gotovo, če bo vse to res, nekateri so nasprotnega mnenja. Stari Dumas je na pr. bleknil svoj čas trditev, da stvarnik ni ustvaril ženski brk, ker bi ne mogla molčati pri britju.
Čigava obvelja, je težko uganiti.
«NAŠ GLAS»
Slednjič pridemo vendar do družinskega lista. Čakali smo precej časa. Odkar so nam odnesli preko meje «Mladiko», smo zelo pogrešali časopis, ki bi naše družine, fante in dekleta razvedril, zdramil z zaspanega brezbrižnega življenja, ki se je zadnje čase zelo vkoreninil v naši deželi.
Naslov lista nam pove, da bo glasilo za vse: od našega kmetiča, delavca do obrtnika itd. Bo v prvi vrsti družinski, to se pravi:
štva. Ne boste se kesali!
Na delo torej za «Naš Glas»!!
HOČEŠ KAJ BOLJŠEGA za večerjo ali kosilo, kupi testenine Pekatete. A le one so zanesljivo prave, ki se vdobe v zavojih po 'A kg in 1 kg z napisom Pekatete.
SPORT
Cevljarnlca Forcessin
MlifceniHi ei matte «vojni razstavi « Osnovi z JHptoma di gnm premi#“
TRST - Via «Siuiseppe Ca pr Ih Ste«. S pri Sv. Jakobu - TRST
Kdor išče obuvalo eenö s vendar lepo, ta bo pomislil malo,
»e kupil kar na slepo 1
In Jel bo k „FORCESSINU*, ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu — aajboljše čevlje daja .. .
„mui Hana.
Ml za dele
L, 48*-
11
Mi za dela
L 48*-
Neredna nedelja prvenstvenih tekem. —
Slaba tekma Obzora z Zoro._________Sparta
umakne četo iz igrišča. — Concordia in fommaseo igrata mesto prvenstvene, prija-ielfsko tekmo.
Nogomet, — I. Divizija.
Obzor-Zora 4 : 0.
Adria-Šparta 4 : 0.
II. Divizija.	j
S. K. Val — M. D. Zaria-Bazovica 1:4, i
Rocol-Sv. Ivan 5 : 2.
Prijateljske.
Concordia-Tommaseo 3:1.
Nedelja ni bi bila povsem redna. Dogodki razne naravi so ovirale redni razvoj prvenstva, Vreme tudi ni bilo ugodno. Nadalje je nastalo v prvenstvenem tekmovanju ono nepravilno razburjenje, ki ga rodi nepremišljen korak poedinca ali celotne čete. Sicer pričakujemo s strani S. U. enegičnih ukrepov, da se že v kali zaduši vsak poiskus kršiti komaj vspostavljeno disciplino1 športnikov.
Istotako bodo društva sama uporabila prepričevalno besedo, da se mora poedinec brezpogojno podvreči «kupnemu načelu, kot tudi celota umeriti v tir splošnosti. Le v disciplini, ki izvira iz razumevanja je moč organizacije. Da so slučaji kot so se v nedeljo pripetili lahko nevarni ni treba šele posebej povdarjati. Radi tega naj bodo prvi in zadnji!
Obzor je imel baš v nedeljo priliko, da nese domov precejšno dozo goalov. Forma »železne čete» je, pač taka, da se je z gotovostjo pričakovalo, da bode Zora z lahkoto klonila.
Stvar pač ni bila takšna. Zora se je postavila pokoncu in ni dopustila mogočnežu da gospodari na igrišču. Odmisotnost kakšnega igralca Obzora ni še nikako zagotovilo, da je bil ta dan Obzor v slabi obliki. Trdili bodemo celo, da je Zora faktično dvignila svojo moč. Naše prepričanje je go-tovo to, da z dobro voljo Zora še nekam pristane. Igra je bila lepa, vez kolikor toliko dobro iznesena. Obramba, pa je gotovo
SmLAJOD
čisti kri
PRSNI SIRUP
izborno sredstvo prati kašlju
ELIZIR CHINA
najboljše okrepčevalno sredstvo
Lokama CajfollaBov'cMrjUialiioliaitUZ
Lastnik: F. BOLAFFie».
ZDRAVNIK
O1 Fran Ambrožič
se je stalno naselil
v St. Petru na Krasu
in ordinira
vKanaM Hiši ol 9-12 In ođ 13-15
Si naročen na ..Novica“!
Ljubljanski Mtnn banko
sÄPoMnica u Trstu: Cia XXX Otts&re 11Ä*
BRZOJAVNI NASLOV: B AN C ALU B! AN A
Podružnice;
Gorica, Brežice, Celje, Črnomeli, Kranj, Logatec, , Maribor, Metković, N. Sad, Ptuj, Sarajevo, Split
Centrala v
Delniška glavnica in rezervni zaklad: S0.~000.000 džttaica.
Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4°/0, a vloge na iekoče račune z 4V30/0 netto. - Za odkaz vezanih viog plača odstotke po dogovoru. - Izvršuje borzne naloge in daja v najem ---------------------- vamoslne pušice (SAFES) ----------------------
Blagajna je odprta od 9Vj do 12*50 in od 14*/* do 16 ure.
■.	"■	5	", ■. 1	~ 'V. 'A
Drobit
Italijanski potniški zrakoplov,
ki vozi iz Benetk na Dunaj preko Celovca, je moral pristati radi hude megle na jugoslovenskem ozemlju blizu Šoštanja.
▼ Opatiji, kopališču na istrski obali ob Kvarnem, je bilo v letu 1926. 37.287 tujcev. Prejšnje leto, t. j. 1925. pa jih je bilo kar 42.723; smatra pa se, da je bil to vpliv svetega leta. Sicer pa posečanje tujcev od leta do leta narašča. Samo Ogrov je bilo 9074; 2. mesto zavzemljejo Avstrijci, 3. pa .Tugo-sloveni.
V	Jugoslaviji hočejo štediti; menda bodo začeli kar pri narodnih poslancih in jim bodo znižali «dnevnice».
Ljubljana ima po zadnjem štetju 56.000 prebivalcev, ki stanujejo v 2571. hišah. V zadnji 6. letih je Število prebivalstva naraslo za 6000 oseb; zgrajenih je bilo 300 novih Ms.
Zagreb ima 465 društev; od teh je 146 kulturnih, 85 športnih in telovadnih, 162 stanovskih in 48 dobrodelnih.
V	Pragi je umrl Josip Düricli,
bivši poslanec staročeške stranke v dunajskem parlamentu. Pomagal je Masaryku, ko je ta bil med svetovno vojno v inozemstvu, kjer je širil misel o osvoboditvi Čeho-slovaske.
Öres Donavo bedo zidali most,
ki bo vezal Beograd s Pančevim, Gradili ga bodo Nemci na račun reparacij.
Tudi dve ženski prideta v novo ogrsko zgornjo zbornico, vsaj tako poroča neki ogrski list.
Spet ga bodo pili na Norveškem, kjer je bil alkohol prepovedan kot v Ameriki. Pred meseci pa so z ljudskim glasovanjem izjavili, da hočejo ostati še v naprej vinski bratci in tako bo morala vlada preklicati prohibicijski zakon. —-Menda ga bodo pili samo tisti, ki bodo imeli izkaznico.
10.800 (desettisoč) psov so polovili na pariških ulicah v letu 1926. Pa so tudi Francozi dobri «šin-tarji»!
Razno
Razburljiva scena v cirkusu
V nekem mestu na Angleškem se je odigrala v tamošnjem cirkusu pri neki predstavi razburljiva scena, tekom katere je krotilec levov malone izgubil življenje. Krotilec je prinesel pred občinstvo tri mlade leviče, potem pa, je prignal v kletko še njihovega očeta, starega leva. Leva je tako razkačilo, da je skočil na krotilca in mu hotel iztrgati zarod iz naročja. Zverina je že zasadila svoje ostre kremplje v moža in občinstva se je polotila nepopisna razburjenost. Tu pa je šinila nekemu uslužbencu cirkusa v glavo rešilna misel. Spustil je skozi hodnik v kletko levinjo, mater mladičev, in ta se je takoj zavzela za svoje trojčke. Kakor blisk je skočila levinja skozi ograjo, se vrgla s svojimi šapami na leva in ga prisilila, da je ostavil krotilca. Krotilec je bil na ta način le neznatno opraskan ter je dovršil svojo točko ob splošnem aplavzu prestrašenih gledalcev.
TA JE PA RES DOBER MINISTERI
Na Švedskem so imeli finačnega ministra, ki je bil prej navaden čevljar in je dosegel ministrsko čast radi svojih izvrstnih zmožnosti. Pa bil vam je ta minister poštenjak skozi in skozi. Da ni bil samo po-šiei jak «radi lepšega», kot so po navadi mogočni gospodje, naj vam sledi iz tega.^ Nekega dne se je javil pri blagajni železniške postaje in naroča! listke na vse strani države. Uiiulnik se je temu čudil, kako more ta gospod potovati na vse strani naenkrat; vendar pa mu je dal na zahtevo vse listke, ki jih je minister pošteno plačal. Uradniku seveda ni šlo to v glavo; pomignil je policaju, naj pogleda za onim čudnim gospodom. In res se je policaj splazil za
njim in videl čudno reč: minister je trgal vse listke in jih metal proč. Mož postave stopi predenj in: «Hop, Cefizelj, pa te imam!» Kako pa so se revežu tresle hlačice, ko mu je minister povedal, kdo da je.
Zadeva pa je bila taka: Minister se je vrnil z agitacijskega potovanja, potoval pa je brezplačno, ker je imel do tega pravico. Vendar si je mislil v svoji pošteni duši, da ni prav, da oškoduje tako državo in je vse doplačal kupivši si listke.
Neverni Tomaž, boste rekli, da je to pravljica, pa ni, ker tisti, ki je to meni pripovedoval, mi je zabičal, da je vse res in mi je celo povedal, da se tisti pošteni minister imenuje Thorsson.
Jaz seveda ostajam, kakor sem že na drncem mestu rekel: — Neverni Tomaž.
Nogometna tekma med samci in perečenci.
V Rimu se je vršila te dni neobičajna nogometna tekma. Na športnem prostoru Biella sta se zbrali dve nogometni moštvi. Prvo je sestoja.lo iz samcev, drugo pa iz oženjenih mož. Pobudo za tekmo je dala razprava, katero moštvo je prožnejše. Tisto, ki ne izvršuje zakonskih dolžnosti ali tisto, ki je vpreženo v zakonski jarem Zakonci so hoteli dokazati, da so še vedno dovolj čvrsti, če je treba nasprotnika pobiti; toda zmagali so se-jVeda samci, ki so nasprotnike z ve-j likim vpitjem odpravili.
i la zabavo in smeh.
j	Kraška modrost
i V neki vasi na Krasu izprašuje ; župnik ob priliki razdeljevanja listkov za velikonočno spoved svoje farane veronauk. Najstarejše-imu očaku med njimi zastavi naj-Itežje vprašanje:
«Kaj je sv. zakon?»
Sivi oče nekoliko pomisli in jo pogrunta:
«Naj rečejo oni, kar čejo. Meni se sveti zakon zdi prav kurniku podoben: kdor je notri sili ven in kdor je zunaj sili noter.
Deček materi: «Veš, mama, to je krivica:	za en pregrešek dve
klofuti...»
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Naš poadv v novoletni številki je našel —• kakor se vidi — precej odriva. Oglašajo se dopisniki iz raznih strani naše dežele. Tako je pravi Da nam je bilo mogoče ugoditi vsem dopisnikom smo morali danes tiskati prilogo. Hvala vsemi ša pogrešamo v listu poročila naših večjih krajev kakor iz Sežane, Postojne, Gorice, Vipave itd. Na delo- Oglašajte se v «Novicah»! širite list. «Novice» naj bi imela vsaka hiša!
Kmetijski strti

m POSTOJNA
Home Mmi in operacije.
ŽARKI X
hitro zdravljenje jeiič nega vnetja vršcev.

Slamoreznice znamke «Mayfart» z verigami raznih velikosti,
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU
Ulica TerreMaaca 19, in Rafiineria 7.
Telefon 44-39.
Zobozdravnik
D- D. Sard©!
specijalist za ustne io zobne bolezni
psrfekdjoniran na danajski kliniki
ordinira v TRSTU
Via Sm&rfani	(prsj Via S. Oiosanssl
sil 3—12 in eil 3—7 ure DnaoccaaaoaeiaDcsDaaoaaacHTOnnß
k* i "—*---------------------
c
D
a o £
£
Ü
e £-
a
Q G B 0 »
0 c
Q
a
e c
ü
a
D
E	,
Zobozdravnik

sprejema
s GONG us Travnika 5
li. nadstropje
»dpovnrni nrednik JANKO RTTNTIC
SEMENA IN KMETSKE POTREBŠČINE.
Tržaška kmetijsko družba v Trstu ul. Torre Manca 19, Kaffineria 7
ima v zalogi:
Semena: graha nizkega in visokega, redkvice, špinače, solate, čebulčke ter vse vrste zelenjadna in cvetlična semena. — Vsa semena so zajamčena, naročena iz Nemčije.
Detelje in trave: zajamčene brez predenice iz letošnjega pridelka.
Kmetijsko orodje: trtne in drevesne škarje, cepilne nože, vrtne žagice, železne vile, grablje, šape vseh vrst, plužna telesa; in razno drugo orodje.
Umetna gnojila:	Superfosfat,
kalijevo sol, Tbomasovo žlindro, amonijev sulfat, čilski soliter in pripravljene mešanice za razne rastline.
Kmetijske stroje: Slamoreznice «Mayfarth», mlečne posnemalni-ke sesalke za gnojnico, pluge čeških in nemških znamk itd.
Drevesni karbolinej. Sredstvo za pokončevanje vseh škodljivcev na sadnem drevju, poznano kot najzanesljivejše sredstvo.
Koruza, oves, otrobi. Sprejemamo naročila le za vagonske pošiljat ve.
Tržaška kmetijska družba v Trstu
Centrala ul. Torre bianca 19, podružnica ulica Raffineria št. 7, telefon 44-39.
n&timmf.	s oimiSK® mrdimm
uraduje v svoji lastni hiši
alka farra 'Uma 10, l siad.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje
P© 4%
večje in stalne vloge po dogovoru.
Sprejema Dinarje na tekoči r«č«n in jih obrestuje po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru. Ka rezpalago »araosins telica fsafatj
Hi sin n siiüfce äl% -13, M
Ob nedeljah je urad zaprt Telefon Stv. 25-67,
MMši slom imm\»;!
as£taacDaauOQoižm3ĐE!S!ainii3EsaĐč£:n
IVAN KERŽE
im v lastni zalogi najraanovrstnejše
§C8£i$SnŠSi<@ Š8B €§?«£§§© tliSCM» patra&šSin©
Iz aluminija, steklovine, iesa, emajlirane prsti itd.	.	■ CENE NIZKE.
TRST, FIASeaCA ®. OHOVANMi &i. t
STj


JAKOB BEWC - TUST
«trama in zlatarna Trst - Catsipo S. Giacomo št. 5 Podružnica: S. M. Magdalena zg. št. 1
ZL&YQ fesspujje v vsake množici po najvišlife cenah KSIO^E pisSafe všSe tol vsi driski
IIÜ^ÜBS

i s	i a	s ai
Pogrebno Me „Ndooii imiireso'
Odlikovano z diplomo, zaslužnim križcem in zlato medaljo
Cesrso V. E. tli 47 - VRST - Telefon St. 14-02
Prireja vsakovrstne razredne pogrebe, kakor tudi pogrebne prevoze na deželo z železnico, konji in z lasinim posebnim autovozom. Velika zaloga krši iz vseh vrst lesa in kovin, vencev, sveč in vseh drugih mrtvaških potrebščin. Prodajo na drobno in debelo. — Nočna inšpekcija v zalogi (lastni prostori),
ralica Tesa štev. 31. - Telefon 14-02X2
Lastnik in upravitelj STIBiEL.
I.,1010101 šivalni streli
fli	rs:ijSFfciC@
gf-	dvokolesa, motorlni «FlÄH“ la
I .......................
g
belgijske petke se vlobe le pr! Josipu Kerševaniju
GORICA — Piazza Cavour 9 — GORICA