V , * ''V J ?T^fT' C ■S'Z-’CUl ^is hxCùt,, /Žs i: C«$o ki» S «Sau, pol lew kW feil 9 dio. few» S agonia vij«: te 45 <8». teatrali al pri S'**/' V/tf Munta list a suraasra usasi« Požigi«« pl&ČER» v gOtOVBd. JSraie* fefcaja v pomteijek, srede ki jwtefc Sredsistvo ta itpravnifevo je v Maribora Kocofta ceste feer S. Z nrediüfevon «*-mor9 govoriti vsak dea mow od ft 12. ure dopoldne. Rokopisi se «e v*wtte ,. reklamacije so pofenine pww , feterorban Štev. 413. 83 *fe«i Mftpibop, dn« l«. avgusta 1888, Letnik XIV. <. j Z lažjo in orevaro. V Beogradu je državni odbor določil število narodih zastopnikov po novem volilnem zakonu. Ta zakou oloča za 40.000 prebivalcev in za ostanek od 25.000 po lega posanca v vsakem okrožju, število prebivalcev se oloča po statistiki, statistika od leta 1921 je dovršena, ij so-nas nad vse temeljito šteli in prešteli, za temelj Trebiva Its ven ega števila glede volitev se pa vendarle ''mije Statistika iz leta — 1910. he bi ostala Srbija po vojni kot samostojna držane bi nobenemu ministru padlo na um, poslužiti se i volitvah 10 let stare Statistike, število prebivalstva vzeli, kakoršno je in z resničnim številom prebivabt va, ki ga je vojna pustila, bi šli na volitve. To bi se gotovo zgodilo, če bi bila Srbija sama, ker smo pa ujedinjeni, nam ministri vrivajo staro statistiko predvojne Srbije, da z že davno «mrtvimi dušami« priborijo večje število srbskih poslancev. Razdelitev poslancev izgleda takole: Narodna skup ščina bo štela skupno 313 poslancev. Od teh jih odpade na Slovenijo 26, na Hrvatsko pa 68. V Sloveniji voli mariborsko volilno okrožje, ki šteje 596.345 prebivalcev, 15 poslancev, ljubljansko volilno okrožje, ki pa šteje 121.791 prebivalcev, voli 10 poslancev. Ljubljana s Sp. šiško (63.000 prebivalcev) voli 1 poslanca. Ngt Hrvats-kem voli mesto Zagreb 2 poslanca, zagrebško okrožje 13 poslancev, liško-krbavsko volilno okrožje 5, modruš co-reško okrožje s Kastvom in Krkom 6, varaždinsko okrožje 10, požeško 7, bjelovarsko 8, virovitiško 7, srem-jsko 10. Mesto Beograd voli 2 poslanca, beograjsko okrožje pa 4, torej Slovenija skupaj 26, Hrvatska-Slavonija-Dalmacija 84, Bosna in Hercegovina skupaj 41, Vojvodina 28, ostalih 134 oslancev pa odpade na Srbijo in Čr nogoro. V Srbiji ima celo po predvojnem štetju nekaj nad 30.000 prebivalcev po 1 poslanca, drugod pa 40.000. Po sedanji službeni Statistiki ima n. pr. Črnagora 192 jfisoč prehivklcev, torej v najboljšem slučaju pravico do S poslancev, jemlje se pa nekdanja Statistika s 280.000 prebivalci — lepo število «mrtvih duš«, in prisoja se ji f— 7 poslancev. Beograjska kolonijalna politika proti vsem prečan Udm krajem si je torej izpostavila lep dokument s to fazđelitvijo narodnih poslancev in zastopnikov. Kot Irzrok te Statistike iz leta 1910 se navajajo velike žrtve arbije v vojni in edinstvo je zopet ostalo v besedi in v razi, hegemonija pa v resnici in v dejanju. Lahko si tudi predstavljamo, kako se je štelo prebivalstvo leta 910 po Srbiji, Sandžaku in Črni gori, ko je bilo toliko lekmecev.; za dobro plačano «narodno zastopstvo.« Po-irej so si sami pisali in izmišljali številke, da so se s svojo policijo prerili do oblasti in te stare številke jim udi daniš služijo, da lahko prevzamejo na stare nači-le v svoje roke narodno zastopstvo in nadmoč srbstva parlairfentu proti prečanskemu svetu. Pri zadnjih volitvah so prišle značilne stvari pred rfikacijski odbor. Iz raznih krajev južne Srbije so [prihajali poslanci vladnih strank, ki so sami prešteli in določili glasove svoje izvolitve. Spiski in škatlje so tee izgubile, ko jih je občinski pisar ali pandur nosil čez skaline ij strmine, čez hudournike in prepade, v Beo-krad so pa prispeli Diše in Triše, Voje in Miloje kot— narodni poslanci. Nekdaj v junaški Črni gori, ko so [prvič izvajali volitve, je stari brdski junak, gospodarjev skupščinski kandidat, s handžarjem in kuburo razgnal volilce, razmetal glasovnice, danes, v demokratični dr-jzavi se paž lažjo in prevaro potvarjajo številke. Bližamo se resnim časom. Ves up za zboljšanje našega finančno gospodarskega stanja je stavila beograjska vlada v stomilijonsko ameriško posojilo in letošnjo žetev. Amerikansko posojilo smo s pomočjo parlamentarne glasovalne mašine Zelenili, prvi del teh amerikanskih rešilnih kapljic je sfe baje nakazan, a o kakem porastku naše valute ni niti sluha ne duha. G. finančni minister se je prevaril z u-lom na dolarsko posojilo in se je oprijel za vsako dr-avo najbolj pogubne finančne politike: povišanja tro-ririne na najpotrebnejše življenjske potrebščine. Žetev smo končali, žetev — o kateri so prerokovali 4ađni preroki, da nam bo vrgla 150.000 vagonov za iz-«bz v inómzemstvo. A verodostojna poročila iz naših Uorodnih krajev nam zatrjujejo, da letošnjo zimo ne anno prav nič izvažali, ampak celo uvažali, ako se boljo hoteli preživeti. Amerikansko posojilo nas je varalo — z valuto ne je navzgor; žetev je izpadla nad vse pričakovanje sla-H) ;— za zimo in spomlad se nam obeta pomanjkanje, I ne lakota! Torej v finančno-gospodarskem oziru se ližamo letos tako resnim časom, kakor jih še v naši iladi državi nismo doživeli. In teh resnih časov bi se lorala pred vsem zavedati naša vlada, ki je katastrofo derivila in katere dolžnost bi bila, da jo ob pravem čas ijezi ter omili. In ravno v teh za celo našo državo naj-lisnejših dneh je parlament na oddihu, gg. ministri po aznih kopališčih ter zabavališčili. Poslanci vdihavajo orna sveži zrak; ministri se kopajo in ploskajp Soko->m v Ljubljani, po Vojvodini, Bački in Banatu pa ro- fve j majo z vso vnemo in brez hrupa razni špekulanti, ki kupujejo novo žito in ga shranjujejo za one dni o letošnji zimi, ko bosta zanj nudila vlada in s prehrano nepreskrbljeni zasebniki vsako ceno. Poljedelski minister Pucelj je bil te dni na Bledu pri kralju in mu poročal o ugodnem izidu žetve, mesto da bi pogledal po Bosni, Hercegovini, Črnigori in Dalmaciji, kjer bi se lahko prepričal na lastne oci, kako slabo ali skoro nič se ni naželo po teh krajih in bi jih bilo že potreba sedaj preskrbeti s prehrano, da ne bomo beležili letošnjo zimo in prihodnjo pomlad stokrat več smrtnih slučajev vsied lakote kot lansko leto. Sedaj, ko še niso žitne cene tako neznosno visoke pri nas in ne v Rumuniji, bi se moralo skrbeti za pasiv ne kraje, pa ne neresnično poročati javnosti in kralju o letošnjem izvozu, če znajo izrabiti špekulanti priliko za nakup žita, bi jo morala tudi vlada — a je na oddihu in po kopališčih. Koliko se je lansko leto pisalo o katastrofalni lakoti na Ruskem in se dolžilo boljševiški režim, češ, on je zakrivil smrt stotisočerih' ki so pomrli vsied lakote, in letos se bližamo pri nas, seveda v manjšem obsegu, istim žalostnim razmeram, kot so jih preživljali lani v Rusiji in na čegav račun bomo pri nas beležili katastrofo po-mankanja? Gotovo na režimski, ki zna le obetati in more tolažiti z goljufivimi upi, a v najresnejših časih ne stori nič, da bi se odpomoglo, kolikor se še da! Lani so obsojali naši vladinovci boljševike, letos bodo morali naš režim obsoditi: naš jugoslovanski kmet, proletarc in uradnik. Naš kmet, izžet od davkov in v nekaterih pokrajinah nepreskrbljen s prehrano za sebe in za živino, proletarec v vsestranskem pomanjkanju, uradnik brez pragmatike in k vsemu temu še bo prišla z zimo neznosna draginja in lakota, ako bodo ministri in poslanci na oddihu, žitni špekulanti pa na delu po naših južnih žitnicah ... To je slika, katero bomo gledali z lastnimi očmi letošnjo zimo in prihodnjo pomlad po krivdi našega sedanjega režima! Politični položaj. Seja ministrskega sveta. Krog ministrskega predsednika Pašiča so se zbrali 10. t. m. samo trije ministri (ker drugi so na oddihu) in se posvetovali o odobrenju kredita o prehrani vojaštva in za odplačilo dolgov vojnega ministrstva. Baje je 'četvorica ministrov razpravljala tudi o zunanji politiki, osobito o korakih, katere hoče naša vlada pod-vzeti napram Bolgarom, ki še vedno vpadajo v naše ozemlje. Kaj je z notranjim ministrom? Pred nekaj dnevi smo poročali, da sta se sporazumela šefa radikalov Pa-šič in demokratov Davidovič v toliko, da postane mesto Marinkoviča notranji minister demokrat Kosta Timori-jevič. Demokratje so po tem sporazumu čakali in čakali na imenovanje Timotijeviča — a nič! Davidovič sam je šel dne 10 .1. m. k Pašiču in ga vprašal: ali je že romal dekret za imenovanje Timotijeviča na Bled v kraljevi odpis? Pašič pa je mirno odgovoril Davidoviču, da ta dekret še niti napisan ni in še dolgo ne bo. Pašič se u-stavlja izročiti notranji portfelj demokratom, ker kuje nove kombinacije, kako bi dovedel demokratski klub do popolnega razpada in bi potem z radikalom prijaznim delom demokratov ojačil radikalno stranko in bi nato začel variti sporazum z deli opozicijeJn ustvaril na tak način popolnoma novo politično situacijo. Večina radikalov je odločno proti temu, da zasede kak demokrat notranje ministrstvo, ker so se izkazali doslej demokratski notranji ministri kot popolnoma nesposobni, da ustvarijo v notranjosti države red in mir. Ministri zahtevajo kredite. Sedaj, ko so se poslanci razbežali na vse strani, ministri pridno prerešetujejo razna «tekoča« vprašanja. Posebno glede denarja se marsikaj razpravlja, ker je zato čas posebno ugoden in ker ni še tisto malo kontrole, kolikor jo je bilo doslej ob zasedeni skupščini. Vojni minister je zahteval poseben kredit za vojsko, ker v dvanajstinah za prehrano določena svota ne zadošča. Zahteval je 100 milijonov din. kredita. O tej zadevi ni bil sprejet noben meritoren zaključek. Ministrstvu za javna dela je bil odobren poseben kredit za popravo cest, ministrstvu za promet pa je bil odobren kredit za dovršenje ozkotirne železniške pro ge Zagreb—Split. General — zastopnik predsednika vlade. Polieajdemo-kratsko časopisje je z očividnim zadovoljstvom objavilo vest, da bo za časa Pašičeve odsotnosti vodil predsedniške posle vojni minister general Vasič. — Sicer je znano, da policaj-demokrati že po naravi svojega bitja streme za tem, da zavlada vojaški korobač in fašistovsko nasilje v centralistični državi, vendar pa si dovoljujemo dvomiti o pravilnosti takega zastopstva predsednika parlamentarne vlade, to pa iz enostavnega razloga, ker general ni poslanec. S tem pa seveda ni rečeno, da je pri nas mogoča kakršna koli nemogočnost. Jetičnim mesto zdravila — pravoslavno kapelo. — Na eni zadnjih ministrskih sej je prišlo do hudega prepira med muslimanskim ministrom za zdravje Omerovičem in med ministrom pravdé Lazico Markovičem. Zadnji je prvega nekaj časa nadomestoval ter porabil ta čas, da je denarna sredstva, pripravljena za zdravljenje jetičnih v sarajevski bolnici, določil za zgradbo — pravoslavne kapelice v isti bolnici. Minister Omerovič je napadel ministra Markoviča, češ, da je postopal protizakonito in če hoče delati napake, naj jih déla v svojem ministrstvu pravde, v* ministrstvu za narodno zdravje pa ne, ker se mora skrbeti za zdravje državljanov. Minister Markovič se je tudi hudoval, da sta se do dobra sprla. Omerovič je zahteval od ministrskega sveta, naj razveljavi Markovičev ukrep, ker poda drugače ostavko. Reški konzorcij. Mnogo se jè že govorilo o yeliki popustljivosti Pašičeve vlade napram Italiji. Ta popustljivost ne izvira toliko iz nesposobnosti, kakor pa jz velesrbskih načrtov in nakan beograjske zunanje politike. Nesposobnost Pa šičeve diplomacije je povzročila mnogo porazov v pregovorih z Italijo, v zadevah in dogovorih glede reškega konzorcija se pa naravnost vidi preudarjena in premišljena poteza velesrbstva proti prečanskemu življu. V jeseni leta 1920 za časa rapalskih pogajanj je predložil italijanski zunanji minister grof Sforza, naj se osnuje reško-italijansko-jugoslovanski konzorcij, ki bi upravljal in nadzoroval pristanišče Reke in Baroša. Gela javnost, zlasti pa naši Primorci in obrtni krogi, so vstali proti tej nakani, dobro vedoč, da bi bila naša izvozna in uvozna trgovina na milost in nemilost ter kontrolo izročena Italiji. Proti temu konzorciju so bili in so še danes tudi zakoniti predstavniki Reke in v Beograd so se od vseh strani pošiljali protesti in prošnje, naj se vlada ne da zapeljati od italijanskih načrtov, ki imajo namen zaustavljati in ubijati gospodarski razvoj naših krajev. Italijanske nakane so tako prozorne,# da bi jih lahko še beograjska vlada pri vsej svoji nesposobnosti sprevidela in spoznala in na razne proteste je tudi dajala nekake potrdilne in obljubljajoče izjave. Sedaj pa, ko je nastopil čas, da se reši vprašanje reške in baroške luke, je jasno, da misli vlada sprejeti laški predlog ter tako izvršiti nov atentat na svoj narod, na državo in njene gospodarske interese. Doznalo se je, da je Pašič načrt reškega konzorcija že tedaj sopodpisal, ko ga je italijanski minister predlagal. Zakaj to? — se mora vprašati človek začudeno in osuplo. Italijanske nakane so vendar jasne, zakaj jilt SHS vlada ne prekriža? — Vzrok te nezaslišne popustljivosti leži samo v šovinističnih težnjah Beograda proti prečanskemu svetu. Beograd ne pusti, da bi se prečansko gospodarstvo svobodno razvijalo, da bi Zagreb in hrvatstvo daleč nadkriljevalo Beograd in Srbijo, zato mu je pa ljubo in povoljno, da italijanski konzorcij in italijanska kontrola ta razvoj prestriže in prepreči. V kolikor pride za Srbijo v poštev pristanišče Reke in Baroša, toliko bodo znali že srbski zastopniki v konzorciju doseči, vse drugo, kar bi služilo samo pre-čanom, pa naj le odpade ter se prepreči. Tako misli Pašič, tako misli radikalsko-demokratska vlada, ki itak misli samo na Srbe, ki je za srbsko «večino« prikrojila ustavo, najela posojilo, ki za njo meri jadransko železnico in ki v prilog svojih «večinskih« interesov prav rada vidi, da Italija pritiska in zadržuje nezanesljiv in nepokoren prečanski svet. Proti reškemu konzorciju je mnogo pisala zagrebška «Slobodna Tribuna«, ter trdo prijemala vlado in o-glasila se je neka ugledna pidikalska osebnost, da opere radikale ter zvali celo umazano in porazno nakano na polica jdemokrate. Stara igra! Kadar se vlado razkrinka, potem vladni možje iz enega in drugega vladnega tabora menda žrebajo, da žreb odloči, komu naj se prisodi vloga «Sündenbocka« za vso škodo, ki so jo složno in skupno naprtili narodu in državi, ali so pa za dobro plačo seveda — že vnaprej določene vladne osebe, da prevzamejo vse grehe na svoja tolsta in neobčutna pleča. Pašič, ki vedno spletkari z Italijani, ima dr. Nin-čiča, da se pred svetom mota s tajno zvitimi štrenami, da požre tudi marsikatero za to, kar je Pašič napravil, ki kaže javnosti vedno svoje drugo lice. Politično Ja-nusovo lice je značilno za celo Pašičevo delovanje in za njegovo stranko. Ugledna radikalska osebnost se skrbno ogiblje znanega dejstva, da je Pašič načrt konzorcija podpisal, ter si za umik še pripravlja zadnja vrata «višjih državnih! interesov«, ko pravi, da bi lahko tudi dr. Ninčič — jagnje vseh radikalskih grehov — radi njih načrt konzorcija podpiral in sprejel. «Višji državni interesi« niso dali registrirati rapalskega dogovora pri Ligi narodov, na aktih zunanjega ministrstva pišejo, da je Reka — v Italiji, in «višji državni interesi« hočejo po vseh svojih trabantih, pa na j si bo to Pašič ali Ninčič, radikal ali demokrat, voditi politiko po profitarskih in šovinističnih nakanah beograjske porodice. Po svetu. O izhodm Bolgarije na morje je v «Srpskeui književnem glasniku» priobčil naš poslanik v Atenah Balugdžič daljšo razpravo. Njegovo mnenje se dokaj razlikuje od mnenja šovinistično razpoložene srbske javnosti, zato ga j priobčujemo v izvlečku: «Dasiravno vprašanje morskih j ožin (Dardanel in Bospora) za nas ue znači direktnega in-t tercsa kakor za Rumunijo in Bolgarijo, je vendar s političnega vidika važno. Za nas ne sme biti vse eno,' kdo se bo na tem delu pod to firmo protektorja ugnezdil. Položaj Bolgarije je težak. Naredilo se bo vse, da se pomaga na eni strani njenemu položaju, na drugi strani, da se osvobodi izolacije, v katero je prišla vsled svojega nelojalnega zadržanja. Zahteva Bolgarske, da dobi svoboden dostop do Belega (Egejskega) morja dobiva resno podporo pri vele-vlasteh. Tej upravičeni in pravični zahtevi se tudi naša država ne bo upirala.» Narod gotovo ne, ker zahteva najožje zbližanje z Bolgari. Koliko iskrenosti je v Balugdžiče-vili besedah, je težko reči, ker tudi ta mož izhaja iz beograjske porodice z Janusovim političnim obrazom in te doslič-• nosti smo že toliko izkusili, da ne verjamemo tako z lepa. Nasprotstvo med Anglijo in Francijo. Predlog o zavezniški kontroli nemških državnih rudnikov in gozdov je bil odklonjen s tremi glasovi proti glasom Belgije in Francije. Vsi drugi francoski predlogi' so. bili pa odklonjeni celo s štirimi glasovi. Francija je torej, kakor pri vseh zadnjih konferencah, popolnoma osamljena. Sporazum med Berlinom in Bavarsko. Pogajanja med centralno vlado in bavarskimi zastopniki so privedla do sledečega začasnega zaključka: Bavarska anulira svojo posebno odredbo, osrednja vlada pa bo v parlamentu slovesno izjavila, da ne bo v bodoče izdajala nobenih odredb proti suvereniteti posameznih dežel brez prehodnega medsebojnega sporazuma. Amerika in Nemčija. V nemškem drž. predsedništvu je bil te dni podpisan sporazum o mešani komisiji za določitev ameriških odškodninskih zahtev, izvirajočih iz pogodbe, ki je bila sklenjena 25. avgusta 1921 med Nemčijo in Združenimi državami. Ameriška vlada je sporočila nemški, da v komisiji ne namerava staviti zahtev o povračilu vojaških pokojnin ter ameriškim vojnim ujetnikom ali njihovim svojcem ali družinam mobiliziranih po ameriški vladi izplačanih podpor. Amerika bo posodila Poljakom na zelo dolgi rok 50 milijonov dolarjev. Turčija. Na liniji čataldža vlada mir. Zavezniki pa kljub miru neprestano ojačujejo svoje vrste. Proti vojni. Na seji krščanske svetovne zveze za gojitev mednarodnega sporazuma je opozarjal ameriški profesor Hull na izredno veliko uničenje vrednosti in izgubo človeških življenj, ki jo je povzročila vojna. Takozvani mir, ki je sledil vojni, še odlikuje po epidemijah, lakoti, finančnem, gospodarskem, industrijskem in političnem neredu in po nemirih, ki jih je smatrati za posledico svetovne vojne in verzajlske mirovne pogodbe. Amerika je otvorila boj proti vojni in si prizadeva ustvariti svet brez vojne. Krščanska cerkev naj sedaj nastopi proti brezsmotrenim trditvam, da je vojna radi človeške narave neobhodno potrebno sredstvo za svetovni red. Svetovna cerkvena zveza za merodajni sporazum je zaključila svoja posvetovanja. Ena izmed resolucij se bavi z manjšinjskim vprašanjem. V tej resoluciji se označuje za dolžnost zveze delovati za zboljšanje položaja manjšin tam, kjer se z njimi ne postopa pravično. Zveza narodov se pozivlje, da imenuje stalni odbor za manjšinska vprašanja. Razpravljala je o razorožitvi. Sprejeta je bila resolucija, ki se glasi: Konferenca gleda v težkih skrbeh na dejstvo, da je število pod orožjem stoječih vojakov še vedno večje, kakor pred letom 1914. Konferenca priznava potrebo, da je treba vzdrževati dovolj čet v svrho narodne brambe, vendar pa pričakuje dne, ko bo imela zveza narodov dovolj avtoritete. Narodi morajo priti do tega, da se bodo splošno priznala spravna razsodišča. Beležke. Srbska pravda. Amerikanska misija v Srbiji objavlja po beograjskih listih svoje pismo na ministra za pravosodje, kjer se pritožuje, da so ji srbska sodišča za vso zahvalo požrtvovalnega dobrotvomega dela delala krivico ter roti ministra in državne oblasti, naj se vendar zavedajo, da je pravni sistem v državi vendar temeljni kamen obstoja in demokracije. V kratkem povedano vsebuje pismo sledeče obtožbe: Amerikanski misiji, ki je v najtežjih časih skrbela za srbske reveže, je bilo v novembru leta 1920 v Kraševcu ukradeno 20 zabojev kinina in 120 metrov gumiranega platna. Misija je to stvar po svojem advokatu predala sodišču v Kraševcu. Tatovi so bili znani in misija je celo ponujala, naj si polovico obdržijo, drago pa vrnejo, da stvar ne bi dvignila toliko prahu, pa vse zastonj, sodnija je vodila eelo stvar po svoje, glavne krivce je oprostila, obsodila je samo nekaj neznatnih soudeležencev, misije, kot tužitelja pa o razpravi ni niti obvestila. Na pritožbo je beograjsko sodišče odredilo novo razpravo in sodnija v Kraševcu jo je vodila in izvedla na skoraj isti način kot poprej. Visoki okrožni uradnik, ki je bil zapleten v to tatinsko stvar, ni bil niti obtožen in zaslišan, misija je že lani opozarjala ministra pravde, da se vrši cela stvar politično-pristransko, ostalo je pa v istih korupt-nih tirih in sodnija v Kraševcu je še dopustila, da zagovornik obtoženih nesramno napada misijo. — Pismo misije izraža veliko začudenje, da dopušča ministrstvo take stvari v zahvalo za vso pomoč in podporo srbskemu narodu in da pusti in celo nekako tolerira razvoj takih pravnih gorostasnosti v državi. Še več kot so zapisali, bodo pa Amerikanci govorili, ko se vrnejo v svojo domovino in tako imamo zopet lep primer, kdo jemlje ugled SHS državi. Princa Jurja hudo napada beograjska radikalska «Tribuna« ,češ, da je iznesel tajne in zaupne stvari na ulico ter tako diskreditiral državo. Najbolj mu zameri razne izjave ,ki jih je ob raznih prilikah dajal novinarjem. Tako je pred kratkem poročevalcu «Beogradskega dnevninka« izrečno dejal, da je prepričan, da vlada sama vsega tega ni kriva. «Beogradski dnevnik« beleži to izjavo ter pristavlja: «Če prav princ trdi, da za nepravilno postopanje proti njemu ni kriva vlada, mora pa vendar delati vlado odgovorno za vse. V ustavni državi, kakoršna bi morala biti tudi naša, mora biti vlada od-ogvoma za vse, karkoli se v državi dogaja, če pa se gode kakšne reči za kulisami in se uveljavlja neka volja, ki je vlada ne more preprečiti, potem je vlada dol žna odstopiti, če pa tega ne stori, sprejema s tem tudi odgovornost za vse.« — To je pravilno stališče in tudi princ se po tem ravna ter naslovlja vse svoje pritožbe na vlado, svojih zadev pa ni nosil na ulico, kakor pravi «Tribuna«, temveč doznale so se, ko je šla brezbrižnost in netaktnost vlade tako daleč, da je moralo priti do interpelacije. Kakor vsakega, ki nastopi proti Paši-čevi vladi, tako imenuje radikalsko glasilo tudi prinča Jurja — orodje v tujih rokah. Za Srbijo vse, prečanom pa nič! Belgrajska vlada razpolaga očividno z ogromnimi milijardami, sicer ne bi tako razsipala z denarjem. Evo: Za Sokolski dom v Beogradu, ki se bo kmalu začel zidati, je notirala 20 milijonov kron. Za opremo zvezdarne z novimi stroji je dovolila 12 milijonov kron, a razen tega je odobrila izdatke za postavitev par novih zvezdaren v osrčju Srbije (ker so tam med «inteligentnim» ljudstvom toliko potrebne; op. uredništva). Za novo zgradbo carinske uprave je vlada nakazala 6 milijonov kron kot prvi obrok. Za racijonalno poljedelstvo v iSrbiji je vlada poskrbela v izvestni meri. V Srbiji bodo osnovali 33 kmetijskih postaj, od katerih bo vsaka opremljena s 160 modernimi stroji, ki bodo Srbijancem brezplačno obdelovali posestva. Poleg tega bo vlad*a uredila 20 delavnic za popravljanje teh strojev. — V Sarajevi vzdržuje vlada carsko rusko kadetnico z 200 gojenci in 15 častniki, da ne bi Wranglu zmanjkalo oficirjev. In tako dalje! Srbom in Rusom daje vlada vse- Hrvatom in Slovencem pa brus in neplačane račune. Belgrajski listi pišejo, da je vlada nakazala precejšnjo svoto za zgradbo centralne pošte v Belgrado. Tokrat pa je imela smolo. V času, ko so iskali za stavbo primerno stavbišče, je namreč ves denar — izginil. (Radovedni smo, koga bodo sedaj krivili korupcije! Op. uredništva). " . ».»«pj- «Jugoslovanstvo» gospoda Pribičeviča. Belgrajska «Vreme» doznava, da je pokrajinski namestnik za Hrvatsko in Slavonijo gospod Juraj Demitrovič poslal ministru prosvete oster protesf proti dejstvu, da se naziv «Srbija» v aktih tega ministrstva čestokrat izpreminja v «razširjena Srbija», če mora že sam Demetrovič, ta zagrizen «Jugoslovan», korigirati zablode gospoda Pribičeviča, potem res ne vemo, koliko mu je še ostalo od «jugoslovanstva» in «demokracije»! KATOLIŠKI SHOD ZA POSAVJE. se vrši v Brežicah ob Savi v nedeljo, dne 3. septembra 1922. Spored : 1. Od 9. do pol 10. ure: zbiranje udeležencev v bližini kolo- dvora. 2. Ob pol 10. uri: Sprejem gostov na kolodvoru, nato svečan sprevod z godbo in prapori v mesto. 3. Ob pol 11. uri: Na dvorišču grajščine Edm. Attemsa pri- diga — g. ravnatelj dr. Frančišek Walland, Ljubljana. 4. Ob 11. uri: Sveta maša — g. častni kanonik in dekan Jo- žef Mešiček, Brežice. 5. Ob pol 12. uri: SLAVNOSTNO ZBOROVANJE. a) Zahteve katoličanov v Jugoslaviji — g. narodni poslanec dr. Anton Korošec, Maribor. b) Verska vzgoja otrok — g. profesor Ivan Vesenjak, Maribor. č) Mladinska organizacija — g. urednik Krane Smodej, Ljubljana. 6. Ob sklepu: Litanije in posvetitev presv. Srcu Jezusovemu; nato razhod. Katoliško ljudstvo Posavja! Ako ti je za pravično ureditev vsega javnega življenja, ako ti je za versko vzgojo tvojih ljubih otrok, ako ti je za poštenost Tvoje drage mladine: pridi ta dan v nepreglednih množicah od blizu in daleč v Brežice, da boš tukaj z vso odločnostjo povdarjalo katoliška načela, ki morajo prekvasiti vse naše javno življenje. Spored Evharističnega kongresa v Varaždinu. I. 26. avgusta ob 7. uri zvečer klic k Sv. Duhu pred izpostavljenim oltarskim zakramentom. Nato bo prevzv. g. nadškof dr. Ante Bauer iz Zagreba z govorom otvoril kongres. Po govoru svečani blagoslov. Sv. RešnjeTelo bo izpostavljeno celo noč do 7. ure drugega dne. Istega dne (26. avgusta) ob 4. uri popoldne sv. spoved v župni, ur-šulinski, pavlinski, kapucinski in frančiškanski cerkvi. Spovedovalo se bo tud nedeljo rano zjutraj. 2. 27. avg. ob 7. uri v vseh omenjenih cerkvah sv. maša in sv. obhajilo. 3. Ob 9. uri govorijo: a) v župnijski cerkvi za očete o. J. I. Gavrič; b) v pavlinski cerkvi za matere o. J. Miloševič, konventualec; c) v uršulinski cerkvi ob pol 10. uri za Slovence g. dr. Medved iz Maribo-r a; d) v kapucinski cerkvi za mladeniče o. Grga Paša-lič, kapucin in č. g. Kreš. Pečnjak, duhovnik; e) v frančiškanski cerkvi za dekleta č. g. dr. M. Beluhan, pre-bendar. 4. Ob 11. uri pontifikalna sveta maša pa Trgu svobode. Služi prevzv. g. nadškof dr. Bauer. Med mašo svira vojaška godba. Sklepoma papeški blagoslov s popolnim odpustkom .V slučaju slabega vremena bo maša v pavlinski cerkvi. 5. Ob 3. uri popoldne slavnostna akademija z govori in petjem poleg gombavne. 6. Ob 5. uri svečani obhod z Najsvetejšim iz župnijske cerkve po mestu. Obhod vodi g. nadškof .Sodeluje vojaška god ba. Ob koncu blagoslov pred župnijsko cerkvijo .V slučaju slabega vremena od 5. do 6. ure večernice pred izpostavljenim Rešnjim Telesom v vseh omenjenih cerkvah. Svečanost se bo zakjučila z zahvalno pesmijo. Za Slovence, ki se nameravajo udeležiti I. Evharističnega kongresa v Jugoslaviji, je preskrbljena polovična cena za vozne karte na južni in državni železnici (od Maribora do Čakovca in od Kotoribe do Čakovca). Natančna pojasnila daje «Savez trečega reda v Zagrebu, Franjevački samostan in franjevački samostan v Varaždinu.« Dnevne novice. Gospod poslanec Žebot bo poročal O političnem položaju 16. t. m. na dan sv. Roka pri Sv. Katarini pri Trbovljah. Obmejni Slovenec glede Schulvereina in Südmarke. Star narodni boritelj iz Št. lija v Slovenskih goricah nam piše: Skoro nismo mogli verjeti «Stražinemu« p«?»*’. ročilu, da poslanec Samostojne kmetijske stranke Dro-fenig deluje na to, da bi nemški Schulverein in Süd-* marka dobila nazaj svoja posestva, šole in hiše. A iz-vedeli smo, da je žalibog res ta Mermoljev prijatelj u-činil ta izdajski čin. Mermolja sam tega ni upal, ker bi ga ljudje linčali. A mi tu slovesno izjavljamo: Ako vlada in sodišče izreče, da dobita Schulverein in Südmark: nazaj nekdanjo nemško šolo in Südmarkhof, bomo mi stari branilci naše meje pravočasno poskrbeli, da bodo našli na prostoru, kjer stojte sedaj ti stavbi, samo se presneto motijo! Zatvoritev mosta. Most čez Pesnico na okrajni mejü Ptuj—Ormož v župniji Sv. Marjeta niže Ptuja se radi nujnega popravila za težak promet zatvori in sicer velja zatvoritev za čas od 20. avgusta do 1. oktobra 1922. Automobili hr vozniki naj vozijo po drugih prikladnih cestah iz Ptuj» na Ormož ali obratno; čez Polenšak ali na Boristi most, in Zavrč. Čokorilovska uprava v Bosni. Zagrebška «Slobodna Tribuna» piše: Dela čokorilovskih eksklozivistov v bosanski pokrajinski upravi je javnosti že znano v precejšnji meri. Po odpustu tolikih sodnikov in orožnikov (Nesrbov seveda! op. ured.) so prišli na vrsto sedaj — poštni uslužbenci, večinoma Hrvati, Slovenci in nekaj Cehov, čeprav; že službujejo nekateri že preko 20 let. Poštna uprava jiM je odpustila brez vsake motivacije, brez pokojnine in sedaj so se z otroci in ženami znašli na — cesti. Tako se konsolidira naša država! Wranglovci na potu, Javna tajnost je, da dobimo v najkrajšem času 15.000 Wranglovcev, ki so že bili odločeni 'za. Madžarsko in Bolgarijo, a radi naše občnoznane jugoslovanske gostoljubnosti jih nočemo pustiti preko naših mej, , ampak jih bomo obdržali v naši bogati domovini, jih bomot počastili z mesti reduciranih državnih uradnikov in z volilno pravico, da se sigurno nikdar več ne bodo odpravljali proč od nas! Zloglasni pukovnik Vasic, ki ‘je bil v preiskavi rad? umazanih zasebnih kupčij povodom neke nabavne komisije na Dunaju, je zopet na konju in zopet v svojem elementu liferaci j in kupčij. Kakor poroča «Avtonomist«, je bil ta odlični veljak dične vojske te dni v Ljub Ijani in s seboj je imel od ministrstva za rudnike izdano izkaznico za 50 vagonov premoga. Oglasil te je tudi vi pristojnem uradu, nakazilo na trboveljski premog sé pa ni izvršilo, kar se šteje v čast dotičnemu uradniku. Pukovnik Vasič je prišel pod pretvezo pregleda demo-bilizacijskega blaga, nakaznico za 50 vagonov premoga je pa dobil tako pod roko od svojih ljudi iz rudniškega ministrstva. Ker se take stvari dogajajo, se ne> smemo čuditi, da ostanejo vsi Vasiču podobni lipi nekaznovani. ; ' Kako je bil kotarski načelnik v Vojniču batinan. Mitrovička «Srbija» je temu dogodku posvetila sledečo notico: V Vojniču službuje kot predstojnik Ivan Mago-» vec, rodom iz Žumberka. Bil je vesten in objektiven « a: č! ,aj 31 dì k « uradnik (tako g slika «Srbija«), ki vživa v celem kotaru tople simpati e, saj je baje brez državne pomoči in v sporazumu s pr .'rivalstvom popravil okoli 250 km cest in voznih potov. Le prekmalu je prišel v konflikt z demokrati. Zakaj? Zato ker je uradoval po zakonu: preganjal je pijance, kaznoval krčmarje, razdiral divje zakone in pazil na praznovanje nedelj in praznikov v vseh obratih, izvzemši pekarje, mesarje in brivce. Kotarski predstojnik se je, kakor omenjeno, silno skregal z dvema «deomokratoma». Enega je v smislu zakona kaznoval s 14 dnevi zapora ter odredil, da mora kazen takoj nastopiti. Njegov prijatelj pa je prišel kaznjencu z motiko na pomoč. Užaljeni demokrati so takoj pričeli z brzojavnim posredovanjem, ki je bilo kronano z uspehom. Veliki župan Makovec in podžupan Vrane-šič iz Ogulina sta brzojavno zaukazala predstojniku v Vojniču, da mora zaprtega «demokrata« odmah pustiti aa slobodu. Kotarski predstojnik pa tega ni hotel in tudi aai mogel storiti, ker bi s tem pogazil zakonske predpise. Disciplinarne kazni so takoj izvršljive, pomilostiti pa zamore samo kralj. Velikega župana v Ogulinu pa to ni motilo: podrejenega uradnika je na vsak način hotel prisiliti h kršitvi zakona. Dne 17. julija se je pripeljal podžupan Vraneševič v Vojnič ter izpustil svojega demokrata iz zapora. Par drugih/seljakov-nedemokratov, ki so bili istotako zaprti, pa ni izpustil, ker je hotel pokazati «ravnopravnost« državljanov pred zakonom. Na to so odšli zmage zavestni demokrati v krčmo in pili do ranega jutra. V pijanosti so sklenili, da bo treba kotar-skega predstojnika suspendirati, poprej pa še pošteno premikastiti. Ko je kotarski redstojnik Magovec drugega dne krenil v urad, ga je najprej napadel neki direktor, seveda hud pristaš g. Pribičeviča. Ubogega pred slojnika so vrgli na tla, pretepali in suvali, ves ta državotvorni prizor pa je g. podžupan ogulinski opazoval na oknu dotične krčme. Ko je bilo to krasno delo končano in «blagoslovljeno«, so odšli na shod demokratske stranke v Virginmost. Kotarski predstojnik Magovec je moral drugega dne v Karlovac, demokratski «mučenik« loca Gredelj pa je pozival ljudstvo v svojo trgovino in pojasnjeval, da se naj vsakdo, ki rabi karkoli od obla -Mi, javi pri njem, ker se je kotarsko predstojništvo preselilo v njegovo trgovino,« — Tako radikalna «Srbija.« Pa še naj kdo poreče, da demokrati niso državotvorni! Rezultati žetve v Vojvodini. »Jutarnji list» poroča, da rezultati žetve v Sremu nikakor niso zadovoljili tamošnjih ekonomov. Žetev nikdar ni izpadla tako, kakor smo pričakovalo. Začetkom letošnjega leta se je govorilo in pisalo, da bo letošnja žetev po naših glavnih žitnicah mnogo boljša od lanske, a tozadevno so sedaj iznenađenja velikanska. Pričakovalo se je tudi, da bo žetev v Vojvodini boljša od one v Sremu, a tudi to pričakovanje se nikakor ni udejstvilo. Žetev letošnje vojvodinske pšenice, tega najvažnejšega faktorja iz te bogate pokrajine ostaja daleč za' lansko. Po severnih krajih Banata je dala letošnja žetev % a po južnih 10 meterskih stotov na oral zemlje. Tak je žetveni rezultat v Banatu in o tem rezultatu ne moremo reči, da je dober, niti ne, da je slab — nikakor pa ne, da je povoljen. Sploh pravijo, da je prevaril letos v vojvodini in Banatu klas seljaka. Žitna polja so sicer valovila pod zrelo pšenico, ä klasje se ni nagibalo proti z^mlii v znak, da ni bilo prav polno. Glede prehrane pasivni kraji, ki bodo kupovali žita po vojvodini, jih bodo morali plačati letos zelo — zelo drago! Produkcija in vporaba vina v naši državi znaša na teto 13 milijonov hi. Ta vinska količina je na posamezne pokrajine takole porazdeljena: Slovenija 1 milijon in 550 tisoč hl. Hrvatska in Slavonija 3 milijone, Srbija 3 milijone, Bosna in Hercegovina 1 mil. 600 tisoč, Dalmacija 650 tisoč, Macedonija 500 tisoč in črnagora 300 tisoč hi. Glede statistike o vporabi vina se računa na leto na osebo v: Jugo-goslaviji 21.61, v Madžarski 21, v Češkoslovaški 10, v Avstriji 18, na Poljskem 3.3, v Rumuniji 51, v Italiji pa 99 1. Ako mi delimo naš jugoslovanski proizvod vina s številom prebivalstva, nam ostane na leto suficit od 1,198.000 hi. Ne smemo pa pozabiti, da nismo imeli iz naše države že 4 leta vinskega izvoza, da so naše kleti polne vin in da grozi vinogradnikom pomanjkanje posode. Glede izvoza in vpo-rabe vina je med vsemi pokrajinami v naši državi še Slovenija na najboljšem. Po Hrvatskem in Slavoniji računajo, ia bo preostalo od letošnje izborno obetajoče trgatve z lanskim vinom vred, odbivši domači konzum, okoli 3 milijone hektolitrov. Zgoraj imenovano statistiko je podal na anketi vinskih trgovcev v Zagrebu 3. t. m. profesor Kajtner. Slovenski strokovnjak Gombač pravi v Jutru, da jé ta statistika pretirana. Za naše vinogradnike bi bilo dobro in pod-učljivo, ako bi se o tem predmetu razvila v Gospodarju stvarna polemika. Zastoja v naši vinski trgovini je kriv železniški promet. Naši vinski trgovci ne dobijo vagonov niti za vino, kaj še ie za prazne sode. Pred prevratom je prednjačil prevoz vinskih sodov pred trgatvijo prav vsakim drugim predmetom, a žalibog je to danes drugače — vinski promet je naravnost zaostal, ker so postaje z vagoni preveč napolnjene. Železniška tarifa za prevoz vina je naravnost pretirana in se plača za prevoz 11 vina iz Vršca v Maribor 10 kron. Za prevoz dalmatinskih vin je sicer dovoljen 50-odstotni popust, a se ta popust sploh ne izvaja. Zanimiva razprava v Mostaru. Te dni se je vršila pri mostarskem okrožnem sodišču razprava proti dvema meščanoma, ki sta za časa vojske denuncirala nekega Srba avstrijski oblasti radi zločina kaienja javnega miru. Avstrijsko vojno sodišče je oprostilo Srba, ker ni verjelo ovaduhom. Sedaj pa sta se zgoraj omenjena meščana zagovarjala pred sodiščem radi denuncijanstva in sta bila obsojena vadi zločina laži na tri mesece ječe. Redek slučaj deškega junaštva. Na železniški progi Vinkovci—Subotica v bližini postaje Novi Dalj se je . zgodil slučaj deške hladnokrvnosti. Desetleten deček, sinko prož- j nega stražarja je pasel v neposredni bližini proge živino. j Da pregleda svoje pastirsko carstvo, se je spravil med j tračnice in tara trdno zaspal. V pol uri je slišal ropot od Su- i fcotice, a zbudil se ni prej, dokler ni pridrdral vlak čisto do ! njega. Uteči ni mogel — in mirno je obležal , v znak med j tračnicama. Lokomotiva s tenderjem in tremi vagoni so pre- j leteli preko dečka in nato je šele strojevodja ustavil vlak. j 'Vsi so nato hiteli gledat, kaj je z otrokom. Našli so fan- j Stran J. V i tiča čisto nepoškodovanega in mirno gledajočega v zrak. ! Izvlekli so ga izpod koles in vsi potniki so se čudili dečkovi hladnokrvnosti in junaštvu. Za dekliške odre izide nova šestdejanska igra s samo Marijine zveze, Dekliške družbe in Orliški odseki naj jo nemudoma naroče najmanj po šest izvodov pri tiskarni «Panoniji» v Gornji Radgoni, da se dožene višina naklade. Cena bo' razmeroma zelo nizka. "" Iz Mežiške doline. Okrajni glavar Kaki je odšel na svoje novo mesto Črnomelj. Težko bomo pogrešali ljubeznjivega in postrežlji-vega gospoda, ki si je pridobil simpatije velike večine našega prebivalstva. Kar je pa plebiscitni veter zanesel ljudi-zrodkov v našo dolino, s temi pa bo ljudska volja obračunala. Gospodu glavarju želimo na novem mestu veliko uspeha in sreče župani in gerentje Mežiške doline so odstopili, ker je 'pokrajinska uprava prestavila brez vzroka gospoda glavarja Kaklna. Pokrajinska uprava pa odstopa ni vzela na znanje. Kedaj bomo rešeni Wranglovcev, naših severnih «stražarjev»? «Ima vremena», pravi vlada! Svinčeni rudniki, ki so sedaj v posesti angleške družbe, tvorijo veliko premoženje. Prej je ležalo svinca na tisoče ton okoli, sedaj ga izvažajo. Prej ni bilo koksa za ameriške topilnice pri Žerjavu, sedaj ga je dosti, prej so delavce odpuščali, sedaj so jih precej sprejeli in povečali obrat. «Korotan», lesna industrijska družba stavi veliko žago na električni pogon tik prevaljskega kolodvora na župnikovi njivi. Naši Orli so poleteli v nedeljo, dne 6. avgusta na goro sv. Uršule, kjer so limeti okrožni sestanek in cerkveno opravilo. Ko so prihajali na hrib, so jih pozdravljali topiči. Ta pozdrav je veljal naši mladinski organizaciji. . 40.000 vojakov pride dne 15. avgusta v Mežiško dolino, pravijo kvaterne babe. 15. avgusta bo sodni dan, pravijo dedi. Ker je naša valuta v Zurihu še 1.65, ga še ne bo. Ko bo pa tako nizka, kakor avstrijska, tedaj pa bo blizu tisti čas tudi za našo državo. Iz Maribora. Dijaki!. Bliža se katoliški shod v Mariboru; bliža se urnih korakov dan manifestacije, dan veselja in zmagoslavje. Jasno se zavedajte pomena katoliškega shoda v Mariboru, kjer ne bodo nastopili možje pri ljudstvu zasovraže-nega buržuaznega kova, ampak ljudje iz ljudstva, ki delajo v ljudstvu in za ljudstvo. Bliža se dan manifestacije. Manifestirajte tudi vi in se polnoštevilno udeležite katoliškega shoda v Mariboru, da damo javno duška svojemu prepričanju. Bliža se dan veselja. Veselite se tudi vi tega dneva, zakaj na vas je, da agitirate od moža do moža, od fanta d fanta za udeležbo. Vam je pred vsem poverjena ta naloga, zato z veseljem na agitacijo, da bo pognal iz našega požrtvovalnega truda razveseljiv sad — zmagoslavje. Dijaki akademiki, bogoslovci, srednješolci na plan! Vsak naj pride v Maribor z orlovskim znakom; kdor ima kroj, pa v kroju. Tovariši, na krov za krst častni in slobodu zlatnu! «Neodvisna gospodarska stranka« je včeraj s svojim «ustanovnim občnim zborom« nudila prisotnim lepo zabavo. Vitez Zagorski si je celo stvar predstavljal kot snovanje nekakega «Stammtisch-Vereina« in tako jo je tudi izpeljal pred radovedneži vseh barv in vrst, ki so prišli, da se enkrat nasmejijo in da dobro potegnejo novo politično 'zvezdo. Ko je Zagorski prestavil svojo stranko, so mu navzoči takoj začeli naštevati pripravne može za odbor in sicer znane osebe iz obstoječih strank, da bo nova stranka ja dovolj «nepristranska«. Zagorski pa s tem ni bil zadovoljen in zelo nervozno je imenoval sam sebe za predsednika, naštel odbornike, ter izrazil željo po — koncu debate. Ker stoji v zborovalni sobi go stilne «Maribor« glasovir, je eden od prisotnih zaigral tisto znano: ««Zagorski zvonovi prav milo pojo . . .« in ob splošnem smehu je bilo vitezovi želji ustreženo ter zborovanje zaključeno. V znamenju dr. Kukovčeve koncentracije naprednih sil. Dr. Kukovec je že razkoncentriral liberalne starine od mladinov, celjski demokratje so si v laseh z mariborskimi po ugotovitvi dr. Kukovca samega, sedaj pa se bodo odcepili od demokratske stranke v Mariboru verižniki, ki ustanavljajo «Gospodarsko stranko.« Ustanovitve Gospodarske stranke se je ustrašil gospod dr. Kukovec L napisal v sobotne Taboru uvodnik pod za-glavjem «Proč z novo stranko». V članku robantijo in psujejo ata Kukovec slovenske verižnike, ki so se doslej temu držali demokratov, a sedaj jim bodo obrnili hrbet in se skrili pod klobuk Gospodarske stranke. Mi nimamo vzroka, da bi se zaganjali v Gospodarsko stranko, ker z njo ne zgubimo prav nič, pač pa uvidimo, da je jeza dr. Kukovca na tega političnega novorojenčka upravičena, saj je gospod Kukovec kot demokratski prerok odkoncentriral od sebe celo doslej cvet demokratov — verižnike! Dr. Kukovec se je tako raztogotil na odcep verižnikov od demokratov, da imenuje veriž-niško pleme predpotopne norce, ker se dobro zaveda, da bo ostal on sam po izvršeni popolni dekoncentraciji naprednih sil potopni n----------c! Lepe titulature daje «mili» nam Kukovec svojim naprednim elementom: nepokorne demokrate naziva predpotopne norce, niemu še zvesto ostale pa popotopne norce! Po dr. Kukoy-čevi logiki so slovenski napredni elementi sami norci iz dobe pred in po vesolnem potopu. Tabor izhaja kot dnevnik in kot tednik pod firmo »Narodni list». Gospod direktor demokratskih časopisnih podjetij v Mariboru Špindler je tak žurnalist, da polni svoj iz groba vstali Narodni list s Taborjevimi neslanimi noticami in zlaganimi dopisi. Presajanje Tabora v Narodni list je ravno taka duhovitost in originalnost kot svoječasno Spindlerjevo prevajanje nemških pesmic na slovenski jezik. Kaj vse so pripovedovali brnski Sokoli mariborskim o orlovskem tabora v Brnu. Tabor od nedelje priobčuje, da so povedali bratje Sokoli iz Brna, da vihrajo na čast slovanskemu orlovskemu taboru v Brnu samo tri zastave, okra- sitev, kolikor jè je, pa se je izvršba na stroške Orla. Takih' rac, kakor ravno navedeno, smo navajeni pri Taboru oziroma pri rajnemu Mariborskemu Delavcu izza dobe Orlovskega tabora v Mariboru, ko je tudi policajdemokratski poročevalec naštel 3 zastave in 15 Orlov tujcev. Sicer pa mera biti taboritom znana češka gostoljubnost, prijaznost in do-; stojnost in vse te češko bratske čednosti pač ne bodo dopustile, da bi Brnčani tisočere in tisočere odlične tujce pozdravili s samo tremi zastavami. Ako je že Taboru laž-! njivost o poročevanju prešla v meso in kri, naj vsaj tako bedasto ne laže, da se mu mora smejati vsak otrok, ki je vsaj enkrat videl Ceha. V polemiki glede Tegetthoffovega spomenika je«Ta bor« tako nizek, da že v drugič napada osebo, ki je sporočila dr. Turnerjevo željo, vse drugo, kar smo mi v tej stvari spregovorili, pa presliši. Sporočilo, samo na sebi je delo usluge in spoštljivosti do g. dr. Turnerja in mi mislimo, da bi samo «Taborjev« krog zmogel takega barbarja, ki bi bil v stanu odkloniti željo častitljivega starčka. «Tabor« bi vendar lahko videl in razumel, da se s stvarjo zato ukvarjmo, ker delimo mnenje g. dr. Turnerja in zato je popolnoma nepotrebno in napačno, da išče slučajnega sporočitelja dr.Turnerjeve želje v naših noticah. «Tabor«, ki servira dan na dan toliko besnega in smešnega šovinizma, naj ne išče «žaneta iz Ibla ne«, ki bi «vse zbou« in če je kdo nekdaj v prvi opo-jenosti nekaj podobnega zagrešil, ima ravno «Tabor« najmanj pravice, da ga napada. Mnogi kratkovidni so že davno do dobra spregledali, opojeni so se streznili, Taboriti ga pa še danes zbijajo, da se ves svet smeji nekulturi in nizkoti. Srečni mariborski cariniki. Poslanec dr. Ivanič je o razpravi finančnega ministrstva povdaril, da posamezni carinski pripravniki v Mariboru zapravijo v enem večeru po več desetlisoč kron. — sedaj pa piše tudi centralistična Politika,, da je prišel iz Beograda v Maribor neki carinski g. N., ki je moral zastaviti uro, da se je prehranil do konca meseca. Sedaj pa taisti gospod zapravi v enem večerit več, kakor pa mesečnih dohodkov polkovni poveljnik. — Kaj ne, zelo značilno za razmere na naših carinarnicah sploh, posebno pa v Mariboru. Tabor je policijo obsenčil in policija je poslala dva svoja moža v naše uredništvo, da vidita, kakšni državi nevarni listi nam prihajajo iz Bolgarije, ker Tabor — čuvaj «državotvornosti» in vspodbudni duh policije — tako črno predstavlja naše «bolgarofilstvo». Če se hoče policija ravnati po Tabor ovih vspodbudah in navodilih, pa se naj, bode že videla, koliko bo s tem koristila državi. Značilno, da je edini list, ki nam prihaja iz Bolgarije, francoski dnevnik »L’ Echo de Bulgarie» — od tega časa izostal. Ali je slučaj, ali pa posebna Tabor jeva zabrana. Sumljivo «Stražino» prijateljstvo do Bolgarov. Naša mariborska Straža je postala zadnje dni nekako oficijelno glasilo bolgarske imperialistične gonje proti naši državi. Ker vemo, da klerikalcev in Straže ne vodijo pri «bolgarofil-stvu» nikaki idejalni nagibi, se nam zdi to počenje skrajno sumljivo, kajti nemogoče je, da bi se naši klerikalci ogrevali iz gole «krščanske ljubezni» za pravoslavne Bolgare, še manj pa iz slovanskih nagibov, saj je vendar znano, da /Straži ni bilo nikoli do slovanstva, Bolgari sami pa so med svetovno vojno zanikali svoje slovansko pokolenje ter se raje proglasili za Tatare, brate Madžarov. V igri morajo biti druge podzemske sile, ki potegujejo za nitke, ki vodijo iz Sofije k mariborski Straži. Merodajni čitatelji bi storili dobro, če bi zadevi posvetili malo več pažnje. Morda bi se dalo razkriti marsikaj senzacijinelnega? — Tako piše Tabor. Odveč bi bilo karkoli dogovarjati na to podlo dennn-cijantstvo taboritov. «Straža» je svoje stališče napram Bolgarom in napram državi že neštetokrat jasno opredelila, zlasti pa odkar mi je čast pripadati njenemu uredništvu. Navdušenje za jugoslovanstvo me je vodilo ob izbruhu balkanske vojne v Srbijo. Z istim navdušenjem sem zvesto-služil v srbski vojski in deloval v jugoslovanskem odboru v Rimu. S tem večjim ognjem mi to navdušuje za jugoslovansko stvar vodi pero v boju za veliko, srtóno, pravično in avtonomistično urejeno jugoslovansko državo brez gospodarjev in hlapcev vere in plemena. Ker je taboritom dobro znano, da ima ta edino pravilna smer jugoslovanske politike svoje odločno zavetje v SLS iri da je zlasti po mojem vstopu v uredništvo «Straže» pridobila .y slovenski javnosti določno obliko, da se čutim zaradi nizkotnega sumničenja o mojem domoljubnem čuvstvu osebno prizadetega. Zato izjavljam, da smatram pod svojo častjo, ‘še kdaj osebno občevati' z nasprotniki, ki se poslužujejo tako podlih sredstev. — Fran Radešček, urednik «Straže». Razgrnitev in poprava volilnih imenikov. Mariborski mestni magistrat razglaša: Stalni volilni imeniki za volitve v narodno skupščino, oblastne in srezke skupščine in občinski odbor so razgrnjeni in sicer za L, II., IIL, IV. in V. mestni okraj na magistratu, Glavni trg št. 14, v sobi št. 11, od dne 12. t. m. nadalje in sicer v uradnih urah, to je od 8. do 14. ure. Vsakdo ima pravico, da od tega dne dalje volilne imenike pregleda, prepiše, razglasi in natisne ter da zahteva bodisi zase, bodisi za drugega, naj se popravi v njih, kar misli, da je treba popraviti. Za vsak volilni imenik je treba vložiti posebno zahtevo na popravo. Pri volitvah bodo glasovali samo oni, ki šo vpisani v volilne imenike, j Najcenejše se kupuje vseh vrst sukno, platno in sploh vse manufakturno in modno blago v novourejeni, že vsem dobro znani trgovini Franc Mastek na Glavnem trgu 16, Maribor. Za reklamo se prodaja tri tedne skoro po lastni ceni. Vsak naj se prepriča! GLADIATORJI. i (136. nadaljevanje.) «Obračam se na starejšine ljudstva,» je začel in ! «pripravljen sem, da se podvržem sklepu visokega zbora. Ampak — ali je danes primeren čas za razorožitev? Ali naj v trenutkih nevarnih razmerah razpustim četo ob-! oroženih bojevnikov in povzročim, da se bo potikala po j ulicah truma razsrjenih in maščevalnih ljudi z mečem v j roki — ? Ali že nimamo dovolj lenuhov v mestu, ki jih ! moramo rediti, ali smemo, tvegati le eden meč na branl-! kih —? Moj brat —» — izrazito je povdarjal to besedo j in zagrabil za ročaj svojega bodala pod plaščem — «moj brat daje čudne nasvete, pa upam, da so odkritosrčni. Ampak tudi jaz imam pravico govoriti, četudi mi ne teče beseda iz ust kakor med. Ali nisem zapustil Giskale in vinograda očetovega in ga zapustil sovražnikom v plen? Ali nisem zanoril rimske vojake in zvodil za nos celo Tita samega, da bi ušel iz Giskale in se pridružil branilcem Jeruzalema? Ali naj pripustim, da me poučujete kakor otroka in mi pod-tikujete izdajstvo? —- Sodite po mojih dejanjih! Na obzidju sem bil to jutro. — Svojega brata nisem naseli Sovražnik se je pripravil na napad. Bojni rušilec, ki mu pravijo «Victoria», je s presledki že na sto laktov blizu obzidja. — Mi se tukaj prepiramo — orli pa napredujejo! — Na branike! Na branike, pravim! Vsak, ki je še pravi Judov sin, najsi bo duhoven, levit, farizej, saducej, zelot ali esenf Da vidimo, ali niso Janez in njegovi pristaši ravnotako v sprednjih vrstah pred sovražnikom kakor tale moj brat Eleazar in najpogumnejši, kar jih premore!» In Janez je potegnil svoj meč, .ne oziraje se na častitljivi zbor in na posvečeni kraj, in se je postavil na čelo svojim pristašem, ki so z glasnimi klici zahtevali, naj jih takoj popelje na obzidje v boj. Kakor ogenj se je razširila razburjenost med zborovalci, se lotila tudi starejšinov in celo Eleazarjevih prijateljev. Vsa množica se je usula iz tempeljskih vrat, se združila na ulici v čete in hrupno hitela ven na obzidje. — Janez iz Giskale je govoril resnico. Cvet rimske vojske se je pripravljal, da z vsemi silami napade mesto od gradu Antonia sem, ki je bil z delom obzidja v njihovih rokah. Tit sam je stal vrh stolpa, opazoval borbo in jo vodil. Huda se je godila branilcem in Eleazar in njégov nasprotnik s svojimi četami so jim bili dobro došla pomoč v njihovem obupnem boju. In divje zanimiva slika strastne borbe se je odprla njihovim očem, “ko so prihiteli vrh zidu. Eska, že ne več suženj, ampak prijatelj in klient najuglednejšega moža v Jeruzalemu, se je tekom časa s svojim pogumom že tolikokrat odlikoval in so pridobili že toliko zaslug za obrambo mesta, da je postal eden najve-Ijavnejših voditeljev v judovski vojski. — In koprnel je za slavo in za ugledom. Saj si je hotel z njima pridobiti, kar je bila njegova najsrčnejša želja na svetu, Mariamnino roko. Poleg tega mu je bilo skupno z Judi spoštovanje do tempeljna in do Svetega mesta ter sovraštvo do grabežljivih Rimljanov. Zato ni opustil nobene prilike, ker se je mogel spoprijeti z Rimljani, in povsod je bil prvi, kjer je bilo treba moči in poguma. Njegovo visoko postavo in njegove valovite zlate kodre so kmalu spoznali Rimljani izmed nizkih črnolasih Judov, marsikateri pogumni legijonar se je tesneje strnil v sto s svojimi tovariši in previdno dvignil svoj ščit do iine svojih oči, kadar je zagledal njegove kodre vihrati 'd bojnim vrvežem in njegov dolgi meč se bleščati v rtnih udarcih nad mlado ponosno glavo. In danes je bil cilj Eskine borbe grad Antonia. Svojčas so Rimljani izkopali od svojega tabora pa obzidja širok in globok rov, deloma, da so njihovi zi v njem našli kritje, deloma, da so po njem varno foli-obzidju svoje bojne stroje. Kos tega rova je bil tre-o v posesti oblegancev. Po njem se je dalo priti tj trdo pod grad. "isto noč pred usodnim napadom na grad Antonia ga Judje popravili in poglobili. Jo tem rovu se je bližal Eska z izbrano četo. Zanašal , da ga sovražnik ne vidi in ne pričakuje. ^ (o so se Judje usuli iz rova na odprb' prostor pred tm, so opazili vrh njega Tita v zlatem oklepu, leske- tajočem se v solnčnih žarkih, in v divjem kriku so brez vsakega reda besno planili v napad. Kakih dvajset korakov so še bili oddaljeni od stolpa, ki je na tistem mestu kazal široko odprtino — cilj Eski-nega napada. Kar završi kakor jastreb na svoj plen krog ogla rimska konjenica, njej na čelu tribun Julij Placid. Z dvignjenimi ščiti in sulicami sklenjenimi in nagnjenimi v napad se zaleti v neredno gnečo Judov. Tribun Placid še ni bil dolgo pri vojski, ki je oblegala Jeruzalem. Zaposlen je bil pri obleganju in zasedanju nekaterih judovskih mest. Bogat na plenu in ropu se je potrudil, da pride še o pravem času v tabor svojga najvišjega poveljnika in deli z njim njegovo končno zmago. Julij Placid je bil dovršen vojak. Njegovi pazljivosti ni ostala prikrita namera Judov in pripravil se je, da jih napade in pobije kar najuspešneje. Tit, stoječ na vrhu svojega stolpa je občudoval strelovito naglico in drzni pogum, ki je z njim planil tribun iz svojega skrivališča in sunil s svojo konjenico med iznenađene napadalce. Toda opraviti je imel z nasprotnikom, ki mu sicer ni bil kos v izkušenosti in izurjenosti bojne taktike, ki pa mu je bil najmanj enak v hladnokrvnosti in pogumu. Eska je razdelil svoje ljudi v dve četi. Prva bi naj napadla, druga pa v sklenjenih vrstah stopila na pomoč prvi, če bi se tej neredni napad utegnil ponesrečiti. In te strnjene vrste so dajale rešilno oporo preplašenim pred Rimljani bežečim tovarišem in četudi jih je mnogo padlo pod kopiti rimske konjenice in od njihovih sulic, jih je vendar ostalo še dovolj, ko so pomnožili drugo često, se združili z njo v dolgo, trdno, nepremagljivo črto ostrega jekla, koja skrajna konca sta grozila da obkoljita rimsko konjenico. Placid je opazil nevarnost in v onemogli jezi je že za-škrtal z zobmi. Celo se mu je zatemnilo obrvi so se mit nasršile, pa, le za trenutek. — Zlobni nasmeh mu je šinil preko lica, opazil je Esko, ki je odcepljen od svoje čete zbiral bežeče in zmedene tovariše, — in v hipu je spoznal njega, ki ga je na svetu najhuje sovražil. Spodbodel je konja, oko mu je ušlo gori k stolpu, ali gai res tujfli vidi Tit, nagnil je sulico in se v silnem, net vzdržnem napadu zagnal na Britanca. Gibčno je skočil Eska v stran, ulovil sunek s ščitom in v groznem zamahu se je zabliščal njegov dolgi meč nad tribunovo glavo. (Dalje prihodnjič.) NAŠIM INSEEENTOM! Na pismena vprašanja v inseratnih ali oglasnih zadevah odgovarja upravništvo lista le tedaj, ako je dotičnemu pismenemu vprašanju priložena znamka za odgovor. SENO slamo, drva ter premog, žito, krompir, sadje m druge deželne pridelke — kupuje in prodaja — OSET ANDREI, MARIBOR Aleksandrova cesta štev. 57, telef. 88. lo—323 Cnreimo se pri t?k?iSnetE »pl CJIBIC nastopu kuharica, ki je vešča tudi vsakega drugega dela, mesečna plača 600 do 70O kron. Ponudbe na naslov: trgovina Franc Pijavž, St. Juri ob jpž. žel. 1—3 363 ovaži za kovanje verig (Kettenschmiede) zamoiejo biti zäposleni skoz« celo leto proti dobri plači pri Pavlica, industrija verig, Samobor, okraj Zagreb. Delavci, ki se osebno predstavijo, so takoj saposleni. Pismene ponudbe je poslati na naslov: Pavlica, Zagreb, Gajeva ulica 47. 359 Drežbeni oklic. Dne 18. avgusta 1922 ob 14. uri vrši se vsled sklepa okrajnega sodišča v Mariboru z dne 7. junija 1922 A V 154'22 8 v Märiboru, Ribniška ui 4, javna dražba v zapuščino Apolonije Silak spajajočih premičnin posebno pohištva, obleka in perila. Izklicna cena je cenilna vrednost. Najvišji ponudek se plača takoj v roki podpisanega sodnega poverjenika. Zdražbene stvari mora zdražitelj takoj prevzeti in odstraniti. Maribor, dne 11. avgusta 1922. Mihael Korber, notar kot sodni povetjenik. ISToirostie Novosti. Pozor dami in gospodje] Ravnokar prispeli najnovejši modeli klobukov za jesensko in zimsko sezijo klobučar» Maribor, Meljska o. 74. Velika zaloga klobukov za gospode in dame. Preoblikovanje starih po naročilu. — Postrežba točna, cene solidne. 3—4 352 Pri vsakem vremena! V torek (praznik) dne I5. avgusta: j velika pojedina pražen, piščancev s prvovrstnim koncertom na vrtu gostilne ŠERAK v KAMNICI. Toil se izborna kapljica. , Začetek ob 3. uri. Brez vstopnine. 10.000 kron nagrade dotičnemu, kateri izsledi vlomilca ali ukradeno blago iz trgovine urarja SttllllCÜ V ÜOöSSOrU. Pred nakupom vsakovrstnih ur, zlatih in srebrnih prednjetov se občinstvo svari in naproša, da vsak slučaj takoj naznani bližji oblasti. 1. 2 420 Staro lito železo v vseh množinah kupujejo Strojne tovarne in livarne d.d. Tvrdka Rud. Nieffergal Maribor, Koroška ceste št. 1. Manufuktura, platno, odeje, perilo, moške obleke, nogavice i. t. d. Nadalje špecerijsko blago vse vrste. Glavna zaloga industrije sadnih izdelkov tovarne Selnica ob Dravi, kot pristni malinovec i. t. d. Prvovrstno blago! Solidne cene! Ck.kIihm se priden ter le iz sprejme boljše kmečke hiše fant kot učenec v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe pismene na naslov : Franc Fijavž, trgovec, Št. Jurij ob juž. želez. 1-3 364 Podpisana Antonija Cizel iz Stare Gore pri St. liju v Slov. goricah obžalujem in prekličem vse žaljive vesti, ki sem jib razširila o svoji tašči Emiliji Cizel, pos. v Stari Gori. Antonija Cizel. 1—2 35« Rentabilno podjetje! Sigurna eksistenca! Za čez 50 let staro renomirano in daleč znano trgovino rezanega lesa, z letnim prometom do 50 vagonov, se išče v svrho razširjenja podjetja vesten komp z odgovarjajočim kapitalom. Prednost imajo v tej oki vešči Slovenci. S tudi hrana preskrbljena. Josip Predmerski'i stroki vešči Slovenci, Stanovanje in proti dogovora t. Natančnejša pojasnila daje Brod n. S. Zopetna otvoritev znane trgovine! Cenjenemu občinstvu naznanjam uljudno, da sem svojo sedaj povečano in na novo urejeno trgovino vseh vrst manufakturnega in modnega blaga vMarbon^ — 5E©i»©t* otvonil; izbiro imam že prav veliko, nove množine blaga pa prihajajo dan za dnem. — Priporočam svojo že dobro znano trgovino kar najtopleje in ponovno zagotavljam svoje cenjene odjemalce msnsBSHmsMUMSBi kar najboljše postrežbe po najnižjih cenah. m—— umi «. FRANC MASTEK, manufakturna in Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.* Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. Izdajatelj in založnik: Konz. «Straže«.