i&!?«di]iitvo j« v Kopitarjevih ulicah itev. 3. (vbod čez dvsrliče nad tiskarno). X urednikom je mogoče govoriti le od 10.--13. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona itev. 74. V Ljubljani, v četrtek, 10. novembra 1904. Iihaja vsak dan, Isvzsmši nedelje ln praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejema*: sa celo lato i« K, sa polovico leta 13 K, sa četrt leta 6-50 K, sa 1 mesec 2K 20 h. V up r avniš tvs prejema*: za celo leto 20 K, sa pol leto 10 K, za četrt leta 5 K, sa 1 mesec 1 K 70 h. >'■'* Jtiiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravnlfitvo je V Kopitarjevih ulicah itev. >.. ▼•prejema naročnino, Inserate In reklamne!)*. — Imratl ar računajo enostopna petllvrsta (liolilma Ja milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat 11 b, aa trikrat 9 b, za več kot trikrat 8 b. V reklamnih noticah slane enostopna farmoodvrift M b. — Pri večkratnem objavljeni« primeren popisi. Upravnihkega telefona itev. 188. K—--- Narodna samostojnost. (Dopis iz Primorja.) V zeleni Štajerski bo se začeli Slovenci živahno gibati, ker jim preti velika nevar nost v raznih ozirih. Žito so njih poslanci začeli z obstrukcijo v dež. zboru. Primanjkuje pa jim šo enotne smeri delovanja, enotnega programa. Zato si zdaj žela ustvariti tak program ter obenem uživotvoriti stalen naroden zastop, ki bi vodil vae narodno delo. V ta namen se je nasretovalo, naj sa skliče narodni zbor obstoječ iz vseh štesjerskoslo-venskih drž. in dež. poslarcav ter zastop nikov vseh političnih društev n» Slov. 6ta-jerju. Vaokako je to dobra misel, in mi želimo, da bi se kmalu croaničila. Ker je pa tudi Slov. Primorje v enukem položaju, zato podamo tu rojakom v prevdarek misli, ki jih je razvil dr. Ktck v svoji družboslovni knjigi .Socializem". Na strani 189. se glasi: „Teženje po tem, ki so javlja med zatiranimi narodi, imenujemo teženje po narodni avtonomiji. Kakšna bodi oblika narodno avtonomije, se mora določevati po razmerah. Nekaj glavnih načel, ki veljajo ia vse slučaje, navajamo tukaj: 1. Vidni iera* narodne avtonomije je nemogoč brez določenega činitelja, ki naj skrbi aa njeno izvrševanje. Ioaenujmo g* narodni zastop. To skrbi pa ne more drug nalagati, nego narod sam. Ti vsi bi morali imeii brez razločka na davek volimo pravico v narodni zastop. 2. V prvi vrsti bi se meral dati narodnemu zaatopu primeren vpliv n» ljudsko in strokovno šolstvo. O uJnem jeiiku in o drugih jozikih, ki bi se morda v njih podu čevalo v šolah, bi moval imeti odločilno besedo. Dati bi mu bilo pa tudi treba vpliva na učni načit, na sestsio knjig in na učitelj stvo. 3. Narodni zastop bi moral imeti svoj glas z odklanjalno pravico pri nastavljanju uradništ\a in odločilno moč, da bi Be pri uradih strogo vpoštevale pravici d^p, rab« maternega jezika. 4 4. Zastopniki narodnega zastopa bi morali biti pravi Člani vseh javnih zaetopov, ki segajo v narodno življenje; v sedanjih razmerah taiej tudi zakonodavnih zborov. Po tej poti bi bilo mogoče omejiti narodne boje. »Vsakemu svoje«, mora veljati tudi za narode. Če se določi okrožje pravic in dolžnosti, da ne bo lahko stegati sosedu svojih prstov črez mejo, in če se bo država držala strogo pravičnosti, potem se oblaže medsebojne razmere in namesto Ijutih prepirov nastane mirno tekmovanje s skupnim smotrom splošnega blagra.« Kako dobro bi bilo, ko bi imeli Slovenci že kaj sličnega ! Zla j bo na dnevnem redu tako velevažna vprašanja, a mi še nismo na jasnem sami seboj. Italijani hočejo s »samokresi? sezidati italijansko vseučilišče v Trstu 1 Kako je pa naše stališče ? — Na zadnjem vseslovanskem dijaškem shodu, na katerem so bili odlični slovanski poslanci, se je govorilo za jugoslovansko vseučilišča v Ljubljani. Hrvaški dijaki so pa izjavili, da je to proti ideji troedine Hrvaške, oni hočejo le Zagreb za vse Hrvate, zato zahtevajo le znano reciprooiteto, ki se jim je deloma zdaj tudi dovolila. Slovenci so bili s tem zadovoljni ter zahtevali slovensko vseučilišče v Ljubljani. Kljub temu se je pa pozneje govorilo o Trstu, ko so Italijani stopili v obstrukcijo s Slovani; in nedavno se je zopet govorilo v Kopru, da bi bili hrvaški poslanci za italijansko vseučilišče v Trstu, ako se ustanovi tudi hrvaško-slovensko v Trstu ! Tako se bega javnost, dočim je znano, da Italijani ne dajo niti slovenske ljudske šole, marveč hočejo »neodrešeni14 Trst le pridobiti za .odrešeno" Italijo, kar bi se jim najprej posrečilo po .neodrešenem" vseučilišču. Na dnevnem redu je tudi uč tel j išče v Kopru, srednje šole v Gorici, ljudske in srednje šole v Trstu, okrajno glavarstvo za tržaško okolico — sama vprašanja, o katerih je treba jasnosti, določenega programa, če se hoče kaj doseči. Treba tudi za Primorje jasnega programa, nekakega narodnega z?stopa, ki bi dajal točna navodila v boju za narodno samostojnost. Določen program pa je potreben ne le za posamezne slovenske dežele, ampak tudi za vseslovensko narodno politiko. Časi so tako resni, da bodo morebiti ravno ti odločili tudi usodo Slovencev. Gorjč nam, ako nas bodo potomei proklinjali, da nismo stali kot čuvaji narodnih svetinj na svojem mestu ! po demonstracijah v Inomostu. Ša vedno prihajajo izjave različnih političnih strank o dogodkih v Inomostu. Oglašajo se tudi nemški dijaki. Tako jo nemški svobodomiselni odbor dijakov v Iaomcstu izdal izjavo, v kateri očita vladi, da je k* 20 oseb kupila in priredila novo poslopje, dočim nima denarja za zgodor/insko slavno vseučilišče, ki je že podobno razvalinam. Končno se pritožujejo, da Italijani še sedaj ponoči zahrbtno napadajo Nemce in zlasti akademike. Tirolski deželni glavar dr. Kathrein se je o zadnjih dogodkih v Inomostu razgo-varjal z nekim časnikarjem. Rekel je, da bi bilo najbolje, ako bi so rešila zadeva med prizadetimi strankami in vlado pri zeleni mizi. Če se bo o zadevi razpravljalo v zbornici, bo to povzročilo novo razburjenje. Kar se tiče italijanskega vseučilišča, je potrebno, da se Italijani uče v svojem maternem jeziku. Pred vsem so potrebni dobri italijanski juristi. Po mnenju Kathreinovem naj bi bilo italijansko vseučilišče v Trstu. Rektor in slušatelji višje rudarske šole v Ljubnem so včeraj sklenili, da z ogorčenjem obsojajo drzne izgrede italijanskih zahrbtnih morilcev v Inomostu, Nemškemu dijaštvu in meščanstvu v Inomostu so izrekli zahvalo, ker so tako možato branili nemško čast (?). Sodnije v Inomostu imajo z izgredi veliko dela. Zaprli so zaradi javnega nasilstva in poškodbe tujega imetja davet Meracev, ki pa niso dijaki. Proti mnogim OBebam, ki niso v preiskovalnem zaporu, Be vrši preiskava. Neki policijski stražnik ja izročil sodniji 10 revolverjev, kojo je našel pred italijansko fakulteto. V nekem kotu hotela »Beli križ« so poleg revolverjev našli tudi dve britvi in j&tagan. Rimska »Tribuna« piše, da v Italiji pszno zasledujejo, kako stališče bo zavzela avetrijdka vlada zaradi dogodkov v Inomostu, in kako se bodo obnašali Nemci v obeh državah v Avstriji in Nemčiji, ki so soodgovorni. Zahtevali bodo Italijani popolno zadoščenje in ne bodo pozabili, zakaj imajo v Rimu Goethejev spomenik, dar nemškega cesarja. Iredentistiška društva v Rimu bodo priredila 15. t. m. zaradi dogodkov v Inomostu shod. Krščansko socialno glasilo »Reichs-post* na Dunaju odlečno napada namero, da bi se ustanovilo italijansko vseučilišče v Trstu. »Vsenernška korespondenca« je objavila dopis baje iz dijaških krogov, v katerem se trdi, da zahtevi, j o nemfki dijaki na dunajskem vsoučišču, naj se odpravijo vsi ne-nemški lepaki na vseučiličču. Dijaki se sklicujejo na akademična oblastva v Gradcu, Brnu in Ljubnem: ki so odpravila nenemške lepake. Zupan v Inomostu Greil ae je v ime prebivalstva zahvalil poveljniku orožništva, ker ie nastopalo taktno in z mirnim posredovanjem skrbelo za vzdriavarije reda. Poslanec Berger je pisal županu v Inomostu, da n;sta on in njegnv tovariš Stein pri Pezzejevem pogrebu žugala ali preprečila, da bi magistralni svetnik Neuner ne bil mogel priti v bližino. Namestništvo je puatilo v poslopju italijanske pravoslovne fakultete napraviti novo duri. Notranji prostori so vsi opostošeai. Poslopje še vedno straži orežoistvo. Laška deželna odbornika Conci in Finali) sta pismeno prosila deželnega glavarja dr. Katbreina, naj toliko časa no skliče sej deželnega odbora, dokler no bo v Inomoatu zajamčena csabna varnost ljudskih zastopnikov. Več obrtnikov v Inomostu ni hotelo prevzeti del za italijansko pravoslovno fakulteto. Tridentinska mestna občina je za italijanske dijake, ki so zaradi izgredov v Iaomcstu zaprti, določila 600 kron, ona v Roveredu pa 400 K. LISTEK. Srce ga je izdalo. Angleški spisal Edgar Allan Poe. (Konec.) Ali še sem se vzdržal in obBtal sem, ne da bi se ganil. Jedva sem dihal in veselil sem se, da počiva brez odmora žarek na očobu. Medtem pa je že bilo Brce s peklenskim ropotom, VBako minuto je bilo hitrejše in hitrejše in glasnejše in zmeraj glasnejše. Starec se je pač strašansko bal! Bilo je glasnejše, pravim, zmeraj, zmeraj glasnejše 1 Ali razumete? Saj Bem vam povedal, da Bem nervozen, in tako je: in za-raditega mi je moral tak nenayaden šum kakor ta, sredi noči, sredi grobne tišine one stare hiše, vzbuditi nepremagljiv strah. In vseeno sem se še vzdržal za minuto in se nisem ganil. Ali bilo je glasnejše in glaB nejše — mislil sem, da mora počiti srce. Tedaj me je napala nova bojazen — sosed bi lahko iull Starcu je odbila zadnja ura. S pretresljivim krikom sem popolnoma odprl svetilko ter skočil v sobo. Zakričal je samo enkrat, samo enkrat V trenutku sem ga povlekel na tla ter prevrnil težko posteljo nanj. Potem sem se nasmehljal veselja, da sem polovico dela že opravil. Toda Brco mu je še nekaj minut bilo z zamolklim glasom, ali tega se nisem več bal — na noben način se ni moglo čuti skozi steno. Naposled je nehalo biti. Stara« je bil mrtev. Odstranil sem poBtelj in preiBkal truplo. Da, bil j« mrtev. Položil sem svojo roko na njegovo srce in dolgo je nisem odmaknil, Nobena žila ni več bila — bil je pošteno mrtev; njegovo oko me ne bo več mučilo. Če pa še zdaj mislite, da sem blazen, izpremenite gotovo ivojo sodbo, če vam naslikam, kako pametno-oprezno sem skril truplo. Ure so potekale, in delal sem s vso marljivostjo, a brez ropota. Iividignil sem iz sobnih tal tri deske in skril vse med povprečnimi hlodi. Nato sem vravnal desko na prejšnje mesto — tako Bpretno, tako premeteno, da ne bi moglo oko nobenega človeka ničesar zapaziti, niti njegovo oko. Izprati mi ni bilo treba ni- česar — nobenih madežev, aobene sledi krvi — zato sem bil pač zadosti premeten. Ko sem dokončal to delo, je bilo štiri ura in še vedno temno. Ko je ura odbila, je potrkal nekdo na hišna vrata. Mirnega srca sem Btopal, da odprem — kajti česa naj bi Be bil zdaj še bal? Vstopili so trije možje, ki bo se uljudno predstavili kot policijski uradniki. Eden izmed sosedov je bil slišal ponoči krik, sumil kaj zlobnega, ob-vestil policijo, in ti so se odposlali, da preiščejo hišo. Nasmehljal Bem se — česa naj bi so bil pai bal? Pozdravil sem gospode. Dejal sem, da sem jaz Bam v sanjah zakričal, starec pa da je odpotoval. Pokazal sem jim vso hišo in jih prosil, da naj vse natančno preiščejo. Naposled Bem jih vel v njegovo spalnico in jim pokazal njegovo last, ki je bila nedotaknjena. Pijan veselja, da sem popolnoma varen, sem šel po stole ter pro-sil gospode, da naj tu sedejo, sam pa sem, vsled svojega triumfa do skrajnosti predrzen, posadil svoj stol ravno na tisto desko, pod katero je ležalo truplo moje žrtv«. Policisti so se pomirili; moje obnašanje jih je popolnoma preprišalo. Bil sem nenavadno miren. Seli so, menili se o tem in onem, in jaz sem govoril dobre volje ž njimi. Ali trajalo ni dolgo, da sem zapazil, da bledim, in želel sem si, da bi vsaj vsi kmalu odšli. Zabolela me je glava in šumelo mi je po ušesih; oni pa so še vedno sedeli tar se menili. Šumelo je vedno raz-ločnejše — vnehalo je in postalo razloč-nejše — govoril sem mnogo več, da se iz-nebim čustva, ki pa ni ponehalo, ampak po-Btajalo zmeraj natančnejše, dokler nisem na-poslod spoznal, da ni šum nastal v mojih ušesih, da prihaja izven mene. Tedaj sem gotovo jako poblodel; govoril sem nevzdržoma in s povzdignjenim glasom. Ali oni glas je narasel — kaj naj počnem? Bil je tih, zamolkel, kratek glas, kakor se ga približno čuje iz ure, če se jo zavije v vato. Zmanjkalo mi je zraka, in še vedno niso slišali uradniki ničesar. Govoril sem hitrejše, ra2burjeno, ali šumelo je vodno bolj. Vstal sem in govoril o najbolj malenkostnih stvareh najglasnejše, mahajo silovito z rokama; ali šumelo je vedno Rusko - japonska vojska. Boj la Port Artur. Vest>, da ao Japonci zavzeli glavna utrdbe Erlunšan, 8untušan, Kikvanian, Se niso potrjene. S tem p», Se bi jih Japonci tudi vzeli, nikakor še n.majo Port Arturja. Vzeti bi morali še več utrdb, nato celo fronto in potem pridejo na vrsto najmočnejše gorske utrdbe. Brzojavno poročilo nam poroča, da so Japonci prenehali z naskoki na trdnjavo ter da ae sedaj prične redno obleganje. Iz Londona poročajo 8. t. m,, da imajo Rusi Se vedno Zlato goro, Latušsn in B*n vanšan. Japonci so napravili silovit naskok na utrdbo LituSan, a krepak ruski o^por je vrgel na tla cele japonske vrste. Prvotno mesto je v toliko v oblasti Japoncev, da ni mogoče prebivati v njem vsled hudega ognja. Iz Londona poročajo 9. t. m.: Iz Cifua poroča „Daily Mail": Naskoki na Port Artur so prenehali. Poizkus, da bi Japonci obdržali saviete topove in utrdbe (!), se je le deloma ponesrečil vsled uspešnega ruskega cgnja. Blokada je vedno ožia. Iz Siogaja poroča »Morningpost«, da je ruski konzul v Č:fu kupil rmicgo džunk ter jih 20 poslal v Port Artur. Te džunke niao imele nobenega tovora. Sodi Be, da bodo na njih ubežali višji častniki posadke. (Bolj verjetno bi bilo, da hoče Stesalj spraviti iz trdnjave vse bolnike in ranjenae.) Japonci so sedaj že prav blizu gorskih grebenov, ki obkrožujejo Port Artur. Sedaj lažje polagajo mine, ko prej. Rusi polagajo pa proti-mine. Operacije so ugodnejše, čeravno ao tla težavna za saperje. Neko rimsko poročilo pravi, da bo na Zlati gori razbiti 4 topovi in utrdba Aucušan je že padla. It Čifua Se poročajo, da bb je naskok na Ljaotješan sicer ponesrečil, vendar je bila posadka vedno vinemirjana vsled kanonade, ki seje je udeleževalo tudi japonsko brodovje. Pri Kikvanšanu so vzeli Japonci Corkscombov grič. Nadalje bo bili vrženi Rusi iz jarkov nazaj v utrdbo BmjuSan. Vsak dan odhajajo iz Japonskega na daljna ojačenja v Mandžurijo in pred Port Artur. Dve diviziji z 20 000 možmi sta od-pluli 5. t. m. is japonskih luk, da se pri-druiita četam pred Port Arturjem ter nado mestita onih 20 000 mož, ki so 3 novembra padli pred Port Arturjem. Čete, ki bo sedaj na potu, obstoje večinoma iz veteranov, ki so Be udeležili tudi zadnje kitajske vojske. Od ruskega polka se je udeležilo zadnjega obleganja Port Arturja 80% moštva. Njihova navzočnost bo vzpodbujala vojake k novim dejanjem. • Daily Mail« poroča iz Nogijevega ta borišča, da je križarko »Bijan« zadelo pet granat ter hudo poikodovalo. Neko londonsko poročilo od 9. t. m. pravi, da ni iz Port Arturja prav nikakih vesti. Čifaško poročilo, da bi bil Noii vje-tega ruskega vojaka poslal s pismi v trd njavo, ni verjetno. V teh pismih je baje pozival Nogi posadko, naj se ud«, ker ne more vei upati na rešitev. A posadka je dejala, da tega ne Btori, ako Steselj ne dovoli. Na to se je dotični ruski vojak vrnil k Japoncem. Londonsko poročilo pravi, da vse to najbrže ne bo resnično. V Mandžuriji. Iz Peterbnrga se uradno poroča 9. t. m.: Saharov poroča 8 t. m : Včeraj pri solnčnem vzhodu bo prešle sovražne prednje čete na vzhodnem krilu k napadu, odrezale naše prednje straže na črti Ahjantan Kohenan ter usedle vasi Utlaci, Kitajcu, Paosintun. Naše bolj. Zakaj ne odidejo? Hodil sem, kakor da bo me njihove opomnje razjezile, z velikimi koraki semtertja — šumelo je vedno bolj! O Bog! Kaj aaj storim! Penil aem se jeze — norel — divjal! Premikal sem stol semtertja, na katerem sem bil vedel, in drsal ž njim po deskah, ali šum je prevpil vse drugo in Be vedno naraščal. Zmeraj glasnejše — glasnejše — glasnejše! Policaji pa bo še zmeraj klepetali in se pri tem smehljali. Ali je bilo mogoče, da niso nič čuli? O Bog — ne, ne! SliSali so — sumili so — vse bo vedeli — norčevali so se iz mojega strahu! Tako sem si mislil, in tako 6e mislim. A vse drugo je bilo boljše kot ta smrtni strah — vse drugo se je dalo Iaije prenašati, kot ta zasmeh! Nisem mogel več gledati njihovega hinavskega Bmeh-ljanja — čutil sem, da se moram iznebiti peze ali pa umreti! In zdaj — čuj! — že zopet — glasnejše — glasnejše — glas nejše . • .1 »Vi lopovi!« sem vzkriknil, »ne hlinite Be dalje! Pripoznam avoj čin! — odtrgajte deske! — tukaj, tukaj! — tu bije njegovo grozno srce!« prednje čete, pojačene s konjeniškimi oddelki, 80 začela nato ofenzivo, vrgle s pomočjo topništva sovražnika iz zavzetih krajev ter se zopet postavile v prejšnjo obram-beno črto. Cel dan je trajal na celi fronti topniški boj. d tem se je sovražniku preprečilo, delati utrdbe. Nosoj so prostovoljni lovski oddelki šli na poizvedovanje, da sovražnika vznemirjajo. Danes še nisem dobil poročil o spopadih. Iz Londona brzojavljajo, da poroča »Morning Post« in Sanguja : Ruska armada cb S\bu dobiva neprestano pomoč ter šteje sedaj 300 000 mož z 1200 topovi. Peterburg, 9. novembra. „Rus" poroča, da so Japonci 6. novembra začeli delno ofenzivo na rusko desno krilo, a njih napadi so bili odbiti. Nemirovič Dančenko trdi, da bo vojska trajala najmanj š e e n o leto. Aleksejev povratek. I: Londona poročajo 9 novembra, da Be Aleksejev vrne danes v Peterburg, torej poprej, kakor je bilo prvotno določeno. Na no beni postaji se ni pokazal občinstvu Oblasti so mu svetovale, naj ss pelje skozi Moskvo ponoči, da tako odide demonstracijam, ki se snujejo zoper njega. Ž.dovsko časopisje seveda povečava celo stvar. Baltiško brodovje. Iz Peterburga poročajo 8. t. m., da prinaša »Rus« opis vožnje baltiškega brodovja ter dogodkov pri Hullu. Natančno je bilo videti v luči metalcev svetlobe obliko torpe-dovk. Dopisnik poroča tudi nadalje, da se je v španskih vodah 26. okt. približalo po-noii brodovju troje torpedovk, ki so pa takoj izginile, ko so jih odkrili metalci svetlobe. „Novoje Vremja" ostro piše proti spremljajočim angleškim ladjam, ki jih primerja mo-skitom. S tem se vznemirjajo le ruski po morščaki. Iz Londona poročajo 9. t. m., da se pogajanja glede hullskega dogodka vrše ugodno. Mednarodna komisija se bo Bešla in 4 ruski častniki bodo prišli pred njo. Ruska vlada je iztesno obljubila, da bodo kaznovani tudi drugi častniki, ki so krivi. — Iz Pariza se poroča istega datuma, da se bo komisija sedla v 14 dneh v prostorih zunanjega ministrstva v Parizu, kjer je bila svoj čas sklenjena tudi špansko ameriška mirovna pogodba. Japonske odredbe proti baltiškemu brodovju London, 9. nov. Admiral Togo je že izbral one ladje, ki bodo nastopile proti baltiškemu brodovju. Določil je posebno male čolne, ki bodo sicer oboroženi, toda imeli izključno nalogo, polagati pred brodovje mine. Crnomorsko brodovje. Iz Londona prihaja 9. t. mes. senzacio-nelna vest, da ae pripravlja rusko črnomorsko brodovje za boj ter bode v nekaj dneh plulo skozi Dardanele, da se združi z baltiškim brodovjem ter ž njim skupno odjadra proti vzhodu. Rusi so skrivaj napravili na Kreti celo zalogo streliva in premega, da preskrbe baltiško brodovje z materiali jami. Angleži bodo — pravi londonsko poročilo — vse storili, da preprečijo brodovju prehod skozi Dardanele in združitev z baltiškim brodovjem. Iz Cirigrada se 9. t. mes. zatrjuje, da bodo vse ladje ruskega prostovoljnega in kupčijskega brodevja s četami, premogom in vojnimi potrebščinami plule skozi Bospor na daljni vzhod. Japonski ogledubi. Ii Berolina prihaja 8. t. m. poročilo, da je rusko poslaništvo v Carigradu vznem:r-jeno, ker sta nenadoma izginila od ondot dva Japonca, ki Bta bivala v Carigradu kot poročevalci, oziroma trgovska agenta. Odpotovala Bta baje na Dunaj, v resnici pa v Aleksandrijo. Najbrže sta bila japonska čaBtnika. Dogodljaji v Port Arturju. Dopisnik nekega ameriškega lista pri« poveduje svoje dogodljaje ▼ Port Arturju. Na eni torpedovki je došsl na ladjo „Pere-avčt" in potem na »Bajana«. Obe ladji sta zelo poškodovani. Poveljnik „Bajana" ga je vprašal, če je baltiško brodovje že odplulo. Ko je slišal, da še ne, se je prestrašil. V luki je naštel dopisnik še 16 ruskih bojnih ladij. Nobena ladja še ni demontirana, le male strojne topove bo oddali na suho k baterijam. »Peljali so me," pripoveduje da« lje, ,k Steslju; med potom sem opazoval škodo, ki jo je povzročila kanoaada. Ubiti so večinoma kuliji. Mesto je mirno. Na cestah bo igrajo otroci. Tušem vidsl častnika, ki je učil dame voziti kolo, ko so okrog in in okrog frčale bombe. Vsak dan zakoljejo deset konj v trdnjavi; vendar je še drugega živeža dovolj." Ko je Steselj ališal od dopisnika, da se je Kuropatkin moral umakniti, je dejal: .Potem ne preostanedruztga, ko umreti ali pa iti v ječo v Macujami." bteselj je rekel nadalje, da posadka ne Bme izvedeti o Kuropatkinovem neuspehu. Hva lil je tudi japonsko junaštvo. Med pogovorom je udarila pred hišo bomba ter razbila okna, a nihče se ni zmenil za to. Sploh se nihče več ne briga za bombardement. Japonoi umorili kitajskega uradnika. Iz Sangaja poroča Rauteriev urad 8. t. m., da so Japonci 2. t. m. v Sthopu umorili visokega kitajskega uradnika, ki je baje na povelje vojaškega guvernerja provincije Tonkin opazoval gibanje Japoncev., Japonsko posojilo. Londonskemu »Standarda* poročajo 8 t. m. iz Tokia: Dne 7. t. mes. je bila skle-njena subskripcija na japonBko vojno po-sojile. Nemiri reaervnlkov. Kakor poročajo iz Moskve, sa je metalo pri izgredih, ki bo jih uprizorili rezervniki, na vojaštvo kamelje in les. Pri tem ao bili ranjeni štiri častniki iR devet vojakov. Nato je vojaštvo streljalo slepo, a brez uspeha. Ko je nato ustrelilo enkrat na ostro, sta bila ubita dva rezervnika, šest jih je bilo pa ranjenih. Nemikl ,Rdeči krit" v Irkutsku. Iz Berolina poročajo 9. t. mes., da od pošlje v Irkutsk nemSki .Rdeči križ" bolnišnico b 100 možmi, katere bo vodil profesor Petersen z dvema asistentoma. Na ta način hoče »Rdeči kril" zadostiti dolžnosti hvaležnosti, ker so v vojski leta 1870. ruske sestre , Kleče ga križa" pomagale streči nemškim ranjencem. Tudi na Japonskem deluje nemški .Rdeči križ". General Grlppenberg. General Grippenberg odpotuje na bojišče 18 nov. Pred otvoritvijo državnega zbora. Kakor poročajo „Nar. Lis»y* je finančni minister dr. Kosel predvčerajšnjim v ministrskem svetu predložil proračun za 1. 1905. Proračun bo zbornici predložen v prvi se|i, nakar bo govoril KOrber. — Zbornici bode vlada predložila tudi začasni proračun za šest mes(cav. V Pragi so včeraj zborovali zastopniki čeških radikalnih strank. O poli tičnem položaju je govoril dr. B x». Itjavil je, da bo zaradi dogodkov v I iomostu I tali jani, zaradi dogodkov v Dalmaciji Hrvatje in zaradi Korberjevega popotovanja v Galicijo Rusini nasprotni vladi. Največjo napako bi storili Čehi. ko bi pomagali vzdržati sedanjo zbornico. Izkušal bo prepričati merodajne češke politike, da ne bodo prenehali z ob-strukcijo. Klofač je rekel, da je Doložaj zadnje dni postal ugoden za Čehe. Politični sa-moumor bi bil, Če se sedaj opusti obstruk-cija. Sadaj je najugodnejši trenotek, ker sa morajo rešiti nogodbene in trgovinske pogodbe. Moramo in bomo obstruirali, dokler ne bodo odobrene naše zahteve. Zasedanje deželnili zborov. Stajeraki deželni zbor je imel včeraj dve seji. V dopoldanski seji je poslanec grof Kottalinsky predlagal nujno, naj zbornica v posebni večerni seji sklene obravnavati o lovskem zakonu. Posl. Ribič je izjavil v imenu slovenskih poslancev, da ne ugovarjajo temu predlogu. Dasi je njegova stranka v obstrukciji, ne bo preprečevala gospodarskih predlogov. Nujnost je bila sprejeta. Zbornica je nato nadaljevala razpravo o proračunu. Glavni poročevalec grof Kottulinsky poroča, da znaša potrebščina za naturalne preskrbovalne postaje 224 364 K. Slovenci so vložili sedem preminjevalnih predlogov, o katerih se je vršilo glasovanje po imenih. — Večerna seja se je pričela ob 8. uri. V imenu gospodarskega odseka je poročal grof Lamberg o lovskem zakonu. Poslanec Hagenhofer izjavlja, da bo njegova stranka kljub temu, da niso v načrtu izražene vse želje, glasovala za predlogo. Po slanec dr. Hrašovec je predlagal nekaj prememb. Poslanec Rokitansky pozdravlja z veseljem soglasje, ki se je izkazalo ori posvetovanju glede tega zakona. Posl. Wagner želi, naj bi prišlo med strankami do sporaz-umljenja. Poslanec dr. Ploj je govoril proti izvajanjem Rokitanskega. Poslanec Robič izjavlja, da Slovenci umaknejo svoje premi-njevalne predloge o tej predlogi. Ko je še govoril namestnik, je zbornica odobrila soglasno zakonski načrt. Nižjeavstrijski dež. zbor je v včerajšnji seji sklenil, da se pomnoži na deželi število živinozdravnikov. Nadalje je pozval vlado, naj prepove klanje živine, ako ni preje omamljena. Gališki deželni abor. T včerajšnji aeji je prišlo do burnih prizorov. Po slancc Stojalowski je rekel, da deželni zbor ne zasluži imena »poljBki«. Le njegova stranka zastopa prave poljske koristi. Poslanec grof Daieda8iycki se je dvignil in re kel: »Vi kot znani roški prijatelj imate naj manj pravice, da govorite o poljskih zahto-vah.« Nato so vstali vsi poslanci, izvzenoši pristaše Stojalowakega, in bo zapustili zbor* nico. Ogrski državni zbor je včeraj nadaljeval razpravo o premembi zborničnega poslovnika. Grof A p p o n y je očital »močni roki" Tiszovi, da se ne pusti voditi po zgodovinskih motivih, marveč po spletkah dvora. Prod vsem jo potrebno, da se premeni volivni red, ker sedanja večina ni zastopstvo večine prebivalstva na Ogrskem. Inteligenoa, ki odločuje pri volitvah, je preveč odvisna od vlade. Po njegovem mnenju kralj ne bo odobril zakona o premembi poslovnika. Grof Tisza je obžaloval, da ae je v razpravi izkoriščala vladarjeva oseba. Prememba poslovnika je potrebna, ker se mora ščititi ustava proti nasilni manjšini. P o 1 o n y j a interpeliral, če je ogrska vlada pri pogajanjih z Nemčijo to obvestila, da je trgovinska pogodba med obema državama nemogoča ker še ni rešen skupen carinski tarif in tudi ni skupnega carinskega ozemlja. Tisza isjavi, da prevzame vbo odgovornost z še županova) oča Soaoveo v Medvodah ?« Mi župljani pa vprašamo me rodajne činitelje: „Kako dolpo bo še v nafi fari netil prepir g. B»oe?« Prav oni dogodek, ki ga zavija in pači »Narod« v omenjeni številki, kaže pi-av jasno, kako daleč je g. Brce sabredel. Sivar je namreč ta le: P/i Medvodah so bile meseca avgusta vojaške vaj". Vojaško zapovedništvo je izročilo gospodu Fi-ancetu Svolšaku, kot županu zaznamek on^h vašfiaiov v Preski, pri katerih bo bili voiaki stanovali, in Jupanova s!už bena dolžnost je bila, izplačati dotičnim va-ščanom stanarino. Sal je od h ie do hiša ter izplačeval. Prišel jo tudi v hišo posestnika Joži f a Jasiha, ki ima gostilno. Ni se podal v gostilniško sobo, ma»»«ž ostal je v veži hiše, ker ni prišel kot gest. marveč službeno lot župan, da plača J«s hu stanarino in da se potem poda v drugo bišo. S učaj ie na-nesrl. da je bil v gostilniški sobi g. Brce v družbi poštne ekspedientinje iz Medvod in drugih. G. Brce se je gotovo spomnil svo-ega geslo, da ne bo miru, „d:kler ne izvo-imo novega župana", pozval je goste, naj gredo it sobe von na vežo samo zato. da bi fcupans, dasi ni imel z gosti niiesir opraviti, ZRsmehoval. Kričal je proti ekspedientinji: „G spodična! To je tisti, ki Vam je minlil siužbo požreti. To je župan iz Medvod. Ta-tega župana imamo. To je oča S novce, ali ga ne poznate 1« — Zasmehoval ga ]e Se z drugimi izrazi tsko, ca je župan, da bi se ognil hujšemu škandalu, moral hitro cd>ti ter je v naglici ostavil na veži svoj klobuk, radi česar je bila naslednjega dne v Preski govorica, da so župana iz gc stilne ven vrgli. — Radi tega žaljenja županove uradne časti ovadil sa je opisani slučaj c. kr. okr. sodišču v Ljubljani. Ker je pa funkcijonar državnega pravdništva neposredno pred razpravo izjavil, da noče zastopati obtožbe, ker baje župan ta-čas ni bil v službi, dasiravno izhaja iz opisanega stanja stvari in iz ovadba prav jasno, da je b i 1 , in ker se županov zastopnik ni smatral pozvanega zastopati kazensko preganjanje radi prestopka, ki se ima preganjati uradoma od strani držav, pravdništva, bil je g. Brce Beveda oproščen. Bres obtožbe in obsodbe. Kar sa pa tiče »Narodo« vega« čenčanja radi poštne ekspedientinje, opomnimo samo to, daje županstvo kot tako bilo in je še mnenja, da ima poštni urad v Medvodah po dnevu in po noči takomaogo in raznovrstnega opravila in hoje na kolodvor, da bi bila na tem mestu pripravneja moška oseba. — Čobal je kaline lovil. Iz Litije se nam piše: D >e 7. t. zvečer iznenadil je sicer mirni naš trg zopet z malim shodkom s'a»noznani Cobal iz Zagorja. Imenoveni sho-dek se je vršil v gostilni g. Oblaka. Gosp. G.bal je ponavljal na tem shodku — shod ga ne moremo imenovati, ker zbranih je bilo jedva 30 nedoraslih — fantičkov-delavcev iz tukajšnje predilnice — isto, kar je govoril že pred kakimi tremi tedni. — Same puhle fraze! Povdarjal je osobito organiza-cjo delavstva, seveda na edino zveličavni (?; soc. demokraški podlagi. Uspeh shodka sigurno ni zadovoljil g. Mihelna; tudi mi dvomimo zelo, da bi g. Mihtl s svojimi kon-fuziimi soc. demokraškimi nazori pri nas sploh kaj dosegel. Pač bridka pregnoza za bodočnost, kaj ne, g. C bal ? Značilno je, da iz tukajšnje topilnice nit< eden delavec ni prisestoval shodku. — Žalostno, kaj ne, g. Miha ! Povedali ste tudi, g. Miha, da že na prej veste, da pridete radi shodka v »caj-tenge«. No, — želja Vam se je izpolnila. Koliko kalinov ste vjeli na svoje limanice, ni nam Bicer znano, a prepričani smo. da bi jih lahko na prstih obeh rok seSteli. Kakor smo čuti, poverili ste zastop svoj h cuhlih idej snancu najemnice gostilne g. Oblaka, nekemu pleskarju. Dober tek 1 — Idrijske razmere Iz Idrije: Pre tečeni teden se je tu mudil rudarski svetnik v poljedelskem ministrstvu, gosp. pl. PoBch. Služboval je prej več let v Idriji, zato ga pešilja ministrstvo skoraj vsako drugo leto, da pregleda vse poelovanje pri rudniku. Tem povodom mu rudarji izražajo svoje prošnje in želje. Letos sta bili važni posebno dve deputaclji. V imenu soc. demokraške stranke je deputacija izročila piameno resolucijo za zboljšanje materialnega stanja. Drugo deputacijo katoliško-narodne stranke je pa vodil naš deželni poslanec, in ta je prosila, naj se za duševno izobrazbo naših deklet kaj stori. Veliko pridnihinsadarjesih deklet imamo, ki morajo v 5. ali '6 razredu presedeti dve ali tri leta. Zakon jih veže, da morajo pohajati šolo do izpolnjenega 14 leta, ne nudi jim pa prilike, da bi ravno zadnja let« koristno porabile. Ubogi rudar pa ne zmore tdiko stroškov, da bi otroku pre skrbel nadaljno izobrazbo v Ljubljani. Pro sili so torej naj se dekliška šola razširi do 8. razreda. S tem odpadejo paralelke, in šo laricam se tako odpre pot na učiteljišče ali pa do kake boljše službe. Z »prek od višje šolske oblasti ne bode, ker se je v tem Bmislu izrazil že pred dvema letoma deželni ilolski nadeornik g. Hubad, in se je priča kovalo, da se že letos otvori 7. ratred Kako težko je bilo to jesen nekaterim očetom, ko so jih hčerke s aolzami v očeh prosile, naj jih pošljejo v Ljubljano v višjo šolo, a mnogim je to nemogoče. G jsp. svetnik je uvaževal navedene razloge ter oolju-)il pri ministrstvu delati na ti, da se drugo eto res 7. razred otvori. — Dae 4. t. m. je v Idriji umrl trgovec in posestnik Janez T r č e k , star 68 let. Bil je prejšnla leta znana oseba po notranjskih semnjih. Pogreb je bil veličasten. N. v m. p.! — Tujeo sinil — domačini tlača-nijo. N* Obrnah pri Bali delajo velik tunel. Ker tu ni pripravnega kamna, so ga pod etniki kupili v Bohinju. Za 6U00 m3 reia-nega kamna bo ie sklenili pogodbo. Vozijo «a iz kamnolomov pri R bčtvem lazu in Laškem rovtu, Začetkom so vozili kamen domaiiai in pri tem precej zaslužili. Zdaj je prevzel vožnjo jud Witschl, ki je prišel v B hinj s 50 konji. Ker pa to ne zadostuje za potrebo, so vozili tudi še domačini. Imeli so po 21 K od kubičnega metra. Z1aj jim je odtrgal in plačnie le še po 175 K. Sam ima menda po 23 5 K. Ljudje pravijo, da za to ceno ne morejo voziti ia bodo vožnjo puBt li. — Prijot vojaški begunec. Pri okrožnem sedišču v Novem mestu imajo zaprtega postopača Frančiška Kuna r | a. Pravi, da je star 32 let in noče povedati, kje je rojen. Njegova mati je baje živela v Bolgariji. Ob času, ko bi bil moral na vojaški nabor, se je klatil po Bolgariji, dasi je vednl da mora n* nabor. — 2000 K pozabil je v železniškem vozu ne* potnik v rumenem kovčegu. List nik sa š« ni prijavil. — Otrok utonil je 5. t. m Frančiški Kapelari v Landelu pri Senožečah. M »ti je pustila triletno fcčerko siuo doma; ko Be je vrnila, je našla dete že mrtvo v mlaki pred hišo. — Nalezljive bolezni. Iz litijskega adravstvenega okrožja poročajo, da so v Ustjah zbolele tri osebe na tifusu, v Ko-Btrevnici sta dve osebi zboleli za vratnico in v Spod. Brezovem je sbolela ena oseba na trahomu. — Tatvina. Gostilničarki Josipini Bra-tanič v Begunjah je dne 2 t. mes. nekdo ukradel is zaprtega predala 300 K, 15 sre brnih žlic in več drugih dragocenosti. Goljufija v Sliki. Nekemu upokoie nemu sprevodniku v Spodnji S;ški je 28 letni Alojzij Potočar iivabil sinovo obleko in izginil. Tudi na hrani in stanovanju je ostal dolžan 47 K 30 b. — Delo v bohinjskem predoru naglo napreduje. V par mesecih bode predor končan. Precej dela pa bod« še pri širokem kanalu sredi predora. V doslej dovršenem kanalu je voda silno močna. Padec te vodne moči nameravajo uporabiti za naprave elek triine luči v predoru, na postaji in v stanovanjih pred predorom. — Bistriški vodovod bode v kratkem dovršen. — V Rim odpotuje povodom slavnosti Marijinega jubileja dne 8. decembra več zastopnikov dunajskih društev. Kdor se hoče pridružiti, naj najpozneje do 20 novembra naznani Marijini kongiegaciji, Dunaj I. Singer straase št. 18. Vozil bode brzovlak naravnost du Rima, kjer ostanejo potniki 6 dni; po-vratek povoljno v 30 dneh. Gena za I razred toar retour b hrano med vožnjo in v Rimu 400 kron, za II. razred 290 ia za III. razred 215 kron. — Kaj v Kranju več velja? Obrt nik iz Kranja nam piše: Pri nas se obrtni nadaljevalni pouk vrši ob torkih. Letos pa je bil na torek praznik Vsehsvetnikov. Ta dan navadno vsakdo obišče grobove svojih staršev, sorodnikov ali znancev. Tako so šli tudi nekateri obrtniški vajensi po več ur daleč obiBkat grobove. A prihodnjo nedeljo so bili zato čez poldne zaprti, ker se na praznik Vsehsvetnikov niso udeležili pouka. Ako pa je na torek ali petek živinski semenj, tadaj ni pouka. Kaj je torej več: Živinski semenj ali praznik Vsehsvetnikov? — Predavanje. V nedeljo, dne 13. t. m. priiedi »Mlekarska zadruga« v Zagorju shod v St. Petru, na katerem bode predaval mlekarski nadzornik gosp. Jikob Leprvart o mlekarstm in mlekarskih zadrugah. Začetek ob 4. popoldne. -—Nova cerkev vPolinlku je bila, kakor smo že omenili, minolo nedeljo po veleč, gospodu dekanu Zlogarju blagoslov I jena. Udeležba je bita ogromna. Ob tej priliki treba izreči zahvalo raznim dobrotni kom, domačim in iz sosednih župnij, St. Jurja, Dol, Konjšice, Save, timartna in Litije, ki so pridno pomagali pri /gradbi. Iskrena bodi zahvala tudi dobrotnikom is Ljubl|ane in drugod ki nabirajo in darujejo za Marijini oltar. Naj bi tudi v bodoče ne posabili nove crkve, ki potrebuje še primerne oprave. Nova cerkev je podobna nemški v Ljubljani. Prvotne načrti le naredil gospod f upnik Fr. Av^ec iz St. Jurja ; po teh je deUl arhitekt gospod Trumier. Zidarska dela je izvršil gospod V. Acceto iz Ljubljane, vodil jih je gospod V. MoietUL Testrska dela je izvršil g. J. Pipan is Bi-Btrice pri Sv. Križu, mizarska dela gospod J. Povie iz Dol, kamnoseška g. Ign. Ca-mernik is Ljubljano, btreha je krita a eter-nitom. Stavba dela prav prijeten vtis. Vsa dela pod nadzorstvom gospoda nadinienerja Fr. Zužeka so dobro izvršena in priporočajo mojstre in delavce. Končno moramo sahva-liti tudi gospoda župnika Avseca, ki j« mnogo časa in truda posvetil novi csrkvi. — Ruski vojaiki begunci. Iz Trsta se nam piSe: Odkar je vojna med Rusijo in Japonsko, poročajo židovske in Japoncem prijazne novine o ruskih vojaških begunoih, ki se odtegujejo svoji vojaiki dolžnosti in kar trumoma be26 Čez mejo. Komur je znano, kako ljubi pravi Rus svojo domovino in svojega carja, in kako zna braniti, kar mu je najdražje — domovino — ta si je gotovo misli1, da so vsa ta poročita ali iz» mišljena laž, ali pa, da ti begunci niso Rusi, marveč sami židje. Že več časa so ulice tržaškega mesta polne teh vojaških beguncev, katerim se je posrečilo prekoračiti ruBko mejo in priti na avstrijska tla, cd koder na parnikih beže v Ameriko. Pred nekoliko dnevi odnesel je parnik iz Rake kakih 2000 teh doze/ tarjev, v soboto zvečer d« je od-plul L'cydov parnik iz Trsta z 1200 vojaškimi begunci. In kdo bo bili ti begunci? Morda Rusi? O ne! Sami pristni ž dje. Ves Ča3 so kričali, prirejali demonstracije, zahtevali enake pravice, sedaj pa ko bi morali izpolnjevati enake dolžnosti, ko je domovina v nevarnosti, v kateri so se mastili, pa jo zapuščajo in beže! A kakor je žid drzen povsod, izkazal se je tudi tu v Trstu na parniku. Ko so že bili vkrcani na parnik, zagnali so grozen krik radi hrane. Priti je moral tržaški rabiaec, ki jih je pomiril in posredoval, da so dobili na ladji židovskega kuharja. Včeraj Bem videl po Trstu zopet vse polno teh židovskih dezerterjev. Ras, če bo ruBko-japonska vojna še dcl^o trajala, utegne biti na Ruskem židovsko vprašanje tudi rešeno, DaBi prebiva na Ruskem deset milijonov Židov, utegne se jih izseliti še precejšnje število, kar pa Slovanom in Rusiji gotovo ne bo v nikako škodo. Da bodo ti židje po voini zopet zahtevali enake pravice s pravimi Rusi. to je gotovo, a dvomljivo je, da bi jim Rusija podelila te pravice. Zanimati bi morda utegnilo tudi to, da gre tem dezerttrjem zelo na roko poljski židovski list prekrasnega poljskega imena»8towo Polskie*. Ker je v Itali|i le 80.000 Židov, pripoveduje tržaški židovski »Ii Piccolo«, da se nameravajo židie iz RuBije preseliti v Italijo. Sre?no pot! Mi Slovenci pa uredimo svoje delovanje tako, da Židu ne bo nikdav med nam' mesta! — Razpisana so pri ravnateljstvu drž. železnic v Beljaku želema dala za vozove, ki se delajo v KnitteUaldu. Ponudbe sprejema ravnateljstvo do 5. dee. ter dajo nadaljna pojasnila. — 25 OOO kron znaša glavni dobitek 1 o t e r i j e z a v o j a š k i spomenik. Opozarjamo cenjene bravce, da se vrši žre« banje n e p r e k 1 i c n o 12 novembra 1 9 0 4 in da je čisti dohodek te loterije namenjen podpore potrebnim, dsla nezmožnim bojevnikom, njih vdovam in Birotam. Ljubljanske novice. Razstava vajeniških del v Ljubljani Gospode odbornike za razstavo vajeniških del opozarjamo na Bojo, katera bo jutri, v petek, 11. novembra, ob 7. uri zvečer v Zstiškem dvorcu, in prosimo, da se glede važnosti iste zanesljivo udeleže. Poročena sta bila danes v uršulinski cerkvi g. Mihael Deziderij Gloessener, rudokopni inženir v Bruielju na Belgijskem in gdč. Terezija Frohlish, bivša poštna upraviteljiea na Trojanah Umrla je Alojgija S 1 i b a r v Hrenovih ulicah št. 8. Dar. Tvrdka singer & Comp. je darovala odboru saleiijanskih sotrudnic za zavod na Rakovniku nov, jako pripraven šivalni stroj. Ustanove. Pri meBtnem magistratu ljubljanskem je podeliti za tekoče leto sledeč« ustanove: 1. Jan Barnardinijevo v zneska 200 K 2. Jos. Jak. Sohillingovo v znesku 210 K. 3. Juri Thalmeinerjevo v znesku 200 K 4. Janez Jošt Weberjevo v znesku 210 K, do katerih imajo pravico hčere ljub ljanskih meščanov, ki so se letos omežile, so uboge in lepega vedenia. 5. Jan. NikL Kraškovičevo v znesku 163 K, do katere ima lete s pravico ubogi konetovaleo iz ient-peterske župnije v Ljubljani. 6 Jan Anton Fancojevo v znesku 128 K, d) katere imajo pravico ub g>, poštene n^este meščanskega ali pa mfc e/a stanu 7 ) J is. Sr. Sinovo v znesku 96 K, katero ie podeliti dvema naj revnejšima deki'camn >« Ljutljana. 8 M ha Pakičevo v znesku 248 K, do katere imajo pravico ubogi obrtnim meščanskega stana ali pa njih vdove 9 J >n. K"st. Kovačevo v znesku 302 K, katero je razdeliti med štiri v Lublcni bi<»roča rema rodbinske očete ali vduve matere, ki imajo po več otrok in uboitva niso sami krivi. 10. Marije KoBma fleve v znesku 204 K, do katere imajo pravico uboge uradniške sirote ionske iz Ljub ljane, ki ao lepega vedenja. 11. Helene Va-lentinijeve v znesku 168 K, katero je razdeliti med take v frančiškanski župniji v Ljubljani rojene otroke, ki nimajo starišev in fie niso 15 let stari. 12 Ustanovo za one mogle posle v znesku 100 K, katero jo raz deliti med štiri uboge posle, ki ne morejo ved delati in so dobrega sloveaa. Prošnje za podelitev ene ali druge teh ustanov je vlo liti — opremljene s potrebnimi dokaiili — do dne 30. novembra t. 1. pri magistralnem vlolrem zapisniku. Preseljevanje v Ljubljani. Oh november-skem terminu se je preselilo 55 rodovin in 100 posameznikov. Zdravstveno stanje v LJubljani. Od 30 oktobra do 5 novembra t. 1. se je naredilo v Ljubljani 15 otrok, a umrlo je 21 oseb. Med umrlimi jih je bilo 9 iz Ljubljane in 13 jih je umrlo iz drugih krajev v bolnišnicah. V deželno bolnišnico so pripeljali težko pofikodovauega Zakotntkovega voznika Janeza Podlipšek, katerega je pcdfl na južnem kolodvoru železniški voz na tla. Razne gtvarL Kajnovejio od runih stran*. Potres. V ASabadu na Ruskem je bil včeraj mečan potres. Tudi na otoku For-moza je bil predvčerajšnjim močan potres. V mestu Kajih je reziušil 150 in poškodoval 53 hiš. Umrlo je pod razvalinsmi 78 in ranjenih je bilo 23 oseb. Društva. (Slov. akad. društvo „11 i r i j a" v P r a g i) ima v četrtek, 10. t. m., ob pol 9. uri zvečer v restavraciji pod „Ilirijott svoj prvi izvanredni občni zbor. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika. 2. Predlogi. 3. Slučajnosti. Telefonska In brzojavna poročila. Japonako-rntka vojska. London, 10. nov. Iz S umintina se po roča, da je 10 milj južno od Mukdena vroča bitka. Levo rusko krilo je doseglo velike UBpihe. Dve rovi diviziji sta dcšli Kuropatkinu, ki je pomnožil čete cb reki Saho. KodanJ, 10. nov. Privatna poročila govore o dvth atertatih na sibirsko železno. Pri Irkutsku je razbitih dvajset vozov z vojnimi potrebščinami, pri Razdjelni je več mrtvih. Peterburg, 10. nov. V Kazanu so po-krstili sto japonskih jetnikov, ki prestopajo v pravoslavje. Šmarije, 10. nov. Današnja slana po parila župan*. Trst, 10. nov. Sinoči so bile tu velike demonstracije. Demonstranti so žvižgaje in kričeč hodili po mestu in pred uredništvom »Gazzeltins« upili: »A moite«. V ulici Sv Lazarja jih je došla policija. Pred uredništvom »Picsola« so nekateri peli Radeckega koračnico in vpili: »AbbaBso il Piccolo«. Nasproti tem »patriotom« pa je nastopila inedenta, ki je naredila demcnatracijo proti Dompieriju. Trst, 10 novembra. Pri včerajšnji de-morstraciji so demonstrantje metali debelo kamnje v okna in nosili bandera. Kričali so vse mogoče stvari: „Viva Trieste italiana! Viva 1' Auatria 1 M____per 1' Italia!" Kamen je razbil šipe pri tramvajskem vozu. Iz ulice sv. Lazarja so šli okoli cerkve sv. Antona v ulico delle Zonta, kjer jih je policija ustavila in preprečila cadaljne demonstracije. Nekaj ];h je bilo aretiranih. Policija je VBa oborožena z revolverji Trst, 10. novembrs. Ob 11. uri po noii je bil ahod demonstrantov, na katerem ja govoril dr. Spadoni, da naj se danes ne prepirajo stranke, ampak se naj v nedeljo združijo za Bkapno velikansko demonstra oijo. Po shodu so ili zopet po mestu. Po« klanec Mazorana Je govoril, na ceBti, da bo pri otvoritvi državnega zbora najstrožje pridal dr. Korberja. Pri vogalu ulice del Sa-pore je Btala vrsta strežnikov, k&ttro eo dfj tacnstrantje prodrli. Policijski nadkomisar dr. Pckcč je dobil kamen v glavo. Pri zdravstveni postaji se je oglasilo deset ranjenih. Mcskva, 10. nov. Vsi slovanski in italijanski redoliubi bo pov8blj«ni, da se dne 4. dccinr.bra udeleže velike manifestacije v Parizu na »Scrbonni« v prilog slovansko-italijansVi vzajemnosti. Predsedoval bo De chanel. — Shod priredi »Keltsko slovanska liga". Predsednik odbora: Čerep Spiridorič. Gradeo, 10. nov. Danes zvečer jesko raj gotovo zadnja seja dež. zbora, ker n Vtis* Tt. H.b« II* S"* 9 | 9. zve c. i <321 | 7 8 | si. svzh. , obl 1f)! 7.zjutr.l 729 8 I 2. popol. | r.29-2 4'3 sr. ssvzh.; "pol. obl. I 0 0 13-5 p. m. jzah.1 del. obl. | Srednja včerajšnja tnnp«ratnr» 6 5*. ooira 51' Tužnim srcem podamo vsem znancem in sorodnikom žalostno vest, da je naša mati, oziroma stara mati, gospa Alojzija Šliber, ces. kr. okr. tajnika vdova, po dolgi in mukotrpni bolezni, včeraj dne 9. t. m. opoldne previdena s svetimi zakramenti za umirajoče v 77. letu svoje starosti mimo in udano v Gospodu zaspala. Pogreb predrage umrle bode jutri, v petek, ob pol 5. uri popoldne iz hiše ža-josti v Hrenovih ulicah št. 8. Blago umrlo priporočamo pobožni molitvi, proseč tihega sožalja. 1883 Žalujoči ostali. ** || Zobozdravnik s^s^s^s^svjs^s^? D^ E. Bretl je odpotoval k zborovanju zobozdravnikov v Berolin in ne ordinira do 15. t. m. 1882 1 Najs lovitejše medic, avtoritete uporabljajo Rogaški Styria-vrelec Pn -kron. katarih v grlu in bronhijihl e ■ mJ i v*e kočija Lepa, dvojno-vprežna •v- je naprodaj. Več se poizve pri Antonu de Schiava na Dunajski cesti št. 32. J88l 2_i Dunajska borza dn6 9. novembra. Skupna konv. renta, maj—november . . Skupna kouv. renta, jan,—julij .... Skapni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlala renta 4%...... Avitrijska kronska renta i%..... Avstrijska inv. renta 3'/,%...... Odrska j.lata renta 4%....... O trska kronska renta 1%...... Ojrska inv. renta 3l/i% ...... Avstro-ogrske bančne delnice..... Kreditne delnice......... London vista........... N imški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v. 40 mark............ BO frankov ........... italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 100--9990 1( 0 30 100 85 119-85 100-05 9l-2o 118 85 98 05 89-25 16 86 672->5 239 471/, 117-57'/, 23-51 1908 95 26 11-83 Po ugodni ceni sukneno blago pri R. Miklauc Ljubljana Špitalske ulice štev. 5. ■ »Kraški Teran" vsestransko garantiran vsled ^ ugodne letine, neprekosljive kvalitete ima Asa. j od 56 litrov dalje Anton Černe, posestnik v Tomaj i, p. Sežana. Op.: Cene so mu sedaj še ugodno nizke. 1769 10— r oP te Glavni dobitek : kron 25.000 kron : Srečke vojaškega spomenika priporoča a 1 krono J. C. Mayer, Ljubljana. 1753 12 Dobitki obstoje iz efektov in se ne izplačajo v denarju. 1 I 1 I Bukovi pragi, (švelarji) ® t se iščejo na prodaj, 2 50 m dolgi, popolno izdelano blago; posekani morajo biti do konca marca 1905, dobaviti jih je pa do konca junija 1905., event. tudi neobdelan les v dolgosti praga. (Stockzins). 1. Večji nadatek, podjetje prve vrste. Agentje dobe provizijo. fd Ponudbe na višjega iženerja Sigmunda Poppor, Dunaj III. Hauptstr. 31. Vedno najnovejši gramofoni kakor tudi plošče v največji izberi morete dobiti le pri zastopniku nemške akcijske družbe 2a gramofone Rudolfu Weber, urarju v JLjubljani, Dunajska cesta 20, nasproti kavarne ,.Evropa", v hiši gospoda Hribarja. Prodaja se na obroke. — Stare plošle se zamenjajo. Krojaški salon za gospode IVAN MAGDIČ LJUBLJANA ^ 1 Stari trg štev. 8. J i