Iihaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni Izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5
Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2 šilingov.
P. b. b.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek. Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XV.
Celovec, petek, 15. april 1960
Štev. 16 (935)
Obletnica izselitve v letu trojnega jubileja
Znak -ponižanja in brezpravnosti bi lahko imenovali ovalno ploščico, ki so jo morali nositi okoli vratu slovenski izseljenci, ko so jih, oropane doma in imetja, odpeljali v izseljeniška taborišča širom Nemčije. Za predstavnike „herrenvolka“ niso bili več ljudje, kot „sovražniki države in naroda“ so postali le še številke, ki so delile skupno usodo z milijoni drugih žrtev najhujšega nasilja, ki ga pomni zgodovina človeškega rodu. Kljub temu pa niso obupali; skupno s partizani in priporniki so tudi naši izseljenci raje prenašali neizmerno gorje, kakor da bi se uklonili krivici in nasilju in niti v času najhujšega trpljenja, ko so bili nacistični oblastniki že pijani zmagoslavja, niso zgubili vere v končno zrna go pravice.
Zato pa je ta ploščica predvsem znak časti m Junaštva, simbol idealov, h katerim se koroški Slovenci s ponosom priznavamo zlasti letos, ko obhajamo 15. obletnico osvoboditve. J udi trpljenje slovenskih izseljencev ima nam-rec svojo določeno težo na tehtnici, ki pred svetovno javnostjo in pred zgodovino kritično odmerja delež, ki ga je prebivalstvo Avstrije doprineslo za osvoboditev in zopetno vzpostavitev neodvisne domovine. In treba je ved-*l° spet opozarjati na dejstvo, da smo v bor-proti nacifašizmu prav koroški Slovenci ?oprinesli nesorazmerno velik delež za osvo-oditev Avstrije. To je potrebno še toliko ,°v. ker vse do danes nismo bili deležni s Krvjo irj brezmejnim trpljenjem zasluženega priznanja.
Če se v teh dneh spet posebno živo spominjamo aprilskih dogodkov 1942, potem moramo žal ugotoviti, da naši izseljenci 15 let Po osvoboditvi še vedno zaman čakajo, kdaj bo država izpolnila dano jim obljubo, kdaj jim bo priznala odškodnino, ki jim gre kot žrtvam nacizma. Ugotoviti namreč moramo, da je bila edina „nagrada“, ki so je bili doslej deležni, le salomonska premetenost iznajdljivih juristov, ki so po dolgem zavijanju in zvijanju paragrafov prišli do diskriminacijskega zaključka, da slovenski izseljenci niso vredni ugodnosti, kot jih zakon priznava osta lim pripornikom.
Podobno se godi tudi našim partizanom in borcem za svobodo. Namesto priznanja, ki so si ga zaslužili s tem, da so se takorekoč edini v mejah Avstrije z orožjem v roki uprli Nacističnemu okupatorju, so bili v zadnjih lesih deležni brezvestnega blatenja in izpostavljeni neutemeljenim obdolžitvam, medtem ko danes spet z nacističnimi odlikovanji in kljukastimi križi manifestirajo svojo „avstrijsko“ domovinsko zvestobo ljudje, ki so se pred 15 leti še junaško bojevali za končno zmago veli-konemškega rajha.
.J^tav tako pa v letu 15. obletnice osvobo-dftve ne moremo mimo tega. da ne bi opozo-r‘li na vso ogromno škodo, ki smo jo koroški Slovenci utrpeli na kulturnem in gospodarskem področju. Posebej moramo nanjo opozoriti zato, ker obhajamo letos tudi 40.oblet-n‘eo koroškega plebiscita, s katerim je pove-*ana štirideset let stara obljuba, da nam ho-J biti Avstrija pravična domovina, ki nas ne 0 zapostavljala zaradi narodnosti in jezika, Marveč nam bo priznala pravice in zagotovila popravno sožitje z nemško govorečimi so-,eZeIani. Dejansko pa smo kot hlapec leme] trideset let samo delali in gradili skupno orrtačijo in ko smo potrkali na vrata gospo-arjeva ter zahtevali zasluženo plačilo, ter-v pravico, smo vedno naleteli na gluha “sesa.
4n^eto*nie let0’ bo slavimo kar tri jubileje — ,. obletnico plebiscita, 15. obletnico osvobo-ttve 'm 5 obletnico podpisa državne pogod-c . bi bilo najbolj primerno, da se končno tjjjmi z neslavno preteklostjo in se na Ko-fkem uveljavijo načela nove res demokra-tene narodnostne politike, da manjšina ne bo seC J>v.‘ra marveč most za zbliževanje med jjednimi narodi in državami. Pač pa mora-i-° _uP,0toviti da dosedanje priprave za plc-'sW«e proslave nikakor niso izraz, novih odri SLIV me<l °bema narodoma v deželi, kajti ° ,r bodo igrali vodilno vlogo ljudje, ki so c e*”1-!01 7aklcti sovražniki koroških Sloven-da omenimo le najožjega sodelavca
Delegacija koroških Slovencev
se je zglasila tudi pri deželnem glavarju VVedenigu
Ko so se zastopniki koroških Slovencev — za Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem predsednik dr. Franci Zwifter in tajnik Rado Janežič ter za Narodni svet koroških Slovencev predsednik dr. Valentin Inzko in član odbora Franci Merfel — pred dobrim mesecem zglasili pri posameznih članih zvezne vlade na Dunaju ter jim izročili predloge za reševanje manjšinskega vprašanja, jim je bilo povedano, da je treba gotove konkretne predloge vložiti preko pristojnih mest v deželi.
Zato je štiričlanska delegacija koroških Slovencev prejšnji petek obiskala medtem ponovno izvoljenega deželnega glavarja Wedeniga. Skupno z vlogami, ki so jih pred enim mesecem predali članom zvezne vlade, so predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev izročili deželnemu glavarju še nadaljnje konkretne predloge posebno v smislu zadnjega pisma zveznega ministrstva za pouk ter ga prosili, da se zavzame za čim hitrejše reševanje slej ko prej nerešenega manjšinskega vprašanja.
Deželni glavar, ki je med polurnim razgovorom pokazal veliko razumevanje za probleme manjšine, je obljubil, da bo, v kolikor je to v njegovi pristojnosti oziroma pristojnosti dežele, ukrenil vse potrebno in bo tozadevno interveniral tudi pri zvezni vladi na Dunaju. Posebej je opozoril na prihodnji sestanek z zunanjim ministrom dr. Kreiskym po veliki noči in izrazil prepričanje, da bo pri nadaljnjih razgovorih med predstavniki zvezne in deželne vlade ter zastopniki manjšine gotovo prišlo do medsebojnega zbližanja v pogledih na reševanje manjšinskega vprašanja, kar bo bistveno omogočilo, da se končno doseže sprejemljiva rešitev tega za mirni razvoj in dobrososedsko sožitje tako važnega problema.
Franjo Golob: POMLAD (lesorez)
L
Vesele velikonočne praznike
VSEM BRALCEM IN SOTRUDNIKOM
uredništvo in uprava Slovenskega vestnika
Afriški narodi na poti k svobodi in neodvisnosti
Da je kolonialni politiki v Afriki v bistvu že odbila zadnja ura, je splošno znano in so se s tem zgodovinskim dejstvom v glavnem sprijaznili tudi v deželah, ki imajo še kolonialne posesti na „črnem kontinentu". V posebni meri velja to za Angleže, ki so uvideli, da kolesa zgodovine ne morejo več zaustaviti ali celo zavrteti nazaj, zato skušajo svoje interese prilagoditi novemu položaju. O tem govorijo njihova prizadova-nja v Srednji Afriki, kjer stremijo za neko koeksistenco med rasami, da bi dosegli vzdušje, v katerem bi bilo čim manj trenj, čim manj napetosti, da bi se tako čim hi-tieje vživeli v novi položaj.
Na drugi strani pa so tudi ljudje in države, ki se s tem razvojem še vedno niso sprijaznili in skušajo na vse načine reševati svoje privilegije. Da omenimo le politiko Francije v Alžiru, kjer se že šesto leto bije neizprosen boj med narodom, ki hoče biti svoboden in neodvisen, ter kolonialnim režimom, ki z oboroženo silo zatira osvobodilno gibanje domačega prebivalstva.
Ravno fa boj pa je med afriškimi narodi skoval solidarnost, ki daleč presega narodne in državne meje ter povezuje v močno enotnost številne milijone Afričanov na vsem kontinentu. V tej solidarnosti so združeni
Zvezni prezident dr. Scharf bo obhajal svojo 70-letnico
Dne 20. aprila bo zvezni prezident dr. Scharf obhajal svoj 70-letni življenjski jubilej. V ta namen je bil ustanovljen poseben odbor, ki se bo trudil za ureditev novega študentskega doma na Dunaju, ki bi ga imenovali po zveznem prezidentu dr. Scharfu.
teko narodi, ki so si že priborili svobodo in neodvisnost, kakor tudi drugi, ki se za te ideale še bojujejo.
To solidarnost so afriški narodi ponovno manifestirali tudi na nedavni konferenci za mir in varnost afriških dežel v ganski prestolnici Akri, kjer se je zbralo blizu dve sto delegatov. Na štiridnevnem zasedanju so v prvi vrsti obravnavali vprašanja francoskih atomskih poskusov v Sahari, rasne diskriminacije v Južni Afriki ter osvobodilne vojne v Alžiru, ob zaključku pa so sprejeli sklepe, v katerih se odražata odločnost in nepremagljiva sila afriških narodov.
Predsednik ganske vlade dr. Kvarne Nkrumah je kot gostitelj pozdravil zbrane
deleoete in dejal da bo moč samo č» k«-,-, do vse afriške države enotne, odpraviti zadnje ostanke kolonializma in doseči, da bo Afrika v sedanjem položaju, ko je svet razdeljen na dva bloka, lahko igrala pomembno posredovalno vlogo v duhu pozitivne nevtralnosti. Ob koncu konference pa je ganski predsednik poudaril, da čaka Afriko še težaven boj, vendar bo z žrtvami mogoče zagotoviti zmago, zato naj se udeleženci konference vrnejo v svoje dežele z novo življenjsko silo in naj nadaljujejo boj z novimi močmi, dokler ne bo dosežena zmaga. Kajti „Afrika je na pohodu k svobodi in je na tem pohodu tudi nobena sila ne more ustaviti".
15-letnica obnove socialistične stranke
Včeraj pred petnajstimi leti — 14. aprila 1945 — je bila obnovljena Socialistična stranka Avstrije, ki je morala po februarskih dogodkih leta 1934 pod pritiskom avstro-fašistične diktature opustiti javno politično delo. še zaradi vojnih dogodkov so se pred petnajstimi leti zbrali na Dunaju zastopnik! bivše Socialdemokratske stranke, svobodnih sindikatov in socialističnih borcev za svobodo, da ustanovijo Socialistično stranko Avstrije.
Ob 15-letnici obnove socialistične stranke je vodstvo SPO naslovilo na avstrijsko prebivalstvo proglas, v katerem se spominja zgodovinskega dogodka pred 15 leti. V proglasu je govora o dobi zasledovanja in zatiranja po letu 1934, ko so bili socialdemokratska stranka in svobodni sindikati razpuščeni, njihovi funkcionarji pa vrženi v zepere in taborišča, mnogi pa so padli v junaški borbi ali pa so bili obsojeni na smrt.
Posebej je v proglasu govora o uspehih, ki jih je Socialistična stranka Avstrije dosegla v povojnih letih obnove in izgradnje. Ob koncu se SPC> ob 15. obletnici obnove republike in obnove socialističnega gibanja Avstrije obrača na avstrijsko ljudstvo s pozivom, da sodeluje pri uresničitvi velikih ciljev za dosego življenja brez bede in strahu, za svet miru in svobode.
Italija preživlja najhujšo vladno krizo po zadnji vojni
vojnega zločinca Maier Kaibitscha stotnika Karla Fritza, o katerem je bivši zvezni prezident dr. Renncr obljubil, da bo zaradi sodelovanja pri izseljevanju postavljen pred ljudsko sodišče — tako dolgo tudi ni mogoče govoriti o pripravljenosti na enakopravno in prijateljsko sodelovanje.
Vendar pa nas vera v končno zmago resnice in pravice, vera, ki je dajala poguma našim izseljencem v letih največjega trpljenja in ki je hrabrila naše partizane v neenakem boju proti sovražni premoči, tudi danes krepi v prepričanju, da bodo prej ali slej tudi z.a naše ljudstvo zazvonili velikonočni zvonovi, da bomo koroški Slovenci slavili dan vstajenja v novo enakopravno življenje!
Ko je 24. februarja odstopila Segnijeva vlada, ker so ji liberalci odpovedali podporo, se je v Italiji začela vladna kriza, ki dejansko — z izjemo zelo kratke ,,medigre“ Tambro-nija — traja še danes. Najprej so obstojali že dobri izgledi, da bo Segniju uspelo sestaviti novo vlado takoimenovanega levega centra, vendar so to namero onemogočili desničarski krogi demokristjanov ob izdatni podpori Vatikana. Pozneje se je reševanja krize lotil Tambroni. ki pa je ponovno zašel v staro napako, ko je sestavil vlado iz samih demokristjanov. Za o je v skupščini doživel zasluženo in splošni pričakovano „nagrado“, da so njegovo vlado podprli razen demokristjanov le še neofašisti. S tem pa se ie praktično tudi že začel drugi del vladne krize, kajti vodstvo demokristjanske stranke je pod pritiskom jav-
nega mnenja Tambror.ija prisililo, da je podal ostavko.
Tako je ostala Italija spet brez vlade in se v političnih krogih zaskrbljeno sprašujejo, kje in kako bo mogoče najti izhod iz krize, kot je Italija po drugi svetovni vojni še ni doživela. Mnogi govorijo, da bo ta izhod nujno treba iskati v predčasnem razpustu parlamenta. in v novih volitvah, predvsem pa prevladuje mnenje, da je tudi za Italijo napočil čas, ko bo moral sedanji vladajoči razred omogočiti sodelovanje pri upravljanju države tudi naprednim delavskim silam. Sedanja vladna kriza namreč dovolj jamo kaže, da ie v nevarno krizo zašla tudi vladajoča demokristjanska stranka in da se je ta kriza globoko zajedla tudi v politični sistem in režim Italije sploh.
vlIS
Dobro sosedstvo terja tudi napore
Prejšnji teden je Zvezna ljudska skupščina FLR Jugoslavije zaključila svoje prvo letošnje zasedanje. Na dvodnevni seji je obravnavala in končno sprejela vrsto gospodarskih zakonov in predpisov, ki bodo koristno vplivali na nadaljnji razvoj in krepitev jugoslovanskega gospodarstva.
Na zasedanju je bilo govora tudi o zunanjepolitičnih vprašanjih in je bilo zlasti poudarjeno, da posveča Jugoslavija veliko skrb razvoju sodelovanja s svojimi sosedi. V tej zvezi je izjavil državni podtajnik za zunanje zadeve Srdjan Priča, da pomenita nedavni obisk podpredsednika jugoslovanske vlade Todoroviča v Grčiji in obisk avstrijskega zunanjega ministra Kreiskega v Jugoslaviji prispevek k razvoju odnosov Jugoslavije z Grčijo in Avstrijo. Prav tako je nedavni obisk italijanskega podtajnika Folchija v Jugoslaviji prispeval k boljšemu medsebojnemu razumevanju, kateremu bo služil tudi obisk jugoslovanskega zunanjega ministra Popoviča v Italiji.
Takšen razvoj odnosov — je dejal podtajnik Priča — naj bi sčasoma potisnil v ozadje vse tisto, kar obsega odprte ali latentne probleme v naših stikih s temi deželami. Tu ne gre za izmikanje tem problemom — in mednje sodi tudi manjšinsko vprašanje — marveč za to, da terjajo obveznosti dobrega sosedstva potrebne napore, da se ne bi zgodilo, da bi postalo tisto, kar je latentno, aktualno, da bi težave prerasle v velik problem.
Organizaciji združenih narodov očitajo potratnost
nenje drugih:
Razume se, da so v pogovorih obravnavali tudi vprašanja, ki so danes se odprta med obema deželama in kjer je na prvem mestu vprašanje položaja slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Različnost pogledov na to vprašanje je izražena tudi v tem, da zaključni komunike ločeno omenja jugoslovansko in avstrijsko stališče. Vendar je bilo tako z jugoslovanske kot tudi z avstrijske strani izraženo mnenje, da ni takšnih spornih vprašanj med Avstrijo in Jugoslavijo, katerih ne bi bilo mogoče rešiti s skupno dobro voljo in ob spoštovanju obstoječih mednarodnih obveznosti, zlasti avstrijske državne pogodbe in njenega 7. člena.
Z jugoslovanske strani je bilo popolnoma jasno izraženo stališče, da je dejansko izpolnitev črke in duha avstrijske državne pogodbe v zvezi z manjšino mogoče doseči edinole z resničnim zagotovilom njenega trajnega obstoja in neoviranega razvoja. Tudi avstrijska stran je v deklaraciji potrdila svojo pripravljenost, da spoštuje obveznosti 7, člena državne pogodbe in rešuje to vprašanje v duhu avstrijske ustave. Na tiskovni konferenci v Beogradu je Kreisky sicer opozarjal na določene razlike v mednarodnopravnem položaju glede Koroške in Tirolske, vendar je svoja izvajanja zaključil z mislijo, da je „treba jemati v poštev okoliščino, da potrebuje v določenih pogojih manjšina močnejšo zaščito kot pa večina”, z drugimi besedami, da manjšinske zaščite ni mogoče uresničevati zgolj na temelju formalne enakopravnosti.
Ob odhodu avstrijske delegacije iz Jugoslavije je mogel vsak stvarni opazovalec priti do zaključka, da je obisk pripomogel k obnovitvi boljšega vzdušja v odnošajih med obema sosednima deželama in da pomeni dobro obljubo za prihodnost. Če je kdo od tega obiska pričakoval ali demagoško zahteval kaj drugega, ta je seveda moral v svojih nerealnih pričakovanjih biti nezadovoljen. Takšno nerealistično stališče do avstrijsko-jugoslovan-skih pogovorov je žal zavzel tudi del avstrijskega tiska v svojih komentarjih . . .
Spričo velikega obsega, ki ga je takšno nestvarno poročanje zavzelo v avstrijskem tisku, je dr. Kreisky svojim zunanjepolitičnim akcijam dodal še, lahko rečemo, notranje politično diplomatsko akcijo. Na sestanku z novinarji na Dunaju je podal še enkrat izčrpno poročilo o svojih diplomatskih potovanjih in še posebej o svojem obisku v Jugoslaviji. Da bi odstranil vsak dvom o finančnih pogajanjih z Jugoslavijo, je minister Kreisky poudaril, da je vprašanje avstrijskega imetja v Jugoslaviji bilo dokončno rešeno v avstrijski državni pogodbi in da avstrijska delegacija v Beogradu seveda ni zahtevala in niti ni mogla zahtevati kake spremembe teh določb državne pogodbe. Pač pa je šlo za dogovor o odškodovanju Jugoslavije za njene terjatve nasproti Avstriji, pri čemer je težava nastala zaradi tega, ker je Avstrija spremenila pogoje za povračilo teh terjatev, kakor so bili do govorjeni že pred leti. Vprašanje je bilo za to odloženo za poznejša pogajanja finančnih izvedencev.
Dr. Kreisky je tudi razločno povedal, kako je dejansko bilo obravnavano vprašanje slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Iz njegovih pojasnil je vsakdo lahko izvedel, da je to obravnavanje v Beogradu bilo takšno, kakršnega je bilo mogoče pričakovati v skladu /. večkrat izraženim načelnim stališčem Jugoslavije. Dr. Kreisky je povedal, da je jugoslovanska stran pri teh pogajanjih nastopa la taktno in da se ni posluževala metode pritiska na Avstrijo, marveč da je izražala prepričanje, da je za napredek neogibno potrebno, da se avstrijska vlada sporazumeva s predstavniki manjšine. Dr. Kreisky .je zbranim novinarjem poudaril, da je ta zahteva upravičena in zakonita in da je tudi sam mnenja, da je takšno sporazumevanje potrebno in da ga namerava uresničevati, pa naj bo to komu prav ali ne.
'Zal pa je treba ugotoviti, da tem nedvomno pozitivnim prizadevanjem avstrijskega zunanjega ministra, postaviti stvari na svoje mesto in pojasniti nejasnosti, ni sledila ustrezna pripravljenost avstrijskega tiska, da bi ministrova izvajanja posredoval javnosti. Dejstvo je namreč, da je le majhen del listov objavil tisti del izjav Kreiskega, ki zadevajo vprašanje manjšin. Izjema ni niti socialistični tisk. S tem je avstrijska javnost dejansko neobvešče-na o resničnem položaju in izključena od sodelovanja pri reševanju enega izmed zelo pomembnih in za avstrijsko demokracijo simptomatičnih vprašanj.
Ne more, biti dvoma o tem, da je res pomembno, da namerava zunanji minister v najkrajšem času spet stopiti v stik s predstavniki koroških Slovencev, kar bo gotovo priložnost, da pridejo do izraza potrebe in želje slovenske manjšine, Nedvomno je pravilno, da na ta način manjšina de faeto dobiva priznanje subjekta v pogovorih o ureditvi svojega položaja, da ni samo pasiven objekt diplomatskih pogajanj.
Toda še mnogo pozitivnejše bi bilo, če bi
Generalni sekretar OZN Dag Hammarsk-jold je pred nedavnim zastavil odboru za proračun OZN vprašanje, ali res potrebujejo uprave in razne delegacije OZN iz leta v leto vedno več novih dragocenih perzijskih preprog in zakaj je potrebno vse uradne prostore opremljati samo z najizbranejšim pohištvom in opremo?
To vprašanje je vsekakor upravičeno, kajti letni proračun OZN za reprezentančni fond se že nevarno bliža eni milijardi dolarjev, to se pravi, da izda v te namene vsako leto blizu 25.000,000.000 šilingov.
Sicer drži, da mora organizacija, kot so to Združeni narodi, tudi reprezentirati, saj predstavlja najvišjo oblast na svetu. Vendar je vprašanje, ali sodijo iz leta v leto vedno novi avtomobili, vedno nove dragocene perzijske preproge in vedno večji izdatki za pijače res med nujne in potrebne izdatke reprezen-tacijskega fonda? Proti stalnemu naraščanju teh izdatkov se generalni sekretar Hammarsk-jold zaskrbljeno bori že ves čas svojega mandata, toda doslej izgleda še ni uspel in se strokovnjaki za proračun še naprej prijemajo za glavo, ko morajo preskrbeti sredstva za „nujne in potrebne" reprezentančne izdatke.
Tako je novi proračunski revizor, Indijec Sirma, potožil, da ima sicer polno razumevanje za reprezentančne potrebe ljudi, ki predstavljajo Združene narode, ne more pa razu-
Kakor predzadnjo nedeljo na Štajerskem in Predarlskem, tako tudi zadnjo nedeljo na Gradiščanskem in Nižjem Avstrijskem ni prišlo do večjih sprememb v razmerju med posameznimi strankami. Obe veliki stranki sta v glavnem obdržali položaj, le pri molih strankah se je tudi v teh dveh deželah pokazal isti razvoj kot v ostali Avstriji: namreč da je FPO nekoliko pridobila na glasovih, ne da bi si s tem okrepila vpliv, medtem ko je KPO' ponovno utrpela občutne izgube.
Deželnozborske volitve na Gradiščanskem bi lahko pomenile bistveno spremembo, ker je šlo v bistvu le za en sam mandat razlike, vendar je ostalo vse pri starem. Slej ko prej ima DVP 16 mandatov, SPO 15 in FPO'1. Vsekakor pa je značilno, da je OVP v pretežno agrarni deželi zgubila blizu tri tisoč
hkrati tudi avstrijska demokratična javnost imela priložnosti izvedeti, da so zahteve manjšine po izboljšanju in utrditvi svojega položa ja na osnovi državne pogodbe popolnoma zakonite in da nikakor ne pomenijo nelojal nosti do avstrijske države. To bi bilo najmanj, kar bi bil avstrijski tisk dolžan storiti ne samo nasproti manjšini, marveč zlasti nasproti celotni avstrijski javnosti, ki je bila doslej o manjšinskem vprašanju praviloma nc točno, pomanjkljivo in pogostoma potvorjeno in nedobronamerno informirana.
Ne dvomimo o tem, da bi v takem primeru odločilni del avstrijske demokratične javnosti podprl pozitivna prizadevanja za pravičnejše urejanje manjšinskega vprašanja v skladu z mednarodnimi obveznostmi Avstrije. S tem bi bil storjen tudi odločilni korak k trajnemu in sproščenemu razvoju dobrega sosedskega razmerja z Jugoslavijo.
.Hali razgledi*, 9. 4. 1960, Ljubljana
meti, da razni delegati iz proračunskih sredstev nabavljajo preproge, gobeline, umetnine, pohištvo in pisarniško opremo in stroje ter celo delikatese in pijače, kar si pustijo dostaviti na svoje domove, kjei; si s temi predmeti urejujejo „privatne pisarne". Samo v zadnjih treh letih so iz sredstev OZN nakupili za 13 milijonov dolarjev raznih konzerv morskih rakov in drugih delikates ter za 145 milijonov dolarjev raznih žganih pijač, medtem ko so 440 milijonov dolarjev porabili za nabavo raznih preprog. Posebno poglavje predstavlja vsakoletna nabava novih luksuznih avtomobilov, medtem ko „«tare“ vozove, ki so prevozili le nekaj tisoč kilometrov, prodajo zelo poceni gotovim trgovcem, od katerih si jih potem kupujejo — seveda po malenkostnih cenah — delegati in uslužbenci OZN, ki pa stroške vzdrževanja spet prenašajo na OZN.
Zaradi tega pretiranega luksuza in potrate so bile izrečene že mnoge pritožbe zlasti s strani raznih državnikov in diplomatov, ki sc na sedežu OZN zglasijo le kot gostje. Končno so nekatere delegacije pri OZN le zaprosile generalnega sekretarja, naj določi posebno komisijo, ki bo preiskala razmere in predlagala protiukrepe. Ker pa so med tistimi, ki se jim očitno dopade potratno reprezentira-nje, zelo vplivne delegacije, so izgledi za strogo reformo pač zelo majhni.
glasov, ko jih je pri teh volitvah dobila 78.315, dočim jih je pri zadnjih volitvah imela še 81.144. SPO je tokrat dobila 75.091 glasov (pri zadnjih volitvah 75.876) in znaša zguba 785 glasov. FPO’ pa je število svojih glasov povečala od 4805 leta 1956 na 7486 tokrat, vendar ji kljub temu ni uspelo pridobiti drugega mandata, ki bi lahko pomenil jeziček na tehtnici. KPO je tudi na Gradiščanskem zgubila skoraj polovico svojih glasov iz leta 1956 (3123) in jih je tokrat ohranila le še 1772.
Občinske volitve na Nižjem Avstrijskem so bile zadnjo nedeljo izvedene v 1651 občinah. OVP je skupno dobila 427.634 glasov in 14.696 mandatov (pri zadnjih občinskih volitvah leta 1955: 425.476 — 14.289); SPO tokrat 343.661 glasov, 6747 mandatov (1955: 349.405 — 6835); FPO v nedeljo 12.945 — 99; KPO letos 22.453 glasov in 139 mandatov (1955: 35.970 — 298). Ker FPO pri občinskih volitvah leta 1955 ni kandidirala, tozadevna primerjava ni mogoča, dejstvo pa je, da je pri lanskoletnih državnozborskih volitvah dobila na Nižjem Avstrijskem še 32.846 glasov.
SZ o gospodarskem sodelovanju
V času, ko se zahodnoevropske države prizadevajo za sodelovanje med gospodarskima organizacijama EGS in EFTA, je zanimiv predlog Sovjetske zveze, ki je predlagala konferenco ministrov za trgovino vseh evropskih držav. Tozadevni predlog je Sovjetska zveza naslovila na komisijo OZN za Evropo ter predlagala, naj bi bila tozadevna konferenca v bližnji prihodnosti in bi na njej govorili o ukrepih za razširitev zunanje trgovine na „vseevropski podlagi“ in za razširitev vseevropskega regionalnega trga.
Hannover. — Ob 15-letnici osvoboditve so imeli v raznih bivših koncentracijskih taboriščih spominske proslave, ki so se jih udeležile delegacije bivših pripornikov iz raznih držav. Taka proslava je bila tudi v nekdanjem nacističnem taborišču Bergen-Belsen- kjer je našlo smrt poleg drugih tudi okoli 10.000 Židov. Na proslavi je član deželne vlade Benemann izjavil, da zli duh antisemetizma v Zahodni Nemčiji še vedno živi.
Atene. — Grški tisk je poročal o sklepu poveljstva Atlantskega pakta, da bo na Kreti središče za vežbanje čet NATO, kjer bodo predvsem vadili z dirigiranimi sredstvi za majhne daljave. Tozadevni sporazum bodo v kratkem podpisali med Grčijo in NATO.
Washington. — Te dni so se sestali v Washingtonu zunanji ministri Amerike, Britanije, Francije in Zahodne Nemčije. Na sestanku so razpravljali o vprašanjih, ki bodo prevladovala na bližnji konferenci najvišjih predstavnikov Zahoda in Vzhoda, ki se bo 16. maja pričela v Parizu.
Ljubljane. — Prejšnjo nedeljo so se v Ljubljani zbrali na spominski proslavi preživeli internirani iz nekdanjega taborišča Buchenvvald. Na proslavi je bilo poudarjeno, da je Buchenvvald edino nacistično taborišče, ki se je samo osvobodilo. Slavnostni govornik je,na proslavi izrazil upanje, da se Buchenvvald ne bo nikoli več ponovil in da bo na svetu zavladal mir. Spomin svojih tovarišev, ki so v taborišču umrli kot žrtve nacifašističnega nasilja, so počastili z enominutnim molkom.
Budimpešta. — Čez nekaj mesecev bodo položili prve temelje za 4000 km dolgi naftovod, ki bo povezal naftna področja Sovjetske zveze s štirimi vzhodnoevropskimi deželami:	Poljsko, Vzhodno
Nemčijo, Češkoslovaško in Madžarsko. Naftovod bo začel pri Kujbiševu na Volgi in bo šel do Minska, kjer se bo razcepil v dve veji; ena bo vodila prek Poljske v Vzhodno Nemčijo, druga pa prek Češkoslovaške na Madžarsko. Naftovod, za katerega so glavni načrt izdelali sovjetski inženirji, bo predvidoma dograjen v štirih letih.
Bonn. — Zahodnonemška vlada je protestirala proti sovjetskim obtožbam, češ da se v Zahodni Nemčiji znova pojavljajo militarizem in revanšne težnje ter da se vedno bolj krepe fašistične sile. Vendar tega protesta nihče na svetu ne jemlje resno, ker je splošno znano, kakšno smer je ubrala Zahodna Nemčija ood kanclerjem Adenauerjem.
Kadunci. — Guverner Bel je v skupščini Severne Nigerije izjavil, da bo v Britanskem Kamerunu meseca februarja 1961 plebiscit o tem, ali se želi ljudstvo te dežele priključiti neodvisnemu Kamerunu ali nigerijski federaciji. Trenutno je Britanski Kamerun pod skrbništvom Združenih narodov, upravo nad njim pa ima Velika Britanija.
Munchen. — Po nedavnih volitvah nO Bavarskem, kjer je socialdemokratska stranka Nemčije dosegla velike uspehe, so izvolili tudi mestni odbor v Muncheno-SPD ima v odboru 34 sedežev, CDU P° 16, zato so dobili socialisti prvega in tretjega župana, krščanski demokrati pa dragega župana. Obe najmočnejši stranki sta se sporazumeli, da bosta po možnosti sodelovali v vseh vprašanjih.
London. — V britanskih političnih krogih je opaziti živahno zanimanje za najnovejši načrt predsednika sovjetske vlO" de Hruščeva glede Berlina. Hruščev ie namreč izjavil, da bi bila Sovjetska zve-za pripravljena priznati sedanje stanje v Berlinu, če bi se zahodne sile obvezal©' da omejijo zopetno oborožitev Zahodne Nemčije.	%
Frankfurt. — V okraju Friedberg s° V zadnjih dneh ponovno oskrunili dvoje v dovskih pokopališč.
Tudi volitve na Gradiščanskem in Nižjem Avstrijskem
niso privedle do bistvenih sprememb
Tudi pesem doprinaša k mirnemu sožitju in sodelovanju med narodi
PO DESETLETJIH SPET PRISRČNO SREČANJE Z „LIRO“ IZ KAMNIKA
V treh dvoranah je preteklo soboto in nedeljo spet zadonela slovenska pesem, tokrat iz grl pevcev Prvega slovenskega pevskega društva »Lira' iz Kamnika. Samo trije kraji — Loče nad Baškim jezerom, Do-brla vas in Pod Jerberkom — in vendar bo ostal spomin na ta drugi obisk »Lire" no Koroškem in na njene koncerte še dolgo živ med pevci in ljubitelji naše pesmi od Čile do Pliberka in od Kapelških grap do južnih vznožij Svinje planine. Ostal bo živ zaradi premnogih lepih pesmi, ki jih pri nas Poredko slišimo tako ubrano in sproščeno zapete, zaradi odličnih tenorjev in solistov, ki so nas zadivili, predvsem pa zaradi prisrčnosti, v kateri smo se znašli povsod, posebej pa še ob slovesu po koncertu Pod Jerberkom, ko so z dragimi gosti iz Kamnika naše pevke in pevci ponosno in vzpodbudno zapeli »Zdaj zaori pesem o svobodi" in številne druge. Ko smo družno pili požirek iz pokala, ki ga je Lira dobila pred 65 leti podarjenega ob svoji prvi turneji po Koroški v Skočidolu, smo se spominjali * *ež-kih časov, ki smo jih od takrat preživeli. In v naših srcih je znova pomladansko vzvalovilo spoznanje, da smo jih prestali prav zaradi ljubezni do svoje pesmi, tega draguljar ki se ga vsi tako oklepamo, ker nam vliva vedno znova pogum in vero v našo bodočnost.
S 35 pevci se nam je predstavila »Lira". Takorekoč tri generacije so bile zastopane v njenem zboru od 72 let starega sivega očanca, okoli katerega so ostali mlajši pevski tovariši navzdol do starosti 23 let. In ko je pred zbor stopil dirigent Ciril Vrem-š a k, da za uvod intonira stoletja staro slovensko iz kmečkih uporov „Le vkup, le vkup, uboga gmajna", je stal pred zborom dirigent in komponist, ki že 40 let zvesto služi svojemu zboru in ga drži večno mladega in čilega. V tej budnici k zbiranju za staro pravdo smo spoznali lepi in sproščeni bas Iva Kordaša, ki nas je v teku koncerta še večkrat prevzel enako, kakor bariton mladega harmonizatorja Sama Vremšaka.
Težko je biti kritik tako ubranega zbora z lepimi čistimi glasovi, ki poje, kakor bi se igral s pianissimi in torti. Vseh 18 pesmi njegovega koncerta, tako umetne kakor narodne, so ugajale. Za vse lahko rečemo, da so bile doživet prerez stvaritev slovenskih skladateljev Venturinija, Tomca, Gobe-ca, Prelavca, Bučarja in Adamiča. Od njih se je posebno vtisnila v spomin Gobčeva »Nič več ne bom hodil", v katere besedilu je naš Podjerberčan Miro Miškulnik pisal o dekletu, ki je v Skof'čah doma. Med narodnimi smo poleg priredb F. Marolta, R. Simo-niftija, C. Vremšaka in J. Boleta zlasti obču-

V celovškem gledališču Donizettijeva opera
„Lucia di Lammermoor“
n Celovško Mestno gledališče je prejšnji teden poskrbelo spet za novo presenečenje, ko le po operetnih komadih zadnjih mesecev pripravilo premiero Donizettijeve opere „Lucia di Lammermoor“. Čeprav spada ravno ta opera med najboljša dela znanega komponista — v celoti je pod njegovim imenom izšlo blizu 70 opernih del — jo le redko srečavamo na °drih in dajejo zlasti v nemško govorečih deželah, v kolikor se sploh poslužujejo Domzet-jjj*« prednost raje njegovim komičnim operam. Zato je zasluga vodstva celovškega gleda-nsca \e večja, da se je odločilo za veliko tragično operot ki je doživela sijajne uspehe že na vseh velikih odrih sveta.
Gotovo je pri uprizoritvi tega dela velika težava v tem, da zahteva naslovna vloga pevko posebnega formata, s kakršno pač ne razpolaga vsako gledališče. Tudi celovško gledališče si je moralo „izposoditi“ Lucio neposredno iz Italije in je Irena Gasperoni izpolnila vsa pričakovanja tako glede petja kot tudi glede igranja. Poleg nje je kot gost sodeloval tudi italijanski tenorist Luigi Tavolari, ki pa mu je le z izrazitim južnaškim temperamentom uspelo nekoliko izravnati glasovne slabosti, zato pa se je tokrat pokazal z najboljše strani stalni član celovškega ansambla Henry Philips, ki je (mogoče iz solidarnosti do italijanskih gostov) prav tako pel v italijanščini in tako svojemu glasu dal šele pravi okvir. V manjših vlogah so se uspešno uveljavili Slavko Aljinovič, Franz Pacher, John Reynolds, Betty Kopler in tudi zbor pod vodstvom Franza Gerstackerja je rešil svo-lo nalogo v zadovoljstvo občinstva.
Glasbeno vodstvo je bilo pri Gustavu Wiese v dobrih rokah; tudi scenarija, ki jo je oskrbel arhitekt K. E. Spurny, ter kostumi Anny Arnoldove so uspešno prispevali k dobremu poteku uprizoritve; glavna zasluga pa nedvoumno velja režiserju Fredu Schulzc-čiolzu.
Že pri eni izmed zadnjih premier smo v našem listu zapisali, da je celovški gledali-ski ansambel zmožen z uspehom uprizoriti tudi težje komade. Premiera Donizettijeve „Lu-de di Lammermoor“ je to vsekakor potrdila.
dovoli priredbi mladega 30-letnega Sama Vremšaka »Kranjčičev Jurij" in »Ženka mi v goste gre", posebej pa sta med hvaležnimi poslušalci užgali Simonittijeva »Plovi, plovi" in Maroltova »Ribniška”. S „So še rožce v hartlnu žalovale" in »Pojdam v Rute" pa je dirigent Ciril Vremšak pokazal dve svoji priredbi v koroškem peteroglasju. Za zaključek koncerta je »Lira" postregla z dvema ruskima narodnima in sicer s »Pripovedko o razbojniku Kudejaru" in s »Pesmijo o Atamanu Platovu" v priredbi dirigenta zbora donskih kozakov Sergeja Ž a -rova. V prvi kakor drugi smo doživeli odlično zapeto rusko narodno pesem, kjer sc se ob prelepi spremljavi zbora odlikovali tako Ivo Kordaš kot solist in pa polni in čisti tenorji zbora.
Dragi gostje iz Kamnika v — žal — kratkem času svojega bivanja med nami niso le peli, temveč so spoznali tudi vigredno lepoto naših krajev. Videli so lepoto naših jezer in naših gora. Na Ruštatu pri Velikovcu smo jim posredovali spomin na sliko Podjune in njeno ljudstvo, njihovo oko pa je objelo tudi Kamniške planine, pod katerimi domujejo. Na poti preko Kotmare vasi in Bilčovsa v Pod Jerberk pa smo jim ob zahajajočem soncu odkrili svet Miklove Zale, Janežiča in Einspielerja vse tja do domovine Matije Majarja — Ziljskega na našem zapadu. Na gosposvetskem polju so gledali stoletne znanilce naše zgodovine in ko smo se povzpeli k cerkvici na Šfalenski gori, se je v toplem popoldanskem soncu kopala vsa naša domovina, naš mili kraj.
Mnogo lepih in odličnih zborov smo koroški Slovenci zadnja leta slišali kot goste na koroških tleh. Vsak zbor je bil doživetje zase. V njihovo vrsto je minulo soboto in nedeljo vstopila tudi »Lira", kajti posredovala nam je veliko lepega in bratsko pri-
OBJAVA
V petek, dne 22. aprila 1960, v času od 13. ure do 17. ure je na Državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence v Celovcu »Dan staršev'. Starši naših dijakov imajo priložnost, da se o učnih uspehih svojih otrok porazgovorijo z vsemi profesorji.
Sprejemni izpiti za prvi razred in po potrebi tudi za višje razrede bodo v soboto, dne 9. julija 1960, to je prvi dan velikih počitnic.
Ravnateljstvo Državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence v Celovcu
srčnega. V zelenečo se pomlad nam je prinesla cvetja svojih src in svojih grl. Vzpodbudno — kakor je ob slovesu dejal predsednik SPZ dr. Franci Zvvitter — nam je zapela „Le vkup, le vkup”, s svojo pesmijo pa je doprinesla tudi nov kamen k stavbi mirnega sožitja, razumevanja in sodelovanja med narodi sosedi, ki jo v tem delu sveta gradimo s pesmijo in kulturno izmenjavo vsi, ki dobro v srcu mislimo.
KULTURNE DROBTINE
JR Glasbeni festival v Firenzah, ki spada med najbolj pomembne umetniške dogodke v Italiji, bodo 10. maja odprli z uprizoritvijo Cherubinijeve „Elise“. Septembra pa bo italijanska akademija za glasbo in lepo umetnost priredila v Firenzah vrsto spominskih prireditev ob 200. letnici rojstva slavnega italijanskega glasbenika Cherubinija.
* 14. mednarodni kongres za znanstveni film bo v času od 19. do 26. septembra v Pragi, kjer bodo priredili tudi filmski festival, ki bo pokazal vlogo kinematografije v službi znanosti.
,Oscarji“ za leto 1959
Akademija za filmsko umetnost v ameriškem filmskem mestu Hollywood je prejšnji teden podelila nagrade — Oscarje — za najboljše filme in najboljše igralce v le'u 1959.
Najboljši film: »Ben Hur" (ZDA), ki je prejel kar 11 Oscarjev;
najboljša igralka: Simone Signoret za vlogo v filmu »Cesta gosposkih četrfi";
najboljši igralec: Charlfon Heston za vlogo v filmu »Ben Hur”;
najboljši režiser: VVilliam Wyler za film »Ben Hur";
najboljši tuji film: »Črni Orfej" (Francija);
Najboljša igralka stranskih vlog: Shellev VVinters za vlogo v filmu »Dnevnik Ane Frank";
najboljši igralec stranskih vlog:	Hugh
Griffith za vlogo v filmu »Ben Hur";
najboljši dokumentarni film:	»Serenget!
ne sme umreti” (Nemčija);
najboljši kratkometražni film: »Zlata ribo* (Francija);
najboljši dokumentarni kratkometražni film: »Sfeklo" (Nizozemska);
najboljša pesem v filmu: »Veliko upanje", ki jo poje Frank Sinatra v filmu »Luknja v glavi”;
najboljši izvirni scenarij: pisec komedije »Razgovor v postelji" Russel Rouse in Cla-rence Greene.
Skupno je akademija podelila 22 Oscarjev, od katerih jih je polovico dobil film »Ben Hur". Film »Dnevnik Ane Frank” pa je prejel tri nagrade.
Janko Pleterski:
Materinščina otrok
in pouk na koroških osnovnih šolah (PONATIS IZ »ZBORNIKA KOROŠKE")
Prav zaradi tega jih bomo kljub vsem nQšim pridržkom in dvomom glede njihove točnosti, uporabili za primerjavo z rezultati odjavljanja od slovenskega Pouka v šolskem letu 1958/59. Neposredno primerjava je mogoča le, če upošte-v0mo samo osnovne šole in ne tudi 9lavne šole. Slednje namreč v večini zajedo tudi nemška področja izven ozemlja vojezičnih osnovnih šol in zafo etnična s*ruktura njihovih učencev ne more biti tipična za etnične razmere na ozemlju dvoličnih osnovnih šol.7)
Popis leta 1951 je naštel na Koroškem A09 ljudi s slovenskim občevalnim jezi-om. Od teh je na ozemlju 98 dvojezičnih osnovnih šol, ki jih upošteva koroška statis-a> bilo 39.290. Ker je vsega stalnega pre-ivalstva na tem ozemlju bilo 97.925, je odstotek prebivalstva s slovenskim občeval-nirri jezikom znašal 40.13 °/o. In ker v sta-rostni strukturi med nemškim in slovenskim Prebivalstvom na Koroškem ni razlike, je opravičena domneva, da je vsaj tolikšen bil
N' Pr' 9’avn* Iole	(Hermagor|, Vrba (Veitu" i	(Villach). Celovec (Klagcnlutl), Vetiin| (Vik-
tudi odstotek otrok s slovenskim občevalnim jezikom v upoštevanih dvojezičnih osnovnih šolah. Ta odstotek se v nekaj letih ni mogel bistveno spremeniti, zato ga lahko prenesemo tudi na šolsko leto 1958/59. V tem šolskem letu je bilo na prizadetih 98 dvojezičnih osnovnih šolah 9.930 učencev, torej bi po procentu štetja leta 1951 med njimi moralo biti vsaj 3.984 otrok s slovenskim občevalnim jezikom in seveda tudi s slovensko materinščino. Za dvojezični nem-ško-slovenski pouk pa je ostalo priglašenih samo 2.094 otrok. Primerjava s podatki avstrijskega uradnega ljudskega štetja leta 1951 nam torej pokaže, da je ostalo najmanj 1.890 ali skoraj polovica slovenskih otrok brez kakršnegakoli pouka v svoji materinščini! To je že bistveno drugačen zaključek, kakor ga vsiljuje prej ponatisnjena avstrijska šolska statistika o odjavah od slovenskega pouka. Da je takšen zaključek utemeljen, lahko spoznamo še po drugi poti.
Leta 1949 so bili prvič objavljeni podatki o materinščini učencev na koroških osnovnih in glavnih šolah, in sicer v šolskem letu 1948/49. Po teh podatkih je tedaj na osnovnih šolah bilo 6.247, na glavnih šolah
pa 486 učencev slovenskega materinskega jezika.8) Ker je na upoštevanih dvojezičnih osnovnih šolah tedaj bilo skupaj 12 868 učencev, je po teh podatkih odstotek otrok s slovensko materinščino znašal 48.54 %. Tudi za te podatke veljajo vsi pridržki, ki smo jih navedli glede rezultatov splošnega popisa prebivalstva leta 1951. Predvsem je treba vedeti, da objavljeni podatki o materinščini niso dobljeni z metodo, ki bi jamčila znanstveno objektivnost, marveč so rezultat osebne ocene učiteljev. Kolikor je odstotek slovenskih otrok po teh subjektivnih ocenah večji kot odstotek, dobljen po splošnem ‘popisu prebivalstva leta 1951, potem je treba vsekakor koroškim učiteljem priznati večjo objektivnost v tem vprašanju. Gotovo pa je, spričo poudarjene nemško-nacionalne orientacije tega učiteljstva v prejšnjih obdobjih, da je tudi pri teh ocenah marsikie prihajala do izraza osebna želja zmanjšati v podatkih delež otrok s slovensko materinščino. Vendar, če celo tako dobljeni odstotek prenesemo na število učencev v osnovnih šolah, upoštevanih v koroški statistiki dvojezičnega pouka (9.930) bi število otrok s slovensko materinščino v šolskem letu 1958/59 znašalo vsaj 4.820. To je že za 2.726 več, kakor pa jih je ostalo priglašenih za dvojezični pouk. Z drugimi besedami, najmanj 2.726 slovenskih otrok
---------- ^
S) Verordnungsblatt fUr das Schulwesen in Ktirnten 1949, StUck XI/XII, str. 99.
na Koroškem je v tem šolskem letu na osnovnih šolah izgubilo ugodnost šolanja v materinščini! To je 56.56 % vseh slovenskih otrok, po tem avstri;skem podatku! Takšen je bil učinek odloka deželnega šolskega sveta z dne 22. septembra 1958, ki so ga izsilili nemški nacionalistični krogi na Koroškem.
Dejansko je odstotek otrok slovenskega materinskega jezika na osnovnih šolah južne Koroške občutno večji, kakor ga izkazujejo avstrijski podatki, zato je seveda tudi resnično število slovenskih otrok, katerim je odvzeta ugodnost pouka v materinščini, absolutno večje. Po cenitvi britanskih okupacijskih oblasti, ki nikakor niso imele interesa števila Slovencev pretiravati, pač pa narobe, je leta 1946 bilo na Koroškem do 60.000 Slovencev.9) To bi, preneseno na prebivalstvo dvojezičnega ozemlja leta 1951 (97.925), znašalo blizu 61 % ali nad 6.000 slovenskih otrok v šolskem letu 1958/59. Po ocenitvi profesorja za zgodovino na City College v New Yorku dr. H. Kohna pa je število Slovencev na Koroškem znašalo po drugi svetovni vojni blizu 75.000.10)
(Nadaljevanje sledi)
9)	Report from the Selec! Committee on Es*imates, Ses-sion 1945-46, London, His Mcjes!y‘s Stationary Office, str. 674.
10)	Hans Kohn, The future of Austria, Headline series No. 112, Foreign policy association, 1955, str. 37.
Vsak mesec vsaj eno knjigo!
Dobra in lepa knjiga je po izkušnjah in dognanjih še vedno naša najboljša prijateljica. Žal samo, da se teh prijateljskih vezi v zadnjem času vse premalo oprijemamo, kar povzroča vrzel v rasti duhovnega življenja, spoznavanja in plemenitenja globin človeške notranjosti ter širitve obzorja na splošno.
Pri povpraševanju in raziskavanju, koliko knjig so posamezniki in družine v zimskih mesecih prebrali, je bil zaključek klavern, dejansko se je zelo ma,lo bralo. Takšna ugotovitev ni razveseljiva in govori skoraj o tem, da so ljudje postali prekomodni, da bi tre ■ brali koristno knjigo. Razumljivo je, da je mladim ljudem bolj kot knjiga zanimiv moped in druge vrste motornih vozil ter slike na kino-platnu, kjer bi lahko rekli, da se spet približujejo detinskemu razpoloženju, na žalost tudi v duhovnem pogledu.
Literarne ure, ki jih je pred nedavnim po številnih naših krajih posredovala Slovenska prosvetna zveza, so nedvoumno pokazale, da je zanimanje za lepo knjigo še vedno živo med našim ljudstvom, treba je le odkrivati nje lepoto, globino ter užitek in korist, ki ga nudi vsakemu, ki se je poslužuje.
Predsednik Slovenske prosvetne zveze je na literarnem večeru v Domu glasbe v Celovcu povedal staro in vedno novo spoznanje, da človek ne živi le od materialnih dobrin, temveč tudi od duhovnih, ki jih v prvi vrsti posreduje knjiga. Na tem večeru je tudi številno občinstvo z globokim doživetjem sprejemalo odlomke literarnih del priznanih slo venskih književnikov. Kar pa je še bolj razveseljivo, če se smemo tako izraziti, je dejstvo, da so tudi preprosti ljudje na podeželju, kakor kmetje, delavci ter kmečka in delavska mladina, z navdušenjem sledili literarnim utrinkom slovenskih pisateljev. Slovenska prosvetna zveza bo po teh izkušnjah brez dvoma storila pri svojih krajevnih slovenskih • prosvetnih društvih vse, kar bo v njenih močeh, da bo vzbujala zanimanje za branje leposlovnega in strokovnega tiska, kar je samoumevno prvenstvena vloga prosvetne dejavnosti.
Ne bi želeli in žalostno bi bilo, če bi naši brihtni ljudje sledili naziranju odbornika v dunajski občini proti koncu stare cesarske Avstrije, ko je pri točki dnevnega reda o kulturni dejavnosti izjavil ,,Wann i nur a Biiachl siach, hab i scho gfressen!", kar bi pomenilo po našem, da je že sit, če vidi kakšno knjigo. S temi besedami je konservativni občinski mandatar izrazil miselnost dobršnega dela tedanjega duševno lenega in profitarskega meščanstva in tudi v bojazni, da bi se navadni zemljan izobraževal s knjigo in koristnim tiskom. Po tej svoji izjavi je občinski odbornik Bielohlatvek prešel v neslavni zgodovinski spomin, ko z njegovim imenom mnogokrat označujejo nazadnjaškega človeka, ki nima za duhovno izživljanje oziroma na knjižnem področju nobenega razumevanja. Temu nasproti so pa za delavstvo zainteresirani voditelji in buditelji postavili drugo geslo, ki se nemško glasi: Den Feind, den wir am meisten hassen, das ist der Unverstand der Massen!“, kar pomeni: Neprijatelj, ki ga najbolj sovražimo, je nespamet množic. Voditelji dclavsko-razred-nega gibanja so širili med množice dober tisk, knjigo in časopis ter je temu pomembnemu sredstvu skoraj v prvi vrsti pripisati uspeh, ki ga je delovno ljudstvo doseglo na socialnem in družbenem področju v zadnjih desetletjih.
Ne bi želeli, da bi naša nadarjena rpladina sledila Bielohlaivekovim nazorom in podlegla onim, ki jih je še dosti, da smatrajo tiste, ki se zanimajo za kulturne dobrine in za knjige, za obžalovanja vredne neumneže.
Pri vsem tem se ne sme prezreti, da današnja generacija in mladinci niso analfabeti, temveč še nekaj tudi berejo in sicer strastno berejo. Predvsem kriminalne zvezke Po enem šilingu ter mnoge magacine z dvomljivo moralno vsebino. Lahko opazujemo takšne kjer koli, na železnicah, avtobusnih vožnjah, čakalnicah in drugod. Zanimanje za dnevno časopisje je v veliki meri v tem, če prinašajo na vidnem mestu čimbolj kričeče, krvave in kriminalne senzacije ter dogodke. Pri nas v Avstriji gotovo tudi ne manjka proizvodnje dobrega tiska, ki uživa celo mednarodno priznanje. Večina bralcev pa posega po raznih inozemskih ilustriranih publikacijah, ki pona-zorujejo v sliki in stavku nemoralo, kar bržkone ne vpliva posebno vzgojno-koristno in vnaša v mlada srca amoralnost in vzbuja zločinske nagone.
Na literarnih urah slovenskih književnikov smo slišali o bogati proizvodnji lepe in dobre slovenske knjige v izvirni priredbi in prevodih, ki bo letos dosegla okoli 400 del. Za mali narod je to velika reč in spričevalo visokega kulturnega stremljenja.
Našim mladim ljudem dobro, poučno in zabavno slovensko knjigo v roke! Predvsem pa je to nujno in pomembno za naše prosve-taše kot krajevne voditelje ljudstva. Zave-
Zaključna prireditev gospodinjskega tečaja v Sekiri
Kdor bi mislil, da je bilo v preteklih mesecih v Korotanu v Sekiri sezonsko zimsko spanje in tihota, bi se motil, kajti okoli štiri mesece je v prostorih kipelo sveže mlado življenje. Slovensko šolsko društvo je namreč izpolnilo spet eno izmed svojih nalog ter organiziralo in omogočilo gospodinjsko-ku-harski tečaj. Na tečaju so bile zastopane udeleženke iz vseh naših dolin, ena celo s severne jezikovne meje, iz Kostanj.
V nedeljo pa je bilo na zaključni prireditvi gospodinjsko-kuharskega tečaja zares sončno-pomladno srečanje v Sekiri. Bila je zares pomlad v deželi, bila je pomlad življenja in narave in ko so se tečajnice, naša mlada slovenska koroška dekleta, predstavile na popoldanski prireditvi v belih bluzah, modrih krilih in z rdečemi ruticami, je bilo, kakor pravi poet: Zdaj klije tebi dvojni cvet, pomladni čas, čas mladih let!
Zaključna prireditev je bila razdeljena v dva dela in sicer v razstavo šiviljskih izdelkov in množice proizvodov kuharske umetnosti ter popoldanski kulturni spored. Tečaj je vodila priznana gospodinjska učiteljica Anica Kokofova in morda tudi ni bilo potrebno, da bi jo bil na prireditvi kdo izmed poklicanih javno pohvalil, ker dobro delo se samo hvali. O uspehu zares dobrega dela so se gostje na razstavi in domači kulturni prireditvi v zvrhani meri sami prepričali in glasno izražali svoje priznanje in pohvalo, še več, svoje občudovanje, da je mogoče v razmeroma kratkem času posredovati tečajnicam toliko koristnega in lepega znanja. Uspeh, ki so ga gostje na prireditvi videli in doživeli, je najboljše spričevalo za strokovno sposobnost gospodinjske učiteljice, ki je tečajnicam z vso požrtvovalnostjo posvečala svoje prizadevanje, pri čemer lepi uspehi niso mogli izostati. Na drugi strani pa je uspeh pripisati nedvoumno tudi temu, da so slovenska dekleta brihtna ter sposobna dojemati tudi resno in težjo učno tvarino.
Tečaj ni bil zgolj gospodinjska šola, temveč bolj družinska vzgoja, kar pomeni, da so se tečajnice vzgajale za družinsko življenje in za poznejše dobre gospodinje in matere, kar je visoki cilj vsakega dekleta.
Učni načrt je bil dobro izbran ter je vseboval pouk o kuhanju s hranoslovjem kakor tudi o vrtnarstvu. V šiviljski stroki so se dekleta učile krojnega risanja in se navajale na samostojno šivanje. V splošnem gospodinjstvu pa so obdelovale snovi serviranja, vzgojeslovja, vzgoje predšolskih in šolskih otrok, nege dojenčkov ter higijene,
Celovec
Tiskovni urad celovškega mestnega magistrata poroča v svojih obvestilih med drugim:
Meseca marca je mestni matični urad zapisal 107 rojstev in 97 smrtnih primerov celovških domačinov ter 149 rojstev in 56 smrtnih primerov iz drugih krajev. Porok je bilo meseca marca v Celovcu sklenjenih 38.
Prav tako meseca marca je celovški zdravstveni urad registriral 1902 obolenji za gripo, za katero sta umrli dve osebi. Nadalje so pri zdravstvenem uradu prijavili 1 primer škrlatinke, 5 primerov oslovskega kašlja, 6 obolenj za jetiko, 1 hepetitis epidemi-ca in dva vgriza od psov.
Na seji mestnega odbora so sklenili, da bodo izgradili Šentvidsko cesto, da bo ustrezala pogojem sedanjega motoriziranega cestnega prometa ter da bodo tudi na tej
dati se je treba, da je škoda za vsakega našega človeka, ki bi zapadel poneumnevanju po kvarnem tisku. Tisk je še vedno velesila, ki je ni podcenjevati. Po ustrezni knjigi naj se naši prosvetaši izobražujejo in gradijo na svoji osebnosti, da bodo voditelji svoje okolice. Široko obzorje in krepak značaj si ni mogoče osvojiti z bedastim, plehkim in senzacionalnim tiskom, najmanj pa lastnosti mislečega, preudarnega in hkrati vodilnega človeka.
Vsak naj si vzame vsaj toliko časa in sc potrudi, da prebere na mesec eno dobro in koristno knjigo. Slovenska prosvetna društva bodo v tem pogledu izvajala svoje najvažnejše poslanstvo. Poleg vse druge prav tako pomembne prosvetne dejavnosti bodo Širila dober tisk, priporočala ter posredovala branje dobre leposlovne in strokovne slovenske knjige.
ki je pomembna za ohranitev dragocene dobrine zdravja.
Praktični in teoretični učni čas je trajal od 6. do 19. ure. Vse učne dneve so dekleta marljivo sledile pouku in sodelovale. Izkoristile pa so tudi večerne ure. Čas od 19. do 21. ure so posvečale duhovni izobrazbi, ker vedno velja tudi pravilo, da človek ne živi samo ob kruhu, temveč se izživlja tudi v umetnosti in kulturi. Ob večernih urah so brale, se učile petja in vadile za kulturni del zaključne prireditve. Spet se je pokazalo, da so se gojenke, doma iz različnih krajev in različnih narečij, kar kmalu prav dobro razumele ter si osvojile tudi precejšnje znanje zbornega knjižnega jezika.
Na razstavi kuharskih izdelkov so povedale, da so v tej stroki posvečale največ pozornosti temu, da si osvojijo znanje, iz cenenih receptov izdelati dobre in okusne jestvine, kar bo vsaka že ob praznikih lahko izkoriščala doma in razveselila svojce. Iz šiviljske stroke pa so pokazale pestro kolekcijo ročnih del, kar je koristno, da ženska zna, kakor na primer sama sešiti otroška perila in oblekce, srajce, predpasnike, delovne obleke, ženske obleke za vsak dan in obleke za praznike.
Pestra, okusna in lepo razporejena raz-
Dvorec pri Hodišah
Preteklo sredo smo na pokopališču v Hodišah položili k večnemu počitku Antona Presekarja, pd. Kranjca v Dvorcu pri Hodišah. S starim Kranjcem, ki je zatisnil svoje trudne oči po krajši bolezni v 72. letu starosti, je šel iz naše srede mož zdrave vedrine in klenega značaja, ki je vse svoje življenje zvesto izpolnjeval napotilo Simona Gregorčiča: Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!
Rajni Kranjc je že v zgodnji mladosti izgubil svojega očeta. Komaj 16 let star je moral na svoji domačiji sam prijeti za plug, ki ga ni izpustil iz rok takorekoč do svoje smrti. Navzlic temu pa je vedno spet našel čas za narodno prosvetno delo in za delo v korist domačega ljudstva v občinskem svetu. Nad 40 let je v Slovenskem prosvetnem društvu »Zvezda" v Hodišah nastopal kot pevec, igralec in odbornik. Dolga leta pa je bil tudi odbornik občine. S svojo zdravo vedrino in šegavostjo ni bil le vzor svojim mlajšim sovrstnikom, temveč tudi eden
zelo frekventirani cesti zmanjšali nevarnosti prometnih nesreč. Prihodnje leto bodo celovški mestni obrati kupili sedem Bussing-avtobusov, s katerimi bodo nadomestili cestno železnico, to je tramvaj, na liniji do Trnje vasi. Cestna železnica bo prešla tudi v Celovcu v preteklost.
Župan Ausservvinkler je izdal proglas, v katerem poziva prebivalstvo, da bi se prizadevalo in držalo ceste in ulice v našem glavnem mestu čiste, to se pravi, da bi odpadke ne metali po ulicah, temveč v za to pripravljene košare, ki jih je dovolj na vseh koncih in krajih. To je predvsem pomembno zaradi tega, da bi turisti iz drugih krajev, ki jih pričakujejo v Celovcu v najbliž-njem času, odnesli ali najprej dobili v Celovcu vtis, da so prišli v kraj, ki ima mnogo razumevanja za lepoto in čistočo.
Leto majskega hrošča
Izvedenci pravijo, da bo letos leto rjavega hrošča, ki bo najbolj občuten na Koroškem in v Nižji Avstriji. Majski hrošči so zelo nevarni škodljivci za sadne kulture, najbolj pa škodujejo češnjevemu svetu, ki ga lahko docela požrejo ter s tem uničijo celotni pridelek.
„Dan gozda"
Na pobudo ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo so določili za letos kot .Dan gozda' 24. april. Dan bo posvečen poudarku pomena gozda kot naše bistvene gospodarske dobrine, predvsem pa njegovi negi in smoternemu gozdnemu gospodarstvu.
stava je napravila na vse najboljši vtis, razstavljeno pecivo pa so ljudje povečini pokupili od prijaznih in vljudnih tečajnic.
Na popoldanski kulturni prireditvi je voditeljica pozdravila množico gostov na terasi pred hotelom. Dejala je, naj bi gostje oprostili pomanjkljivosti, ki bi bile razumljive pri podajanju sporeda, ker je bil čas za priprave kratek in zgoščen, večina deklet pa šele prvič nastopa v zbornem jeziku pred javnostjo. Toda ta skrb voditeljice je bila skoraj preveč, ker brez izjeme vsi udeleženci so z velikim užitkom sprejemali prisrčno in ljubko podane pestre točke sporeda.
Gostje so občudovali, koliko različnega spo:eda so zmogle tečajnice. Živahen aplavz je po vsaki točki, bodisi deklamaciji in recitaciji, pevskih nastopih, duetu .Železna cesta", koloplesu s petjem ter šaljivim nastopom „Na stare dni", nagradil tečajnice in voditeljico, ki so posredovale tako živ, svež in lep pomladanski popoldne.
Za prijetne vložke pa so skrbeli tudi pevci iz Hodiš ter trije muzikanti iz Sel, ki jih imenujejo celo .Selški planšarji".
Ob koncu je tečajnica Marija Miki v verzih recitirala v posrečeni šaljivi obliki opisana doživetja v gospodinjskem tečaju v Sekiri.
njihovih organizatorjev. Ko smo ga izpred njegove domačije spremljali na hodiško pokopališče, smo šele prav spoznali, kaj je naša skupnost z njim zgubila.
Ob odprtem grobu se je od rajnega Kranjca poleg domačega župnika poslovil tudi predsednik SPD .Zvezda" v Hodišah, Janko Schottl, ki je še enkrat obudil spomin na vrline rajnega in mu zaželel, da bi mirno počival v svoji domači zemlji, ki jo je tako ljubil. Društveni pevski zbor se je od rajnega poslovil z dvema žalostinka-ma na domu in ob odprtem grobu. Slovenska prosvetna zveza, ki je bila pri pogrebu zastopana po svojem tajniku, pa se je namesto venca oddolžila pokojnikovemu spominu s prispevkom 100 šil. za slovenski dijaški dom v Celovcu.
Ruda
Gradbeni delavci železniškega mostu za podjunsko železnico so bližini vasi Led v občini Ruda zapazili v toku Drave truplo nekega moškega. Delavci so neznanega utopljenca potegnili iz vode in spravili na suho. Njegove identitete niso mogli ugotoviti, sklepajo pa, da je mrtvec star okoli 50 do 60 let ter da je bilo truplo že kakšne tri tedne v vodi.
Kazaze
Na stavbišču elektrarne v Kazazah sta se ob koncu preteklega tedna primerili dve delovni nesreči. Pri preiskavi nekega orodja se je zaradi kratkega stika hudo pone-siečil električar Walter Pertl z opeklinami na očesih in roki. Francu Wuschitzu pa je * višine okoli 15 metrov padlo montirno orod' je in zadelo delavca Aleša Erschena ter ga hudo poškodovalo na glavi.
Bekštanj
V četrtek ponoči prejšnjega tedna je v pregradnji poslopja pri kmetici Frančiški Lepušič nastal požar, ki je povzročil okoli 5000 šilingov škode. Ogenj je nastal, ko fi nekdo prižgal vžigalico v bližini motornega kolesa, ki je bilo prav tako uničeno ter znaša škoda tudi v tem primeru okoli 5000 šilingov. Na srečo so ogenj pravočasno zapazili ter je v najkrajšem času prihitela P°" žarna bramba iz Diče vasi.
K O LE D AR
Petek, 15. april: Veliki petek Sobota, 16. april: Velika Sobota
Nedel|a, 17. april: Velika noč Ponedeljek, 18. april: Vel. ponedeljek
Torek, 19. april: Leon Sreda, 20. april: Nela Četrtek, 21. april: Anzelm
DR. A. POLENEC:
Pod vrbovim grmom
Tudi pomlad ima svoje muhe
Varujte se njenih strupenih rastlin!
Vedno bolj razkošno se livade pokrivajo s cvetjem. Kdo ne uživa ob pogledu nanje? Naberi cvetk za skromen šopek, ostale pa Pusti, naj živijo ter se radujejo sonca in toplote. Naj lepšajo pokrajino ter razveseljujejo oko in srce mimoidočih. Brezmiselno trganje cvetja, kot to radi delajo otroci, da 9«* potem urno spet odvržejo, je naravnost zločin nad preiepo naravo.
In še ene razvade se otresite, razvade, ki utegne biti zelo škodljiva: ne vtikajte v usta listov in ne cvetov, ne grizite in ne žve-iite stebelc! Lahko se vam primeri, da boste to bridko obžalovali. Med pomladanskimi cveticami jih je mnogo, ki bi utegnile Postati človeškemu ali živalskemu življenju Prav nevarne. V njih so mamljivi in zdravju škodljivi strupi. Ponekod so v listih, drugod v cvetju pa v koreninah ali v sadežih. Ži-v°li se jih nagonsko ognejo. Kaj pa člo-vek? Če jih pozna in je previden, ni nevarnosti, užival bo nad njihovo lepoto in vabljivostjo.
Večkrat se pokažejo posledice zastrupljena, čim pride rastlinski strup skozi usta v krvni obtok, včasih pa zadošča, da se človek le dotakne strupenih rastlinskih delov 2 golo roko — in že je tu srbečica, morda izpuščaj, pojavijo se mehurji in podobne nevšečnosti. Vse to se lahko razvije do žela bolečih vnetij in kaj rado zahteva dol-9otrajno zdravljenje.
So n. pr. ljudje, ki obolijo, ko cvete tra-Va- Tem škodi vdihavanje trav. Drugi zopet dobijo izpuščaj ob uživanju jagod in podobno. Ne škodi vse vsakomur enako.
Tudi poleti in celo jeseni naletimo na po-lu 'n v gozdu na strupene rastline in grme, vendar jih cvete največ spomladi med tenorjem in majem. Prav je, če si najvaž-nejše zapomnimo! Tele bi bile:
^rn‘ teloh, lopatica, podlesna in zlatična ^etrnica, narcise, kalužnica, volčini, kosmateč in velikonočnica, šmarnica, kačunka ln Aroncva palica, ripeča in strupena zlati-c°. regrat, razni mlečki, orlice, jegliči, na-v°dna kopriva.
Nekatere poznate in se morda čudite, da bi vam bile lahko nevarne, za ostale Prosite v šoli, da vam jih pokažejo. v hočete zastrupljenje preprečiti ali pa, cf se je že zgodilo, nesrečo omiliti in ozdra-v'ti, ravnajte vedno in povsod takole:
Ne nosite cvetke ali bilke nikdar v
usta!
Umijte si roke vedno, preden jeste!
T- Neumitega sadja ne uživajte!
Ob nesreči takoj pokličete zdravnika!
Zares: Pomlad je čudovita, če jo človek ^'vo s pametjo!
Pomlad je počasi prihajala v deželo. Sneg je skoraj že ves skopnel, le pod strešnimi kapi in v senčnih globačah se je še upiral toplemu soncu.
Na sončnem bregu ob vodi so cveteli zvončki, trobentice, jetrniki, pomladanski žafrani in podlesne vetrnice. Čmrlji, čebele, citrončki so stikali po njihovih cvetovih. Tudi leskov grm se je že zdramil. Z dolgih mačic so rahle sape stresale rumen prah. Nedaleč od leske pa je rasel velik vrbov grm. Vsako leto so vaški otroci iz njegovih vej delali piščali. Ko
NEDŽATI ZEKER1 J A:
Kako je mama odkrila krivca
Ko se je mama vrnila z dela, je opazila, da je nekdo na zid v sobi narisal zajca. Razjezila se je:
„Kdo je to naredil?” je jezno vprašala.
„Jaz že ne!“ je odgovoril najstarejši sin.
„Jaz tudi ne!” je odgovoril mlajši brat.
Najmlajši je zelo rad risal. Da je le prišel do svinčnika in papirja, je že začel črtati po njem. Tudi on je rekel: „Jaz nisem.”
Mama si je sliko na zidu skrbno ogledala. Bila bi všeč vsakomur, ki bi jo videl, kajti res je bila lepa, zlasti ušesa. Najprej je pomislila na najmlajšega, toda nikakor ni mogla verjeti, da bi on zmogel kaj takega. Zato se je obrnila k starejšima sinovoma:
„Zdaj je, kar je; storil pa je to eden od vaju,” je rekla. „Orhan je še majhen in ne bi nikoli tako lepo narisal zajca.” Ko je Orhan videl, da je slika mami všeč, je skočil k njej:
„Mama,” je rekel, „mama, verjemi mi, jaz sem ga narisal. Če hočeš, ti narišem še enega ...”
Prevedel IVAN MINATTI
je še sneg ležal okoli njega, so se na njem že pokazale mehke sive mačice. Sedaj, ko se je sonce že pošteno upiralo v breg in tudi snega ni bilo več, so se mačice spremenile. Na njih so se pokazale drobne rumenkaste glavice, prašniki, v katerih je bilo polno cvetnega prahu.
Tistega zgodnjega pomladanskega dne sta sosedov Jožek in Franček stikala za bregom in trgala zvončke, ki so bili ob vodi posebno veliki. Ko sta jih imela že polni roki, sta sedla na sonce k vrbovemu grmu in gledala v vodo, ki je prav počasi tekla mimo. Tedaj pa je prav mimo Franckove glave priletela če-
bela in sedla na bližnjo mačico. Oba sta jo gledala, kako je brskala po cvetju, obiskala še drugo in tretjo mačico, potem pa odletela. Zrla sta za njo, prav kmalu pa sta jo zgubila izpred oči. Čebelica je letela domov in v drobnem želodčku nesla sladko tekočino. Ko je priletela v svoj panj in odložila sladko breme, se je naenkrat začela urno sukati po satju. Kot da bi bila Židane volje, je plesala in se vrtela. Še tovarišice, ki so doslej mirno ždele po satju, so se začele z njo vred vrteti. Kmalu pa je naša čebelica nehala plesati in spet letela proti vrbi, ob kateri sta sedela Franček in Jožek. Za njo pa so priletele še druge, tiste, med katerimi je plesala. Kar šumelo je nad fantkoma, toda nista se več menila zanje, gledala sta v vodo. ki je nosila mimo bele pene iz bližnjega tolmuna.
„Poglej, tam pa nese mrtvo čebelo," je pokazal Franček na drobno temno telesce, ki je plavalo po vodi.
Jožek se je sklonil, pokleknil na breg in s palico počasi spravil čebelico h kraju. Potem jo je vzel v roko in nekajkrat dahnil vanjo.
Dahnil je in čakal, kaj bo.
„0, giblje se,“ je ves iz sebe dejal Jožek in kar naprej dihal v premrlo živalico in jo grel. Počasi je zganila krila in se postavila na noge. Topli sončni žarki so jo še nekaj časa greli na Jožkovi dlani, potem se je šele premaknila. Prav počasi je lezla po roki in se ustavila na koncu prsta. Jožek je čisto pozabil, da ima čebela tudi telo; gledal jo je, kako je spet zaživela. Ko se je čebelica dodobra ogrela, je odletela.
Franček in Jožek sta še nekaj časa sedela ob vrbi in oživila še nekaj čebel, ki So padle v vodo. Ko pa se je sonce približalo gričevju, za katero bo zašlo, sta vzela vsak svoje zvončke in odšla domov. Na čebelice pa, ki sta jih rešila, zlepa nista pozabila.
Nagradna križanka
Vodoravno: 6. kon-dukterji, spremljevalci na vlakih; 12. zaimek; 13. lepotilno sredstvo; 15. nahajati se v visečem stanju; 16. nemški predlog; 17. tovor, teži-na; 19. od višje sile določen potek človeškega življenja (nekateri vanjo zelo verujejo) — postavite besedo v dvojino; 22. tolikšne; 24. kratica za neko celino; 25. števnik; 27. del kolesa; 28. steze; 30. AERG; 32. pisan, živahen; 34. ljubezenski pesnik; 36. velika in arhitektonsko lepa veža (na univerzah); 37. silim, se prerivam naprej; 39. vzklik; 40. zapovedujoč; 43. veznik; 45. kratica za sorodniki; 46. ne maram, odklanjam.
Navpično:	1. miruje;
2.	vošči, privošči (množ.);
3.	lesene ute; 4. boj proti okužbi, gnitju; 5. komponisti, zapisovalci novih melodij; 6. prostost; 8. dobre volje; 9. okrajšava za dotukajš-nji; 10. dva enaka samoglasnika; 11. naelektruje, z elektriko nabija (ion . ..); 15. živinozdravnik; 23. ISPK;
26. mnogo; 29. divja raca; 31. mastno blato, močvirje; 35. odporen proti kaki bolezni; 37. pripadnik Slovanov; 38. del dne; 41. kratica za jodid; 42. pogojni veznik; 44. nikalnica.
Ob pravilni rešitvi križanke bosfe brali pri 2., 8., 26. in 38. navpično naše voščilo.
Da bo reševanje še bolj zanimivo, razpisujemo tudi tokrat 3 lepe knjižne nagrade,
ki jih bo med pravilnimi rešitvami razdelil žreb. Rešitve križanke — na izrezku iz časopisa ali na posebnem listu — pošljite do vključno 30. aprila 1960 na naslov: Uredništvo .Slovenski vestnik’, Celovec-Klagen-turt, Gasometergasse 10.
Pa mnogo zabave pri reševanju!
jjp ■" 1 -’"T' II-------
Kje ste,
___Eamuiovi?
I Anton Ingolič
---1_____ l&s,,.. Dl
"“-iiiiiiii

iil!®:h:=:..!ji!l!hi::,..,:iill;j
•^eš, da ne bi čakal, da bi Amerikanec s^r°*il prvi! V vojni ni časa in prilike za ri ^'men*a^nos*'' V sedanji manj kot v kate-JJ°I' drugi. S tem smo opravili že na za-u» Gre za biti in ne biti, kakor je rekel
*®tk,
^ vem kateri angleški pesnik ali pisatelj. Pustiva te otročarije in preidiva k stva-
rvj"VU IC UIIULUIIJC III preiuivu K 5IVU-
v Mensu in sploh v rudniških revirjih se-- ne Francije so bile že pred vojno moč-delavske, posebno komunistične organi-
to C l6' 2c*ai' ko na vzhodu skrajšujemo fron-lik *°mun'sh sPe* dvigajo glave. Zato to-^ ° SQbotaž, zato tako nizka produkcija.
vsak
Pa gre za vsako tono premoga, za
cent. Kot sem ti že rekel, moramo iz-
vede»i ...”
Se t°nS *e ^aial navodila. Končno sem in '6 <>srec*0^0čil; n'č drugega ni kot Hans j0 j02- Segel sem z desnico v žep. A sem 2 nak°j sPet potegnil iz njega in zakrilil ho *Cot k' h°,el pregnati nadležno mu-čeprav ni bilo nobene muhe. Roka se n; .na sl|ečo ni tresla. Prav je rekel Hans: c°sa in prilike za sentimentalnosti!
„Si s kolesom?’ me je vprašal, ko sva prišla na asfaltirano cesto in je zaključil govor z navodili.
„S kolesom!"
„Če ne bi imel kolesa, bi te vzel k sebi v avto. Nihče ne bi vedel, da si ti rudar, jaz pa nemški oficir".
.Tudi tega ne bi vedeli, da sva bratranca," sem rekel.
.Tudi tega ne!"
Prišla sva do strelskih jarkov.
.Kaj je to?"
Razložil sem, da so to strelski jarki iz prve svetovne vojne, obzidali so jih in nekoliko poglobili. Tudi to je spomenik. Linija tik pred nama je nemška, pet, šest metrov dalje kanadska. Tu sta si obe vojski dolgo stali nasproti. Za božič so Kanadčani metali svojim kolegom in sovražnikom na drugo stran čokolado, Nemci pa nazaj prepečenec, toda brž ko je kdo pomolel glavo iznad jarka, so mu jo preluknjali.
.Smešno!" je dejal Hans. .Zdaj se bijemo iz daljave več tisoč kilometrov."
.Si jih ne bi ogledala od blizu?’
Kako lahko sem prišel na to misel in kako težko so mi zdaj šle besede z jezika!
„Pa dajva!"
Spustil sem se v jarek, takoj za menoj Hans. Otipaval je stene, se vzpenjal na prste in gledal izza okopov tja proti kanadski liniji pa zbijal šale.
.Tule so se torej bili naši očetje in dedje! Kako primitivno! Pa je minilo od tedaj komaj dobrega četrt stoletja!’
Šla sva po rovu, spredaj jaz, Hans za menoj. Vse mogoče neumnosti so mu prihajale na misel, meni pa je bilo grlo suho in komajda sem se zasmejal kaki posebno debeli in kosmati.
.Bi šla nazaj?"
.Pojdiva!’
Stopal je pred menoj. Visok je bil in ozek v ramenih. Še vedno je govoril.
.Kaj se le toliko bahajo s svojimi kolajnami? Počitek, dopust, idila in ne vojna! Vojno so naši stari šele zdaj začeli okušati. Mati mi je v zadnjem pismu pisala, kako se boji bombardiranja. Res, neprijetna stvar, ko ti začne ropotati in žvižgati nad glavo. Morali bomo pohiteti, da nam matere, sestre in neveste ne izgube živcev."
Kaj še čakaš? Potegni revolver in poči ga! Ne! To bi bilo podlo, zavratno. Zaupa mi, preveč zaupa za nemškega oficirja. Se vidi, da ni pravi Nemec, čeprav bi bil rad. Njegov oče je s Strmca, kočarjev sin. Naj ga pokličem? Ko se bo obrnil, mu povem, kakšno naročilo imam, in sprožim. To bi bilo pošteno, vojaško. Pošteno? Moj bratranec je, edini stričev sin, enega sta že izgubila, drugega jima naj jaz ubijem? Nič ne pomaga: če ga ne bom jaz, ga bo kdo drug. Odločeno je, da pade. Naj pade, toda zakaj od moje roke? Ali ga bom sploh
mogel ustreliti? V prsih mi razbija, roka se mi vedno bolj trese. Poklical ga bom, potegnil revolver iz žepa, sprožiti pa ne bom mogel. Osupnil bo in že planil name. Brez pomisleka me bo ubil. Ubil bi bratranca iz Amerike, celo svojega očeta, če bi mu to ukazal njegov Fiihrer. Kaj si torej pomišljaš, Jean Pin? Tu v tem starem strelskem jarku n; bratrancev, ni sorodnikov, tu sta vojaka iz nasprotnih taborov: Jean Pin, član francoskega odporniškega gibanja in vodja trojke štev. 1, in Hans Lamut, večkrat odlikovani Hitlerjev oficir in komandanf ruskega ujetniškega taborišča.
Segel sem v žep. Toda ko so se prsti dotaknili železa, me je po vsem telesu spreletelo mrzlo, zoprno. Vendar nisem odmaknil roke, krčevito sem stisnil ročaj. To je torej prvi človek, ki ga bom ubil. V hrbet ga bom; bolje tako, kot da bi ga poklical. Tvegati ne smem. Če se ponesreči, ne bo konec samo mene, odpeljali bodo tudi mater, Jurčka in Mihca, morda jih celo ustrelili; izgubilo pa bo življenje tudi deset, desetkrat deset ujetnikov, ki jih v Rusiji čakajo mlade žene, neveste, matere in sestre. Vendar bi moral vedeti, zakaj je poginil, zakaj bodo poginili tudi drugi, njemu podobni.
»Dovolj mi je tega!" je zaklical Hans in se ustavil.
Bil je še čas. Toda iz žepa sem potegnil prazno roko.
Ali ne bi sadili več koruze?
Preden podrobneje razglabljamo o fem vprašanju, bi našteli štiri razloge, ki njegovo postavitev upravičujejo. Ti razlogi pa so:
1.	Odkar je zaradi nizke cene krompir kot tržno blago močno izgubil na svojem pomenu in odkar smo iz delovnotehničnih okolnosti tudi pridelovanje pese močno opustili, nam za urejen plodorod naših poljščin in za trajno rodovitnost zemlje primanjkuje okopavin, med katere sodi tudi koruza.
2.	Koruza je v pitanju domačih živali zelo dragoceno krmilo, vsled česar je tudi povpraševanje za njo zelo veliko.
3.	Dandanašnji je na razpolago seme koruze, s katerim lahko dosežemo 50 q zrnja po hektarju; s tem pa je dana tudi rentabilnost pridelovanja koruze.
4.	Koruza kot predhodnik na njivi preprečuje bolezni žita, ki se v vedno večji meri pojavljajo na razrastišču bilk.
Ti razlogi in pa zadnje izkušnje, ki so pokazale, da je bilo v „Simazinu 50' najdeno sredstvo, ki uspešno prepreči zapleveljenje koruze in ki nam zaradi tega prihrani njeno okopavanje, odtehtajo težkoče, ki so povezane s spravilom in sušenjem koruze.
S tem seveda ni rečeno, da pridelovanje koruze priporočamo na široko. Nasprotno. Če naslavljamo vprašanje, ali bi ne pridelovali več koruze, ga naslavljamo samo na kmetovalce, ki so koruzo že pridelovali, med njimi pa predvsem na one, na
Lani več mesa kot predlanskim
378.000 goved in 2,007.000 prašičev smo lani pojedli v noši državi. Ti številki v primerjavi s številom prebivalstva kažeta, da je v povprečju vsak prebivalec pojedel 52,79 kg mesa, kar je 2,5 kg več kot leta 1958 in 5 kg več, kakor ga je v povprečju pojedel med leti 1935 in 1938. Prvič od leta 1954 je v potrošnji mesa narasel delež govejega mesa, čemur pa ni toliko vzrok njegova priljubljenost med prebivalstvom, kakor pa za povprečnega državljana neznosna draginja pri teletih in prašičih.
V potrošnji mesa ima še vedno najnajvečji delež meso prašičev. Potrošnja prašičjega mesa je od 45,25 % v letu 1954 narasla leta 1959 na 52,78 %. Potrošnja govejega mesa je lani znašala 37,02 % skupne potrošnje mesa. Močno pa je v zadnjih petih letih padla potrošnja teletine. Medtem ko je njen delež na skupni potrošnji znašal 1954 še blizu 10 %, je znašal lani le še 7,4 %. Delež konjskega mesa (2,65 %) in ovčjega mesa (0,15 °/o) se v zadnjih letih ni spremenil.
katerih zemlji so že domače sorte dobro obrodile. Tam bodo dobro uspele tudi sedaj razpoložljive nove sorte. Ponekod so v zadnjih letih tudi pri nas uspešno preizkusili saditev hibridnih koruz za zrnje. To so bile: zgodaj zoreči Wisconsinovi sorti 255 in 270 ter srednjepozni sorti 355 A in 416 AA, ki v toplejših prisojnih legah dozorita začetkom oktobra. Poleg teh pa so se po naših krajih tudi obnesle že nekatere gradiščanske in nižjeavstrijske sorte. Hibridne koruze dajejo večje pridelke kot domače, s čemer je zboljšana tudi rentabilnost pridelovanja.
Ko vidimo, da nam za koruzo ne manjka ustreznih sort, se na kratko ustavimo še pri gnojenju. Poleg podoravanja hlevskega gnoja je za dober pridelek koruze potrebno še gnojenje s 500 kg superfostata ali Thoma-sove moke in z 200 do 300 kg kalijeve soli po hektarju. Najbolje je, če gnojenje opravimo že jeseni. Pri vigrednem gnojenju moramo od tosfatnih gnojil na vsak način vzeti superfosfat. Nitramoncal dajemo
Pred nekaj tedni smo na tem mestu pisali o naraščanju števila goved simodolske pasme na Koroškem in po naših krajih, predvsem v območjih z marijadvorskim govedom. Zadnje štetje živine v državi pa je pokazalo, da tudi po drugih predelih in zveznih deželah zamenjujejo udomačene goveje pasme s simodolsko. Po primerjavah štetij leta 1954 in leta 1959 vidimo, da se je število simodolcev, ki so istočasno najmočneje zastopana pasma v državi, pove-
V letu 1960 je avstrijskemu kmetijstvu na dolgoročnih posojilih proti znižanim obrestim na razpolago 1 milijarda šilingov. Posojila so deljena na 2 skupini in sicer na posojila za kmetijske investicije (Agrar-ln-vestitions-Kredit) in na kmetijska izjemna posojila (Agrar-Sonderkredit).
Medtem ko so kmetijska izjemna posojila dosegljiva pod dosedanjimi pogoji predvsem za različne ukrepe na področju racionalizacije kmetijstva, so posojila za kmetijske investicije namenjena za nakup in dokup kmetijskih zemljišč, za utrditev kmetijskih posestev, tako gorskih kakor tudi ravninskih, za napravo sušilnic za seno, za nakup živine in strojev, za elektrifikacijo, napeljavo vodovodov, gradnjo tovornih poti, ureditev pašnikov in za pogozdovanje.
Posojila podeljujeta proti 3 % obresti za dobo 10 let Deželni hipotečni zavod in Deželna zveza kmetijskih zadrug. Prošnje je
— kakor običajno pri vseh poljščinah — tudi pri koruzi v 2 do 3 obrokih, v vsakem obroku po 75 do 100 kg po hektarju.
Kar tiče sajenja koruze, je čas za sajenje nastopil, čim se je zemlja ogrela na 12 stopinj Celzija, kar je običajno koncem aprila ali začetkom maja. Hibridno koruzo sadimo v vrstah zrno od zrna 16 do 20 cm oddaljeno, vrsta od vrste pa naj bo oddaljena 60 do 80 cm. Na ta način spravimo na hektar površine okoli 70.000 rastlin, kar odgovarja potrebi 22 do 26 kg semenja. Koruzo ne sadimo pregloboko, ne več kot 5 cm, da bo hitreje vzklila in da bo predvsem v prvih tednih rasti še v topli zemlji.
Pravilna priprava zemlje, izdatno gnojenje in saditev, kakor smo jo ravnokar opisali, boda omogočili, da bomo pridelali blizu 50 q zrnja po hektarju. Če bo skrbnosti ob setvi sledila še skrbnost v oskrbi — okopavanje in osipanje ali pa zatiranje plevela s „Simazin 50" in osipanje — bo ta pridelek povsod, kjer koruza uspeva, precej zagotovljen.
čalo za 5,8 °/o, medtem ko je število ostalih pasem, izvzemši še sivorjavo govedo, padlo.
Številčno gledano je število simodolcev v državnem merilu naraslo za 134.000 glav. Najmočnejši je porast njihovega števila na Zgornjem Avstrijskem, kjer znaša 53.700, potem sledijo Nižja Avstrijska (39.300), Štajerska (29.300), Koroška, Tirolska in Solno-graška. Skupno je v državi simodolska pasma zastopana z 1,056.000 glavami,
treba vložiti v primeru elektrifikacije, napeljave vodovodov in ureditve planinskih pašnikov pri Agrarni okrajni oblasti, vse ostale prošnje pa je treba vložiti pri Okrajni kmečki zbornici. Posojila lahko dobijo kmetijski posestniki, katerih enotna vrednost posestva ni višja od V2 milijona šilingov. Višina posojila je omejena na eno tretjino skupnih stroškov.
Lani smo posekali 11 milijonov kubičnih metrov lesa
S tem posekom lesa je bilo lani v naši državi posekanih za 75.000 kubičnih metrov več lesa kot 1958. Kakor že vsa zadnja leta, je bilo tudi lani največ lesa posekanega v posestni skupini pod 50 ha gozda (40,2 %), najmanjši delež na posekanem lesu pa imajo državni gozdovi (19,3 %) in gozdovi raznih ustanov (7,8 °/o).
Priročnik pridelovanja krme
Znani strokovnjak na področju pridelovanja krme, dipl. ing. W. Czervvinka, je pred kratkim pripravil 80 strani obsegajoč priročnik o pridelovanju krme. Knjiga je na razpolago v založbi Leopold Stocker v Gracu in stane 18 šilingov. Poleg opisa svojstve-nosti zelo številnih krmnih rastlin, navodil za njihovo uspešno pridelovanje in ocene njihove krmne vrednosti vsebuje priročnik še »Koledar zelene krme" z navedbo izbire rastlin in časa njihove setve po vrstnem redu, ko nikoli od zgodnje pomladi do pozne jeseni ne more zmanjkati zelene krme.
TO IN ONO IZ KMETIJSTVA
V aprilu zadnji čas za ureditev pravic do vode
S 1. majem t. I. stopi v avstrijskem vodnem pravu v veljavo novela, ki vsebuje zelo stroga določila o pravicah za odvzem vode in za odvod odtočne vode. Do tega časa, torej v teku aprila, si lahko še vsakdo po dosedanji običajni poti zagotovi pravico do vode in pravico za odvod odtočne vode (glej § 142 BGBI. 125/57).
Tozadevna točna navodila dajejo pristojna okrajna glavarstva in magistrata v Celovcu in Beljaku.
S fem v zvezi opozarjamo, da je tudi za odvzem vode na lastnem zemljišču in za odvod odtočne vode na lastno zemljišče potrebno privoljenje pristojne oblasti.
Gradnje smejo izvesti le strokovnjaki
Koroška deželna vlada je 5. februarja 1960 izdala odlok, v katerem v zvezi z gradnjami, dozidavami in podobnim posebej opozarja, da je v smislu tozadevnega zakona vsakdo dolžan, da se pri gradnjah poslopij posluži koncesioniranega gradbenega mojstra. Vsako spremembo v izbiri gradbenega mojstra mora javiti pristojnemu županu. Župani so dolžni, da glede te' ga nadzirajo vse gradnje v svoji občini. Če ugotovijo, da gradnjo izvaja nepoklican*3 oseba, nadaljevanje gradnje lahko prep°' vejo.
Plemenski sejem v Lienzu
Živinorejska zveza pincgavskega goveda za Koroško in Vzhodno Tirolsko priredi v sredo, dne 20. aprila 1960 ob V2 10. uri dopoldan v Lienzu plemenski sejem. Naprodaj bo 120 mladih bikov in 60 krav in telic iz hlevov z uradnim potrdilom, da so prosti tbc.
Uradno omejena cena za klavne pra?iže odpravljena
Doslej je bila cena za klavne prašiče vezana. Najvišja dopustna cena je znašala 14 šil. za kg. Ta določba je bila sedaj P° zveznem ministrstvu za notranje zadeve razveljavljena.
Tudi drugod število simodolcev narašča
Dolgoročna posojila za kmetijstvo
»Pojdiva ven!"
Splezala sva iz rova. Kot omotičen sem stopal ob njem.
»Tule so bili Kanadčani, ne? Pravijo, da so to visoki fantje, toda jarkov niso imeli globljih kot naši soldatje."
»Oglejva si še kanadske jarke!" sem rekel.
To je bilo že izven načrta.
Hans je stopil dalje, a se je le vrnil.
»Oglejva si jih, da bom lahko nocoj pripovedoval kolegom, kako sem scal v nekdanjih kanadskih jarkih! Te svinje so dobri piloti. Pa jim ne bo nič pomagalo. Vojne ne bodo odločili ne partizani ne piloti, odločilo jo bo novo orožje, orožje, za katero ne bodo potrebni piloti."
Najprej je odtočil, seveda ne brez pikrih pripomb na račun zaveznikov, potem šele stopil po rovu naprej.
Iz rova ne sme priti živ! sem si rekel. On ali jaz, tretje možnosti ni.
»Hans!” sem zaklical.
Pri priči se je ustavil.
»Roke kvišku!" sem kriknil, ko se je na pol obrnil k meni. Hotel je z desnico seči v žep, pa sem z naperjenim revolverjem stopi! za korak bliže in kriknil še enkrat, pridušeno, a zahtevneje: »Roke kvišku!"
Obrnil se je popolnoma in dvignil roke. Sele zdaj sem videl, kako ima dolge in suhe, na levici mu manjkajo palec, kazalec
in sredinec, toda zato ni levica nič krajša, celo daljša; kot desnica je ostro zabodena v prvi mrak.
»Kaj hočeš?"
Toliko je še bilo svetlo, da sem videl, kako je osteklenelo tudi njegovo desno oko.
»Maloprej sem ti rekel, da sem se odločil. Toda ne za izdajo, marveč za boj, za brezobziren boj." Gledal sem v Hansa in mirno roko meril v njegove prsi. Samo če bi se bil zganil, bi bil sprožil. »Tudi do zdaj nisem držal križem rok, a to so bile malenkosti, čeprav je nekaj tvojih ujetnikov odšlo skozi moje roke v Nord, čeprav ste po zaslugi moje trojke odpeljali nekaj sto ton premoga manj v tovarne, kjer, kakor praviš, pripravljate novo orožje. Ampak povem ti, ne boste ga utegnili izdelati. Na frontah se umikate, to ni strateški umik, to je beg, v zaledju vas tolčemo povsod. To je tista Siegfriedova ranljiva točka, z njo ni računal vaš drugi, kakor si rekel, največji nemški junak . . .*
»Svinja!" je siknil skozi zobe.
»Rajši vidim, da mi rečeš svinja kot bratranec. Vojak sem, da, tudi jaz sem vojak, in moram izvrševati povelja, kot si jih doslej tudi ti. Toda kakšna so povelja tvojega Fuhrerja? Kaj ste napravili iz Evrope? A tebi je bilo to še premalo! Na svojo pest si trpinčil in ubijal ujetnike, kar je proti
vsem človeškim in mednarodnim dogovorom in predpisom, zato..."
»Ne, ne!" je kriknil in se pognal proti meni.
Ni me dosegel, prej se je zgrudil pod streli mojega revolverja.
Aprila naslednjega leta sem se srečal še z enim svojim bratrancem.
Spravljal sem se spat, čeprav je bilo še precej zgodaj, toda prejšnjo noč sem komajda zatisnil oči; kar je potrkalo na vrata. Vsako trkanje je zadnji čas pomenilo vznemirjenje. Nikoli nisi vedel, kdo je zunaj. Umaknil sem se proti vratom v sobo, v skrajnem primeru se bom branil v sobi, če ne bom mogel pobegniti skozi okno. Vstopil je visok moški v ponošeni obleki, neobrit, morda celo neumit, izčrpan, po videzu star čez trideset let.
»Dober večer," je spregovoril slovenski, toda z nenavadno izgovorjavo. »Lamutovi, ne?"
»Lamutovi," je odgovorila mati, istočasno pa meni na skrivaj pomignila, naj se izgubim v sobo.
»Tudi jaz sem Lamut,” je dejal.
»Lamut?" sva se zavzela oba z materjo.
»John Lamut!" se je zasmejal prišlec. »John Lamut iz Clevelanda," je pojasnil nekoliko tiše in oprezneje.
»Sin strica Mohorja?"
„Yes, tako je.”
»Od kod prihajaš?"
»Od kod, če ne iz Amerike? Seveda °e naravnost." Ozrl se je naokoli. »Ali je varno pri vas?"
Segel sem mu v roko.
»Tako varno, kot je danes varno kjerkc^' v Evropi, ki je še pod nemškim škornje^’ Medtem ko mu je še mati segla v roko, sel11 zaklenil vhodna vrata. »Ti si tisti stričev ki je bil pek, a bi bil rajši pilot, ne?"
„Yes, yes."
»Kako si prišel sem?"
Mati je že s predpasnikom obrisala in ga ponudila nepričakovanemu gostu.
»Sedi, sedi! Gotovo si lačen."
»Res, teta, teta Roza, ne? Lačen sem kot volk."
Mati je prinesla vsega, kar smo imeli Pr' hiši. John je rekel le tu in tam kakšno ^>er sedo, samo jedel je. Midva z materjo ga radovedno ogledovala. Pravzaprav n' bilo na njem nič Lamutovega; bil je vis° kot jaz, celo višji, obraz je ime! podolg0' vat, nekam nenavaden za našega človek0, oči in lase svetle. Ko se je do sitega ndie del in odžejal, je šele povedal, kako je njim.
(Nadaljevanje sledi)

Slovenski književniki o svojih vtisih med obiskom na Koroškem
Anno 122 7. Sporoča Ulrich Lichfensfeinski: Na vi-gred sem se odpravil iz lepih Benetk na Češko. Tedaj tem oznanil svoj turnirski pohod Karantancem. In v Vratih ob stopu v Ziljsko dolino me je čakalo okoli karantanskega vojvode Bernharda Spanheimskega sto mož. Spfeje| me je s slovenskim pozdravom: »Bog vas primi, Valjeva Venus". Po tedanji šegi sem potoval pač prevlečen v kraljico Venus, kdaj pa v podobi kralja Arfu-Vitezi v tej deželi so se spoprijemali z menoj, kdaj Preoblečeni tudi v slovensko žensko nošo (po »Frauen-d|ensl* imenovanih rimanih spominih z vloženimi lirskimi
Parnimi.)
Anno 196 0. Sporoča šest slovenskih pesnikov in pi-tateljev, ki je obiskalo karantansko deželo. Ob vstopu
so popotnike vljudno sprejeli obmejni organi in napisi »Herzlich willkommeiT. Ko so vprašali »Kje so tiste stezice ...” so jim pokazali nekaj zabrisanih obledelih napisov, našteli bi jih lahko na prstih ene roke — napise v jeziku, ki mu v tej deželici še danes odrekajo pravice. Po vaseh so se potem zbrali ljudje, pesniki in pisatelji pa so vzeli v roke knjižice: »Mesec je doma na Blado vici", »Prezgodnji dan”, »S poti”, »Sanje živijo dalje" „Zato", medtem ko je Mitja iz šopa listov pripovedoval o tem, kako dandanes izide več kot ena slovenska knji ga na dan, kako tudi po daljnem svetu prevajajo stva ritve slovenskih ustvarjalcev . . . Dnevi, popoldnevi in ve čeri po koroških vaseh so bili kot tople stiskajoče roke so bili kot bi nekdo dahnil »Buge waz primi . . .”
Naš rod še zlepa ne bo popustil
Najlepše doživetje? Vsekakor v Selah. Zad-nl‘ večer našega nastopanja na Koroškem.
Nekam slabe volje sva s Pavčkom, ko se pečemo po divji gorski grapi v Sele. Tako je ttnerom, kadar se mora človek posloviti — in nj: jutri odpotujemo. Nocoj je že vse jasno: “a smo kljub skeptikom v Ljubljani z našimi nastopi nenavadno uspeli, da so koroški Slo-venci sprejemali slovensko besedo tako pri-s.rcno in slovesno hkrati, kot je tu pri nas Judje, vsakdanje navajeni kulturnih dobrin, Več ne sprejemajo in jasno je tudi to, da naš r°d tam gori še zlepa ne bo popustil. Pet le-P‘b dni in lepih večerov je za nami in vsak j? potekel v drugačnem stilu: v Celovcu je bilo svečano, v Železni Kapli navdušeno, na Cbirskem prisrčno, v Svečah ganljivo, povsod človeško toplo, staromodno povedano: od Zdaj poznamo te naše ljudi na Koroškem, vsak dan so nam zapeli stare slovenske pesmi in v njihovem guturalnem r-u je bilo ne*«j ganljivega. Zdaj smo prekrižarili to ko r°sko deželo in samo žal nam je, da ne borne !J! Jisti bližnji dan, ko bo vanjo čez noč pri-ucala pomlad z milimi sapami in se bo Pa-,r na ukaz nenadoma razklalo nabreklo brstičje.
. y gostilni ( s slovenskim napisom) pri Ma-Vf je že vse polno ljudi: hribovci, gozdni elavci, nekam trdi, kakor so stene te ozke 'VaPe. Morda so nas čakali malce predolgo, yitl Pijača je nekatere že spravila v dobro ■ ,0- $meh docela ne utihne niti med bra-h T' Zato Pr°gram skrajšamo. Skoraj mi je da tudi zadnji večer nismo imeli tako Pozornega občinstva kot vse prejšnje dni. Po r*nju pa obe gostilniški sobi postaneta eno s.arno omizje; razpoloženje, takšno, kakršno ■€ bilo nekoč na mitingih, je zlata vredno in °»tehta tistih nekaj izpuščenih verzov. Prič-nemo peti, najprej narodne, nato partizanske. 7'mogrede izvemo, da se slovenski ljudje tu 2c dolgo niso tako družno porazgovorili, da s'mPatični mladi slovenski učitelj poučuje slu-i'ensčino vseh trideset tukajšnjih otrok in da
„Se pridite,
dali ste nam novih moči!”
zdaj jih vidim, kako prihajajo: kmeč-Ke ženice, deklefa, otroci, naši slovenski °|r°ci, z radovednimi velikimi očmi, pa res-?'• m°žati obrazi, nagubani, preprosti, a ta-0 silno domači.
Posedajo po klopeh in stolih, stiskajo se Kr°g peči in čakajo na besedo, tisto svojo, °mačo besedo, čakajo, ne, zahtevajo od J|Cs. da jim potrdimo, da so tu, da niso od-list, prepuščen sam sebi, da niso ne P 'c ne miš, kar jim nekateri trdovratno vbi-lai° v glavo.
r ,^edam vse te obraze po slovenskih ko-®skih vaseh in mi je malo tesno: ali bo-.'J dali jaz in moji kolegi tem pričakujočim to g''™ ^u<^ern' kar lerJaj° °d nas? Žive, sJi PrePr'čujoče naše besede, ki jim bo Ijjdo dna, da bodo začutili, da je utrip, is) na 'n on' sfran' Karavank, utrip srca?
revslovenski književnik že tako ni lahka ' u Pa zadobi to ime še vse večjo težo,
.Vse večjo odgovornost. pQn,ko se ob Prešernovi Zdravljici, ob Zu-nc'čevi, Borovi, Vipotnikovi in Levčevi
je med vojsko sleherna hiša imela človeka v partizanih. Prepojemo že debelo pesmarico, koroški prijatelji imajo čudovite glasove, toda nekaj manjka. Blizu polnoči je že, ko naenkrat vstane Tone Pavček in prične recitirati uvod v Prešernov Krst. Omizje na mah utihne in pobožno posluša. Nato še jaz recitiram Zdravljico: še nikoli ni zvenela tako globoko ljudsko in za današnjo rabo. To je bilo čudovito slovo od vseh dni, kar smo bili na Koroškem, od vseh ljudi, ki smo jim stisnili roko.
Polnočni Prešeren v divji gorski grapi, s>e-di samih dobrih ljudi, pa je doživetje, ki ga
nc pozabiš do smrti.
*	Mitja Mejak
Izgnancem
S culami ste domove svoje zapustili, domovino, svojce, dom izgubili.
Ko z rodne zemlje so vas pregnali, ste svojo zemljo za nedra si skrivali.
V daljne kraje ste se mnogi izgubili, v domovino ljubo se niste več vrnili.
Ko po letih gorja nekferi nazaj domov ste prišli
medtem že mnogi svet so zapustili, radostni ste svojo zemljo poljubili.
„Spet smo na svoji zemlji, doma, saj vredna je več kot kupi zlata!"
partizanski pesmi, ki se oglasi v kmečki izbi ene izmed koroških vasi, razgrne strma, krvava pot, ki jo je prehodil slovenski človek v boju za obstoj, za jezik, za svoje ime in ko po njihovih očeh in potezah razbiram, da so v teh ritmih in besedah našli sebe, svojo zgodovino, svoje hotenje, znova spoznavam, da smo njihovi in oni naši.
In potem razgovor, preprost, sproščen, dobrovoljen, iz katerega pa tu in tam le zazija glodajoča skrb: kako bo z nami? ne pozabite na nas! in domača pesem, v kateri se med hripave, petja nevajene glasove odraslih prepletajo ščebetajoči glaski slovenskih otrok.
Morda je za te surove, rezke čase res malce staromodno in sentimentalno — toda kako naj te ne bi spreletel neki čuden srh, ko čuješ našo najlepšo pesem Pojdam v Rute iz koroških ust, ko ob slovesu poreko ti dobri ljudje: „Še pridite, dali ste nam novih moči!"
Ivan Minatti
Ijena prispodoba, da so naši koroški ljudje zlati. Ne vem, koliko lahko ta obrabljena beseda izrazi bogato doživetje notranje lepote teh ljudi — njihovo zavzetost za slovensko besedo, njihovo srečo in ponos, da je vse, kar pri nas ustvarjamo, tudi njihovo, in ne nazadnje njihov vse premagujoči življenjski idealizem. Pomislil sem ne samo enkrat na teh literarnih nastopih, na katere so ljudje prihajali nekam svečano, prihajali tudi po več ur daleč, in potem poslušali z radovednostjo in neko srečo, da je to slovensko, pomislil sem večkrat na naše literarne večere doma, na občinstvo, ki je tega vajeno in razvajeno. In tu ni nobene primerjave. Temu idealizmu slovenskega človeka na Koroškem, ki naleti vsak dan na tisoč zaprek, na tisoč
pomislekov, na ekonomski pritisk, na tisoč nerazumevanj, ki se mu stavi po robu tisočero zmajev, a ga ne ukrote in ne premagajo, temu idealizmu in tej vztrajnosti, ki jo lahko doživiš ob vsakem srečanju z našim človekom, v vsakih očeh in dlaneh: tu smo in bomo!, ni moč spodrezati peruti. V dobi sko-mercializiranega komolčarstva in pohlepnega zaslužkarstva je tak idealizem res kot suho zlato, vrednota vrednot. Zato smo nemara pogrešili, ko smo se poslavljali večer za večerom z novimi koroškimi znanci, ki so se nam že kar neprijetno dolgo, a iskreno zahvaljevali: zahvaliti bi se jim morali za doživetje takih vrednot predvsem mi.
Tone Pavček
Živ studenec, ki tudi v najhujši suši ne ugasne
Koroška, kakršno poznamo iz svoje mladosti, je zaobsežena v tistih nekaj narodnih pesmih, ki smo se jih naučili še kot čisto majhni otroci in ki so nas potem spremljale s svojo mehko otožnostjo, da smo jih občutili kot nekaj najbolj svojega in hkrati našega, slovenskega. Potem je tukaj še tisto v šoli pridobljeno znanje o slovenski zgodovini, o Gosposvetskem polju, o knežjem kamnu in vojvodskem prestolu. Temu lahko
Pmerf-flMis
SL. Umsteiiler Nr.;
oo test.
Name;
Vorname:
a r k>e. 1
IŠHefan
03.12.97
Geboren am: in'	1 ■tlKOlai
Beruf:
Bauer
Letzter VVoUnort: -iM,*... jjVžgi&jjL

7W;?v
SL. Urasiedions aosiferlfflMi*

KLagenfurt
buta, Uen
.. m£

dodamo še kak drobec iz literarne zgodovine in potem še tisto, kar vemo o Koroški po prvi in v drugi vojni. O tem, kakršna je danes, pa pravzaprav v domovin) ne vemo mnogo, na vsak način pa premalo.
Ko sem s svojimi tovariši potoval na literarno turnejo, tudi sam nisem imel dosti drugačne predstave o naši koroški zemlji in njenih ljudeh. Kratek čas, ki smo ga tam preživeli, obisk številnih krajev, srečanja z najrazličnejšimi ljudmi, mi sicer niso mogli pevedati vsega, vsekakor pa toliko, da je moja vednost o Koroški dandanes mnogo širša, moj čustveni odnos do koroškega problema pa mnogo aktivnejši. Ves čas poti me je spremljala misel, da drug o drugem premalo vemo, čeprav smo deli istega naroda, in da nas visoke Karavanke včasih režejo na dvoje tudi v prenesenem smislu. Vendar pri tej ugotovitvi ne morem obstati. Spremeniti jo je treba v pozitivno akcijo. Menim, da predvsem v kulturnem pogledu lahko pomagamo več in v najrazličnejših oblikah. Ne bi se hotel spuščati v podrobno naštevanje vsega potrebnega, omenil bom samo eno stvar, ki zadeva pravzaprav vse nas, ki se ukvarjamo s peresom: treba je govoriti o Koroški, treba jo je priklicati v zavest vseh naših ljudi, da ne bomo gledali nanjo kot na neko umirajočo pokrajino našega narodnega telesa, ampak kot na živ studenec, ki ima dovolj moči, da tudi v najhujši suši ne ugasne. Treba pa je opozoriti tudi na vse tisto, kar jo duši in zatira, povedati ne samo sebi, ampak vsakomur, ki je na svetu pripravljen braniti ogroženo človeško bitje.
To je samo nekaj besed, ki mi jih je prebudilo srečanje s Koroško. Mnoge pa še čakajo v meni.
Kajetan Kovič
.Resnično je to čudna dežela ..
Bodo Karavanke tudi most zbliževanja
<j0!> a,ii razrnišljam kakorkoli, naj obnavljam in “ . in ^občufja — še sveža in skaljena ■ — v(>tjria' skušam biti še tako nesentimentalen, Do r° m! v spominu na našo koroško literar-vCr. ,Urn1el° prihaja pred oči človek, naš sloka^., * y r°ški človek. Preprost, kmečki, ne-ijj n P°casen in neokreten, sprva nezaupljiv Prin?tCm ,ta*t0 odkritosrčno tovariški, tako Sat ;°n’ ^°ke*\ tako človeško hvaležen, bo-
^est"1«^1^11’ tr^e.n> stol^ja trden, stoletja
Pokra"7""
avna >n-»	*• "?’*■'—~. ■ ’	»*>
•namenja ob potih, mogočne zasnežene
|JOKra"iV?11 govorici. Res je: zaspe te lepota daVnaJlne’ razPotegnjene vasi, gozdovi, staro-
Karavanke — bodo res vedno meja ali tudi most zbliževanja? — pa Drava in zdaj še spokojno Vrbsko jezero, a vsa ta pisana izrazito slovenska krajinska panorama se mi zazdi samo čudovit okvir, najlepše in najbolj primerno okolje za najvišjo vrednoto človeka. Zato se neprestano, ko mislim na teden, preživet med našimi rojaki Podjune, Roža, Ziljske doline, vračajo zaupljivi obrazi, tople oči, tovariški stiski rok, odkriti pomenki, skupna slovenska pesem. In ta ponovna srečanja so še lepša, še bolj bogata.
Pravijo in menda je to že kar neka usta-
Pravzaprav sem edini, ki mu obiskana dežela ne more biti tuja.
Resnično novo srečanje pa bi lahko bile že gimnazijalke, ki na celovškem večeru drže v rokah Pavčkovo in Kovičevo zbirko pesmi; v sklenjenih rokah — kakor molitvenik.
Mimo solza, ki so pritekle po licu kmečke ženice, ko je Minatti bral partizanski pismi svoji mami, moj spomin ne more.
Dežela je ta čas komaj okopnela na robovih, v vrhovih in na mnogih krajih je še ledena skorja. Vigred stopa ponekod bojazljivo, drugod plaho. Jezera in druge vode so še mrzlo zelene.
Tudi po vaseh zaigra musicbox. Če vržeš novec in pritisneš na gumb, zaslišiš „Mor-gen“ (poje nekakšen Ribič, kot piše na plošči) ali pa preoblečeno popevko v kmečki opremi: „Rezi, Rezi. . .“
„Saj je še mene sram,“ recitira Pavček pesem o prihodnjem pesniku. Otrokom zaigra na ustecih droben sramežljiv nasmeh.
„Boš ti tudi pesnik?“ nagovori ženica sinka.
Miško prebere zgodbo iz Mesca na Blado-vici, zgodbo o otrocih, ki jim oče v stopničkah ostriže lase, da bi tako izkazal svojo posebno skrb zanje. Poslušalci tipljejo za pisateljevo besedo tako živo, da je čutiti njihov utrip, ki se razklene v odobravajoče ploskanje.
Kajeva prizadeta izpoved lastnih pesmi prevzame ves prostor in seže v skrite kotičke petošolcev, prvih naših gimnazijalcev, prvih vdanih src poetike (kot so nekdaj rckali petemu gimnazijskemu razredu).
Ne da bi utemeljeval, ponavljam tovarišem in vsem: res, resnično je to čudna dežela, čudna, prečudna . .. kajne? Celo za krompir
ima vsaka vas svojo besedo (čompe, repica zamljenšče hrušče). 7.a tako plemenit, za tako surov sadež, za tako dragocen, da je kurirja pod Mačami (davno) prestrelil skozi duri ž.an-dar, ko je prišel ponj. . .
Spomin je tak čas tenka meglica onstran hudih voda, v njem skozi smrekov gozd poneso še Tomaža; izkrvavel je...
Obdravski mrak je sprožil projekcijo v nekdaj. Drvim skozi temačen predor, ki ga vrtam s svetlobo: od duri zre sloneč na podboju (kako je že porasel) moj deček. Še vedno rad sklone glavico, da ga pobožam. „2e greš?" reče z rahlim začudenjem. Mogoče govore njegove oči še za druge. Ne, le zase in tako je tudi prav. Ne bodi vsiljiv in ne naprti lastnega občutja drugim . ..
Ko se vračam, ne odjezdim iz dežele kot trubadur, po premnogih bojih s preoblečenimi vitezi. Kot je sporočil Lichtensteinski, so v njegovih časih mnogi izmed njih nastopali tudi še v slovenskem oblačilu.
Ni mi za starodavne dni, za tiste stezice, nc za preoblečene ljudi. . .
V obrisih premnogih posnetkov na eni sami plošči ni vedno lahko najti podobe zibelke, takšne, kot jo lahko pomni otroško snovanje.
Zgoraj na karavanškem sedlu vdre vame še napis „Auf Wiedersehen“, ki me opomni, naj se ozrem in zakličem: pozdravljen sinek, pozdravljeni Karantanci.
Potem spet zdrvim v dolino in kot vedno se oglasi nekaj trpkega v meni, čeprav skrbno pazim na brzino motorja, na vijuge poti, na lastno moško držo, na živo resničnost, ki je ne velja zaznavati le s čuti, kajti tedaj bi starikavi okus po pelinu lahko izpodrinil vse drugo.
Rok Arih
Die Problematik des Gerichtssprachengesetzes
(Fortsetzung aus der letzteh Nummer)
Welters aber slnd die Angehorigen der slowenischen Minderheit auch abgesehen von dlesen internationalen Verpflichfungen Cfsterreichs auf Orund des Staalsgrundge-setzes uber die allgemeinen Rechle der Sfaalsbiirger gleichberechtigt und haben ein unverletzliches Recht auf Wahrung und Pflege ihrer Sprache. Insbesonders isf die Gleichberechfigung aller landesublichen Sprachen in Schule, Amt und offenflichen Leben vom Sfaale anerkannf. Wenn es nach dem Zerfall der Cfsferreichisch-ungarischen Monarchie in Osterreich auch keine verschie-denen Volksstamme gibi, so gibt es doch neben der deulschsprachigen Mehrheil an-derssprachige Minderheifen und gelten die angefuhrfen Besfimmungen des Sfaafsgrund-gesefzes analog fur diese.
Zu den Begriffen »Landessprache" und »landesubliche Sprache', hatfe die oster-reichische Rechtsprechung, wie aus dem Er-kennfnis des RG. aus dem Jahre 1880ersichf-lich ist, folgende Grungsafze entwickelt: Bei Losung der Frage, ob Irgend eine Sprache in einem osterreichischen Lande als daselbst landesubliche anzusehen Isf, kommt es kei-neswegs darauf an, dass dieselbe im ganjen Lande iiblich und verbreltet sei, son-dern es genOgt, wenn sie auch nur In e i n-zelnen Bezirken oder Orten des Landes, also doch auch Im betreffenden Lande iiberhaupt in Ubung sfeht, iiblich isf, d. h. Problematik des Gerichtssprachengesetzes von irgend einer grosseren daselbst vereinigten Zahl von Eingeborenen (Autochthonen) im taglichen Leben gespro-chen wird, und erscheint die Synonymitat der Ausdrucke „Landessprache' und »landesubliche" Sprache schon durch die Ent-gegenstellung der beiden Ausdrucke in Abs. 3 und 2 des Art. 19 selbst ausgeschlos-sen. Der Ausdruck des Art. 19 Abs. 3 »in s e i n e r Sprache" ist nicht so zu verstehen, doss darunter notv/endig nur eine der allgemeinen Landessprachen zu verstehen ist, sondern er bezieht sich auf Jede von dem Stamme gebrauchte, wenn nur nach Abs. 2 in dem Lande uberhaupt noch .landesubliche" Sprache. Die Landes-ublichkeit einer Sprache innerhalb eines be-stimmten Gebietes, sowie die Konkurrenz mehrerer landesublichen Sprachen innerhalb
eines bestimmten Gebietes braucht im Ge-setz nicht mehr bestimmt zu sein, w e i I sie als quaestio facti von tatsach-lichen V o r a u s s e t z u n g e n ab-hangt, deren Eintritt oder Gegebensein von Fali zu Fali zu beurteilen ist. Wo innerhalb eines bestimmten Gebietes eine Konkurrenz landesublicher Sprachen stattfindet, ist den Behorden durch das Gesetz die gleichmassige Berucksichti-g u n g der landesublichen Sprachen bei Er-lassung amtlicher Verfiigungen und Ent-scheidungen und die Annahme aller in einer landesublichen Sprache abgefassten Gesu-che, Beschwerden oder sonstigen Eingaben vorgeschrieben.
Im Sinne der Staatsgrundgesetze ist — wie dies aus den Erkennfnissen des RG. aus dem Jahre 1888 ersichtlich ist — jeder oster-reichische Staatsburger berechtigt, Eingaben an Behorden in jeder der in dem betreffenden Lande landesiiblichen Sprachen zu iiber-reichen und zu verlangen, dass dieselben der geschbftsmassigen Behandlung und Er-ledigung zugefuhrf vverden und ihm auch eine Erledigung in dieser Sprache zukomme. I Das in Durchfiihrung des § 3 Art. 7 des I Staatsvertrages beschlossene Gerichts-I sprachengesetz verletzt jedoch praktisch I alle diese den Minderheitsangehorigen I verfassungsmassig garantierten Rechte.
Dieses Gesetz aber steht nicht nur hinsicht-lich des ortlichen Geltungsbereiches, sondern auch hinsichtlich anderer Bestimmun-gen im mehrfachen schvversten Widerspruch mit dem klaren Wortlaut der diesbezugli-chen Staatsvertragsbestimmung.
Nach der Bestimmung des Art. 7 § 3 wird im Minoritatenterritorium Deutsch als Amts-sprache nicht ausgeschaltet, uber das Deutsche als Amtssprache hinaus aber kommt noch eine weitere Amtssprache d a z u , und zwar mit ebensolchem Gewicht wie das Deutsche. Das Minorifaten-territorium erhalt eben zwei gleichbe-rechtigte Amtssprachen:	das
schon vorhandene Deutsch und das noch dazu kommende Slovvenisch.
Das Gerichtssprachengesetz hat aber I durch eine sprachliche Verfalschung des I diesbeziiglichen Teztes des Staatsvertra-■ ges die slowenische Sprache im Minori-» tfitenterriforium zu einer blossen H i I f s-
I sprache herabgesefzt und damit die I Verfassungsbestimmung des Art. 7 § 3 I des Staatsvertrages verletzt. welche I ausdriicklich die slowenischeSpra-I che als Amtssprache festlegt, I und zwar wegen der Gleichberechfigung I als aussere und als innere Amtssprache.
Weil Slowenisch im Minoritatenterritorium aussere Amtssprache ist, ist die Beiziehung eines Dolmetsches ausgeschlossen, denn der Richter hat b e i d e Amtssprachen zu be-herrschen. Die entsprechenden Bestimmun-gen des Gesetzes sind daher verfassungs-vvidrig und vvidersprechen ganz offen auch der oberstgerichtlichen Entscheidung (aus dem Jahre 1956), wonach der osterreichische Slowene oder Kroate Anspruch auf u n m i t-telbaren Kontakt mit dem Gericht im Minoritatenterritorium ohne Beiziehung eines Dolmetsches hat. Weil Slowenisch aussere Amtssprache ist, muss die Entscheidung auch in dieser Sprache verkiindet werden und widerspricht daher auch diese Stelle des Gesetzes der klaren Staatsvertragsbestimmung. Ebenso aber verletzt das Gesetz mit der Diskriminierung des Slowenischen in Grundbuchssachen das Grundrecht des Minderheitenschutzes.
Die Gleichberechtigung der Amtssprachen Deutsch und Slowenisch im Minoritatenterritorium besagt aber vveiters, dass Slovvenisch auch innere Amtssprache (Dienstspra-che) zumindestens sein kann, vveshalb das Gesetz in seiner kategorischen Fassung in dieser Hinsicht eine Diskriminierung dar-stellt.
Das Gerichtssprachengesetz in der jetzi-gen Form ware hochstens dann richtig, wenn es den § 4 des Art. 7 des Staatsvertrages durchfuhren vvollte, denn ausserhalb des Mi-noritatenterritoriums im ubrigen Land Karn-ten ist Slovvenisch als zvveite Landessprache nicht in der Rolle als Amtssprache (gleich mit Deutsch), sondern eben in der Rolle als Hilfssprache (nebenbei neben Deutsch) zu dulden beziehungsvveise zu akzeptieren.
Der Art. 7 § 4 des Staatsvertrages bestimmt, dass die osterreichischen Karntner Slovvenen im Bundeslande Karnten am kul-turellen, administrativen und gerichtlichen System aller Einrichtungen und Organismen (dies geht aus allen vier Sprachtexten des Staatsvertrages klar hervor) im Bundeslande
Karnten auf Grund gleicher Bedingungen vvie andere Cfsterreicher feilnehmen, das heisst also auch auf Grund gleicher sprach-licher Bedingungen. Slovvenisch ist also im Bundesland Karnten ausserhalb des Mino-ritatenterritoriums Hilfssprache und dafur vvurde das Gerichtssprachengesetz das Rich-tige treffen.
Im Minoritatenterritorium hingegen ist jedoch die slowenische Sprache mit der deutschen Staatssprache gleichberech-tigfe Amtssprache. Das Gerichtssprachengesetz nimmt aber im Gegenfeil den osterreichischen Slovvenen alle jene Rechte vvieder weg, die ihnen der Staafsver-trag gebracht und garanfiert hat. Daher ist es in seiner jetzigen Fassung unrich-tig und verfassungsvvidrig.
Ausserdem vvare noch beizufugen, dass das Gesetz ausschliessslich fur das Land Kdrnten und nur fur die Gerichtssprache Geltung hat, obwohl der Verfassungsge-richtshof festgestellt hat, dass fur alle drei Lander — Kdrnten, Steiermark und Burgen-land — alle Massnahmen aus Art. f des Staatsvertrages nicht verschie-den, sondern filr den g e s a m t e n Rechtsbereich ei nheiflich gere-gelt vverden mussen.
Der dauernde Schutz der slovvenischen’ Bevolkerung in Osterreich und in Karnten besonders und in aller erster Linie im Minoritatenterritorium ist rechtlich im Art. 7 § 5 des Staatsvertrages verankert. Eine Minder-heitenfeststellung, die vvomoglich nach Be-darf vviederholt vvird, macht aus dem Min-derheitenschutz, der eine Dauereinrichtung ist beziehungsvveise sein muss, einen Spiel-bali der jevveiligen gelenkten statistischen Feststellung.
Daher bedeutet auch die im Gesel* | vorgesehene Minderheitenfesfstellung in-I nersfaatlich eine Verletzung der Verfas-I sung und zwischenstaatlich eine Verlet-■ zung des Volkerrechfes.
Aus ali dem ist klar ersichtlich und be-vviesen, dass das Gerichtssprachengesetz aus dem Jahre 1959 in seiner jetzigen Fassung'
keinesvvegs den Minderheitenschutzbestim-mungen des Staatsvertrages noch denT Gleichheifsprinzip im Sinne der osterreich'1' schen Verfassung entspricht. Im Gegenfeil schrankt es sogar die bisherigen Rechte der Karntner Slovvenen bezuglich der Verwen-dung der slovvenischen Sprache bei Gericht ein, die ihnen schon mit dem Staatsverlrag von Saint Germain zugesichert vvurden.
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: f. program: — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30. 17.00. 20.CCL 22.00. II. program: — 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00. 22.00, 23.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program: — 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazin
—	11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert.
Slovenske oddaje Radia Celovec
Sobota, 16. 4.: 9.00 Svela dežela in njeni ljudje ob Kristusovi smrti — 18.50 Koroški velikonočni običaji.
Nedelja, 17. 4.: 7.30 Aleluja . . .
Ponedeljek, 18. 4.: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdrav-Ijamo in voščimo.
Torek, 10. 4.: 14.00 Nekaj minut narodoslovja: Izvor življenja.
Sreda, 20. 4.: 14.00 Domači vrl — Kar želile, zaigramo.
četrtek, 21. 4.: 14.00 Vozačem v beležnico.
Petek, 22. 4.: 14.00 Mladinski obzornik.
Sobota, 16. aprih
I. program: 7.00 Zveneči mozaik — 8.00 Muzika lično potovanje na Sredozemsko morje — 8.45 Sirni pisani svet — 11.00 Orkestralni koncert — 12.00 »Roglja*
—	14.00 Pozdrav na'e — 15.00 »Čarovnik" — 15.30 Pravljica: »Zakaj je šel zajček beračit" — 17.10 Orkestralni koncert — 19.10 Šport — 19.30 Velikonočna liturgija —
21.30	Velikonočne in pomladne pesmi.
Kupim enostanovanjsko hišico z
večjim vrtom proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista »Slovenski vestnik’ Celo-vec-Klagenfurt, Gasometergasse 10.
tl. program: 6.10 Jutranja glasba — 8.20 Koncert — 9.15 Otroške pesmi — 12.03 Za avtomobiliste — 14.15 Sostanek pri televiziji — 15.00 Mladinski koncert — 16.00 Zabavna glasba — 17.10 Lepa pesem — 18.30 Priljubljeno in znano — 19.10 Hopla, dvojčki — 19.30 Vsakodnevna zabavna oddaja — 20.00 Glasbeni rog izobilja — 21.45 Spori.
Nedelja, 17. april:
I. program: 6.10 Vesele melodije — 7.00 Majhen jutranji koncert — 8.05 Oddaja za kmete — 8.15 »Skrjan-
ček poje' — 9.00 Zveneča slikanica — 11.00 Glasbena nedeljska promenada — 11.30 Veselo petje, veselo igranje — 13.00 Operni koncert — 13.45 Alpska dežela —
14.30	Pozdrav nate — 16.00 Otroški oder — 17.05 Plesna glasba — 19.00 Šport — 19.45 Nekaj za dobro voljo —
20.10	,.Konec sveta”.
II. program: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega? — 10.05 Dunajski zajtrk z glasbo — 11.00 Orkestralni koncert — 13.15 Za avtomobiliste — 15.30 Tridese* minut s Karlom Komzakom — 16.00 Plesna glasba — 17.10 »Dežela smehljaja", opereta — 19.10 Oddaja za mladino
—	19.30 »La Boheme" — 22.10 Očarljive melodije.
Ponedeljek, 18. april:
I. program: 6.10 Vesele melodije — 7.00 Ju*ro brez skrbi — 8 05 Vesele melodije — 9.00 Glasbeno potovanje — 11.00 Promenadni koncert — 12.45 Glasba za dopoldne — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate —
16.00	Otroški oder — 17.05 Plesna glasba — 18.40 Ljudske viže — 20.10 Pisana paleta.
Torek, 19. april:
I. program: 8.00 Koroški domači koledar — 14.45 Prav za Vas — 15.15 Komorna glasba — 16.00 Igra Vam Gorenjski kvartet — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Fiffy — fif'y — 18.55 Spori — 20.15 »Kakor ptica v zraku", slušna
igra.
Sreda, 20. april:
I. program: 8.00 Da, to je moja melodija — 14.45 Glasba za mladino — 15.45 »Gospod profesor' — 16.00 Melodije v duru in molu — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Popoldanski koncert — 18.10 Pisano nakockano — 18.55 Šport — 19.00 Od plošče do plošče — 19.15 Veliko presenečenje — 20.15 Orkestralni koncert.
četrtek, 21. april:
I.	program: 8.00 Operetni koncert —	14.30 Ura
pesmi — 15.00 Prav za Vas — 16.00 Igra radio Dunaj —
17.10	Pisan šopek melodij — 17.55 Kulturne vesti — 18.55 Športna poročila —- 20.15 Tisti, ki so pisali tvojo povest
—	21.00 Zveneča alpska dežela.
II.	program: 7.15 Jutranja glasba — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelje težke glasbe — 12.03 Za avtomobilisle — 13.30 Zabavna glasba — 14.15 Znani orkestri — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Sestanek prijateljev popevk — 16.00 Oddaja za žene ~ 16.30 Nekaj za dobro voljo — 17.55 Veseli delopust — 19.25 Made in Ausiria — 19.30 Vsakodnevna zabavna oddaja — 20.30 Priljubljene melodije.
Petek, 22. april:
I.	program: 8.00 Orkestralni koncert — 14.45 Komorna glasba — 16.00 Ljubezen po notah — 17.10 Kulturne vesli — 18.55 Šport — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 19.50 Pesfro mešano — 20.15 Halo! Tena-gerjil — 21.00 Orkestralni koncert.
II.	program: 6.10 Z glasbo v don — 8.20 Glasba na tekočem fraku — 10.40 Šolska oddaja — 12.03 Za
avtomobiliste — 13.30 Za ljubifelje opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Popoldanski sestanek — 16.00 Ofroška ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.55 Glasba razveseljuje — 19.25 Made in Ausfrija — 20 00 »Napoleon v New Orleansu", komedija.
Televizijski program:
Vsakodnevno oddaja: 20.00 Cas v sliki. Oddaja Cas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskega programa.
Nedelja, 17. 4.: 17.00 Za mladino — 17.30 Mladinski svet — 18.00 Fury — 19.30 Družina Leitner — 20.20 »Don Carlos".
Ponedeljek, 18. 4.: 17.00 Za otroke — 20.00 Prenos iz dunajskega Raimund-gledališča:	»Zakaj lažeš, Cherie?',
glasbena veseloigra.
Torek, 19. 4.: 19.30 Tudi to je Avstrija — 20.20 Prenos iz nemške televizije: »Na zeleni obali Spree".
Melodije za vsako grlo — 18.45 Kmečka godba ig'° 20.05 Izberite melodijo tedna.
Ponedeljek, 18. april:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Jutranje glasbep£> popotovanje — 9.20 Ruleta za zabavo — 10.10 Arije lt Puccinijevih oper — 12.15 Kmetijski nasveti — 14.05 Marjana Deržaj — 14.35 Voščila — 16.00 V svetu op®r' nih melodij — 17.10 Srečno vožnjo! — 20.00 Portreti 1 Broadwaya — 20.45 Kulturna tribuna — 21.00 Vrtiljak *fl' bavnih zvokov.
Torek, 19. april:
8.30	Dunajski valčki — 10.10 Izberite melodijo ledn®
—	11.00 Mod Savco in Dravco — 12.15 Kmetijski nasvet'
—	12.45 Oklel bratov Pirnat — 13.50 Pesmi in plesi 'r Polinezije — 14.35 Baritonske operne arije — 15.40 L;st' iz domače književnosti — 16.00 Izbrali smo za Vas 18.20 Kotičok za mlade ljubitelje glasbe — 18 45 Rai9°' vori o mednarodnih vprašanjih — 20.00 Ljubezenske Pe' srni — 21.25 Revija zabavnih melodij.
RADIO PROGRAiM
Sreda, 20. 4.: 17.00 Za otroke — 17.50 Za družino —
19.30	Očka je najboljši — 20.20 »Vrata k miru".
Četrtek, 21. 4.: 19.30 Šport —( 20.20 Prenos iz nemške
televizije: »Smrt v jablani".
Petek, 22. 4.: 19.30 Televizijska kuhinja — 20.20 Prenos z Lowingerjevega odra.
Sobota, 23. 4.: 19.30 Mesečna bilanca — 20.20 »Nevarno srečanje", kriminalna igra.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05. 6.00. 7.00, 13.00, 15 00 17.00. 22.00
Sobota, 16. april:
5.00	Dobro jutro — 8.05 Iz del skladatelja Nikole Her-cigonje — 9.40 Iz filmov in glasbenih revij — 11.00 Radi bi Vas zabavali — 11.50 Kvinfet Kamilo iz Celja — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja — 12.45 Rifmi latinske Amerike — 13.30 Skozi naše vasi ... — 14.35 Voščila — 15.40 Na platnu smo videli — 16.00 Slovenska pesem od romantike do danes — 16.30 Vedri zvoki — 18.00 Jezikovni pogovori — 18.30 Trio Slavka Avsenika — 20.00 Pokaži kaj znaš.
Nedelja, 17. april:
6.30	Popevke in zabavne melodije — 7.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 9.00 Veseli v novi teden —
10.30	Kita lepih melodij — 11.00 Lahka glasba — 12.00 Voščila — 13.30 Za našo vas — 13.45 Koncert pri Vas doma — 14.15 Voščila — 15.46 Klavir v ritmu — 18.30
Sreda, 20. april:
5.00	Spored zabavne glasbe — 8.05 Mladi tale^,,,
9.00	Jezikovni pogovori — 9.15 Od melodije do	°
dije — 10.40 V rilmu današnjih dni — 11.30 Oddaj0 1 cicibane — 12.00 Petnajst minut z Logarskim; fant' 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Pisani zvoki z Drav*k*^ polja — 12.45 Cefrt ure s pevko Jelko Cveležar —• ^ Popevko se vrstijo — 15.40 Novosti na knjižni pol'c'
16.00	Koncert po željah — 17.10 Sestanek ob pel*h 18.45 Domače aktualnosti — 20.00 Velike ure opere
četrtek, 21. april:
5.00	Dobro jutro — 8.35 Ljubljanski oktel poje P6'1” Lovra Hafnerja — 9.25 Zvočna mavrica — 11.00 Pop°'/*t<? in ritmi — 12.00 Nekaj narodnih — 12.15 Kmetijsk' n° sveli — 13.30 Godba na pihala — 13.50 Plesna med>9t0 — 14.35 Voščila — 15.40 S knjižnega trga — 16.30 Z°b°V' na glasba — 18.00 Turistična oddaja — 20.00 Cel*^0 večer domačih pesmi in napevov.
Petek, 22. april:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Od Haydna do ^ čaturjana — 10.10 Pel opernih uvertur — 10.35 ^0%rVpo, na tekočem »raku — 11.30 Družina in dom — 12-00 ^ zdrav z gora — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.40 Ir jevih oper — 13.47 S popevkami po Evropi — I4 ^ p«l-1u in lam — 15.40 Iz svetovne književnos i — 16.00 ^ ^ kov koncert ob štirih — 17.40 Umelne pesmi — t. Kalejdoskop zabavnih melodij — 20.15 Tedenski zur^\$ politični pregled — 20.30 Mozartovi koncerti — Oddaja o morju in pomorščakih.