TO. itnmtaL                                     f imw„ i raMlA.». Mrnvii mi                                          L ino.

.Slovenski Narod* wl{% p* fOMls za Avstro-Ogirko:                                      ta Nemčijo:
cek> Icio SKupaj naprej     .   K 28— | ćelo !cto naprej   .   .   .   .   K 33-—
četrt leta     j)         T     •    *     I    7'__ I     n ^16"^0 *n vsc druge đežele :
na mesec    Z         \     .   .     *    2 50 | ćelo leto naprc}   .   .   .   .   K 3S.—
Vpralanjcm glede fnseratov se naj priloži zi odgovor dopisnici ali nramka. Uprarniitfo (spodaj, dvorišče levo) Knafiova ulica *t 9, t«le!on *L 33.
ImfcaJ* tfiak 4as ct«4«t tarmrtl ■•*•!{• la prtsmfk*.
Interati  se računafo  po porabljefiem   prostoru   \n   siecr:   I   mm   visok,  ter
63 mm Širok prostor: enkrat po 8 vin., dtakrat po 7  vin., trikrat po 6 v.
Poslano  (enak  prostor)   15   vin.,   parte   in   zahva!-   (cnak   prostor)   10  vin.
Pri večjih inserrijah po dogovoru.
Na pismena naročita brez istodobne vposlatve nsročnfne se ne ©žira. „Marođat tiskar««" telefoa tt S9.
UpravnStva naj se po>i!jajo naroćnine, reklamacije, inseriti i. t d.f to je administrativne stvari.
.Slovenski Narod* velja v &)aM|aal dostavljen na dom ati če se hod i ponj :
eelo leto naprej   .   .   -   -    K 2V40 I Četrt leta     „       -   .   •   •    .    6*6© pol leta       „      .....13*20 | na mesec    ,.....9   2*2©
—_   Pesaaatn« itevilka valfa 10 viaarirv.    —_
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vraćajo. Uredatftro: KaaHora sižea £t 5 (v prittičju levo,) telefon at. 34.
Uma   nn«finu      ama**!
Dunaj, 17. iebruarja. (Kor. un-d.) Uradr-3 ic  rsziiiaša:
VZHODNO   BOfl^Cf.
Od danes zjuiraj napada so-vražnik naše pozicije ?evcrozapidno -  od li^resirava: boji se še vrše.
Pri Stanlslavovu, južno od Zborova in mf.no od Drzezanov ?o Zuvr-nile naše straže močne ruske izvid-ne oddeike.
ITALUANSKO FN JUaOVZHCDNO
BOJlSCr:. Nebenih bistvenih doif dkov.
Dunaj, 1S. februar ja. (Kor. ura.) L'radno se poro ja:
VZHODNO   BOJlSCE.
Boli, o katerih s-no poročaH v cera j, da so *e vršin severno od deline Oitoz, so pepoidne po]?na'i. Sovraž-fffka smo povsod vrzll naraj. Na fronti severrto od K-rp-fov na irroglh Krajih moćno i.T • idno delovanje. ITALIJANSKO IX JL GOVZHODNO BOJICE.
Neizpreraenjeno.
Namestnik načelnika jrerrerarne^a štaba pl. Hofcr. fml.
HfiiHcJ/P ^rsinn n^nn'ji
liBiliafiU Uldulli! ;iy^H!?U^
Bsrožin, 17. februari i.  (Kor. ur.) Wc]ffov urad poroča: Veliki davni stan:
7\PADNO   BOJIŠČE.
A r i! ci a ii a   skupina   oresto-lonaslerinika   Ruprchta.
Ns fronti v Artoisu in v pokrajini ob Sf'fnc*?, zlasr! m obeh brezovih A nerc, »e dosc^el ar^l»erii?i.i en.en] veliko silo. Na već t^ckah smo z»vr-n!Ii ar»gle<ke izvldne odde^Vc, jsižno od ^iirauTiionta pa mcčnci5: na^d, ki se Iq priće! po bobnafoceni osnju. Fronta n e m ', k e g a p r e s t o-I o n a s i e d n i k a.
Ob Aisnu 72r~.ć»r> oć Bern -au-Baca \n v Chmpajrni, tužno od Ri-ponta. so se ponesreci'i frsncoskt sunrci.
Nese letačke floti!te so izdatno mctrlj bombe na važne nanrave ra ?c fiio fron'.c. Ob S-imrr? ie 7!ete-lo već soTraž^ih municij^k^h ?kla-dišč v zrak. Pak in treser^e zemlje se je čutHo do Sf. Ouentina.
V^ZKODNO BOM^CE. Fronta        gcrteralfetdmar-5ala princa   LeoDOlda   Ba-v a r 5 k c ^ a.
Prf Tlukstu, ju^ozap3dno od Lučka, pri Zborovi, inžio od Brzeža-nov in jugozanadm oi Strnislavova so se ponesrečfla ruska podvzetja.
Armadiia   fronta   greneral-ohersta nadvoj. Jozefa.
Na višinafi severno cd doline Oitoz so 5e razvili od rane^a jutra boji.
Pri arm^dni skuoini v. Macken-sena m Gb makedot!«kf fronti se položaj pri slabotnem ^o?nein deiovanju ni izjjrerneniL
Berolin, 18. februarja. (Kor. ur.) Wolffov tirad poroča:
Vc'iK'i fc'lavni stan.
ZAPADNO BOJIŠCE. Armadna skupina  general-feldmarš.  prestolonaslcd-nika Ruprehta Bavarskega.
Po živahni strdski pripravi so poskusili moCni ansleški iz vidni od-delki severno od Armentleresa in Jugo - zapadno oć Lilla ter severno od kanala La Bassee ln pri Ransartu vdreti v o*še Jarke. ZavmJU urno iin
deloma v b!ižinski*i bojfh. v katerih smo vjeli več mož, deloma z ognjem. Dne 16. februar ja zvečer, Ko se je po-ncsrecil napad južno od Mrraumonta, je stopnjeval sovražnik vso noć svoje artiljerijsko delavanie ter ziutraj iznova napadel n-* obeh bregovih An-cre. V Izprcrticrnb polnem boju, ki je trp jal ves dan. smo vjeli 150 mož, vplerili 5 siroinlh pušk ter potetn prepis^tiii sovra2nika svci> prednjo poz«ciio v jami, nastali vsled eksplozije ;nine.
Ji!žno od Pysa smo z?vrnfli mo-čan rngle^Id nrpnd. Vse pozicije držif^o.
Oh Oisi ori Dresllncoirrtu nam ic prinese! zunek 14 vjetih.
Armadna   s k u n i n a   nemške-ga prestolonaslednika.
V  Chntr:rn^r?    5o    ležale    nove Foz!c:te *užr»o od R*non(a. na 7nrad- i ucm brecru .Mo^ nsi :a«-Vi v Prc*tr-skem gozdu, pr»d ziva^^im    o^r-ieni ?rtireri!e :n mc^l rmr. V na?cm sin?-ČLJocetn of^n«i! fp nnr^d? r»?so i7vr?U?.
V  noč\ r? 17. februar *e neVl na> zra*:o^!ov fzdatno ir^a!   bombe  na
VZHODNO   BOJIŠCE.
4 r ni a d n a   fronta    j?eneral-
feldmaršala     princa    Leo-
polda   Bavarskega.
Ob Lavfre«;, v**o - zapadno od Dv!r?ka ^o vdHe č»'s v •mhVh v niske ?rte te^ pripel^le kzkih 50 vjetih
A r n a d fi a    fronta   reneral-o !i c r s t 3 nad v oj.  .Tožefa.
V  jrcrrh severro od ćc^no O'.oz se !\"?? L-t2v;*i mr   hni2, ko so rrvi nap^dnlp* r^lovi v rzn-zm    cbrnmb-retn ctt-u rvrf«vi'i naz^i.
Armadna    fronta   ?c«eral-
fcldmarsala   von   M a c k e n •
sena.
makpdo^:?ko bo.tiSCe,
Scve^fo c<1 n^.«ra^s!rr^a Ictcts
^rr-^^Vo ?tc*ino, fn ic prodirali prat! ^a^In postojankaiti.
Prvi generalni kvartfr^ moister v. L u d e n d o r f f.
Hr^N Fpf^n wnnn?Hfi
E^roHn, 18. febn^arj^. (Kor. ur) V/oT^fr-v urad ix)ro2a 1^. februarja zveC-er:
O kakili bistvenili do-godkih  se  ni   poročalo.
Belnarslio uroćna psročilo.
17.   f e b r u a r j a. Makedonska  fronta.   V loku Crne živahen tor>ovski ocrenj. Na ostali  fronti  sia-boten topovski ogeni, tu in tam lc par strelov. Na levem bre^n Vardarja in v nizini Seresa hoji patrulj. V okolici Bitova, ob Vardarju in    ob    dolenji Strumi Ictalsko delovanje. Ob egejski fronti je obstreljevala neka sovražna vojna IaJja iz zaliva pri Kavili brez rspeba Ćerpande in Cislik, vzhodno od Kavale. — Rnmunska  fron-t a.  Vzhodno od Tulče je obstrelje-\ala naša artiljerija sovražni monitor, ki je začel iz kanala    pri   Sulini obstreljevati kraj Prislavo.
18.  februarja. Med Prespan-skim in Dojranskim jezerom slabot-no artiljerijsko    delovanie.    Severo-vzhodno Doiranske^a jezera sta sku-šali po močni    artiljerijski    Dripravi dve sovražni stotniji prodirati    proti našim ispostavljenim stražam. zadr-žal pa ju je naš ogenj. V dolini Seres posamezen ogenj. Na vsej fronti leta Isko delovanje.    Eno sovrazno le-talo je sestrelil    artiljerijski openj v Icku Crne.    Dve sovražni letali   sta vreli brez učinka   na   kolodvor   v Okčilarju 8 bomb.
Amerika in Avstrija.
Frankfurt, 17. februarja. »Frank-futer Ztg.« poroca iz Novega Jorka: Smatra se, da bo potopitev ameri-ške Iadje v Sredozemskem morju posrećila   prelom z Avstro-Ogrsko.
Haag. 17. februvarja. Reuter poroča iz Washingtona: Zunanji urad poroča, da dunajskemu poslaniku še ni bilo naročeno, naj odpotuje. Ven-dar pa je malo upanja, da bi mogli ostati stiki med Ameriko in Avstrijo intaktni._________
Razpo!ožen:s v Ameriki.
Rottcrdam, 17. icbruvarja. Iz Novega Jorka poročajo: Združene države se bodo odločile koncem tega mesec a. Wilson hoče poča-kati. da se vrne Gerard, kar se bo zgodilo 27. t. m., nakar bo stavi! kongresu svoje pređloge.
Berolin, 17. februvarja. Tukaj-Šnii an:criškl krogi smatrajo, da se je položai z b o 1 j Š a 1 in upajo, da ne priđe do vojne.
Amsterdam, 17. februvarja. član kongresa Mann je vložil pred-log, da se naj vsi spori med Ameriko in Nernčijo razrešijo pred raz-sodi'čem.
Ifaag, is. februvarja. Londonski listi objavljajo do1«:a poročila o napetosti, ki vlada v Amcriki. Vir:da 5e pr'dno pripravlja, ne le vo-;aško, temveč tuđi gnspodarsko. Odbor za narodno obrarnbo lc imenoval n^sebro knmfsfjo, sestoječo iz 7 odličnih zastopn'knv fnance in trgovi-rs. ki nai orrarizira prehrano in skrbi za redni Has:or in promet. Fi-rančni krori pricaki'fcio, da bo sko-rai izdrno ?■'*<- pnsojilo v znesku doI-
Curih. 17. febnivar!r. VVashins:-fr^c;Vo r!">-:c:ia ie b?Te iVved^la. da so bile nstar-nvliene obsežne organ'za-C'ie, ki bočejo z vs^ni, trd? nasilni-mi srrdstvi. nrenrečiti vojno med ^rnoT*;Vo "n V^rn-^o.
C*ur\hm 17 f^bnivarja. »Temns« pnroča; Atentati in 7?»rote v Združenih ^rz^vah ^e mnnžiio.
T-ft^sino. 17. ff^r^varia. >Paiiv Chrr-n:cle-» iavl;a: VVilson bo nrihod-vie dni 7Rnrnsil v senatti 7a Hovn'je-nje 7~- vnorr»^o voine mornarice.
Pni^rditv. 16. fe^-nvv-arja. CKor. urjKt.) sM^rrj'n^no^t« noroca: V knn-crr«;i! <:p r*n^vl?3 Tročn=i sfnija proti vnJni 7 Nemciio. I e če bi hHn mnoro Amen*i*^nc^v v.u morit! nhiitli, bo oD^^icna rr^^perana ;n Nerncem pri-i^7r»i vnd;fpTii v Vo"pt^sii primorani odobriti vo;no napoved.
Od^i^d j^rofn Bemstorff?« iz \merllce.
>"ew Vork, 14. februaria. (Kor. TiracU P-'T'^ična brzo.invka 7a?tnp-n?ka Wr>lf'nvejja urada: Parn?k Frcderik V1TT.<t, s katerim potuje rosbm'k PTof Bcrrstorff. je popoldne 7rrsus^il H^boken. Moštvo tu se na-bajajočib nemških pamikov je po-7dravljalo o^Mjajoci parnik. Na vsej poti iz Wasb'rgtor>a v Moboken so se izkazovale poslaniku največje ^*ljud*Tosti in obziri. Ameriške oblasti zo ukrenile v rijeeoAO var.stvo na kopnem in na moriu n?»^;tro'Tje odredbe, ntkjer se ni opazilo niti naj-rnan.^e neprijatnosti. V svojem po-slovilnem poeovoru z zastonniki li-stov v Wasbinetonu je izvajal jrrof Bernstrrff med dnisrirr,: Upam, da se vojna prepreci in da se kmahi zopet vznostavfjo st^ri pri?rttel?ski odnosa ji med Zedinjenimi državrmi m Nemčijo. Tik pred orihodom narnika se ie zahvalil grof Bernstorff potom c^rinsket^a nreicmnika v newyor-škem pristanišču za izkazane usluge.
Berolin, 18. februaria. »Lokalan-zeiger« poroča: Z nemŠk^m veleposlanikom grofom Bernstorffotn je od-
potovala iz Amerike tuđi soprega avstrijskega veleposlanika, grofica TarnoNvska. Grof Tarnowski je ostal se v VVashingtonti.
Ameriški   parnik odplul v blokadno
zono.
JKHan« 17. februarja. (Kor. urad.) >>Secolo« poroča iz Londona, da je dne 15. februarja zjutraj ameriški prekmerski parnik :>Philadelp?iia« odplul iz Liverpoola v New York. Na krovu tega prvega ameriskega par-nika. ki pojde skozi blokadno zono ckoli Anglije, se nahajajo ameriški potniki in en zastopnik ameriškega časopisja.       _________
Resili 0i\ u Mm.
Kopenhagen, 1S. februarja. (Kor. urad.) Ministrski predsednik. bramb-ni minister in ministra znnanjili in notrenjih zadev so imeli predvčeraj-ŠTijim pogovore z voditelji radnih strank o sedanjem trgovsko - politlč-nem položaju na Dartskem. Govori se, da je položaj izredno resen in da so nastale za Dansko znatne težavc, katere je megoče odoraviti samo potom pogajanj z obema skupinama ve-lesil. Torej ni pričakovati. da bi danski izvozni parnlki v bližnjem času odp'uli na Aneleško. Ob takih razme-rah je neznatnega pomena, da se še ni doseglo snorszuma v prepiru med ćanskimi pomorsčaki in lastniki ladij gieđe mezde in da pomorščaki Še vedno odklanjajo delo na danskih parrikih. Štrajk je pripomogel samo do te?a. da danski ameriški parnik tTnited States ne more za sedai od-pluti v New York. Vsled ncmške pomorske zapore se đr?i matno število dar^kih parnikov, naloženih s pre-mo^rm za Dansko, v angleških pri-?t2n'-?č?h. no dniz^h porocilih bočc Ang!:ja nripustlti odbrd teli paniiko\' s*»mo. ako *e c^vežeio, da se vrrcjo rn Anfrleško z irhnli.
Flo'ba med Švedsko in Ameriko.
Stockhotm. 17. februarja. (Kor. urad.) ^Stockholms Tidrinsre« poro-čn, da se je v petek zonet pričela plovba med Švedsko in Ameriko.
Pos!edice podmorske vojne.
Rotterdam, 17. februvar}a. V skandinavski pristani§čih je ležalo 13. februvarja vsega skupaj 154 za ententna pristanišča določenih ladij.
Genova, 17. februvarja. Dne 13. februvarja poročajo: Parniki, ki so s tovorom odpluli iz pristanišča v Marseillu v smeri proti Genovf, so se morali vrniti, ker so bili signalizirani podmorski čolni.
London, 16. februvarja.      :>Dai-!y Mail« izve, da je uvoz vseh pred-metov luksusa prepovedan ter uvoz drugih predmetov omejen na najpo trebnejše.,      Poljedelcem na  Angle škem bo danih na razpolago 30.000 vojakov za pomladanska dela      na poljih.
Pariz, 17. februarja. (Kor. urad.) »Matin« poroca iz Cadtxa: Spanski prekmorski parnik »Buenos Aircs^ se je odpeljal v Havano. Na krovu je kakili 100 potnikov in važen tovor španskih izdelkov.
29. marca, konec nemške
podmorske vojne? Kodanj, 17. februarja. (Koresp. urad.) V uvodniku se bavi »Extrabla-det z nedavno izjavo lorda Lyttona v zbornici lordov, da bo Anglija v 6 tednih, natančno 29. marca, prema-gala podmorsko vojno ter pravi med drugim: Se ni ničesar ztianega o sredstvih, s katerimi hočejo Anglefi končati grozote podmorske vojne. Bati se pa je, čc bodo ćelo Anjfježi prišli pri vojni proti podmorskim čol-nom s presenetenji, da bodo imeli Nemci pripravljena nadaJjnja   prese*
netcnja. Na katero stran koli kdo nagiba v svojih simpatijah, mora vendar priznati, da so pokazali Nemci na vseh poljih odlocilno inicijativo in so ostale države Nemčijo samo posnemale. Skoro nemogo^e je, misliti, da bi mogli zavezniki trajno na-daljevati vojno, če Nemci teden na teden, mesec na mesec uničujejo lad-jo v tako veliki meri.
Stockhohn, 17. februar ja. (Kor. uracL) »Stockholms Dagblad« 7. dne 15, februarja piše k zadnjim angle-škim odredbaui napram švedskim ladjam, da je samo ob sebi umevno, da posega Anglija po obtipnih sredstvih, ogorčenje pa mora vzbuditi brezobzirnost, da obraća ta sredstva, proti nedolžnim ncvtralnim državam.
POTOPLJENE    LADJE.
R2mv 17. februarja. (Kor. urad.) Agcnzia Stefani poroča \z Palme Major ce: Neki avstro - ogrski podmorski čoln je potopi 1 italijanski parnik rOzeania« (2000 ton); posadko 30 mož je prevzel neki španski parnik.
London, 16. februarja- (Kor. ur.) Lloyd poroča: Angleška paniifcfc »Hopemoore (3740 ton) in »Afto»«i (1156 ton) sta bila potopljena.
Haag, 17. februarja. V ani»tw-damskih zavarovalnih krogih zatrjtt*' jeje. da je bilo po ententnih poročilfc v času od 1. do 15. febrnarla potopljenih ladfj s 370.000 do 400.000 to-nami.                                                    .
Berolfn, 17. februarja. (Kor. iir*)* Dne 15. februarja se je objavilo, ƧH je neki podmorski čoln potopi! ladle s skupaj 35.000 tonami. Med temi *> te - Ic Iadje, ki do sedaj 5c nišo bH^ objavljene: Angleški parnik »Gravi-na« (1142 ton), juino sadje; ftaJijaa-ska jadernica »Hugo Hamilton« (2569 ton) s salpetrom.
Med ostalimi fcidSami je bil m parnik (4500 ton) z vojnim materijalom v vrednosti 60 milijonov v. Egipt, parnik 8200 ton za Avstralijo, parnik z 2000 tonami koruze, parnik s 3(700 tonami premoga za Franco-sko, trijambornica 2700 ton s salpetrom v Bordeaux. Vjetili je bilo 18 mož. med njimi 4 kapitani.
Naknadno se poraća, da so bili še jx>topljeni: Trije parniki z 9500 tonami in 6 ribiških ladij z 900 to-nnmi.
Omeuiti je še, da je več podmorskih čolnov, ki so se vrnili s Sever-nega morja, poročalo, da v Sever-nem niorju nišo našli nobenega tr-govskega prometa.
London. 16. februarja. Potopljen ne so bile te - le ladj©: Angleški parnik .-Kvanite«. ribiška ladja »Belvoir-castle^, parnik »Longscar^< (2777 ton), ribiški parnik »Harry Bell«, ia-dernica »Percy Roy« in parnik »Greeniand«. Dne 11* februarla je bil norveški parnik »Daluste« potopljen.
Berolin, 16. februarja. (Kor. ur.) \Volffov urad poroča: Kakor izvemo naknadno, je mnsnje, da je bila poto-pitev švedskoga parnika -Edda« v^ skladu z nemško odredbo pravilna, napačno.
Rotterdam, 16. februarja. Bdffi^ ski parnik »Aegvpte« in francoslri parnik »Vantoux« ter neka franeosta jadernica so bili potopljeni. One 12. februarja je ob izlivu Themse zadela neka angleška transportna ladja 6b mino in se potopila.
Pariz, 17. februarja. (Kor. arad) Francoski parnik »Hermine« (3816 ton) je bil potopljen; posadka je re* šena.
Lcndoti, 17. februarja. (Kor. ufJ Llovd poroča: Angleški parniki »Ma-rie Leonhard« (1466 ton), »Mario* Da\vson« (2300 ton) in »Oueens Wood« (2701 tona) so bili potopljeni. Posadki ladij »Oueens WootU sttf rešeni.
Nadalje sta bili potoo-ljeni neka jadornica Im neka oklopnlcas.            ^-^
Stran 2.__________________________________________              IsujVBnSKi nakvjlT,   ane 19. febravar]« i^i7.                                                                                          40. štev.
Christiania, 17. februarja. (Kor. urad.) Norveško poslaništvo v Parizu poroča, da ie bil norveški parnik »Nordkap« (322 ton) na poti iz Bil-baoa v Nantes z velikim tovorjin že-leza dne 12. februarja brez svarila 12 milj od obali potopljen. Od pcsad-ke 11 mož so bili 4 pomorščaki dne 13. februarja re?cni. O usodi ostalih ni ničesar znanega.
Potopitev ladje »Lvman M. Law«.
Luga no, 17. februarja. O potopit-vi ameriŠkega parnika »Lyman M. Lawa« v Sredozemskem niorju, po-ročajo listi: Ladja je imela posadko 12 mož, 10 Amerikancev in 2 Angle-ža. Tovor je bil določen v Palermo in je obsegal deščice za zaboje. Ka-kih 70 morskih mi!j od rta Spartiven-ta je neki podmorski čoln ladjo s strelom ustavil. Poveljnik podmor-skega čolna je prišel na lad;o. pregie-dal papirje teT dovolil nadaljnio vožnjo. Pozneje pa je isti podmorski čoln dal povelje, da naj gre moštvo v čolne, ker mora ladjo potopiti. Ladja je bila z bombami potop-jena.
Vojna z Itaiijo.
Francozi gledajo preeej skeptično na soško fronto. Prav nič nimajo Upanja na zmago italijanskega orož-ja. »Matin- označa boje pri Gorici za Italijane ćelo za skrajno nevarne, ker Italijani ne pridejo nikamor na-prej iz svoje opasne pozicije in braniti moraio vsako ped zemlje, kajti drugačc se zinaje vsa goriška bojna crta. ako bi se Ie malce umaknili na-zaj.Frnncozi so poslali na soško fronto havbiee. dali so tako Italijanoni pomoć, ali kakor ie razvidno iz fran-coskega easopisja, nimajo nikake nade. da bi bila njihova Dornoč uspe-sna. Knialu bo že dve teti, oakar stoje Italijani ob Scci in kako malen-postne uspehe so dosegli ob tolikih izgubcih pa ljude!? in ob toliki gospodarski škodi: francozi presojajo treznejše talijanski položaj na Gori-škem in »Matin- žc vidi. kako se maje i talijanska fronta in kako se ita-lijanska anr.ada umika. Minister 13 i s s o I a t i bi rad to prepreci, zato pa je odpotoval v Pariz in London, ogleda si zapadno fronto in zavzaine zu najožjo zvezo Italije z zavezniki pr! bližnjem vdikcr.i borenja, katero se ima razviti v oJločilno bitko, kakor to napovediijejo ententni časopis!. It ili]r.nski vojskovoćje so v velikih skrbeh, še toliko bo't. ker na naši fronti ni miru, tu se ne caka v miru itali.-an^kegu napu.cl:j, marvec se razvija bojno delcvaiijj. ki dela italijan-skemu armadnemii vodstvu pregla-vico. dasi je že emejeno na gotove dele fronte; kaj pa bo. ako se to delo-vanje ob fronti pespe^i in razplete v veliko ofenzivo. Razpravljajoč o po-ložai:.! vse italrar^ke frcn^e, sodijo italijanski listi, da je megoča v Miž-Tjieni času dvojna ofenziva proti Italiji. !z vsega. p?. se zrcali nanovedo-vanje krvave sporiadi 1917.
Ti:di na Anglcskem sledajo z ne-zaupanicm na italj'ansko fronto in sod*:jo, da je ta fronta močno c^rože-na vs'ca rr.rrrsl'c zapore. Tuđi Argle-zi priveo, da Italija rotrebuie za več-jc akciie prav znatrih m.imicr-skfh pH.spcvkov in faftk^> ^c nripeti, da io njeni nasprotnikf prisiliš do trkih večjih okcJj. Odka.r Je podmorska vofra pooštrena, pa ni bi!o po ćn<c-daj običaji potr v Ttah'jo se nikakih rnuriJcii^dh transnorfcv. Taki za^rer-nisk! glasovi najbc'je pofcsrijujejo. koliko je I ta!'"? res pripravljena na veliko oročimo bitko.
Velfks ?ta!?JarcT:s ofenziva prou
Trstu.
Curiti, 16. februarja. Ttaliianski lnerodajni kropi zatrjujejo, da je bila svrha sestanka Cadorne s franco-skim vrhovnim poveljnikom ta, da se dogovorita za bližnjo italijansko ofenziva. Oba »generala sta spora-zumljena v podrobnostih. Pariški listi pravijo, da zahteva franeosko ar-madno vodstvo ogromno italijansko ofenzivo, ker se dosedanji italijar.ski napadi ne smatrajo za zadostne s sta-lišča. ki stremi za tem. da se vežejo sovrražne bojne sile. Teži^če nove velike italijanske ofenzive bo v okolici Trsta, kajti osvojenje Trsta je pravi cilj itafijanskih naporov. V istem času hočejo Francozi in Angle-ži doseči odločite\- ob Sommi.
Kolodvor v Trbfžu ni bfl zadet.
Dunaj, 17. februarja. (Kor. urad.) Iz vojnoporočcvalskega stana: Poro-čilo italijanskesra peneralnega štaba na znanja dne 12. febraarja: Artiljerijski boji v visoltih doimah Buta in Belle. Zadeli smo kolodvor v Trbižu. Po tem dne 14. februarja: Naš egenj je znova zadel kolodvor v Trbižu.
Obe poročili sta povsem neres-nični. Ugotovljeno je, da sovražna artiljerija tekom za-infih obstre^je-vanj sploh ni zadela ničesar, ne v Trbižu, ne na tamkaišnjem kolodvoru. Italijansko armadno vodstvo skuša pridno vpiivati na razpoloženje jav-
prid.   V to svrho jej je dobro vsako
sredstvo.
Italnanl v zapadni Makedoniji. Ltigano, 17. februarja. >Secoloc poroča iz Soluna, da kljub strašnemu vremenu ni sovmžno delo\'anje proti makedonskemu odseku na zapadni strani že dva meseca nič odnehalo. Italijani morajo vedno odbijati artiljerijske napade, ročne granate in vpad-ne poskuse. Dne 13. februarja Je sle-dil jako ljut napad z metanjem gore-čih tekočin. Na itaTn"anski strani mi-slijo, ca namerava savražnik Svimo lokalne akcijo, kajti na večje operacije ne kaže ncbeno dejarre.
VpokHci v Italiji. Rinu 17. iebruarja. (Kor. urad.) Uradni list poroča, da pridejo od 26. februarja naprej vrse trt    kategorije rojstvenega Ietnika 1S9S. v službo.
Novi itaHlanski motorni čoln?. Lagano, 17. februarja. ^Corricre de!!a sera^  poroča,    da se priprav-
I]j3 nov tip velikih motornih čolnov v svrha bojev s podmorskimi čolni. Ti motorni čolni so haje iako lii ^ i in kot cilj ma'o vidni. Zaradili so jih ita-lijanski inženirji.
Novi poveljnik ital*ianske mornarice. Lugaao, 17. februarja. <Kor. ur.) Podadmiral Tharon de Revell je sprejcl včeraj vrhovno poveJjstvo nad italiianskimi pomorskimi bojnimi s:lami. Tem povodom :e izda I na čas^nike in moštvo dnevno povelje, v katerem jih opominja, da tre^a za desego iialfjansk^h ciljev na irorju i)o!eg preizkušenegra p^^oima, pokor-:>čine in samozatajevanja.
Y' ini ciln Tttv"i°.
Prckr i u ana ioro:ajo: »Idea Nazionale.t izva;»a: Arneiibiva pre^o-ved naseijevanja analfabetom, ki za-dene v ogromni meri Itaiijo ter iz-!:Ijučuje na ieto 300.000 italijanskim izse'jenceni prihod v Ameriko, sili na to, da se nakaze tem italijanskim de-Iavcem drugo pot in sicer vedno ako Ie megeče na italijansko ozemlje. Zavezniki so že zadosti opisali svoje zahteve glede Male Azije, Italija pa mora zahtevati vso južno A n a t o -lijo s pristanišni in gospodarskimi rr.ejami, zlasti mora dobiti oristanišče Alcksandretto z zaledjem. Ta posesr edina more ustvariti novo ravnotežje v Sredozemskem morju. — Taki - Ie fartastični vojni cilii slu-žijo nanienu. da bi se razpclor^enje ljudstva zboljšalo in bi se ne odvraćalo od vojne mis!i. rrarveč jo vedno boli gojilo. Ali ako ima itah'ian^ko ljudstvo kaj razsodnosti. mora videti, kako je s Tripolitanijo. od katere so rudi prfčakovali velikanske koristi za italijansko ljudstvo, pa }e samo jako dra??a posest, kolikor je snloh se i majo, l'oristi pa ni nobene. Ttalno sk^bi, kaj Vo z rier:rni de'avsV'mi močmi. Dosjei so hoćiV\ itMijancfc; delavci v Amer-ko. v Avstriio ?« Nemč^o, v bodoče pa ne bo več tako. Zato pa se obraćalo italimnski vojni cilji tia proti Aziju 3*1 tndf t^m jim zav^zniki ne odstopTio r;če^3T. aT' k vp*^"!" V.?S prav neznatne^a, tako, da bo Ttah'ja s s^^pnfo vT-"r»o v^e^tr^n^Vo ndarje-na in se bo še br'dko kesah, l--er je 7an«st*ip svo'i r'ohri zaveznici Av-strijo in Nern^no.
Pred o^vor'fv"o ?f?>iMan?Vc^a
Koncem feh mana bo zor>et r.tvorien it^'iianski narlnrnent. Priča-kovati jfe nrav ner^rnecra zasednrifn Soc-^alisti so padali nov mirovni predio^, ki brez dvoma vzhudi silen oćvoT ori vni-vlh stranVih. k?>teremii pr bodo pritrjevali v?i oni. ki žele mir. Napran raDove^im e^^r^ične^a naoor? socijalistov za končan^e vojne, pfšejo voinnhnisk^^ki it?Tn->n5ki Ti*sti, da t« n^loža.i nreresen. da bi se kio snuščal v politično prercka^ic. Zbornica nn ho ve^^ar imc^a priliko, obsimo raspravila ti o Dre^krM z f\-tnrr, prerro^oin in kovmsm? te1" r an-gkrk\m dovozom, k?r vse globoko ce^a v notranro in zunaiin po^tiko. Zato Da ob^ta biti prav nurno bližnje
DROBNF VEST! IZ ITAUIE.
Italrjan^^a vl^da je podvrelR izvoz gramofonskih in fonografskih "lošč poo.^tr^ni kontroli in prenovedi, ker so vojake nostoiapke dognale, da se rabiio D1o§če za izdaialska spo-rr.čila voja^kih vesti ah* za dru^e škodljive namene. — V Rimu prične te dni veleizdajrnški oroces, v kate-re?a ?o zanleteni tuđi nekat^ri sena-ton'i. ki pridejo na zatožno klop. Listi zahtevaio. da se ima vršiti raznrava pred voiasko sodniio. — Ttalijanski vofni minister je odredi!, da se imaio oć^ej pora^^^tf v r'sama^, računskih ura^'h itđ. žei^ke. vsled česar priie toliko več mošk^'h na fronto. V noštev pridejo v Drvi vrsti ženske. Vi imiin sorodnike na fronti. — Ocv
!ne. ie narasla do vrhunca. Stabe tri zadnje ^etv** so napravite jaVo ?*tn-steu pr^to^i v lcn^et^^^^Tj. Arit'l'*«;Vf kmeti> zahtevajo   izdatno   državno
Vojna na zapadu.
BeroUsi, 16. iebruarja. (Kor. ur.) NVolfiov urad poroča o boj ih armade nemškcga cesarjeviča   pri   Ripontu:
Boji južno od Riponta so se odigravali na istem ozemlju. kjer je Joffre jeseni 1915 žrtvoval tisoče in tisoče svojih vejakav v neplodnih na-padih. V drznem juriša so vrgle dne 15. februarja neniške čete Francoze na visini 1K3 iz sistema jarkov, glo-bokega skoro 1000 m in širokega nad 21/2 km. Te pozijije so bili Francozi od 25. septembra 1915 sem držali ter utrdili po vseh izkušnjah vojne. Poleg vefikega števila vjetih, mrtvih, ranjenih in strojnih pusk so izgubili Francozi važne opazovalne rezicije. Rano zjutraj so začeli delo-vati nemški topovi. Pri lepem, jas-nem vremenu so'vodile letilske flo-tilje in opazovalci artiljerije in metalčev min nemški ogenj, ki je podrobno pripravljen, semlel v kratke m času sovražne pozicije ter uspe-sno potlačil sovražno artiljerijo. Francoske žične ovire so bile raztr-gane in uničene, krltja razbita od težkih granat in ir.in, ćeli kosi jarkov zasuti. Točno ob določenih trenotkih so zapustili nemski napadaini valovi jnrkc ter v silnem šunku prodrle sko-zi štiri crte francoske pozicije. Na posamezmh točkah se je vršil boj z ročnimi pcranatami.in bajoneti. Odrezani in od nemskecra ognja decimira-ni. so se morali Francozi v zasutih iark'h in kritjih v cclih gručah vrda-iati. Pri polnem uspehu izborne strel-ske priprave so bile nemŠks izgube majhne. Francoski protinn^adi. ki so se vršili prihodnje jntro, da bi zopet zavzcli izgubljeno visino, so se z ve-likimi scvražnimi izgubami pone-srečili.
FRANCOSKO    URADNO POROĆILO.
15. februarja zveče r. Dva nenadna napada na sovražne jarke v Champagni, eden južno od St. Marie a Py. drugi zapadno od visine Le Mesni!, sta nam prinesla 26 vjetih, med njimi enega častnika. Sovražna artiljerija, kateri je naša krepko od-govarjala, je silno obstreljevala po-poldne naše pozicije v odseka Maison de Champagne. Na desnem bregu Mose prav živahen artiljerijski boj v okolici Hardaumonta in Vauxa, Po-skušen sovražni napad na neko našo stražo pri Bcaumo^tu se ie v našem oj?n;u ponesreČH. V Lotarineiji je naperila naša artiljerija uspešen razdi-ralen ogerj na sovražne raprave pri Long\ry - Goincourtu in Berengerju. Z ogniem oorambnih toDOv smo včeraj pri Beaumontu zbili neko nem-ško letrTo. — Oriientska fron-t a. Italn'anski protinanad na visino 1050 vzhodno od Paralova nam je dal nazaj vse izcniHiene jarke. Dne 13. februarja popoldne započeti sovražni nanad smo popoiroma 7a^*r-nfli. Nemske i>Tuh^ dne 12. in 13. fe-brnarfa so velike. Na ostali fronti artiljerijsko delovanje.
Beteffrko uradno noročilo.
15. februarja. Na dveh to^-kah južno od Dixmuidna so.poskusili nemški oddelki zadnjo noč nenadne napade na hetenske po^tojanke oh Yseri. Ojsrenj belcriiske infanterije in artiljerije je sovražnika prepodil. Ccz dan je trnial artiljerijski boj na ćeli bpVjfski frontf.
ANGLESKO URADNO POROČILO.
15. februarja. Iz\n-ši1i smo uspešen stinek severo - vzhodno od Oueudeconrtg. Sovražne srnke se-verno od Loosa in zapadno od Mes-simesa srna zavrnili. Tretj'i sunek je dospe! do neke naše postojanke revero - vzhodno od Vpr^^a. sovraž-nika na smo prepodtli. Močno arti-licrlisko delovanie. zlasti severno od Somme in v odseku pri Ypresu.
Leta I sK a vojna.
Fterolfn, 17. februarn. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Nemški hidro-plarti so obložili v noči na 16. februar letališča v St. Polu pri Dunkerquu in Catvdu z hornbami. Opazovali smo, da so bor^be zadere Dnslopia in naprave. Neki hidroplan je naialje napade! z 20 bombami tnrovske ladje, ležece v Dowmsih. Vsa letala so se \*rnila.
Za francoske vofeke v strelskih
jarkih.
Bern, 17. februarja. Francoska zbornica je v svoji seji dne 16. februarja proti volji vlade sprejela predio*, glasom katerecra dobi vsak vojak, ki leži v streiskem jarku, pole?: navadne mezde še dnevno po en frank.
Angfffa In domfnioni.
ffaafc4 17. febnvana.    Ancr1e"ki listi srovore o poročilu, da se je v Av-straliii ustanovila narodna vlada, kl ie sklenila zonet vzeti v roke vpra-šanle ?e oc*klopi>^e rvedne bramh- ' ne doižnost5.      »Ma~~*iest°r Onardf-an« pravi, da hoče Avstralija pustiti 4 Anglijo na cediltt.
Tudi v Kanadi je občutiti pasivni odpor proti nabiranju prostovoli-cev in zdi se uvedba brambne dolž-nosti dvomljiva.
Južna Afrika misli še manj na to.
Vse kaže, da mora Anglija na* stopiti bolj samostojno in iskati svoje zadnje energije v sebi sami.
Vojna z Rusijo.
14. februarja. Zapadno bojišče. Po zelo uspešni artiljerijski pripravi, izvedeni deloma s ke-iničnimi granatami, so napadli Nem-ci, moćni en bataljon, naše oddelke južno od Trisvjatskega jezera ter vdrli v naše jarke, mi pa smo jih v protinapadu in s svojim ognjem zopet pregnali ter zopet vzpobtavili položaj. V pokrajini južno od Višnjev-skega jezera so spuščali Nemci proti nam strupeni plin. Poroćilo o izgubah šc ni dospelo. — Romunska fronta. Dne 12. februarja so na-I-adli Nemci po moćni artiljerijski pripravi z velikimi četami naše pozicije na obeh straneh ceste Jakobeni-Kimpolung ter se polastili po ćeli vrsti napadov visine, 4 vrste vzhodno od Jakobonija. V noči na 13. februar so izvršile naše čete protina-pad, prepodile Nemce v boju, ki je trajal vso noč, z visine in zopet za-sedle svoje pozicije. Vjele so 7 čast-nikov in 156 nemških vojakov. V tem boju je padel hrabri polkovni poveljnik polkovnik Kosjenko. Dne 13. februarja je pričd sovražnik po močni artiljerijski pripravi iznova z nad-močnimi silami z ofenzivo na obeh straneh ceste Jakobeni - Kimpolung. Po boju, ki je trajal ves dan, se je sovražnik polastil dveh višin 4 vrste vzhodno od Jakobenija. Naše čete so se umaknile za eno vrsto ter zasedle visine 5 vrst vzhodno od Jakobenija, kjer so se utrdile.
Boj za minske rove.
Berolin, 17. februarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča:
Iz izpovedi vjetnikov smo bili izvedeli. da kopljejo Rusi severno od Zborova minske rove proti našim pozicijam. Te rove smo z nepricako-vanim šunkom uničili. Šio je za to, da zajurišamo sovražno pozicijo, da najderno vhod v rove in jih razstre-limo. Čete, katerim je bila poverjena težavna naloga, da v sunkti zavza-mejo sovražne pozicije *n jih drže tako dolgo, da bedo pijonirji izvršili svoje delo, so obstojale vrečjidel iz moštva, ki se je bilo v več kakor po-trebnem številu prostovoljno oglasilo, dokaz za izborni duh med našimi ljudrni.
Dne 14. februarja ob pol 4. popoldne so naskočile te čete po pol-drugourni artiljerijski pripravi sovražno pozicijo v izmeri kakih 600 m ter prodrle do druge ruske crte. Vsa posadka prvega ruskega jarka, ki je bila vsled našega izborno namerje-nega ognja ostala vecjidel v kritjih, je bila vjeta. Za pehoto prihajajoca patrulja iskalcev min je konstatirala, da so bili Rusi nanravifi v zavzetem odseku 5 rovov. En rov je bil že 100 metrov dolg in pripravlien za raz-strelitevr. Ostali ^tine rovi so bili po 25 m dolcri ter iih je bilo mogoče ta-l'c\\ rnzstreliti. Sto metrov dolgi rov je zahteval pijonirsko delo 5 ur. to-rej vrzv doteo. ta Ča<; nn so naše čete, lezeče v drupri ruski crti, za^račale nepre^nno napade velike ruske premoći. Sele zvecer so se moprle naše čete do rrčrtu !n od sovrazn'ka ne-nadle^rovane vrniti v lastno poriciio. Prire^ale so nrzai 5 r?u=tnikov in 295 mož ter ^ena 2 metr^i rnfn.
Priprave na Puskem.
Frankfurt, 16. febraarja. ^Frankfurter Ztg.« — 5>Temps<t poroča, da so b*le niske čete s sibirsko-mand-žurske meje odpr^Kifcane in odprem-Ijene na evropejska bojišča.
Ifaasr, 16. febnivarja. Listi poro-čaio, da bo Rusija čez nekaj mesecev izvežbala novo miliionsko armado, ker so bili f ponedeljek pozvani pod orožie ohvezanci leta 1898., v sobo-to pa 201etni.
Atentat   na   ru^Ve^a  mornaričkoga ministra.
Kodan|, 16. februvarja. (K. ur.) ^Berlingske Tidende« čujejo iz Petro^rada. da je bil na ulici napravljen atentat na rrornaričnc£a ministra Grigoroviča. Ministra sta napadla dva neznana moža. Minister pa je bil sam obororen in se mu je vsled nfeeove htednokrvnosti posrećio pregnati napadalca, ki sta ■ ostala nezana.
Kodanf,    17. februvarja.     Eden
onih moč. ki sta nanravita atentat na momanške^a ministra, je že v rokah policije. Njegovo rrre še ni do«rnpTio, ker aretovanec re da noben'h rojas-nil in ie nnše! SHe pred kratkim v Petrn^r^č z očfvfdno ponareienim r»otT7?m l^tom rrsVe*ra postati*^tva v Pa^zn. Po'W*a sodi. da 'ma opraviti z zaroto vajni nasprotnih ljucU,          i
Turska  vojna.
TURSKO  L RADNO  POROCiLO.
16.  feb ruar ja. fronta   ob 1 i g r i s m. V noči 15. t. m. in 15. iz-bruarja zjutraj živahen    artiljerijski ogenj na na^e pozicije južno od Ti-Krisa, Ko snio zavrniii sovražni napad na naše tfesno kriio, smo na ukaz zapustili del svojih pozicij,    da pre-prečinio nepotrebne izdube. — Perzijska  fronta. Severo - vzhod-no od Mami-dana smo zavrnili sovražni napad. Enako smo severo-vzhod-no od Bicžarja razpršil? eno konjeni-ško eskadrono. Z ostalih front ni po-rocati o nebenem omembe vrednem dogodku.
17.  februarja.  Kavkaska fronta. Sovražnik ie izvršil z moč-nimi izvidnimi oddelki napade na tri različne točke našega odseka na le-vem krilu. Eden teh napadov smo z ognjem zavrnili, pri drugem napadu se je sovražniku posrečilo izpočetka vdreti v našo pozicijo, s svojim takoj nato izvršenim protinapadorn pa smo ga takoj zavrnili. Na ta način  smo svojo glavno pozicijo zopet zavzeli. Tekom tretjega napada smo   zvabili sovražnika v zasedo   ter   vjeli več Rusov, mnogo smo jih ubili. Na ostalih frontah nobenih    pomembnih do-godkov.
Nov ultimatum Grški.
Lugano. 18. februarja. (Kor. ur.) Italiianski listi poročajo iz Aten: Dne . 15. februarja je francoski poslanik y razgovoru z ministrskim predsedni-kom Lambrosom grško vlado zelo resno opozoril na obžalovanja vred-ne posledice, ki bi mogle nastati vsled neprestanih obrekovalnih napadov gotovih grških listov proti Franciji. Nadalje ga je opozoril, da namerava četverozveza z novim ultimatom zahteva-tiizročitev vsega orožja tekom  5  dni.
Sodba sovražnih generalov o položaju.
General Haig o položaju.
General Douglas Haig, angleški vrhovni poveljnik. je sprejc] francoske vojne dopisnike, katerim je izja-vil: »Dve stvari, katenm zavezniki posvečajo svojo popolno pozornost, sta železnice in artiljerija. Ml smo zadnje mesece za našimi črtatnl zgradili več kot 350 km železnic. Kar tiče municije, smo dosegli višek. Svojim zaveznikom lahko dobavljamo več kot rabijo.Ne gre le za to, da storimo isto kot sovražnik, marvec jih moramo z veliko silo preniagati.« Časnikarji so vprašali generala Hai-j a, Če se bo vršila velika efenzi^a in če Haig upa, da bo mogoče pre^ dreti nemške crte. General je odgo-voril: »Ni veliko na tem. če pri;no Francozi ali Nemci ali mi AngležL Če prične sovražnik, smo pripravljeni, da ga sprejmemo, in on bo svojo neumnost moral plačati. Mi imamo izvežbane armade in vseskozi iz-urjeno artiljerijo, tako da se bo poraz sovražnika izpremenil v beg in tedai se sovražnik ne bo mogel niti za trenotek, ćelo niti daleč za svojo crto zopet zakopati. Vprašajte, če borno mogli nemško fronto prebiti. Da. gotovo borno to storili in silno in temeljito. Na mnogih točkah so za obrambo za svojo crto zgradili veliko železniško mrežo. Prvi napadi se bodo najbrže omejili na posa-rnezne točke in bodo negotovo tipa-nje. Ali mi borno delili nadaljne udarce, dokler ne bo nemška arma-da popolnoma uničena*« Ko so Haiga vprašali, če se bo to zgodilo letos, je odgovoril: »To Ieto bo odločilno v tem zmislu, da borno mi na bojišču iskali odločitve, to se pravi, prinesla bo dogodek, ki bo dokazal, da je Nemčija v vojaškem oziru tepena, M o g o č e j e, da bo to Ieto odločitve tudi Ieto miru. Vsi želimo miru in bo-mo storili vse, kar je v naši moči, da dosežemo zaželjeni uspeh. Mir pa more priti le po absolutni zmagi, ki bo dosežena s silo orožja.Zaveznikov ne smejo motiti nemški predlogi in grožnje.
Raag, 16. februvarja. Haigovc izjave na Anslcškem nišo napravilo tiobrega vtisa, ker je iz njih razvidno, da poveljnik angleske armade ne npa. da bi bila vojna že leta 1917. končana.
General Brusilov o položaju.
»*?uskojc Slovo« javlja: General Brusilov je imel te dni nagovor na štabne častnike niske jugozapadne armade ter je deial: Prvo vojno Ieto — 1914. — ie bilo za nas izredno ugodno. Z veTikimi uspehi srno prodrli dalec v sovražno ozemlje. Dru-?ro Ieto (1915.) pa nam je prineslo hu-de neuspeho, kat^rih posledice so bik ialostne, Tpda moško smo flyn
40. §tev.                                                                                                 »SLOVENSKI NAKOD*,  one 19. febrnvaift 1917«________________^___________________                            Slran 3.
stali preizkušnjo in izšli smo iz nje močnejši kakor smo bili prcj. Preteklo leto je bilo ugodno. Ustavili šino sovrainika ter ugotovili, da je znatno oslabel. Francozi in Angleži so izvojevali vrSto sijajnih zmag nad Nemci in tuđi mi smo prizadejali spo-mladi Avstrijcem ter deloma Nem-cem težak poraz. Na avstrijsko-nem-ški fronti se je povsodi pokazalo res-no pomanjkanje. 2al, da je romunska afera deloma pokvarila ugode, vtis leta 1916. Toda romunskega ne-uspeha ni treba povećati. Poudarjam. , da je bfl to le neuspeh romunske ar- ; made, ki je svoje sile precenjevala. ; To v ostalem ni posebnega pomena. I Sedaj se nahajamo v tretjem letu voj- i ne. Na podlagi svojih informacij in najboljšega prepričanja upam trdno — kakor se zavedam, da živim in da stojim tu pred Vami — da bodemo Ietos sovražnika definitivno razbili. Nočemo ga nničiti popolnoma. ho-čemo pa ga kaznovati za krvoprc-litje, katero je povzročil Evropi, in ubiti moramo grdo silo njegovega militarizma.
Kazne politične vesti.
= O političnih načrtih ncmških strank poroča informator mariborske > Straže« (dr. Korošec?): Kakor izvem iz nemško-radikalnih krogov, ki so bolj za dejanja kakor za diplo-rnatiziranje. in ki torej odkrito govo-rijo, je sedaj nacrt nemških strank. nem.:ko-nacionalne in krščansko-sociaine ta-le: Ne pripustiti skliea-nje parlamenta, dokler se ne vresni-čijo ncmške velikonočne zahtevc. Clam-A'artinic, tako rrislijo, je vsled tega v veliki dilemi: Ako sklieem državni zbor, nastanejo morda že v prvi seji od nemške strani takc težavc da jih ne morem premagati; ako ga ne skličern, poteče legislativna vc-Ijavnost seclanjih mandatov in potem stojim pred dejstvom, da ni mogoče cesarju priseči na ustavo. Obe od nemških strank zamišljeni eventuali-teti morata — po njih mnenju — dovesti ali do ministrske krize ali do vresničen;a njihovih zahtev. Tuđi ako potečejo mandati, bi njim to ne bilo neljubo, kajti v tem siučaju upajo la-žje priti do svojega cilja, nego s rar-Iamentom, v katerem nimajo većine. Odpor nemških strank proti parlamentu je torej resno in premisi j eno zasnovan. Obenem proti parlamentu je namenjen udarec tuđi proti šefu sedanjeg? kabineta, grofu Clam-Martircicu. Kako bo pariral grof Clam - Martinic njemu namenieni udarec, to ie njegova stvar. Nemške stranke bodo težko iz proste volje opustile svoi odpor proti sklicanju državnesra zbora, posebno o<5kar mo-rajo raČTinati z vso gotovostjo. da se pred koncem vofne Oalicija ne ho odceoila In da tuđi druge njih žalite ve nišo tako blizu vresničer\fc. kakor je mosroče javnost miflila. Čudne reći *e sedaj ptetejo v skrivnih konventiklfah proti parlamentu, toda tipEnte ie. da ne bodo uspele. Tuđi na to ne srne pozabiti javnost, ćsl so 7a po novem \ct" nameravani «kup-ni sestanki avstrilskih in n em sic ih po-litikov naenkrat izost?!?. Drugi krogi *tor>?*o v ospred??. ]e\ bodo v snn-razumu % merodafnfmi avstrijskimi Vrojri tolmačili rred svetom v resni-:i avstrijske želje. Toda to se ni đa-nes za javnost... — Beležfmo to za-nimivo informacijo, pripomintemo na. da se nam nekatere konfuzije v.t zdijo baš ze!o verjetne. Rađoveđni *mo na >druge kroče«, katerlh na-stop napoveduje *Stražin« infor> mator.
= Nemš*cf *Nationa!verband« na z^hteva državnega zbora. ternveč >pre<!nogo!e«. Nerr?ki *Nationalver-Mnde je spretel v svofi r^ćvM seji ^■edečo rezolucijo: Odbcru se narc-?a, da deluje še naprej v tem zmishi, da se kar nnfbolj naglo iistvarijo 'znan? op. nr.) nre<tnosro?i za čim sko-raišnji sestanek državnesra zb^ra.
= Čeh! \n kabinet fcrofs Oam-M^rHnfca. Parlamentarr»a komisija Češke Zveze- je zborovala v če-trtekvPracri in razpravljala o pr>!;tič-nem položaju. Glede stališa Cehov rranram kabinetu grofa Clam-Mart'-nica poudarja »Zveza«, da se je mini-itrstvo ustanovilo v taki formi, kl Je vzbudila v češki javnosti gotovo bo-l:zen. Pri nstanovftvi kabineta Je bilo češko zasto^stvo v mfnfstrstvu ^^'abljeno. Izscstavcministr-stva je soditf. da namerava vlada resiti nacijonalna oporna vnrašanja v času, k& češko stališče v kabinetu ne tvori nrotinteži proti reprezentantom, po-l-':canfm iz nemškesa tabora. Na-* proti vsem tem deistvorti poudarja parlamentarna komisija »Češke Zve-re«, da zahteva po njenem prepriča-niu sedanja doba koncentracijo vseh sil. da se radosti voja-^kim pntrebam države in najnuinej-siflai j^ijensklmJS$^I0.   iifojgpt
slojev. Nadalje, di je nujno potrebno, da se čim preje skliče parlament. Se-danja doba je najmanj ugodna, da bi se enostransko razresevala sporna narodnostna vprašnja in se rušilo politično premirje med narodi. Ko-nečno je bilo sklenjeno ustanoviti pet pripravIjaJnih odborov in sicer za ustavTia vpraŠnja, za češko-nemške zadeve, avstro-ogrsko nagodbo, za gospodarske slike z dragimi država-mi in za vprašanjadržavnozborskega poslovnika.
= Minis ter dr. Urban. Po ne-katerih listih lc krožila vest o na-sprotjih, ki so nastala nied većino nemških strank in med ministrom dr. Urbanom zbsti glede sklicanja parlamenta in namigovalo se je četo, da je inogoča ministrska kriza. Nemško-liberalna stranka na Ce-škem izjavlja. da te vesti nišo res-nične.
= Peidesetletnica nagodbe z Osrsko. Dne 17. t m. je minilo 50 let. kar je bila sankcionirana nagodba med Avstrijo in med Ogrsko. Kako se je obnesia tedaj inaugurirana politika, to je vsakerau znano, kdor se količka? resno bavi s političnim! vprašanji.
- Avctpj<ki voja£ki ataše v So-fiji umri. Iz Sofije poročajo 18. t. m.: Tuka.išnji a^■stro-^.■<'rski vojaški ataše, polkovnik v generalštabnem zboru Ivan Novnk. je dancs zjutraj umri.
= Sazonav o poslcdicah nera-$Ko-arrori;V:rip ^relejna. 5azonov se je izfavil napram sotrudniku »Bir-ževjih Vjedomosti skraino optimistično o posledicah preloma med Ameriko in Nemčijo. SvFoja izvaja-nja je zaklir.čil slcdeče: Nastop Amc* rike pospeSi odlnčitev. Sedaj vidimo svoj čili na obzonu — mir. Kmalu bo konec vojne. Ako naj rečem, kako dolgo bo vojna se trajala, bi dejal: Že po! leta. Potem pa smo v zaželjeli em pr-stanfsč'i.
— Srbski m?.ršat. \% LonJona no-ročajo. da je dobil poveljnik srbske armade v M^kedonij: general Vašić raslov »srbsk^^a maršala^. (Dosedat je bil najod'ičpri.ši srbski voiaski raslov »voJvrKia«. \z kateresra so morda Anprleži napravili  »maršala«.)
= JaponsLa in Amerika. »Pai-1y Ne\vs« p^rnčajc: Japon-ka vlada je ponudila Združenim državam za slučaj vojne specijalne koncesije. Kakšrte so te Irorcesije, zaenkrat ni znano. pričaki;*e pa se oficijelna izjava. Z?£otov;!o. da je računati s prl?ateistvom Japoriske, je nanravflo v vzhoćnui američkih državah velik vtis in sed?; haje tuđi v teli državah prevladrfe voino mzpoioženie.
= Llovd Georj?e o vojni 'n rntru.
Frankfurter Z z^ poroci: Oh ob'et-nici rolstva Abrahama L!nco!na je nosla! an?!e?ki nremier IJovd Oeor-sre aKews Yr»rk Tirnesut pismo, v katerem np^r-rja !:a a^p.'ojji'o seda-njega boja entepte v Evropi in ne-Vdanfe Lincolrov^ horbe. Ali se ni v Evropi razvilo nravcr.to militanstič-no roparstvo, ki stremi v zadnjem času cc?^ za t^rr, d.-1 podjarmi svo-bodo celih evropejskih narodov? Ka-kir I ir?colr» 1e*n 1C6!.. t^ko smo tu-di mi leta 1914. spor nali, da «.e to vprasanje ne da več reš'ti rrirnim potom: naha^'ali sno se pred dileiro: da irramo svnbrđno Evropo pod vlado rnHitaristrč^ers *tro?a. ki £osno* dari v Nemći'i, ali pa da razH'cmo prestiž militarizma s tem, da se ?ami vodamo v v^'tto Mi se dancs voju'e-nno, ne samo. da osvobodimo ra^ same. temveč da resimo ves svet te barbarske doktrine in nečloveške prakse, ki je začetek reslojre med narr-d? in ovJra svetovnejja ngpred-ka. Take borbe za svobodr> ne poznalo komnmmisov, temveč se moralo ffonfatf z zmr.7o a?i pa 5 porazom. V vojni nrnt? UTžnrm američkim dr?a-vam je ostal Lincoln zvest svoji veri, da je temeljno načelo nac;jor?!ne-ra nrava, da n.»rodi sami uprav!iajo svoje zadeve. To vero nosilo tuđi mi v svoiern srcw. Ako narodi cen-traTnfh držav to načelo akcentiralo, "e br>dr» ^ narodi eptep.t1* f^^.Ti svo-^f^dni, temveč br> spoznal tuđi nem-ski m^o:?, da bo d^nf! ?»vfr»om;'~> ?n samov!ad«\ ako opusti fantastične nacrte o rrtsn^^«t\"u nad drteimi na-rr>di. — »Frkf. Zt£\« priromfnja k temu Dismu: Isti L'ovd Oeor^e. ki je napisa! predstojeće pismo, ie še 6b novem !-tu IP14. Jzfavil, da potre-btije NVmČiia svofo veliko armado v ^brambo svoie ck«?stencc rapram dvem voiaskim državam — Franciji In Rusiji. Kateri LIoyd Oeoree ima sedai nr?v. r'nnaSnji ali oni od 1. ja-nuvarja 1914.?
Občinaifl \z Prračfae, ki so ođ-
dali kotle in medenino za vojne na-mene, so vabijeni poslati svoje na-tančne naslove županu Francetu Furlani. sedaj v Lan«r. pošta Lebring, Štajersko. Tuđi Izpričevalo, katero je
se rečenomu županu pošlfe, na kar bode dobfl vsak potom poštiic na* kaznice odSkodnino ra oddane predmete.
Iz ttalliaaskega ▼Jetni^va. Te diii je dospela dne 23. decembra 1916 oddana dopisnica iz Asinare od tam v itaJijanskem vjetništvu se nahaja-jačega Antona Simčiča, ki svojemu bratu, bivajočemu v Trstu, sporoča pclc-g druk'cga o smrti Karla Toroša, veleposestnika v Medani (Brda). Pokojnik je bi! 5S let star in se ie ravno vracaJ iz italijanskega vjetništva v domovino. — -Edinost«.
Iz ruskeca vjeiništva se je javil po 23 mesecih. Tržačan Stefan P1 e -han. Javlja, da je zdrav in pozdravlja vse znance in prijatelje.
Iz mskega v;stništva se je o£ia-sil Anton Tence \? Sv. Križa pri Trstu. Nahaia se v Jnmbovu.
Za mrtva sta izkazana: Edvard Cerne, pade! dne 1. novembra 1916, rojen I. IS95„ in Josip Mozetič, padel dne 4. novembra 1916. rojen 1. 1896.; oba sta renske občine.
Umrt ie iienadne smrti v jrarni-zijski bolnišnici v Gradcu črnovojnik Tvan Gori ari % Gradišća v občini Renče. Pojcn ie bil leta 1881.
V Trstu je umrla gospa Ivana R a i g e I_________________________
Dnevne vesti.
—  Nasledstvo veHkega admirala Hausa. Poročajo. da je dosedanji na-mestnik     šefa     mornarične sekcije podaćmiral Karei Kaiser pl. Kalten-fels imenovan za predstojnika mor-narične sekcije. Ta sekcija bo odslej popolnoma ločena     od     poveljstva mornarice. Za povelinika   mornarice ho imenovan podadmiral Maks Njegovan.
—  VelTfci admiral Anton Haus T. Ljubljanska      skupina   Avstrijskega mornariškega društva je kot   odgovor na svojo     sožalnico     povodom smrti poveljnika   c. in kr. mornarice prejela to-le zahvalno brzojavko: V i'fienii c. in kr. vojne mornarice iz-rekain cenjeni skupini Avstr. morna-riškega društva iskreno zahvalo za toplo scžalje provodom smrti našega nepozabnega velikega admirala.    — Namestnik šefa momariškega oddel-}::\ vo'r:r-■"" Hiinistrstva.
—  Odlikovanje. S kraškega bo-fisča nam noročajo, da sta bila na sv. Valentina dan odlikovana z bronasto hrabrestno kolajno ljubljanska rojaka jr. \faTcntin V o j s k a. sobni slikar in pleskar v Ljubljani, sedaj korporal, in Pranc M a I e n š e k, c. kr. poštni sh??ra pri p^štnem uradu Ljubljana 2., se daj torrrčar. oha pri neki havblč-ni municijski koloni.
—  Panfe^ te bil na so5ki fronti zdravnik dr.  Viktor      Brcskvar. Pn    celonočnem napornem zdravni-š\cm deTu ga je pokopala nedaleč od nicfra ekspi^dnjoča srranata. Pr. Bre-skvar je dob?! nrecejšnje    poškodbe zlasti na rrsih, ki pa k sreči nišo ne-varne.      Pripeljejo ga te dni v neko ljubljansko bolnišnico, kjer bo, kakor je upati, skoraj okrcval.
—   Sore?em   mornarlšklh   aspl-
rantov. V c. in kr. vojno mornarico bo v let*! 1917. spreietih približno 70 mornariških aspirantov. Določeni so v to. da postaneio mornarički kadeti in če prestanejo izkušnje za mornari-ške častnike, po številu prostih mest, r^.ornariški castniki. Lastnoročno pisane, s kolekom za dve kroni kole-kovane prošnje za sprejem kot mor-nariški aspirant, je vložiti naj-kasneje do 1. avsrustat. 1. pri vojnem ministrstvu, mornariška sekcija (od gojencev vojaških zavodov službenim potom). Na zakasnelo vio-žene prošnje se ne bo ozfralo v no-benem slučaju. Natančnejši pogoji so razvidni iz raglasa c. in kr. vojnega ministrstva, mornariška sekcija, ki je na vpoKled pri mestnem magistratu v Ljublian«. pri c. kr. okr. glavar-stvih in pri ravnateljstvu pomožnih uradov deželne vlade.
—  Neznani umrfl vojakl. Ravno-kar izišla XV. številka tabel s foto-grafijami neznanih umrlih vojakov in v $Tvcmc.tvu   nrmade re nnh^jajočih civilnih oseb se Je razposlala na vsa okrajna grlavarstva na Kranjskem in restnemu      magistratu v Ljubljani, kjer je vsem prizadetim udeležencem ni vpogled razpoložena.
—  Not đobrotoik   C M. D.   Te đn! nmrli veleposestnik v Medvodah franc J a r c Je volii C1rl1   Metodovl družbi 3000 K.   Blajremu   rodoljubu bodi ohr?»njen hvaležen spomln.
—    NoTfan   naro&ifkom   »L)nb-Hamsken Zvona«. Kakor smo poro-Cali, je naklada prve Stevllke »Llub. Zvona« 1917 pošla. — Ker se oglalajo še vedno novi naročniki. Je   uprava »Ljub. Zvona«   skienfla,    ponatisniti prvo številko. ako se   tekom   tedna ogrtasi še primerno števfio novih na* ročnikov. Priglase sprejema Uprav-ni5tvo »LjiTb. Zvona«    v    Ljubljani. (Narodna tiskama«).   Naročnina la ćelo leto znaSa 12 1C
—  Porod! se Je ▼ Celovcu c in kr. stotnik v gcneralnem štabu Anton Lukanc pl. Savenburg, sin pol-kovnika v p. Mihaela Lukanca plem. Savenbnrgr, * gdčno. Elo    Eckhardt v. Eckhardtsburg, hčerko     general-majorja Friderika Eckhardta v. Eck-hardtsb"r^r. Pilo srečnr*1
—  Zlata poroka. VčeraJ Je obha-jal v krogu svoje rodbine bivSi teht-ničar. ključavničarski mojster in me-ščan ljubljanski F e r i a n    501etnico svoje poroke z gospo Fani    Ferjan, roj. Mehle.
— Mestni najemni urad naznanja. da se bivdo vr?'le javne ustne raz-prave o pritožbah radi poviŠanja na-jemnine vsak torek in četrtek v ted-nu in sicer ob 3. uri popoldne v po-svetovalnci na magistratu,    I. nad-stropje.
—    Društvo Jubileiska samopo-moč« naznanja, da razpošlje v krat-kem položnice za 49. smrtni    slučaj gospe Ane Vidičeve in za druge za-ostanke.
—    V trgovskl reglster Uubijan-skega deželnega sodišča je bila 9. t. m. vpisana tvrdka Anton Oister, iz-delovalec      zrakoplovskih    padal v Spodnji Siški št. 38.
—  Upravičeno ozlovoljene.   Ko je te dni neka mlekarica pripeljala v Ljubljano     rnleko. je k nji pristopila neka neznana ženska, s katero sta takoj napravile kupčijo. Ko so mimo-idoče ženske, ki so za otroke iskale mleka, opazile, da ga ima neznanka menda že šest litrov, so začele go-drnjati,    zakaj dobi ena  oseba vse, druge pa nič in ko se je pri nadalj-njem besedičenju ta izrazila, da lah-ko mleko plača liter po kroni, je na-stal med ženskami hlpen vihar, ki Je provzročil,  da  sta  morali  mlekarica in kupovalka takoj narazen. Ogorčenje  proti Ijudem,      ki  za previsoke cene skriva} č*ez svoje  potrebe ku-pujejo mleko fn druge potrebščine, je razumljivo in  ončinstvo se ponovno opozarja. da vsak nekorekten slučaj takoj ovadi.
—    Včeraj je umri v Ljubljani na Rimski cesti št. 11 g. Ivan    J e 1 e r, kolarski mojster. Pogreb je Jutri ob 2. popoldne. P. v m.!
Umr! je 16. febniarja t. I. v Bistri pri Borovnici lovskim krogom do-bro^nani Jemej Svete. biv5i ribič pri srraščini Oaletovi, kjer Je služil nad 40 let. Po njem žaluje Žena fn otrocf Mihael Svete ter Marilana omožena ^tubeli in LJrSula omožena Sitar v BevVnh. NTai počiva v miru!
Umr! fe v TrnovJiah v starost! 39. let jrosnod Franc P I a v 5 a k Iz znane ugledne Plsv^aVove rodbine. Ob izbmhu vojne je šel kot pijonirskf nođčastnfk na bolfsče. kjer si je na-kopal zavratno bolezen. Vrnil se ie domov kot fnvalfđ: smrt sra je resila doteepra trnTfenfa. Pokojnik je užival spirine simnaf e, bil fe naroden fn znamen mož. Castitf rodbini iskreno sožVie!
Vofne doklade Staterskfm očfte-'?em. Pe?e1ni odbor štajerski je v ^e|! dne 7. februvarja 1917 dovolil ..x;fri.-— --,-,> ,-^Tnp poklade fn sl-
cer O7eni«n!m nrez otrok 4fiO kron, z 1 alf ? otrokoma 540 K, s 3 ali 4 otroc? 600 K. čez 4 otroke 700 kron. PzzVk? v p!^č? so nri možeri. kf so ca^'sti m pri tičiteljskin đvo.ifcari: do-VTada za neožrnfene m^a 260 K; za učiM^*r- rrx*~h c!e! T20 K.
Viom v firadcn. V roči od 16. na 17. t. m. *n tatovi vlornilf v trgovino Franca 7vrftteri* v Orađcti f-n so z avtoee^^kim plamenom odnrtl ž**-i*7nn biramo, iz kntere ?o nkrađl? ^000 K. ?^rf1Tfva t^era vloma sta dva mn!a: eden temeć n^h ?e najbrž fn-fanterf^t fConetzk? z Diinaia.
Rooarsk! nanad t Gradcu se fe zgodfi 17. t. m. b!?zu mestneira orada. Tam stoji trgovina t Jestvfnam! in ie tla r>ri5el nem človek ter rahte-val za 40 vin. kiobase. Ko mu je prodafalka hotela narezat! klobase, jo je mlađi mož z debelo palico uda-rli r>o srlavi in notem vzel fz blaj?afne 40 kron ter pobegnfl. To se Je zgodilo pri belem dnevu sred? mesta.
Zflmbff se le zlat prstan z zelenim kamnom in majhnfmi brilfanti. Odda naj se pra proti naeradi: Walentitsch, Oospodska ulica 9, I. nadstropje.
Aprovizacija.
+ Ceno meso za ljudstvo. Ko-
respondenčni urad javlja z Dunaja, da pripravlja nrad za prehrano veliko-pote«no akcijo, ki naj omogoci, da se bo prodajalo za ljudstvo meso po niskih cenah. Prodajalo se bo ino-zemsko meso. Tuđi se namerava iz-delovati posebne cene klobase (ljudske klobase).
+ Nakazllo moke fn Ješprenja trgovcem. Trgovcem se bo nakazo-vala moka in ješpreni v sredo, dne 21. februarja ob 8. zjutraj. Ostanek moke je takoj napovedatf.
+ Prodaja moke In Ješprenja strankan se prične v petek. dne 23. februari«.   N« viških (tooih AQ ftdr
rezicov se dohi V4 kg pšenične moke za kuho in ' ■ kg ješprenja. Kilogram pšenične moke za kuho stane 66 vin-, kilogram ješprenja pa 1 krono.
4- Dobava čevljev z leseniml podplatL Pri deželnem odboru se je do zadnjega časa zglasilo 119 župan-&tev za več kot 7000 parov čevljev z lesenimi podplati. Mnogo župan-stev potrebuje tako veliko in razno-vrstno množino čevljev, da se njihova in tuđi druga manjša naročila, ker trenotno ni toliko in takega blaga zadosti razpoložljivega, ter vsled raznih drugih ovir ne morejo takoj oziroma v polnem obsegu izvršiti. Zaradi tega se bo gledalo na to, da dobe zaenkrat vsaj en del naročenih parov. Pozneje se jim bo seveda z ozirom na razpoložljivo množino in na sorazmerno razdelitev po ćeli de-želi nakazal po možnosti še ostali del naznanjene potrebščine. Zgodi se torej lahko, da prejmejo županstva, ki prosijo za večje množine čevljev, te v dveh ali tuđi več dobavah. Da se omogoči čim najenostavnejše raz-pošiljanje in plačevanje, se bodo izvršile vse pošiljatve po pošti in že^ leznici le proti povzetju, vsled Česar naj imajo županstva za to določeni denar vedno pripravljen.
Razne stuarL
*   Umri je v Parizu franeoski p*» satelj  Octave Mirbeau.
*   Poletni čas v Italiji. Kakor poroča turinska »Štampa«, bo v Italljt uveden od 25. marca do 1. oktobra poletni čas.
*   Premog  po pošti   »Dziennik Czieszinskic poroča:    \z   Moravske Ostrave odpremlja pošta sedaj vsak dan veliko množino 5 kg paketov, v katerih se nahaja — premog.   Pošiljatve gredo većinama na Dunaj.
*  Zapuščina umrlega stavca.  V Gradcu je umri   umirovljeni stavec Franc    Bruckmuller.     Zapustil    ]e 52.000 K. ki jih je volil za   oslepele , vojake, oziroma  zavodu slepcev  v Gradcu.
*    Veliki   vojvoda Oldenbnrškt avstrijski častnl polkovnik. Cesar je z lastnoročnim pismom z dne 30. januar ja imenovaJ   velikega   vojvodo Oldenburškega Friderika Avgusta za častnega polkovnika   pešpolka   itc-vilka 12.
*  Oeneraloberst   Viktor DankL ki ga je cesar nedavno imenoval za kapitana cesarske  arsijerne   telesne garde, je bil sedaj Imenovan za pol" kovnica,  vseh    cesarskih    telesaffl straž. To mesto je cesar za zaslotne-ga generala nalašč še le sistemfeiral«,
*  Zazidano blago.  V Warnsdoiv fu naNemškem so pri nekem trgovcu ki Je prodaja!   špeh in   klobase   po oderuških    cenah,   napravili    hišno preiskavo In našli pri njem   zazidanih 31 gnjati, 280 klobas in 28 praSič-jih polovic špeha. Seveda so ma vse zaplenili.
*  Izak, Barnh ta Morlc   Policija je v Budimpešti zaprla gališkega Zida Izaka Ingberja, ker je skrivaj na-kupoval   in zbiral   velike   množine žlvil. Pomagala sta mu pri tem Ba-ruh Reich in Moric Hellinger,   proti katerima se je tuđi začelo kazensko postopanje. Prebivalstvo mora trpeti pomanjkanje, da obogate čim hitreje posamezni brezvestni špekulantje.
*  Berolln ▼ strganih čevljih.   V Berolinu je oblast maksimirala cene za popravo čevljev, ali čevljarji pra-vijo. da ne bodo popravljali čevljev po teh cenah, ker bi imeli škodo. Tr-dijo, da pod 6—7 mark ne   morejo popravljati čevljev, maksimalna ce-na pa je 560 do 6 mark.   Oblast   se drži svojih cen, čevljarji svojih, prebivalstvo pa svojih strganih čevljev.
*   Posebne  vrste  plinarno  mo-rajo  imeti v Ljubnu   na   Zgornjem Stajerskem, »Grazer Tagblattc poroča namreč, da kuri ljubenska plinar-na Ie še z drvrni, ker premota še ni dobila. Ker ostale pliname na svetu plina iz drv ne znajo delatl, temvefi le iz premoga, je ljubenski zavod res nekaj posebnega. Morda vedo tuđi v »Gr. T.€ za recept, kako se iz drr dela plin.
*   Kdor  hodl  danđanes s krofl na ulico, ta se ne srne čuditi, če se mu kaj čioveškega pripeti. To je moral spoznati v četrtek neki častniškf sluga v Zagrebu, ki je nesel Čez trg veliko tableto, pokrito z belim prtl-čem, Radoveden vetrič pa 5e prtfč nekoliko odgrnll, baš ko je sluga pri-% šel do skupine   Ifudi,   čakajočih  na tramvaj. Pod prtičem so se pokazali najlepši,   najsvežejši hi naJoknsncjS krofi! Nikdo se pozneje ni spominjal, kako se je stvar pravzaprav zgodila, kdo je prvi steurnil svojo grabežljivo roko po nedolžnih krofih, kdo si Je vzel zadnji odpustek s tablete. Ugo-tovljeno Je !e, da je bila tableta v neka!   sekundah   prazna.   Privozfl   Je tramvaj in prihodnji trenutek je stat oficirski sluga sam. osamljen, prtlČ na je žalostno ležal na umazani zemlji. Nesrečnemu prenašalcu krofov ni preostalo drugega, kakor da Javi, kal
Stran 4._______________________________________________________.SLOVENSKI NAKUtr.  one 13. febravarja t<n7.______________________________________________________40. žtcv.
Darila.
Mesto vcnca na krsto g. Zorca 4c izročil »Aprovizaciji za mestnc reveže« ž^pan dr. Ivan Tavčar 25 K.
Za vojno oskrbo. Anton in Olga Rudesch v Ribnici sta darovala na-mesto venca na krsto umrlemu gospodu notarju Alfredu Rudeschu zne-$ek 50 K zakladu za vojno oskrbo pri c. kr. deželncm prcdsedištvu v Ljubljani.
XXXV. zaznatnek prtspevkov, ki so hh do 31. junavarja 1907 vpo-slali c. kr. dež. prcdrcdnistvu nasled-nji darovalci:
A.    V priđ društva Rdeči križ«: Državna višja realka v Ljubljani 1% l>opusta plač. 68 K 22 v; uredništvo »Laibacher Ztfc.« 6 K; obresti hran. knjižice št.  1725 47 v;  okr. glavar- ! stvo v Kočevju. darila, 780 K 18 v; ! iupni urad v Kočevski Rcki, zbirka, I 50 K; okr. glavarstvo v Kranju, da- j rila. 263 K; lekarnar Gabrijel PiccoH, '■ darila, 50 K;" skupaj 1217 K 87 v. Zra- ' ven      znesek      prejšnjih    seznamov ; 161.155 K 58 v. Skupaj 162.373 kron 45 vin.
B.  Doneski ii nabiralnikov. Hra-nilničrre obresti     do     31. decembra j 1916. leta 356 K 59 v; A. Gatsch, Ko- j stanjevica, 18 K 0? v; Da veni uradi: Kostanjevica 30 K. v Ribnici    94 K 02 v, v Novem mestu .^6^ K 44 v, v Kranju 133 K 30 v, na Vrhniki 552 K 64 v. v Ložu 8S K 89 v, v Ljubljani, ra okolico. 54 K 16 v, v Litiii 129 K C3 v, v Cirknici 135 K; finančna de-ielna blagajna v Ljubljani 56 K; dav. čni urad v Tržiču 100 K:    finančna deŽelna blagajna v Ljubljani 76 K: davčni urad v Idriji 23 K 10 v; okr. ^lavarstvo v Kočevju 639 K 44 vin.; davčni uradi: v Ribnici 102 K S4 v, v Kočevju 709 K 73 v, v Ljubljani, za : okolico, 98 K 23 v. Skupaj 3767 kron 43 v. Zraven znesek prejšnjih sezna-tnov 34.541 K 85 v. Skupaj 38.309 K 28 vinarjev.                                         :
C.   V korist YOTno-os!crbn!5kega zaklada: okrajra glavarstva, 1% popusta plač uradnikov:     v   Postojni 30 K 10 v, v Kamniku 17 K 10 v\ v Kranju 25 K 42 v;    deželna vlada ▼ Ljubljani,  \%  popusta plač  uradni-jjeov, 179 K 35 v;      okr. glavarstvo, 1% popusta plač nradnfkov: v Litiji
34 K 01 v, v Kočevju 24 K 29 v, v j Logatcu 20 K 73 v; Kat. pomočniško društvo v Ljubljani, zbirka, 102 K; okrajno glavarstvo, zbirka: v čr-nomlju 18 K 62 v. v Ljubljani 18 K; Kat. pomočniško društvo v Ljubljani 46 K; okr. glavarstvo v Krškem 1% popusta plaj 19 K 58 v; g. J. Zidar v Ljubljani, darilo, 31 K 37 v; hranil-nične obresti 31. decembra 1916 398 K 67 v. Zraven znesek prejšnjih seznamov 117.095 K 13 v. Skupaj 118.060 K 39 v.
D. V korist oslepelim vola kom: Alo!7ij Havliček v Opatiji, božično darilo, 14 K.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 13. februvarja: Marija 2ni-daršič, posestnica. 63 let, Bohoriče-va ulica 28. — Marija Mače. bivša kuharica. 70 let. Komenskega ulica št. 26. — Petronela Ravenegg, zaseb-nica, 31 let. Celovška čest«* 77. — Stefan Goltav. voia^ki voznik, v rezervni voj3§!;i bolnisnici na obrtni soli.
Dne  14. februvarja:    Oto Belt-ram, zemHemerski kandidat, 26 let, \ Marite Terezije cesta 13.   —   Oabor | SzHtTovski. trenski vojak, v rezervni vojaški bolnisnici ra orbtni soli. — Anton Z^rc. posect~?k ?n trgovec, 62 let, Sv. Fiorijana ulica 26.
V   de^e'n«   ho^i^nici.
Dne 10. fenniaria: Terezija Silič, žena hišnega posestnika, 60 let.
fzđaiateii In odgovorni urednik:
Valentin   Kopitar Lastnfna In tfsk »Narodne tfskamec
Pri zagaten]u ne jemljemo čre-vo dražečega, želodec slabečega od-vajila,     marveč   Fellerjeve želodec ! krepeče, ne dražeče, milo odvajalne j rabarbarske krogijice     z     znamko i Elsa-krogljice.     So naravno rastlin-sko      sredstvo za želodec in imajo prednost  pred  črevo dražečimi  mi-neralnimi vodami.    Predvojne cene. f> škatljic za le 4 K 40 v franko posije lekarnar E. V. Felier,    Stnbica, EUatrg 23S, Hrvatsko. To in Feller-jev Elsafluid. 12 steklenic 6 K, nai bi bilo vedno pri hiši.                      (ef)
I
I              Marila Jeler roj   Oeepek naznanja v svoem in v imenu svojih
I     otrok ter vseh ostalih sorodnikov prežalostno ve-t, da je njen  iskreno-
I     ljubljeni soprog, oziromi oče, sin, brat, i. t. d.  eospođ
IVAN JELER
I                                kotarski mojster
I     v neđetfo dne 18. t. m  ob 6. uri zfutraj Bogu vđano preminul.
I              Pogreb nepozabncw  pokoinika  se vrSi v torek dne 20. t. m. ob
I     2. ari popoidne iz hiš« žalosti  Rimska cesta štev, II. na pokopališče k
I      Svetemu Križu.
I               St. maše :adu§nice se bođo darovale ▼ rainih cerkvah.
I                   Y LJUBLJANI, dne 13. februarja 1Q17.
I                                       .                                             tmlm\mtA MtaU.
Im pMCMMQt   Oompl-
I               Dne 14. februarja je pfeminul v 39. letu starosti kot vojni invalid,
I     na5 ljubljeni sin/brat in stric, gospod
Franc Plavšak
I                               v Trbovljah.
I              Doigo je trpei. a sedaj ie reSen  vseh  mak.
I              Oh;anite mu blag snomin, ki ste ga poznali.
I              Pogreb se  bode vršil dne  16. februarja ob 4. uri popolđne na
I     pokopaliSčc v Trbovljah.
I                                               talnloM rođktai Flavtak te LDgar.
flieiki i iijiđki
•pt^iMi«               578
Iraka  Sttfur - Vlćlć
Lj«bljanttv Rimska ommtm IO«
šmiljo in učenha
▼ stalno delo. Vstop takoj.              577
Kje, povc opravu. »SIot   Naroda«.
Mala hiša
e nekoliko polja, ▼ bližni Ljubljane ali kjrrkoli na deieli, kjcr bi imel tuđi kot Uroia^ki moister za^lužka , as Vtan« W ■■!•«• — Ponudh- m u >raTn. »Sl«-r N'aioda« ;.od ^bdllil kMlač 537.               53S
Proda se pod roko
; birard, 2 kavarnlika ogledala ter neka* kamenitih mlz.
Istrgam  se proda tud> neka: Of:efrsfc#
nn'formo-  —   v^ra§a  st- v Hor!-laoskt nllct št. 6.         556
■   Utiteljico
z    obema    JEpitoma,    usposobljeno    ?a poučavan'«  T-  s'overiskcm in nemslcem iezika. spn^mo   obitelj   na  deželi. — Ceni^nr    ;;tnu <He   n-^i   - <*    Hagovolijo \poklati Dod „M- K. B /570M na u^rav. i  »Slor.   Narrda«   ter   se   naj   pristavijo j  zahteve plače pri popoloi  c^krbi v hi^i.
i
prtT"    KnnMo  9e  v?akovrstni     *^H|
in drugi stroji,
tuđi   že  rabljeni,   ter   ka u ču k   za dvokolesa   I n    galanterljsko blago, F.  BATJEL,   Mublfana, Stari trg ftev. 28.        562
Prazne vreće
vseh vrst in v vsaki množini   kapo]# ▼edno ter nla*uie naidražje
—^    trgovska tvrdka     =
J. Kušlan, Kranj9 Gorenjsko.
3729
WW  Sprejmejo se:
■ulć enec
s r>rim*rno   Solsiro izobrazbo,
SLUGA za prodaialno HLflPEC h konju.
Drogerija   Anton   Kane, LlBbllaaa, tidovska aUca.
Kupujem in prodajam:
toolUi pobilivov stoklaalao, aoie, rallee, porcolan, oro±\% podob«! star d*aar, »ploh Tse, kar \0 mm\mMM\ 90 let itaro.
Obenem kupim staro zobovje. Posredujem za hi5e, zemljišča itd.
Albert Derganc
fcrivts iu koooeslfoB rani starinar
! Ljubljana, Frančiškanska ulica 10.
lito m v matmm att mm rmtmm     I
gos t i I na
v MaMlaal mU •MU«!. - Pismene po-nadbr na i se bl^eovoliio poslati na M< Mm* ■ ■•■ifc. Kraal 2*.                                   574
PreMt se Hbro stanični In 90 nlzki etni
Wnn in Jtiri stoll.,
Poizve %e samo ob oedeljah Lln- |
hartova allaa 30.                         575
sr' hiša z vrtom
v L(«M«aml aU alltafi okolieL
Ponudbe z navedbo cene naj se vpo5-ljrio na up av »S'ov. Naroda« pod šifro „Pri|axnl doM 97tta.                           576
Antaa Fetrifcek, nađa^iteij t talca
- rejme kot varuh mladoletnih deaiče?
Kocu van,    takoj    vseskozi    tanesljivo,
pošteno in pridao              559
trgovsko proda jalko
kl naj bi  vodila  malo  trgovino  v  Žalcu.
iziHti BDiloii - im
mm takol sprtjmelo proti  dobri maidl m trafno flo.               572
Komorni  salotaik Joteff  Swoboda, 0vn«i Vil, Elrolieagasstt 9 a.
Pisalni stroj
se proda         530 GradiSie žt 15 3f levo.
——— ProcS&m —^^—
urarsko trgovino.
NasloT   poTe   upravn. »Slov.   Naroda«. 484
=====   Enplm   =====
Ponudbe   z    navedbo    cene    za    vagonske
dobave mj se vpošljejo na firmo 0. CUZZI,
PtJLJ  Alberiova ulica st. 5.     549
Novo!     Poskusite!    Novo!
,       1 BATERIJE „Karl"
lIMjEBig^SI     \    so vftfstv. zavarov., zaoeslfivo močne 5 volt. IlilivvrCai   i  i    *e? na^ se Be Pr^msrla!9 z «an}vrcdnlral.
mM   i      K- A- KREGAR
Fj^[    1        Mubliana, Sv. Petra cesta 21-23.
I GOLDBATTERjE|            Leđfaanafvečfarazpošillalnlc^ba&erll, žar-
I                         i   I   nic in elehtr. žepoih sretilk na Kranjskem,
Trgovci velik popusti                   Zahtevalte Unstr. coolkf
Štev. 2489.                                                                                                  58<
Razglas.
C   kr. deželna vlada za Kranjsko,  kpreminjajoČ točko 4 bvo ]eg% razpiaa z dne 8. junija  1916,  št,   15.971  in sklicujoS se na razpii z dne 11.   decembra   1916, U   38 529,   odredila je glasom   razp;sa dne  14.  februarja   1917,  St.   5 790,  Da podstavi  § 4.  min.   naredbe dne 8   februarja 1917, Št. 48, zadevajoč   štedilne nkrepe pri razsvei ljavi in   knrjavi,   da se morajo v obmoc'n   deželnega   stolnega   meat Ljobljane gostilne in toČilnice zapirati ob  10. uri zveČer, kavarne p ob 11   uri zvečer.
Ta odredba,  ki  »topa  takoj v veljavo, se s tem javno  r&zglašt
Pre»topki se bodo strogo kaznovali.
Mestnl magistrat ljubljanski,
dne 17. februvarja 1917.
M                         mw                      priobcuie pesmi, romane, novele,     r
U            .^flp^P^^^^^bv         povesti in  rasprave   na]bol]&ih     I
M        ^^^aPJi^^ajV    sloveosklli fiesclkov, plsato-    ^
M      ^ff^^^^S^i^\   ^ov la znanstvenikov. Vsaka   \
M     tt^t^^*ry*/y?^   številka fJSt0¥AMA" ima po 1    J
y    J^J !■ ^\■# ^ a^ ali - emQm *** večbarval nmet«    I
M    ^9l«iwuiy ntškl   prllogl;  reprodukcije   y
M      ^^ *^ ^ ^tJLt  &** nalboMilh sllkarlev oslr.    1
M        ^MESECNIIfZU^*   klparjev  ter  potrete  pUateljev     [ H       B KMIlftVNCST^                  in iraetmkov.          509    K
y         \O */mCi Wll^^I <g       Naročnina za »SLOVANA« znaŠa za      ^
y          -INPrCSVETC)'0         m leto 12 K, po! leta 6 K, za di-     9
m         ^^^^^^0^       jake rse lcto 10 K> za po1 leta 5 K*   ^
M                ^^^ffb^                   Naročite »SLOVANA* takoj!        ^
N                                                                                                                             [>
M          Naslov: „SLOVAK", Linblfana, Dunajska cesta 9-           y
sss  JADRANSKA   BANKA  ws&
\ Delniška glavnica: K8,000.000—.                        PODRUŽNICA   LJUBLJANA.                       Rezerve: okrog K 1,000.000—.
\    SPBUEIIA. lio«. - l-pi.. h IH. .bre^fe p. «stih 4%.              I       *Ša"           B5K0HTIEA: Menice. derue, Trednostne papirje itd.
S                            Vloge aa takail la Ura raeaa proti najn^odneišemo         p«a>miaie«:                        .
3                            obrestovanjo. Dviga se lahko vsak dan brez ozira oa aora-            Daoml"ik            BBAJA: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
3                               torij. Rentni darek plaCa banka iz stojega.                                        mZZZu             MUI PUMMME: na blago, ležeče v jatnih skladiščih.
4    KUPUJE Dl PIODJLJA: Đetize, falate, mdaostae papirje itd. in sretke               %SS!f                ,___________   „                 ...   .   ..L .    , .      ., ,   4   .
3                            c kr. razredne loterije.                                                                       šggu              «1¥IIMA; Borz«a oarocila in jib izvršuje najkulantneje.
J              Brzojavni naslovi JADRANSKA.               '                                            io                                            Telefon St. 257.
m_____^^____                      ___.________                 _